St. 340. V Ljubljani, torek dne 7. februarja 1911. Leto II. Posamezna štev. v Ljubljani in Trstu 4 vin. .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 5. zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1'20; s pošto eeloletn® K 18polletno K 9 —, četrtletno K 4-50, mesečno K 1'50. Za inozemstvo celoletno K 28'—. ’ Telefon številka 118. : ■ m ■ KB bJ lliylp S »Hiti NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. g 8 : Izven Ljubljane in Trsta 6 vin. : Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulici 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu Nefrankirar.a pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se piača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. : Telefon številka 118. Strajk na univerzah. Študenti visokih šol so že siti prenašati šikane in provokacije ljudi, ki so podobni našemu Lampetu ali pa Terseglavu; hočejo, da bi bili njihovi profesorji res učeni ljudje, skrbeči za napredek mladih mož, ne pa, da bi bili^ klerikalni podpihovalci. Da bi takšne ljudi spravili z univerz, oziroma da bi preprečili, da bi višja duhovščina imeta toliko vpliva na univerzo, kot ga ima še dosedaj, zato so začeli štrajkati. Hočejo se učiti, ne pa klerikalnih bedarij poslušati. Takšni klerikalni profesorji čisto enostavno ljudem denar iz žepa kradejo; nobenega nič ne nauče, ščujejo proti vsemu lepemu in dobremu, zato pa vlečejo gdobre plače. V zadnjem času se mnogo piše in govori o štrajku študentov na univerzi v Krakovu. Ker je pa ondotni akademični profesorski zbor več dijakov radi štrajka in zborovanja neutemeljeno silno ojstro kaznoval s tem, da se je nekaterim zabranilo delati skušnje, druge pa se je za dalj časa izključilo z univerze, tretjih se zopet pri pnhodnjem vpisovanju ne bo sprejelo, zato je nastalo hrupno gibanje med vsem naprednim dijaštvom, po celi Avstriji. Zakaj štrajka krakovsko dljaštvo? Kar je na zapadu Evrope za duhovne Španska, to je za duhovne v Avstriji Galicija. Tam imajo oni vso oblast v svojih rokah. V galicijskem deželnem šolskem svetu imajo odločujoči vpliv klerikalci in večina šolskih nadzornikov je duhovnov. Človek bi mislil, da ti duhovni kaj delajo za šolo. Toda le poslušajte: nad 60 0.0 00 šoloobveznih otrok ne obiskuje šole. V 953 občinah še dosedaj ni nobene sole, in v 80 odstotkih ljudskih šol se otrok le z veliko težavo nauči brati in pisati. Zato je tam toliko analfabetov. In vendar ima vse duhoven v roki. Jasno je, da ravno klerikalizem povzroča to velikansko nesrečo, da toliko, toliko tisočev ljudi ne zna niti brati. Seveda je to klerikalizmu zelo všeč, zato, da potem ljudi bolj izrablja za svoje namene. Duhovni ne dovoljujejo ljudi izobraževati. Zato pa tudi duhovništvu rimskokatoliške cerkve ni prav nič všeč, da bi kdo to ubogo ljudstvo potegnil iz teme. Zato povsod, kjerkoli morejo za-branjujejo predavanja. Recimo, je bilo v enem mestu (Novem Sonzcu) prepovedano predavanje o Koperniku, češ, da je učil stvari, ki še niso dokazane. Pri nas seveda se tiste stvari uče že otroci v šolah. Dalje zadnjič ni dobila Ljudska univeza, društvo, ki prireja med ljudmi predavanja poučne vsebine, nobenih podpor, duhovni so jih preprečili zato, ker to društvo prireja tudi predavanja o tem kako živi človek, kako se razvija, kako živi žival, kako rastlina, češ, da so to »grde in gnusne stvari". Toda duhovnom, oziroma klerikalcem še ni to dosti, oni hočejo uni- čiti tudi visoke šole. Zato delajo na to, da pridejo na univerzo učit le ljudje, ki morajo preje priseči, da ne bodo učili drugega kot to, kar bo rimski papež za pravo spoznal. Ne smeš učiti to, kar si odkril oziroma spoznal po dolgoletnem iskanju, študiranju, trudu. Ko si iskal resnice dolge noči brez spanja, vedno sedeč ob knjigah, ali cele dneve in noči preiskujoč živi in mrtvi svet, in to skozi dolga, dolga leta, in kar si tu odkril tega ne smeš povedati, če je v svetem pismu drugače napisano, ne smeš; papežu moraš priseči, da boš učil samo to, kar je on za pravo spoznal. Takšne ljudi hoče sedaj duhovništvo, oziroma klerikalizem po univerzah za profesorje. Če kdo drugače predava, se mu prepovedo predavanja, če je akademični zbor klerikalen. Pred nekaj leti so bila na krakovski univerzi ustavljena predavanja nekega profesorja, ki je predaval o postanku človeka. Cela vrsta učenih ljudi je sploh morala iti z univez (Gumplowicz, Krzywicki). Klerikalni profesorji pa delajo, kar hočejo. Posebno na glasu je neki profesor Czer-kawski. Ta je pred kratkim spisal brošuro, kjer občuduje špansko vlado, da zna na tako nepotovičasti način moriti oziroma uničevati ljudi, kot je to storila z Ferrerjem. V teh besedah je seveda skrita tiha njihova želja, da bi tudi v Avstriji bilo potem dobro, če bi jih tako morili kot na Španskem, vsakega, ki bi z njimi ne vlekel. Ta učenjak je pa dobil v zadnjem času vrednega tovariša v patru Zimmermannu, o katerem smo že par besed pisali. Kdo je pater Zimmermann? Ko je ta pater začel predavati visokošolcem, je pa tem bilo že odveč, da bi poslušali njegove neumnosti od čebule in psov, so pa začeli štrajk. Pater Zimmermann namreč sploh nobene sposobnosti nima za univerzitetnega profesorja. On ni drugega kot čisto navaden klerikalen, krščanskosocialni agitator. Spisal je nekaj brošur, kjer povsod govori o veliki nevarnosti socializma in pravi, da mora duhovništvo, če hoče imeti kaj profita od delavskih žuljev, da mora kolikor mogoče psovati in blatiti socializem, samo pa mora snovati organizacije, ki bodo na zunaj in na oko socialistične zato, da bodo več mandeljcev ujeli v svoje mreže. Iz vseh njegovih brošur ne govori drugo kot strahovito sovraštvo proti socializmu, proti temu, da se organizuje delavstvo prosto od duhovništva in da hoče tem potom zboljšati svoje stanje. Povsod uči navadne duhovnike, kako morajo izrabljati delavstvo v cerkvene namene. Skratka: on ni drugega kot zagrizen klerikalni agitator, poleg tega pa zelo neveden. V svoji knjigi: „Pomen delavskega stanu" je raziskoval vprašanje, kateri sloj in katera vera najbolj vpliva na rodovitnost ljudi. (Kakor vidimo, naš škof ni osamljen.) In učen mož je konštatiral, da katoliška vera najbolj pospešuje plodovitost človeka. In to pa zato, ker se v katoliški veri učiš in vadiš v požrtvovalnosti. Kjer so pa frajmavrerji in socialisti tega duha požrtvovalnosti uničili, tam pa ljudje niso nič več rodovitni. To se je zgodilo na Francoskem. Tako pravi pater Zimmermann. Tega klerikalnega, krščansko-so-cialnega agitatorja so postavili za profesorja na univezi v Krakovu, da bo tam širil svojo učenost. Toda plačali ga ne bodo iz agitacijske blagajne klerikalne stranke, ampak iz državne blagajne; tako je bolj po ceni. — Pa to še ni vse: glavno šele pride. Ta pater je spisal tudi knjigo, katero je naslovil: »Moja baba" donesek k psihologiji faro/ške kuharice. Ker so se pa druge farovške kuharice zgražale nad tem naslovom je naslov spremenil in ga označil: Moja gospa. Knjiga, brezprimeren šund stane 2 K 80 v. Pa se sedaj že nič več ne dobi, ker se je pater začel knjige sramovati in jo je potegnil nazaj iz knji-gotrštva. Poslušajmo kakšne neumnosti piše v tej knjigi: „Po zavžitju čebule dobim vedno kolcanje in pehanje, ki trpi do prihodnjega dne. Ves sem žalosten in za 33 'A %> manj zmozen za delo." Kuharica mu je namreč zmerom iz ljubezni kuhala čebulin zos, oziroma mu devala čebulo med jedi. On jo je „s solzami v očeh prosil, naj nikar ne devlje čebule med jedi." Toda