153. številka.
Ljubljana, v soboto 9. julija 1898.
XXXI. leto.
lthaja vsak dan itff«r, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld , za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld, in jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto i:j gld., za četrt lata 3 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 n& 10 kr. Za pošiljanje nadom raćuua se po 10 kr. na mesec, po itO kr, u četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. — Na narolbe, brez istodobne vpueilptve naročnine, se ue ozira. Za oznanila plačuje se od atirisropne peti t-vrste po 6 kr., če ae oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr. će se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole fraokovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni&tvo je na Kongresnem trgu st. Vd. Upravniatvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Telefon St. 3<t.
Si vis pacem, para bellum.
Tega starega pregovora se je držala ogerska flada pri sestavi carinskega tarifa, kateri je bil te dni razglašen in je v vsi naši državni polovici obu* dil največjo senzacijo in ponekod največji strah.
Vsled nemške obstrokcije je postal naš parlament nesposoben za vsako delo, in to je napotilo ogerako zbornico, da se je začeta pripravljati na eventuvalnost, da se carinska in trgovinska nagodba sploh vec ne sklene. Vsled tega je v seji dne 16. decembra I. 1. naročila vladi, naj sestavi poseben carinski tarif, kateri bi stopil dne 1. januvarja 181*9. v veljavo, ako to nagodba pravočasno ne obnovi.
Vlada je to naročilo izpolnila in razglasila te dni sestavljeni načrt carinskega tarifa, zajedno pa na dan 14. julija sklicala enketo, ki se naj izreče o tarifa in naj nasvetuje eventuvalne premembe.
Carinski tarif, kateri je šesta vila ogerska vlada, je urejen po načelu, da je Ogerako v gospodarskem ozira popolnoma osamosvojit', slasti ji zagotoviti popolno neodvisnost od cislitvanske industrije in ji omogočiti tekmovanje s drugimi drŽavami na mej-narodnem trgovišču. Tarif določa naj vidje, uprav eksorbitantne carine na vse indastrijalne izdelke in bi avstrijsko industrijo, v prvi vrati tekstilno industrijo, katera dela zdaj na Ogerakem ogromne dobičke, neizmerno oškodoval. Avstrijski industrijalui krogi ovidevajo, da bi zanje pomenilo uveljavljenje tega tarifa pravo katastrofo, in avstrijska vlada je takoj po razglašenju tega tarifa v uradni wWiener Zeitung" izjavila, da bi smatrala uveljavljenje tarifa sa napoved carinske vojne, in da so pripravi na primerno postopanje proti Ogerski, kar se tako tolmači, da hoče v slučaju carinske vojne avstrijska vlada naložiti na žito in na živino jednako visoke carine.
Ogerska pravi, da namerava svoj tarif uveljaviti samo formalno, sicer pa da ostane za začetek vse pri starem. To je povsem naravno, Raj bi s takojšnjim uveljavljanjem tarifa satno oškodovala konzumente industrijskih proizvodov, ker še nima svoje
industrije, oškodovala pa bi tudi producente kmetijskih proizvodov, ker bi ti morali pri uvozu svojih pridelkov v Avstrijo plačevati visoke carine. Toda Ogerska računa n& bodočnost. Ako uveljavi svoj tarif, se razvije ogerska industrija tekom desetih let s pomočjo tujega in domačega kapitala tako, da bo lahko mogla zadostiti vsem potrebam. Tedaj bo čas, zsčeti carinsko vojno, kajti Avstrija ne bo mogla ogerskib kmetijskih pridelkov previsoko obremeniti, ker je nanje vezana.
Si vis pacem, para bellum. Ogerska se je ravnala po tem nauku, žal, da tega ne moremo reči tudi o Avstriji, in žal, da se nam ne zdi utemeljena tolažba nekaterih listov, da Ogereka sploh ne misli na resno ločitev od Cstitvanske, Baj je vender popolno gospodarsko osamosvojeDJe najvtčje važnosti za popolno neodvisnost Ogerske.
