Vojeslav Mole:
Pesem mornarjev.
J  rijadrali z juga smo stari mornarji in v srcu še vedno se solnce smeji, ko tonemo z jadri v razpaljeni zarji in morje nam pesem večerno šumi.
Bregovi cvetoči, z vrtovi odeti, bregovi z opojem vonjavih noči, od trt se iskrečih v sanjah razgreti, — zdravica življenju vsi vaši so sni.
Devojke smejoče, ve rože radosti, ve sanje ognjene nekdanjih daljin, ve lavor v razpletenih lasih mladosti, — najlepši smehljaj je na vas zdaj spomin.
Bolesti, ve solze na dnu hrepenenja, ve zveste družice vseh naših poti, ve pesmi, vabeče v zatok pozabljenja, — najgloblje ste zrle življenju v oči.
Viharji, viharji, vi verni drugovi, zanesli ste z juga pod tiho nas noč, za nami še vedno cvetejo bregovi, — a nam ste v zameno podarili moč.
O jadra, ve jadra iskreča se v zarji, v neskončne zdaj tonemo sanje noči utrujeni, stari, samotni mornarji, — a v srcu še vedno se solnce smeji.
m
»Ljubljanski Zvon" 5. XXXI. 1911.