četudi je gospa obljubila pri vseh svetnikih, da ne bo več kuhala čebule, vendar so jedi še vedno dišale po čebuli, Zato se je večkrat po tihem splazil v kuhinjo, in tam je z grozo zapazil, da ima kuharica vse polno čebule po predalih. Kadar je bil doma, takrat mu je kulfcrica zapovedala imeti vedno odprta vrata v svoje sobe. To seveda ga je v njegovem znanstvenem delu nadlegovalo. Bil je sploh zelo pod panto-felnom. Odpeljal se je od nje proč, ker je ni mogel nič več prenašati; za dva dni je šel in ji vedno pismeno oznanil, kaj hoče imeti. Najmočnejša vez, ki ga je družila z njo je bil pes, ki sta ga zato imenovala sinka. Rad bi se je bil iznebil, zato je dal inserat v klerikalni časopis, da se moži »devica v cvetu svojih let, lepa, zdrava, splošno spoštovana s 4000 markami dote*. Toda ona se zato ni zmenila ostala mu je še nadalje zvesta. To ga je zelo ganilo in zato ji pripozna, da mu je bila kakor skala, v katero je vedno butal z elementarno močjo. (Str. 134, 138) To vse ta raziskovalec posvečeni piše v svoji knjigi. In umljivo je, da tega človeka nočejo imeti dijaki za [profesorja. Zato so začeli štrajkati, vsi razen klerikalnih študentov, ki jih je tudi med slovenskim dijaštvom nekaj. Iz slovenskih krajev. Iz Postojne. V nedeljo, dne 4. februarja je bila veselica tukajšnjega pevskega društva v Narodnem hotelu, ki je prav dobro uspela. Za-jedno je bila tudi veselica telovadcev na »katoliški podlagi". Najdejo se v sedanjih brezbožnih časih ljudje, ki pravijo da se ne godijo več čudeži. Toda če bi bil včeraj prišel tak človek na »Orlovsko* veselico, takoj bi se bil spreobrnil. Na tej veselici je bil namreč naš gospod glavar s svojo suito. V tej suiti se je nahajal tudi gospod, ki je bil pred leti nemški napredni burš. In ta se je naenkrat spreobrnil zopet h krščanstvu in klerikalizmu. Naši potomci bodo gotovo našli dotičnega gospoda v pratiki kot svetnika, in življenje svetnikov bo pisalo o njem, kakor o svetem Avguštinu, ki je bil svoje čase velik razuzdanec in malikovalec, a se je spreobrnil pozneje. Čudno se nam pa zdi, da gre gospod glavar na veselice one stranke, ki dela sedaj na Dunaju »opozicijo". Pustiti pa moramo našemu slavnemu glavarstvu, da pazi zelo skrbno za varnost Postojne. Ker sta bili včeraj dve veselici, ena napredna in ena »pobožna*, sta morala dva uboga gospoda orožnika z nasajenim bajonetom hoditi po Postojni gori in dol, in to v precejšnjem mrazu. Kadar je bila kaka napredna veselica, ni bilo tega nikoli treba, sedaj pa na enkrat! No, Postojnčani so v svoji hudomušnosti hitro »pogruntali* pravi vzrok, pravijo, da na glavarstvu prav dobro vedo, da telovadcem s katoliško podlago ni nič zaupati in zato so v večjo varnost konsignirali orožni-štvo. In res se ni zgodilo nič, saj družba pri pevski veselici je obstajala le iz dostojnih ljuei, no in Orli so se bali bajonetov. Slovanski jug. Borna hrvaška delegacija v Budimpešti. Nova hrvaška delegacija, ki je radi tega, ker je 15 članov odklonilo izvolitev, postala za toliko število delegatov bornejša, se je takoj, ko je prišla v Budimpešto, žalostno blamirala. Odšla je pod vodstvom bivšega koalicijskega bana grofa Teodorja Pe-jačeviča korporativno najprej v klub Khuenove munkapart (delavne stranke), da bi ja že v naprej onemogočila vsako snmnjo v svojo slepo pokornost in »munkačko" udanost svojemu duhovnemu očetu Khuenu-Hederva-ryju in njegovemu slugi na Hrvaškem, banu Tomašiču. Grof Pejačevič je v madžarskem jeziku pozdravil Khueno-vo delavno stranko in povdarjal, da se nahajajo v vrstah nove delegacije ljudje, ki se bodo z vsemi močmi trudili, da se vrnejo na Hrvaško oni »zlati" časi za časa Khuenovega ba-novanja in zboljšajo unionistični od-nošaji med Hrvaško in Ogrsko. S tem svojim servilnim govorom, v katerem je neprestano povdarjal potrebo zveze Hrvaške z Ogrsko, ne da bi vsaj z besedico omenil težke kršitve zakona, katere so povzročili Madžari poslednja leta Hrvaški, je grof Pejačevič tako-rekoč pljunil na svojo nedavno preteklost, ko je kot hrvaški ban junaški branil pravice hrvaškega naroda proti Madžarom in konečno solidarno s svojimi sodrugi raje demisijoniral, kakor pa še nadalje igral madžarskega eksponenta na Hrvaškem. A sedaj je podal v državnem zboru deklaracijo, ki pomeni popolno osvojitev madžarskega stališča v vprašanju hrv.-srbskega jezika v skupnem državnem zboru. Znano je, da je stara delegacija iz vrst koalicije, v času, ko je predsednik Berszevici zabranil hrv. delegatom vporabo hrvaškega jezika, izjavila, da je to največja kršitev nagodbe in da se bo s stvarjo pečal še hrv. sabor. Do saborskega sklepa pa so takratni delegati zapustili zbornico. Kaj je sabor v tem oziru sklenil, je neznano. A energična akcija koalicije, naj se sploh ne pošlje več delegacija v skupni državni zbor/se je izjalovila radi mun-kaštva Tomašičev pristašev in narodnega izdajstva Radičevcev in Franko-furtimašev. Najmanje, kar se more zahtevati, je to, da bi' nova delegacija vsaj zahtevala spoštovanje nagodbe, ki garantu je neomejeno svobodo hrv. srbskega jezika v skupnem državnem zboru. A grof Pejačevič se je zadovoljil z izjavo podpredsednika drž. zbora Navayja, da bo zbornica respektovala pravice hrvaškga jezika, ali samo dotlej, dokler ti govori ne bodo ovirali delovanja sabora. Za oceno tega je pa kompetenten samo predsednik parlamenta, ki ima pravico kontrolirati govornike iz hrv. delegacije. O železniški pragmatiki pravijo, da še ni čas, da pride na dnevni red. Pri bančni debati pa sploh nočejo sodelovati. Ker nimajo torej ničesar opraviti in je v Budimpešti drago življenje, zato so se že vrnili v Zagreb, ker že nadaljujejo svoje »munkačko" delo. Samo doklej ? Položaj v Črni gori. Iz Cetinja nam javljajo, da se tudi v črnogorski skupštini, ki je dosedaj vedno izvrševala slepo voljo ..Gospodarjevo", pripravlja močna opozicija proti današnjemu režimu. Razlog je slaba gospodarska politika Tomanovičevega kabineta. Na čelu opozicije stoje dr. Lazar Mijuškovič in njegovi drugovi. Opozicija je v skupštini že vehementno napadla politiko Tomanovičeve vlade, ki je dosedaj vodila državno gospodarstvo popolnoma na svojo roko. Na strani vlade je kralj Nikita I., kar znači, da je opozicija naletela na močen odpor pri absolutističnem »Gospodarju*. Interesantno je, kako se bodo raz- ' mere razvile. Kajti znano je, da napravi kralj Nikita z opozicijo navadno popolnoma kratek proces in pomeče njene voditelje v ječo, iz katere ne pridejo nikdar več. Pred viharjem na Balkanu. Če vsi znaki ne varajo, se bližajo na Balkanu jako hudi časi. Iz Sofije prihajajo poročila, da je imel bolgarski ministrski svet že par tajnih sej, na katerih je razpravljal o stanju bolgarske vojske ter o uspehih za slučaj vojne s Turško. Istotako opazujejo tudi srbski ministri, zlasti Pašič in Milovanovič situacijo jako pesimistično. Oboroževanje in temeljna reorganizacija srbske armade se silno pospešuje. Zadnje dni prihajajo podobna poročila tudi iz Lrne gore. Iz Cetinja se poroča, da je črnogorska LISTEK. MICHEL ZEVACO: Most vzdihljajev. Roman iz starih Benetek. — Vašega sina je obsodil Svet Desetorice; jaz ne morem spremeniti njegove obsodbe, je dejal on zamolklo. Stopil je par korakov v stran, proti gondoli, ki ga je čakala v Kanalu. Silvija je plakaje tekla za njim, in tako bridko jo je bilo videti, da se je Foskari vzlic svoji trdosrčnosti ustavil. Kar premorejo ženska usta ganljivih besed in gorečih prošnja, vse je