Nam Slovencem pač ni treba si beliti glave, kako si avstrijska industrija opomore, ako jej ogerska zapre svoja vrata, a carinske vojne se ne bojimo. Če bo ogerski moki zaprta k nam pot, dobivali jo bomo iz Rasije ali pa iz Amerike. Indu strija je največ v nemških rokah in nje procvit utrjuje le gospodarsko in politično prevlado Nemcev nad Slovani, zato pa nam je njena usoda zadnja skrb. Za nas je glavno, da ne v slučaju, ako se trgovinska in carinska nagodba ne obnovi, tndi prispevek obeh državnih polovic uredi na jedino pravični podlagi, namreč na podlagi popolne paritete.
V I Ju l»l J talil. 9. julija.
Izdajalski Dunaj Tako naziva glasilo štajerskih nemških nacijonalcev v družbi z drugimi takimi nemškimi časopisi avstrijsko prestolico. Vzrok je poglavitni ta, da preganja dr. Lueger in njega stranka z vso strastnostjo nemške nacijonaloe Schonererjevega kova Dr. Lueger, župan Dunaja, je imenoval na javnem shodu nacijonalce veleizda-jice ter se čudil, zakaj jih vse ne zapro. Tudi v jezujitskem institutu v Kalksburgu je imel dr. Lueger pri neki slavnosti podoben govor.   Pri svečanosti
strelcev so doživeli nemškočeški nacijonalni strelci čuden prizor Ko so namreč korakali v slavnostnem Kprevodu s črno-rudečo žolto zastavo mimo odra, na katerem je stal dr. Lueger z občinskim svetom, kričali so nacijonalci: JI-ii! Z odra pa se jim je odgovorilo: Na Dunaju se ne Hme klcati ,Heil!u — Ko pa ho prikorakali mimo francoski strelci s svojo zastavo, priredili so jim občinski svetniki z okolico *red ovacijo. In zvečer pri komersu je dr. Lueger posebej napjal Francozom, tem fzagri-zenim sovražnikom Velikonemčije". — Vse to so dokazi — tako piše „Grazer Tagblatt" — da je „Dunaj za nemško (!) Avstrijo izgubljen, da nemška (!) Avstrija nima več nemškega Dunaja.- Ta list pa tudi grozi, da pride kmalu — dan plačila !
Intimnosti iz nemške „Gemeinbu.rgsch.af t". Liberalna ,T e s c h e n Bodenbacher Zt g." je prinesla članek, ki odkritosrčno priznava, da so nemškega radikalizma in obstrukcije siti že vsi resni elementi m*-j nemškimi poslanci, da se pojavna mej nemškimi volilci velika nevolja ter da se že tiho ruje proti terorizmu Sclmnererja >n Wolf*. Volilci in poslanci spoznavajo, da j>m vse ropotacje in vse brezobzirnosti v najodločuejši opoziciji niso prav nič koristile, zato pa so se Schonererjanskega ra» dikalizma že docela naveličali. Nemci v resnici niso bili še nikdar tako nejedini, kakor so sedaj, in le nečuveni terorizem, ki deluje z najgršicni sredstvi, s pobijanjem okenj, z „mačjo godbo", psovanjem na shodih in po listih, le tak terorizem vzdržuje videz nemške sloge. V istini je pa vse nezadovoljno, vse godrnja. Trezni, premišljeni politiki zapuščajo svoja voditeljska mesta ter se vraču jo v privatno življenje. Vprašanje je torej le, kako dolgo bode imel Scbunerer - Wolfov vpliv za Nemce še odločilno besedo?
Zaroto proti našemu cesarju je naš'a premetena madjarska policija ter jo sedaj kulportira vsem senzacijakih vestij lačnim listom. Vsled ovadbe neke cvetličarke je namreč zaprla policija troje de-lavcev, Muscbncka, Hartmannna in Kovacza, katere je podkupil baje socialist Barkony v ta namen, da
LISTEK.