poizkusila Silvija. Ko je končala, se je Foskari obrnil proti stražnikom, ki so ga spremljali, ter dejal mrzlo: — Odstranite to žensko, in pazite, da se več ne približa palači! — Foskari! Foskari! je klicala nesrečnica, v imenu Krista vas prosim, uslišite me! Toda stražniki so jo surovo pahnili nazaj, dočim je inkvi-sitor sedel v svojo gondolo. S potrtim srcem je Silvija odšla. Drugi dan je zapazila, da so postali njeni lasje, ki so dotlej šele siveli, čez noč beli kakor sneg. In ljudje, ki so jo videli stopati in stresati glavo z vpalimi očmi, niso v nji več spoznavali dogarese Kandiano. Zavrnjena od Foskarija, je Silvija nadaljevala svojo pot na Kalvarijo. Po vrsti je skušala priti do vseh ljudi, ki so imeli količkaj vpliva. Nekateri je niti niso marali spoznati. Drugi so jo poslu-a ji svetovali nato, naj odide iz Benetek. Tako je zaman hodila s svojimr prošnjami po vseh Benetkah. Nekega večera, ko se je potrta vračala domov, ubijaje si glavo, pri kom naj moleduje jutrišnji dan, je srečala moškega, *C1 jo je bil na večer revolte pokazal Kalabrinu. — Bembol je dejala z zamrlim glasom. Bembo je pogledal okrog sebe; nato se je ozrl na kanal, ki je ležal v neposredni bližini. Toda kraj še ni bil prazen ljudi. To je motilo poštenjaka v peklenski misli, ki mu je bila prešinila um. In ko je nato pazno pogledal Rolandovo mater, se je nasmehnil ter zamahnil z roko, kakor da hoče reči: — Na vse zadnje, ni vredno! . . . Ah da! Umirajoče ni bilo vredno ubijati . . . Med tem pa je uboga starka v ganljivi trdovratnosti svojega srca obnovila svojo bedno prošnjo. Bembo, vsaj kolikor si je ona mislila, ni bil vplivna oseba. Toda Bembo je bil prijatelj Rolandov. Kolikokrat mu je mladi mož stisnil cekin, pod pretvezo, da je nagrada za kako balado! . . . Kolikokrat ga je pripustil k svoji mizi in se veselo razgovarjal z njim ! . . . Bembo je napravil klavern obraz; celo oči si je obrisal. In ko je ona povedala svojo reč, je na njegovih ustnicah nenadoma zaigral peklenski smehljaj . . . — Vi se čudite, je dejal, da nihče ne zahteva osvobojenja našega ubogega Rolanda. To ima, žal, žalosten vzrok, in čudim se, da si vam ga niso upali povedati. Toda jaz nisem krvnik. Vaša žalost, gospa, mi tare srce. In povedati vam hočem . . . Kajti nevredno se mi zdi, da puščajo takšno žensko, kakršna ste vi, begati od vrat do vrat in beračiti za nemogoče usmiljenje . . . Podlež je govoril te poniževalne besede s posebnim pov-darkom. Silvija je žalostno povesila glavo. Spominjala se je, kako jo je mrzlica maščevalnosti razburjala v prvih urah njene nesreče. To, da je Skalabrino izginil, pa je potrlo in porazilo njen ponos. Beračiti za usmiljenje! . . . Ah, ta Bembo je našel pravo besedo. Ona je beračila! . . . Toda kaj za to! Beračila bo, dokler usmiljenje, ki prosi zanj, ne odpre vrat pekla, kjer umira njen sin! — Razumete me dobro, gospa; rekel sem: nemogoče usmiljenje . . . V Bembovem glasu je zvenela tako mrkla ironija, da je Silvija vzdrhtela. Z napetim pogledom se je vprašajoče ozrla v moža. — Reči hočem, je nadaljeval on, da niti člani Oesetorice ne bi mogli vrniti vašemu sinu svobode, čeprav bi sami hoteli. — Vem, je zastokala reva, zakoni so proti temu, toda . . . — Saj ni tisto! je dejal Bembo in zmajal z glavo. — Kaj pa torej ? je zahropela ona. — Nihče ne more osvoboditi mrtvih! je dejal Bembo z zamolklim glasom. Silviji so se zašibila kolena. Njeno lice je postalo kakor prst. Strašen vzdihljaj je napel njene prsi — podoben vzdihljaju davljene zveri. Zmanjkalo ji je moči, da bi kriknila ali zatarnala; niti ena solza ni kanila iz njenih oči. In odšla je v noč, ki se je delala, tako podobna pošasti, tako otrpla in molčeča, da so se mimogredoči, ki so jo videli, prekrižavali ter govorili, da so videli smrt. Odtlej je niso več videli hoditi okrog palače ob velikem kanalu, niti po trgu Svetega Marka. Samo Ivana bi bila lahko povedala, kaj se je zgodilo z njo. XI. Sovraštvo. Čas je, da razjasnimo temno osebo Bembovo ter izvemo, odkod je prihajalo toliko sovraštva in iz kakšnih korenin je klila strupena goba, ki se je razraščala v tej duši. Zakaj je Bembo sovražil Rolanda? . . . Zakaj je bil spletel zanjko, v katero se je vjel mladi mož? Kako da je moglo to šibko, neznatno in brezvplivno bitje z edinim pripomočkom intrige navdahniti s svojo strastjo močna in mogočna bitja, kakoršna so bili Foskari, Altieri in Imperija, ter izzvati upor zgolj v ta namen, da ugonobi enega samega človeka ? ... Da izvemo vse to, nam zadošča, če malo poslušamo podležene tihe misli. Ko je Silvija odšla, je ostal Bembo nepremičen in zamišljen; sklonjene glave in prekrižanih rok je govoril sam pri sebi: — Tako je torej gospod Roland na dnu podzemeljskih temnic. To je res, Ne sanja se mi. Njegov bedasti stari je pri vragu; oči so m^i iztaknjene. Zdaj naj le kaj poizkusi! In njegova nora starka, mati! To sem dobro potrl! Zdaj se ne bodo več zibali; pomirili smo jih. A Roland je mož. In ta živina, Altieri, ki mi ^a je hotel umoriti v svoji ljubosumnosti. Dosti truda me je stalo, da sem dosegel njegovo pomiloščenje. Njegovo pomiloščenje! Smejem se, če se spomnim na to. Gospod Roland Kandiano, zdaj ste trideset čevljev pod zemljo, v moji oblasti. In zdaj se bova nekoliko pozabavala, da vam trikrat in tisočkrat povrnem trpljenje, ki sem ga vžil zaradi vas. ______________________________ (Dtlic.) vlada nenadoma sklenila poklicati 30.000 rezervistov na velike vojaške manevre, ki se morajo vršiti v najkrajšem času. Sploh je situacija na Balkanu jako opasna. Splošni pregled. Štiridesetletnica Hohenwarto-vega ministrstva. Danes je ravno 40 let, ko je bilo imenovano Hohenvvar-tovo ministvo, ki je imelo namen doseči spravo vlade z nenemškimi posebno slovanskimi narodi. Nemci, Madžari in drugi prijatelji Avstrije, ki so si že takrat lastili predpravico pred drugimi avstrijskimi narodi, so začeli takoj boj proti vladi in so v osmih mesecih dosegli, da je kabinet Hohen-wartov padel. Hohenwartova vlada je bila tudi za nas pomenljiva in poučna. Koliko je bolje danes po 40 letih ? „Zeit“ piše o protinarodnostni nemški politiki v Nemčiji nasproti Poljakom, Dancem in prebivalstvu Alzacije in Lotaringije. „Zeit“ pravi: Nemčija je narodnostna država. 10 del njenih prebivalcev ni nemške krvi. Osmi del teh prebivalcev neče govoriti nemško. Seveda bi bilo dobro ko bi bili Nemci, toda ako niso, se mora s tem računati. Pritisk budi odpor. Germanizirati se da le tedaj, če drugi tega ne opazi. Germanizujoče deluje le vpliv višje kulture in to sam po sebi. Mnogi pravijo, višja kultura mora uničiti nižjo, odtod pravica in dolžnost potujčevanja. Toda sila in pritisk nista znamenji višje kulture. To kar pravi „Zeit“ o Nemčiji, velja že zdavnaj za Avstrijo. Glede Poljakov opozarja članek na to, da je boj proti Poljakom pomnožil poljske sile. Pravi, da bi zahtevala “nemška čast“, da se ta boj opusti in da se pravično postopa proti njim. O nemška čast! Italijanska vlada je baje poslala na vse okrožne prefekte okrožnice, da se strogo nastopa proti vsakemu pojavu iredente. To je vlada storila na ljubo Avstriji s tem pa še ni rečeno, da bo iredente konec, ker bo vršila svoje delo vkljub vladni prepovedi. Med Anglijo In Turčijo še ni nikakih pogajanj glede bagdadske železnice. Anglija je pripravljena presoditi načrte, ki jih bo poslala Turčija, sicer pa bo postopala samostojno v soglasju s Francijo. Stališče francoskega ministrstva zunanjih zadev je omajano, kakor poročajo listi in sicer vsled slabih uspehov pri postdamskem sestanku in zaradi vlisnigenskega vprašanja. Očita se mu, da je Francija izgubila svoj vpliv v Evropi in da je Nemčija, Rusija in Avstrija izpodrinila njeno veljavo v zadnji dobi. Perzijski finančni minister — napaden. V soboto popoldne se je peljal perzijski finančni minister Saniel Dauleh proti domu in ga je pred neko hišo naenkrat obstopila množica ljudi, in je počilo nekaj strelov. Minister je bil smrtno nevarno zadet in se je mislilo, da je mrtev. Ko je policija prihitela na pomoč so morilci streljali nanjo. Kakor poročajo listi, upajo zdravniki ministru rešiti življenje. Napadalci so baje Armenci. Turška porta je poslala poziv velevlastem, da strogo zasledujejo akcijo na Kreti ki dela za združitev z Grško in da ne sprejmejo poslanstva s Krete ki se namerava obrniti na velevlasti, Porta bi smatrala tak sprejem kot napad na svoje pravice. Kuga v Harbinu. Poročevalec new-yorškega Heralda poroča o strašnih scenah, ki se gode v krajih, kjer kuga kupoma mori ljudi. Dne 31. januarja so se pojavljali najstrašnejši IALI LISTEK. Koncert „Glasbene Matice". Zadnja, še ne obravnavana sklad-da iz »Novih akordov“ (leta 1902/03) je trospev za ženske glasove s spretn-ljevanjetn klavirja, Fr. G e r b i č-e v ,R o ž m a r i n“. Ta čutapolna skladba izraža čuvstva ljubečega, a kruto varanega srca na izredno lep in efekten način, kateremu so pripomogle do popolne veljave šele odlične pevke gospodične Boletova, Hrastova, Skr-binškova, Tavčarjeva in Maličeva, ter ga. Dr. Zirovnikova. Njihovi čisti in izvežbani glasovi s® se lepo barvani zlivali v jednotno celoto; v dokaz posebnemu priznanju služi navdušeno ploskanje, ki je sledilo petju. Gospa Vida Talichova je s finim čutom in z izredno tehnično spretnostjo nastopila v dveh klavirskih koncertnih točkah. Lisztova „Ljubavna pesem", iz katere se čuti vsaka beseda one lepe „0 lieb, so lang, du lie-ben kannst“ .... na katero se nanaša kompozicija, je biser čuvstvene melodike, ki riše najtežja mesta s popolno dovršenostjo. Posebno krasna je bila zaključna fraza: „0 bog — srce prizori, ki si jih moremo misliti. Začelo se je s sežiganjem mrličev, ker ni bilo več časa za pokopavanje in se ni moglo najti ljudi, ki bi biti pokopavali. Položili so rakve v štiri velike kupe. Na nje so nametali trupla onih, za katere je zmanjkalo rakev. Vse skupaj so polili s petrolejem in zažgali. Tako sežiganje se sedaj nadaljuje dve milje od mesta. Okoli stoji straža. Med Kitajci se dobi mnogo delavcev, ki so brez službe in prenašajo za nekaj kopejk mrliče iz mesta na sežigališče. Opravljajo svoj posel brez posebne bojazni in brez priprav. Nemiri ki jih je bilo pričakovati se niso pojavili. Glad raste od one do dne, ker so brez zaslužka vsi oni delavci, ki so hodili preje delat v Harbin a iim je zdaj vhod v mesto zabranjen. Divjanje kuge je nepopisno. V popolnoma zdravem človeku se naenkrat dvigne vročina na 40 stopinj in v par urah je mrlič. Povprečno umrje na dan 150 ljudi, med temi 40 do 6o v barakah zunaj mesta, kamor dovažajo bolnike. Ljudje padajo po ulicah, kakor zadeti od kapi. Kitajci se upirajo proti sežiganju, ker misli vsak Kitajec, da mora biti pokopan v lastni zemlji. Zato hočejo mrliče prepeljati domov, kar pa ruska vlada prepoveduje, ker se s tem bolezen raznaša in množi. Malopridni ljudje režejo kite s kitajskih glav, ker jih hočejo prodati. Vsled pomanjkanja stražnikov je težko vzdržavati red. DNEVNE VESTI. Bodite previdni pred klerikalci ! Somišljenike opozarjamo, da naj so sedaj ob volitvah pred klerikalci zelo previdni. Nikomur naj ne zaupajo; kajti klerikalci so prav vsega zmožni. Spominjamo na zadnje volitve v trgovsko-obrtno zbornico v Ljubljani. Takrat so klerikalci z denarjem in obljubami podkupili revnega pisarja v trgovsko-obrtni zbornici, da je kradel razne volilne listine. Najodličnejši klerikalci so od tega pisarja celo hoteli da naj si omisli od urada ključ, da bi lahko v njem tudi po noči kradel. Pri prihodnjih volitvah v ljubljanskih občinskih bodo take stvari poskušali klerikalci še v podvojeni meri. Zato pozor, da nas ne osleparijo ! »Slovenec" In „Glasbena Ma-tica“. Vso breztaktnost in nesramnost je izlil včerajšni »Slovenec" v notico, s katero je dal kritiko o koncertu »Matice". Če lajejo kje psi, ali pa če tulijo člani „Ljubljane“ pod firmo koncerta, piše „Slovenec" cele kolone. O tako visoko umetniški in dovršeni glasbeni priredbi, kot je bila vče-rajšna „Matice“, »Slovenec" malo da ne molči. Značilno je to za klerikalce, dasi tako postopanje ne škoduje niti »Matici", niti slovenski umetnosti. Za »Slovenčeve" bralce pa bi bilo itak najboljše, da bi prinašal »Slovenec" le ocene o podtivolskih lajnah in o lajnanju »glasbenega društva Ljubljane." Nedeljski shod v Trnovem se je vršil ob najboljši udeležbi. Predsedoval je društven predsednik g. Smole, govorila pa sta deželna poslanca g. dr. Ivan Tavčar in dr. Karel Triller. Prvi je govoril o gospodarskem programu prihodnjega občinskega sveta. Štediti in hraniti bo treba, pravi dr. Tavčar. Če bi klerikalci prišli do večine bi našli, da ima Ljubljana premalo cerkva in zidali bi cerkve, premalo samostanov bi bilo v Ljubljani in redovnike bi poklicali. Dr. Triller se je pečal z Mandljevo okrožnico, s katero je vse dokazano in potrjeno, kar so govorili naprednjaki o falitnem deželnem gospodarstvu. Burno zatrjevanje je sledilo izvajanjem govornikov. zlo ni hotelo, noče — a oni gre in žalosten se joče." Druga, tudi Fr. Lisztova klavirska skladba »T a r a n-t e 1 1 a di V e n e z i a e Napo-1 i“ pomeni višek glasbenega slikanja. Iz uvoda nam pričara komponist sliko južnega večera v katerem pluskanje valčkov krasno imitujejo kratki visoki toni. Počasi postaja skladba živahnejša, slika divnega južnega življenja. Odlična pianistka ga Talichova se je v teh dveh točkah izkazala popolnoma, za kar sta ji poleg aplavza dokaz dve krasni kiti rož, ki jih je prejela pri koncertu. Celotni orkester »Slovenske filharmonije", pomnožen z učitelji in gojenci »Glasbene Matice" je pod vodstvom kapelnika E. Gzajanka nastopil v dveh velikili kompozicijah samostojno. Uvod h koncertu je tvorila ouver-tlra k veliki operi »F i d e 1 i o". Krasno izrabljeni orkester nam je takoj pokazal izredno zmožnost L. Beethovnovo, čegar delo po 106 letih, doseza enak uspeh z najrutiniranejšo moderno skladbo. Izredno težka mesta te ouvertire je Slov. Filharmonija z lahno eleganco prekoračila. Posebno moramo omeniti težke 64-inske pasaže vijolin, naporni solo trombe, ki je bil enkrat sicer za nijanso previsok, precizno izvedena mesta, kjer stopa Vse v — Celovec! Za Ljubljano se na Dunaju nič ne zmenijo! Govori se, da pred osmimi leti na prezidavo ljubljanskega kolodvora niti misliti ni, železniških delavnic letos še ne prično delati, korno poveljstvo dobi Celovec, ne Ljubljana, in druge obljubljene naprave so splavale po vodi. Odbor naprednega političnega in izobraževalnega društva za Koli-zejski okraj uljudno naznanja svojim članom ter volilcem, da leži volilni imenik v gostilni pri »Rusu" na Marije Terezije cesti na razpolago, da se vsak volilec prepriča, če je uvrščen med volilce II. in III. razreda. V slučaju, da je kdo izpuščen, blagovoli na drugo stran iste pole zapisati natančni naslov in razred, da se istega volilca pravočasno reklamira. Nemščina v hotelu „Union“. Iz občinstva se nam poroča: Ob priliki koncerta »Glasbene Matice" je bila pri pivu natakarica, ki ne zna besede slovensko. Ako je hotel kdo govoriti slovensko, je rekla kratkomalo, vi ne znate nemško, jaz pa slovensko ne. Mislimo, da je to izzivanje. Ob priliki ko naše slovensko glasbeno društvo priredi koncert v »Unionu" se sme pač zahtevati, da slovensko občinstvo ni izročeno v šikaniranje raznim nemškim natakaricam. Mi imamo svojih moči dovolj in sicer tudi za Union dovolj sposobnih. Plačilni listki v »Unionu" so nemški. Tiskani so v art. institut Orell Fiissli, Ziirich. Proti takim razmeram bi morali nastopiti slovenski gostje »Uniona" Državno uradništvo in aktivi-tetne doklade.Ker ima Ljubljana zdaj le 38645 civilnega prebivalstva, se vse radovedno povprašuje, če bo za višjo aktivitetno doklado vpoštevalo se tudi vojaštvo, da se doseže zahtevanik 40.000 prebivalstva. To zadevo ugodno rešiti je naloga vslovenskih poslancev v parlamentu. Čuje pa se, da so klerikalni gospodje le tedaj pripravljeni kaj storiti za gmotno zboljšanje, če bodo državni uradniki ob volitvah glasovali za klerikalne kandidate! Radovedni smo, kako stališče bodo torej ti poslanci zavzeli napram navedeni zadevi. K smrti pokojnega Aichhol-zerja. O družinskih razmerah, pokojnega Aichholzerja, postajenačelnikS v Grosupljem stno dobili še sledeče poročila: Ranjki g. Tomo Aichholzer je je bil res nad vse blaga duša in zelo mehke narave, vsled katere je tudi žal večkrat podlegel vplivu gotovih brez-značajnih krogov, kjer se je žalibog zadnje čase mnogokrat nahajal in kateri so ga nad vse brezvestno izkoriščali in lahko tndi rečem, da so leti zakrivili njegovo prezgodnjo tako tragično smrt. Njegova soproga, dasi-ravno ni mogla kar tako malodušno gledati teh razmer, katerih žal tudi ona preprečiti ni bila \( stanu, ni priza-djala pokojniku nikakih bridkih ur za časa njegovega življenja, pač pa je ona po krivdi drugih toliko pretrpela, da je bila v resnici vsega pomilovanja vredna. To in nič drugega je resnica. V meščansko zvezo je bil sprejet gospod Peter Matelič posestnik v Ljubljani. Vzbujeni lev na ljubljanskem gradu. Se brije mrzla burja, še napada sneg, še gospodari po Ljubljani in okolici mraz, kot tisoč vragov, a glejte že se je vzbudil vsemogočni lev v svojem brlogu na ljubljanskem gradu. Da imajo na ljubljanskem gradu poleg druge zverine tudi leva, to tnenda vendar že veste? Odkar so ga iz vroče puščave orožnikov impotirali na ljubljanski grad kot zastopnika javne straže se je dal ukrotiti le magičnemu pogledu mestnega komisarja Semena. A napram se po grajskih višavah sprehajajočemu občinstvu je ta klarinet v ospredje in eksaktno dovršeni e-durski presto, ki v ff in sf-pov-darkih ob uporabi celotnega orkestra končuje skladbo. Simfoniška pesnitev A. Dvorakova »Zlati kolovrat" je bil enako odlično izvajan. Muzikalno slikanje govori zgovorno vso pravljico in so zlasti karakteristično obdelani kraljevi dohod in vesela svatba ob koncu. Tudi s tem nastopom se je Slov. Filharmonija izkazala kot resna umetniška družba, katere renome ni nemalo povečala spretnost E. Czajankova. Slov. deželno gledališče. V soboto smo slavili vstajenje Friedrich Schillerjeve »Marije Stuart", ki je izmed vseh dramatičnih del Schillerjevih doživela v Ljubljani morda največje število uprizoritev. — Predstava se je vredno pridruževala lepi vrsti dosedaj uprizorjenih novitet; v očigled navdušenju, s katerim se je vsakdo od sodelujočih igralcev zavzel za svojo ulogo in ji posvetil svoje najboljše moči, bi bilo morda nepravično, polagati krivično sondo na posamezne manj in malo uspele kreacije. — Kardinalni predpogoj za v vsakem oziru., dovršeno predstavo je sicer izostal: kia- importirani lev vedno kazal odurnost svoje narave. In tako je prišlo, da je ljubljanski grad namenjen v oddih domačinom in tujcem zaslovel po svoji samoti, nihče se že ni več upal v bližino levovega brloga. Zanetil se je javni odpor proti rentačenju leva na ljubljanskem gradu. Ni majhna zasluga »Jutra", če se je krotilec leva, komisar Semen navsezadnje zbal javnega odpora, ter leva zaprl v že davno zasluženi vpokojninski brlog. Od tedaj stari Ribič kot javna straža ni več ribaril s svojo odurnostjo po ljubljanskem gradu. Nastavili so mu mlajšega, inteligentnega napram občinstvu zelo dostojnega naslednika Podjeda. Od tedaj so se sprehajalci okrog ljubljanskega gradu oddahnili od strahu pred hrumečim levom. Podjed je nekaj časa vžival hrano z levom vred. Pa kmalu se je tudi aktivni paznik zbal vpokojenega leva, šel je drugam na hrano. Ali to je leva tako razdražilo, da je sklenil se maščevati. Začel je hoditi iz svojega brloga doli na magistrat k svojemu krotitelju Semenu ter tam tožil Podjeda zanemarjanja »uradnih dolžnosti". Pri tem značajnem poslu mu pomaga tudi njegov prijatelj, oskrbnik gradu. In kar je zelo čudno; Mestni komisar Semen je še sedaj tako zaljubljen v leva, da mu do pičice verjame vsako intrigo proti Podjedu. Najbrže tudi njega kot kro-titelja leva še zdaj boli, da je odpor javnosti napravil konec odurnemu nadlegovanju obožavateljev ljubljanskega gradu. Zato kuje ta trojica načrt, kako bi namesto mirnega, dostojnega Podjeda zopet spravili vzbujenega leva iz brloga kot paznika na ljubljanskem gradu. Naj le kuje ta lepa trojica svoje črne načrte! Tudi mi kujemo svoje načrte ampak take, da v tistem trenotku, ko bi trojica spravila vzbujenega leva zopet kot javno stražo na ljubljanski grad bode s Podjedom vred šla narazen tudi — trojica. Žlahta raztrgana plahta. Dne 29. januarja t. 1. je šel Jakob Brvar iz Podstrane pri Zagorju ob Savi, od Semnika, kjer je prodal par volov v družbi svojega mladoletnega sina, proti domu. Na poti se je hotel okrepčati, ter stopil v gostilno g. A. Ašiča na Lokah. Nevede se je tam sešel z nekim sorodnikom F. S., ter ž njim skupno popival. Konečno so se skupno podali proti domu. Med potom se je prisiljeni spremljevalec pričel na sumljiv način Brvarju dobrikati in ga otipavati po suknjiču gotovo v nadi, da na ta način najložje izvabi od Brvarja listnico z denarjem, v kateri je bila kupnina za prodan par volov. Ko je Brvar to opazil, sune posiljenega prijatelja od sebe; a ta se ujezi in pograbi za nož, s katerim je pretil Brvarju. Toda slednji mu izbije nož iz roke na tla. F. S. je vzel šibice, ter iskal svoj nož po tleh. Naprej grede se pa pridruži Brvarjevemu sinu, ter je z istim ravno tako^ ravnal, kakor poprej z očetom, misleč morda ima pa ta kupnino pri sebi. Prebrisanemu tičku se je tudi ta poskus izjalovil. Novoporočena. V Zagorju ob Savi sta se včeraj poročila g. Adolf Ranzinger in Pepca Janova. Bilo srečno! Začasno vpokojen radi dolgotrajne bolezni je g. J. Zupančič, kan-%celist pri novomeškem sodišču z mesečno pokojnino 124 K- Slovenska trgovska šola v Trstu, ki se je otvorila v preteklem letu po zaslugi in požrtvovalnosti slovenskih tržaških denarnih zavodov, je končala svoj prvi tečaj s povoljnim uspehom. Zavod pod vodstvom usposobljenega in v vobče priznanega strokovnjaka najlepH napreduje, ter utegne postati zelo važen faktor v razvoju slovenskega trgovstva in narodnega gospo- sična tragedija se ni i-grala v klasičnem stylu weimarske p e r i j o d e, temveč od različnih interpretov različno. Najbližja klasičnemu st y- 1 u in v tem pogledu torej najpopol-nejša je bila gdč. Š e t r i 1 o v a; ostali so se več ali manj oddaljili od tega sloga in igraii realistično oz. moderno. Ker dobro vemo, da zahteva klasični styl mnogo študija, za katerega naši igralci ob preobilni zaposlenosti zares nimajo časa, zato smo mnenja, naj se klasiki pri nas igrajo sploh realistično: tako se tudi izognemo včasih malo čudnemu utisu, ko vidimo v eni in isti predstavi, morda celo v eni in isti sceni različno styli-zovane figure. — Kot Marija je nastopila gdč. Š e t f i 1 o v 4. Konstatu-jemo velike modulacije zmožen organ, ki preide bez težave iz nežnega občutka do tragične veličine; mimika je vzorna, ki jo izvrstno podpirajo harmonične kretnje. Razumevanje je pravilno; v prvi vrsti naj ženska obvlada situacijo, ki ne zbuja nobenega mehkega razpoloženja, ampak vzbuja velike strasti in velike afekte. Ga D a-n i 1 o v a je s svojo dobro karakteri-zovano Elizabeto stala na imponujoči višini; svojo ulogo je povzdignila o-sobito v tretjem dejanju in v drugem delu četrtega akta s svojo zares umet- darstva sploh in tržaškega posebe. Saj je gojencem omogočeno se temeljito privaditi najmanj trem jezikom, se praktično izuriti v poslovanju ter spoznati vse stroke trgovstva, vse vrste blaga itd. v najvažnejšem avstrijskem trgovskem središču. Šola ima sedaj pripravljalni tečaj in prvi letnik, ter se izpopolni za prihodnje šolsko leto z drugim letnikom. V pripravljalni tečaj sprejema 13 letne učence s primerno predizobrazbo; v prvega pa one, ki so dovršili z dobrim uspehom pripravljalni tečaj ter absolvente nižjih srednjih in meščanskih šol, če so že izpolnili štirinajsto leto. O vsprejemu onih, ki ne morejo dokazati, da so zadostili omenjenim pogojem, odloča vsprejemni izpit. Ciril-Metodova podružnica za Vič-Glince je priredila v nedeljo dne 5. t. m. v Rožni dolini pri g. Končanu veselico, ki je bila mnogobrojno obiskana in je krasno uspela. To kaže, da v naših predmestjih in v okolici vlada za take prireditve mnogo zanimanja in da je treba le delavnosti odbora in uspeh je zagotovljen. Veselico je posetil od strani družbe g. A. Beg. Odboru in udeležnikom kličemo: na svidenje. Osuševalna dela v Gruberjevem prekopu se bodo nadaljevala v drugi polovici tega meseca. Podjetnik Cze-czowiczka nabira v to svrho zdaj delavce raznih kategorij, ki jih bo potreboval v prekopu. Baje jih bo treba za vsa dela okolu 1500. Dozdaj jih je že okolu 100 zaposlenih, a delo je ovirano, ker je v strugi vsled zadnje povodnji vse prevrženo, voda zmrznjena in obrežje polno snega. Koncem jeseni letos upa podjetnik Czeczovvicka poglobljenje in očiščenje Gruberjevega kanala dovršiti. Neznani zlikovci, ki jih pa dobro poznamo, so včeraj ponoči, ko je oko postave pred pošto nič hudega sluteč mižalo in roka pravice v kaki gostilnici mirila razvnete vinske duhove, odprli fotografični izložbi fotografov Kreme in Rovška na poslopju hotela pri »Slonu" in odnesli iz vsake po eno fotografijo. Iz vseh okoliščin je razvidno, da so to morali biti kaki zaljubljeni fantje, kajti izbrali so si fotografije najlepših gospodičen, kar jih je bilo tačas v izložbenem oknu. Od zdaj si bodo z njimi najbrže hladili skleče srčne rane zaljubljenih src. Mi bi želeli vsakemu, da dobi v roke pravo, živo gospodično, še bolj brhko nego so one na fotografijah, in z Žakljem cekinov, da ne bo treba posegati po fotografijah in se z njimi zadovoljevati. Kašelj. Društvo zdravnikov na Kranjskem je na zadnji odborovi seji sklenilo, da bo odsih dob redno vsako drugo sredo prirejalo prijateljske sestanke v Tratnikovi restavraciji »Zlata kaplja" na sv. Petra cesti. Prvi sestanek, h kateremu se gospodje kolegi uljudno vabijo, vrši se v sredo 8. t. m. ob 8' uri zvečer. Klub slovenskih tehnikov v Pragi naznanja, da ima vsako sredo ob 7. uri zvečer debatne večere o gospodarskih razmerah v slovenskih deželah. Ti večeri se vrše v prostorih slov, akad. društva Adrije v Pagi II, Spalena 20/111. Kdor se zanima, dobrodošel! Odbor. Pajek in muha. (Dopis iz Vodmata.) Natanko stoinosemdeset ur in dvanajst minut je preteklo od tedaj, ko so naši ošabni klerikalci končali z velikim pompom svojo bahato in na kilometre dolgo reklamo za svojo še daljšo in še z večjim pompom končano predpustno blamažo, ki so jo morali drage ali nedrage volje vtakniti v svoj jerhasti žep. niškp igro. G. Nučič je okrepil trdni temeli svojega renomeja kot Mortimer. Livahen temperament, gorak, prisrčen ton strastne in obenem ganjave ljubezni in morda še malo preostra karakterizacija so se spa;ali v lepo celoto. G. Danilo je bil kot izpremenljivi in malo značajni Leice-ster jako na mestu; posebno se je odlikoval v drugem in četrtem dejanju. G. Danilo zasluži tem več priznanja, ker je z lastno iznajdljivostjo znal zakriti in popraviti vse tisto pomanklji-vpsti, ki jih je ravno pri karakterizaciji Leicestra zakrivil pesnik; vsled tega tudi malenkostne slabosti spomina v petem aktu komaj morejo priti sploh v poštev. G, S k r b i n š e k je ostro začrtal in primerno podčrtal vse značilne poteze malo skrupuloznega državnika Burleigha. G, Bohuslav je bil sympatičen Shrefwsbury in vnet zagovornik Marijin. G. Š i m a č e k je imel neprimerno ulogo in stoji torej v tem slučaju hors concours. G. B u k š e k zasluži pohvalo; g- K r i-ž a j je znal svoj tekst; kaj druzega je o njem težko povedati. Zboristkam v petem aktu priporočamo več resnosti; neprimerno smejanje ob tragičnih momentih si odločno prepovedujemo! —a— « In, ljudje božji, ravno toliko ur in minut že nisem bil v nobeni vod-matski gostilni. To pa je grozno in strašno zame, ki sem bil navajen go-bezdati in klepetati z našimi čestitimi gostilničarji, s prijaznimi krčmaricami, z brhkimi in nebrhkimi natakaricami in meni enakimi gobezdali o teh in onih ženitvah in drugih takih nesrečah in v raznih tajnih in netajnih novicah vodmatskih, izmed katerih je bila vedno najinteresantnejša ona o nekem vodmatskem Občinarju, ki že deset let prosi koga, da ga sprejme med občinske svetnike lepega ljubljanskega mesta. Tudi letos se peha za to božjo čast našega magistrata. Celo naprednjakom ponuja svoje z u-čenostjo kar na debelo opažene možgane. Ti pa ga vlečejo na vse prete-ge. Zatrjujejo mu, da ga nima Vod-mat tako sposobnega in na vse paragrafe učenega moža, kakor je on. On jim v svoji budalosti verjame, kakor je verjel pred leti, ko so ga klerikalci, njegovi pristaši, tako strašansko vlekli. Pravijo, da je bil pred desetimi leti prav izboren obrtnik; danes se prišteva najučenejšim vodmatskim politikom klerikalnega kalibra, a v njegovi delavnici predejo črni pajki nemoteno svoje mreže ter love vanje budalaste muhe. Tako in enako sem klepetal po gostilnah. Ali sedaj je vsemu temu mojemu veselju ta žalosten konec, da se moram zadovoljiti s svojim spalnim kabinetom, ki mi služi tudi ‘za obed-nico in sprejemovalnico obenem. Saj veste, da moramo mi, ki smo iz Vodmata doma, kakor tudi naši sosedje meščani, štediti na vseh koncih in krajih zaradi grozne sedanje draginje, ki so jo povzročili z vsem na debelo in na široko založeni klerikalci iz strašanske ljubezni do našega ubogega kmeta. Torej stoosemdeset ur in dvanajst minut je ravno danes od onih slavnih klerikalnih dni. Med tem časom se je dogodilo, da sem sedel lepega popoldneva v svoji toplo zakurjeni sobi ter gledal brezmiselno po njej. Brezdajni dolg čas in bleda enoličnost sta stala pred menoj. Prvi širok kot celi svet, druga pa dolga in tanka kot stara olupljena preklja. V tej topli puščobi na dolgo in široko nisem mogel prav nič pametnega misliti še manj pa misliti. Zato so plavale moje oči po tihi praznoti in po stenah moje sobice „za vse". Zdaj sem se malo razjezil, da se toliko prahu nabere na vegajočo se mizo, zdaj sem pomiloval slikarja, ki je pomazal s sivorumeno krivimi in ravnimi črtami, Potem pa sem se hudo razjezil, da je imela moja soba samo tri kote. Prva dva sem bil že kritiziral.Po-tem pa je prišel tretji in najožji na vrsto. „Tusetn bi bili morali postaviti peč“, sem govoril samemu sebi ter o-šinil cel kot, od tal do stropa. In ravno tam, kjer se strop in obe steni stikajo, si je zgradil velik črn pajek svoj dom. »Oho", spet govorim, „kaj pa ti, črni striček, hočeš v moji sobi? Ali mi predeš srečo, ali nesrečo?!11 Tedaj pa pribrenči leno velika debela »mesarska11 muha, ki je bila popolnoma zaprašena. Vsa je bila bela. Mislim, da jo je premotila nenavadna toplota v moji sobi. Zabrenčala je tista debela muha iz tretjega kota proti oknu ter se zaletela v šipo. Hotela je ven, ker je solnce že tako mikavno sijalo. Spet se zažene brenčaje v najožji kot. Brenčala je o-koli pajkove vile. A ne dolgo. Kmalu se zamota v skoro nevidne zanjke, ki jih je kralj-črnih sam nastavil pred svojo utrobo. Čuječi kralj je to hitro opazil. Oprezno in z umerjenimi in gotovimi koraki se približa nesrečni muhi. Povšeči mu je. Debela in velika je. Zato si ne pomišlja dosti. S sprednjimi in zadnjimi nogami jo poprime ter jo slovesno odnese v svoje kraljeve dVore. Nato se začne nad vse dobra in imenitna pojedina. Izpivši muhi vso njeno kri, vsled česar ji je prenehalo življenje, jo obesi na obzidje svojega prestolnega mesta. Pojem pa je nadaljeval svoje spanje. Mirno je zadremal črnuh s polnim želodcem, kakor da bi se ne bilo zgodilo nič hudega. Pri tem opazovanju mi pridejo nehote bodoče ljubljanske občinske volitve na misel. Črni pajek je prav dobra prispodoba ošabnih in nadutih klerikalcev, ki že delj časa prežijo iz svoje klerikalne mreže, da ulove belo Ljubljano vanjo. Izsesali bi ji radi kri, potem pa vso izmozgano obesili zopet svojim nasprotnikom na vrat. To bi storili klerikalci tako mirno, kakor so 'to storili, ko so napravili že nekatere kravje kupčije. Že tri dni me po jeziku praska, da Vam nekam povem, gospod urednik. Izdam Vam veliko in obče znano vodmatsko tajnost, da so se tudi v Vodmatu prebudili že mnogi taki črni pajki ter razpeli vsak svojo mrežo. Tudi muh je že dosti, da-si je še le Svečnica komaj za nami. Kar brenči od muh, ki so dvojne vrste, starke-jesenke in mladice-spomladje^ Prve brenče leno zaletovaje se v naše črne pajčevine, druge so pa zelo trmaste in muhaste. Nič se ne zaletavajo v črnuharske mreže, ker dobro vedo, da jim pajki v njih izpijejo kri. Na črne njihove hrbte sedajo, jih belo vpikajo potem pa veselo in glasno odbrenče. Spomladna muha iz osojnega Vodmata Je sicer res, da me mnogi ljudje kar videti ne morejo in da jih spreleti strah in groza, ako slišijo moje ime, ali še več je takih, ki me imajo zelo radi in ki obžalujejo, da me osebno ne poznajo. Tudi meni je močno žal, da ne poznam osebno vseh svojih prijateljev in prijateljic, ker mi res ni mogoče, da bi se šel vsakemu posebej predstaviti, sem se dal fotografirati in danes me lahko vidijo fotografiranega vsi oni, ki bi radi vedeli, kaka je moja zunanjost. Ali nisem lep? Naravnost imenitna je moja zunanjost, o tem sem trdno prepričan sam in tega mnenja bodo gotovo tudi vsi moji neznani prijatelji, ko vidijo mojo nad vse uspelo fotografijo, na kateri sem tako dobro zadet, da bolje že biti ne morem. Naravno je, da se — ko sem že tako lep — ne morem izogibati družbe in zato pridno posečam razne prireditve, kakršnekoli so one: napredne, klerikalne, nemške, neutralne, elitne, srednje, preproste; vidite me lahko tam, kjer se pleše, tam, kjer se poje in tudi tam, kjer se moli. Z eno besedo: povsod sem prisoten in moja krivda ni, ako me ljudje ne poznajo, mi zaupajo marsikaj, česar mi gotovo ne bi zaupali, ko bi vedeli s kom govorijo. Moja zunanjost je vedno primerna družbi, v katero zaidem: v »Narodni dom11, ki so ga klerikalci raz-vpili za frakarsko domeno, prihajam v navadni obleki, ker tam se navadno gleda v človeku človeka in ne njegove obleke, pri katoliškem balu v deželnem dvorcu sem bil oblečen pa v frak, ker med klerikalno elito se ne more priti v navadni obleki. Plesal nisem na katoliškem elitnem balu v deželnem dvorcu, pač pa sem imel zelo imenitne pogovore z raznimi katoliškimi veljaki in — veljakinjami. Vvedel sem marsikaj zanimivega, ali priobčim samo svoj razgovor z gospo dr. Šusteršičevo, pod katere patronanco se je vršil klerikalni elitni bal v deželnem dvorcu, pri katerem so klerikalni eliti stregli člani »glasbenega" društva »Ljubljana11, ki so se pokazali kot izborni natakarji . . . Razgovor se je vodil seveda, v nemškem jeziku, ker gospa soproga voditelja največje slovenske stranke je že zdavnaj pozabila govoriti slovenski . . . »Res se čutim srečnega, milostljiva", sem začel, »da ste mi izkazali to čast in ste me povabili na katoliški ples." »Sicer vas ne poznam, ali gotovo ste iz boljše družbe, ko so vas pri vladi priporočili, ker tam gotovo vedo, koga mi priporočajo — in baronu Schwarzu sem naročila, da mi sestavi imenik onih, ki naj jih povabim na ples." »Zastopani so torej sami t. zv. boljši krogi? Kje je pa ljudstvo, iz katerega zajema naša vseslovenska ljudska stranka vso svojo moč? Kje so ubogi kmetje, mali obrtniki, delavci itd. ? Milostljiva, jaz sem presenečen, ker setp demokrat in nasprotnik vsakega frakarstva ..." »Ha, ha, ha!“_se je sladko nasmejala gospa dr. Šusteršičeva. »Prijatelj, vi govorite kot moj mož na kakem socijalnem shodu, ko išče od zarobljenih kmetov državnozborski mandat! Ha, ha, ha, ha! Hi, hi, hi, hi!" Hotel sem nekaj ugovarjati, ali v tem pristopi škof Anton Bonaventura, pokloni se z vso gracijoznostjo pred soprogo voditelja vseslovenske ljudske stranke in kmalu sta se vrtela po dvorani po taktu godbe, ki je igrala nek katoliški valček, jaz sem pa zbežal iz deželnega dvorca, ki je postal domena klerikalnega frakarstva in sem obžaloval naše verno, dobro ljudstvo, ki bo moralo plačati stroške tega bala katoliških demokratov . . . Bav-bav. Spominjajte se prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda! Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Delegacije. Budimpešta, 6. februarja. V današnji seji zunanjega odseka ogrske delegacije je odgovovarjal zunanji minister Aehrenthal na razne interpelacije. Glede razmer med Avsrijo in Srbijo je izjavil sledeče: »Mi vsi soglašamo s tem, da je ureditev političnih in gospodarskih odnošajev med Avstrijo in Srbijo velikega pomena. Pridružim se splošni želji, da bi se razmere še bolj zboljšale, kar je pa seveda mogoče le, če bosta obe državi delovali sporazumno." Po debati je bil proračun zunanjega ministrstva sprejet. Državni zbor. Dunaj, 6. februarja. Jutri se snidejo skoro vsi klubi avstrijskega parlamenta k posvetovanju. Razpravljali bodo o tekočih zadevah in o situaciji v delegacijah. Zlasti bodo klubi zavzeli svoje stališče napram proračunu vojnega ministrstva. Splošno prevladuje mnenje, da bodo vsi klubi sklenili, naj se nekatere zahteve iz vojnega proračuna čisto enostavno črtajo. Burna seja ogrskega državnega zbora. Budimpešta, 6. febr. Današnja seja ogrskega državnega zbora je bila zelo burna. Član opozicije poslanec Polony je izjavil, da je postopanje bana Tomašiča izzivajoče in protipo-stavo. O imunitetni zadevi poslanca Banjanina je ban opetovano izjavil, da je izročitev onih poslancev, ki so o-benem člani ogrskega državnega zbora samo zadeva hrvaškega sabora, kar je pa neresnično. Odgovarjal je ministrski predsednik grof Khuen Heder-vary, ki je izjavil, da bo parlament odločeval o stvari šele potem, ko bo imunitetni odsek rešil zadevo. Nato je Polony izjavil, da je zato govoril tako ostro, ker stoji ban na čelu stranke, ki hoče odreči ustavo. To je grofa Khuena Hedervarija skrajno razburilo. Izjavil je odločno: »Protestiram, da bi se v takem tonu govorilo proti banu Tomašiču." Nato je nastal velikansk kraval, tako da se morala seja zaključiti. Ko se je zopet nadaljevala, je Polony izjavil, da je tudi Khuenovo postopanje protipostavno. Za tem se je vršila tajna se,a, ki pa je bila tudi jako burna. Poljedelski minister Se-reny je očital opoziciji, da zahteva samo zato tajne seje, da zavlačuje delovanje zbornice. V tem trenotku je skočil polneč Justh pred ministra in zaklical: ^/i ste nesramen lažnjivec". nakar je bila seja zopet prekinjena. Na prihodnji seji pride ta afera takoj kot prva točka na dnevni red. Poljski klub in visokošolski štrajk v Krakovu. Dunaj, 6. febr. Danes je predsedstvo poljskega kluba razpravljalo o dogodkih na krakovskem vseučilišču. Seji je prisostvoval tudi rektor krakovskega vseučilišča in dekan filozo-fične fakultete. Na Dunaj je odpotovala tudi deputacija krakovskih viso-košolcev in zaprosila vstop k ministru Zaleskemu, ki pa jih ni hotel sprejeti. Klub bo zavzel svoje stališče šele takrat, ko bo padla končna odločitev. Kuga v Mandžuriji. Petrograd, 6. februarja. Kitajska vlada je sklenila, da vpepeli mesto Fudjadan, ki je torišče kuge. Zaeno je prišla brzojavka iz Odese, da so se prvi slučaji kuge že pojavili v mestu Čeljabinsku v Sibiriji. Badenska vlada in prisega proti modernizmu. Berlin, 6. februarja. Badenska vlada je izdala na vse vsenemške, srednješolske in ljudskošolske učitelje, ki podučujejo verouk, odredbo, da niso obvezni priseči proti modernizmu. Če bi jih cerkev silila k temu, se bo postopalo pravnim potom. Kupujte „JUTRO“! Razne vesti. r Lokomotiva — morilka ptičev. Neki vlakovodja v Strassbulgu piše o svojih izkušnjah iz dobe svoje železniške službe. Med drugim piše, da lokomotiva pomori izredno veliko ptičev. Posebno brzovlak. Ta uniči vsak mesec okoli 100 ptičev. Lokomotivi, čim hitreje vozi, se ptiči na poti tem težje izognejo, trčijo ob vlak, ki jih seveda ubije. Čelo najboljši letalci, na pr. lastovke, se lokomotivi ne morejo izogniti. Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut. Tiska »Učiteljska tiskarna", Ljubljana. Mali oglasi. Damska žalna in modna krila najnovejšega kroja od 5 K naprej. Samo v konfekciji A. Lukič, Pred Škofijo 19.__10—2 Italijanščino, francoščino, nemščino in slovenščino podučuje Šibenik, Šelenburgova ulica 6, I. nad. 72 4—1 Prodajalka mešane stroke z večletno prakso, ki je že službovala na deželi se takoj sprejme. Naslov pove inseratni oddelek .Jutra*. _________________________77/2—1. Pri računskem zaključku v posojilnicah in drugih uradih je neobhodno potreben se-števalni stroj ,Adix* ! Z istim se prikrajša polovico časa in toliko brezpotrebnega mučenja živcev. Stroj za seštevanje na tip! ". „Adix* je danes najnovejši, najpriprostejši in praktičnejši. Dobi se z enoletno garancijo za K 36'— pri reprezentantu ,Adix“ strojev v Št. Pavlu pri Preboldu, Sav. dolina. 78/2—1. Gospica z belo repico, ki je v soboto večer izstopila na postaji v Kranju je vljudno naprošena za naslov. Poštno ležeče Jesenice pod šifro ,R. O.” Gospodično vešča slovenske stenografije in strojepisja želi primerne službe tu ali v ljubljanski okolici. Cenjene ponudbe pod B. B. na inseratni oddelek .Jutra*. 74/1—1. Zatekel se je predvčerajšnjem ruj a v lovski pes, imajoč na vratu lastnikovo ime. Pošten najditelj naj ga odda proti dobri nagradi. Naslov pove inseratni oddelek »Jutra*. Dve lepo meblovani sobi na Dunajski cesti, z razgledom na ulico, se oddasti takoj dvema gospodoma. Eventualno tudi hrana. Naslov pove inseratni oddelek .Jutra*. Novo moderno pohištvo se radi odpoto-vanja ceno proda. Marije Terezije cesta (Ko-lizej) štev. vrat 81. 79/1—1. Stanovanje z eno ali dvema sobama in kuhinjo išče mirna stranka brez otrok za majev termin. Naslov pove inseratni oddelek .Jutra*. 80/1—1. Restavracija „ZFrI Žid.ovslca Mllca šte-v. 5 se odda 1. avgniita 1911. Sprejme se takoj učenec poštenih staršev v špecerijsko trgovino R. Stritar, Ljubljana, Valvazorjev trg. Več stavbenih parcel v mestu in izven mesta ima na prodaj po jako nizki ceni Peter Matelič, Škofja ulica 10. Dva lepa stanovanja z 2 sobama, kabinetom, predsobo, kuhinjo ter drugimi pritiklinami se odda za majnikov termin. Lega solnčna. Več se poizve v prodajalni g. H. Privšek. Prisojna ulica štev. 3. fsospodična vešča slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, želi mesto blagajničarke v kaki kavarni, prodajalni, trafiki i. t. d. Prijazne ponudbe se prosijo pod „Maj 1911“ na inseratni od-:: delek »Jutra". :: Dobro vpeljana, zelo obiskana gostilna na - - Gorenjskem - - brez konkurence, poleg železniške postaje, pripravna tudi za trgovino, se s proste roke po primerni ceni proda. Polovica kupnega zneska zamore ostati na hiši. Kupci naj se blagovolijo zglasiti pri g. Antonu Pogačniku, posestniku in županu v Podnartu, kateri nudi natančnejša pojasnila. Tovarniška znamka „1K0“. •3 « a .fc: O Pm o • > N ...S 2=1 fif 3 >f »T e •s g.« e O) «t g > E “J 3. S « oj .5, e .-■S u o J Q ~~ a: 2 w o 'oj >'■ ■ o Naznanilo preselitve. Prodajna pisarna šentjanškega premogovnika se je preselila v II. nadstropje hiše gospoda Urbana Zupanca, Križevniška ulica št. 8. Z^deloTrsiiCLj e Ig^rsuč Ernest Hoffarth jun., Dunaj Vil!., JPfeilsrassssse 34. Vojaške oprave za otroke: Infanterijska garnitura Huzarska ,, Planin, lovcev ,, Dragonska ,, Ulanska ,, Telesne straže ,, obstoječa iz čake, prsnega ,, 5-— oklepa, sablje, patronske „ 5*— laške, puške v najfinejši ,, 5*— izdeljavi ,, 5*— 6-— Razpošiljatev po povzetju. Ustanovljena leta 1818. Ustanovljena leta 1818. Pivovarna Mengeš JULIUS STARE Zaloga v Ljubljani priporoča svoje izborno vležano marčno, dvojno marčno in bavarsko :: pivo v sodčkih in steklenicah. :: Iscem edino le pri boljših detajlnih odjemalcih dobro vpeljanega, zaupanja vrednega —— agenta 11 za prodajo mojih vležanih žganjskih izdelkov slivovice, tropinovca, marel-čnega žganja. Za prij. ponudbe prosim Filip Josip Weinfeld, Novi sad (Neuzatz, Ujvidek) Ogrsko. je izdelek, prirejen izključno na te melju znanstvenih in zdravstvenih pred pisov. Imenitne posledice se prikažejo takoj po vporabi te pomade: rasti pričnejo lasje in brada. Zabrani izpadanje las in povzroča rast las tudi tam, kjer jih prej ni bilo. Cena lončku z navodilom 3 K. „Schampos“, prašek za umivanje glave. Najboljše učinkujoči pripomoček za snaženje glave. Cena zavojčka 50 vin. VI«a nUlt4m 8P«ljalist za gojenje las VlBC.aiC&ier, DunajlX. Sobieskyga»sei. Zalogo ima A. MOLL, lekarnar, Dunaj 1., Tuchlauben 9 Tovarna vozov Peter Keršič, Sp. Šiška pmporoca svojo bogato zalogo različnih vozov. Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča naročila so^no ^e'°se !an,^» in popravila po primerno nizkih cenah. Že rabljeni vozovi se jem- - Sprejema s; tudi les v žaganje na parni žagi. ~ U®jo V račun. Ljubljanska kreditna banka v ijnbljanL fiK. Htritarj»va ulica štev. Podružnic® v Spljetu Celovcu, Trstu, Sarajevu vn Gorici. — Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dnte vloe^e po čistih 4l|s°|o.