Pismo iz Prage.
Praško narodno gledališče je obogatelo z novo, krasno opero »Psogta v ci*, kateri je po znanem Jir&skovem romanu napisal libreto K. Sipek in godbo zložil jeden prvih modernih čeških skladateljev, K. Ko v a to vic. Občinstvo je z velikim, navdušenim priznanjem vzprejelo ta najnovrjši dar Češke muze, kritike, ki so jako obsežno poročale, hvalile so povprek vrline skladateljeve, in vedno je opera prenapolnjena, če so na programu »Pso-glavci".
S svojim poročilom sem se nekam zapoznel; vendar upam, da slovensko občinstvo vkljub temu z veseljem prečita skromno poročilo o velikem mu-aikalnem uspt'hu te epohalne češke opere, ki naj bi se morda uprizorila tudi na slovenskem odru, kjer so žele baš češke opere najlepše uspehe.
Snov opere je zajeta iz 17. stoletja in se naslanja na bojev polno zgodovino Hodov, junaškega plemena češkega. Hodje so prebivali na zapadui strani češkega kraljestva in bili njegovi graničarji. Na svojem praporu v grbu so imeli pasjo glavo, "-i m bol pazljivosti; odtod njihovo ime „Psoglavci". Za plačilo marljivega svojega posla ho uživali že od nekdaj nekaljt no svobodo in so Bi, neposredno pod-
rejeni češkemu kralju, prosto delali postave in v DomaŽlicab volili svoje sodnike. Tukaj so hranili Hodje tndi svoj prapor in svoje privilegije, katere so jim podeljevali češki kralji.
Po belogorski bitki 1. 1021. pa se je shujšala osoda hodskega plemena. Karol LichtenŠtanjski jih je prodal nemškemu plemnnitašu Lamingerju, ki je skušal krutim načinom zatreti vso svobodo hrabrih Hodov. Ti pa so se junaško in ognjevito pcgajali za svoje stare, zgodovinske pravice, a zaman.
Lamingerjev sin, Maksiiuiljan, je premagal Hode v obupnem boju in dal kmalu na to preiskati vse hodske krajine, da bi našel stare pergamene, stare privilegije. Zadnjikrat se je zaiskrila takrat zavest zgodovinsko opravičene svobode; v obupnem boju so se skušali oteti svojega tirana, potem pa je utihnil vojni hrup mej Hodi za vselej. —
Iz poslednjega leta teh žalostnih časov je povzet libreto operi nPs o g 1 a v c i". Začetek I. dejanja nas pripelje v vas, kjer prebiva rodbina Jana Sladkega. Mati njegova, vdova glavnega sodnika hodskega, je energična Žena, ki uživa daleko na okrog velik ogled. Kavno v predvečer sta prišla dva hod-ska sodnika in ji prinesla stare pergamene v železni skrinjici, naj jih spravi ona v teh nevarnih časih. Za Jana, s na njenega, ne marajo Hodje, češ, da se premalo udeležuje hodskih zborov ter živi le sioji družni. Radi tega se je polastila J^na silna žalost j
globoko zamišljen se sprehaja sam pred svojo hišo m toži potem prišedšemu Jiskri, vaškemu dudlarju, svojo tugo, češ, narod ne mara zanj, dasi bi bil pripravljen položiti vse na oltar hodske prostosti. Tedaj prihrurnc veseli vaščaui. ki plešejo po godbi dudlarjev narodne plese Vse se vrti in poje. Namah pride grajščak Laminger s spremstvom mej veselo množico in zahteva, naj mu izroče svoje pisane pravice. Sdua razburjenost! — Toda Laminger da spremstvu povelje, naj poišče ta hodski „ zaklad*. Kmalu na to prineso železno skrinjico s p» rgameni; le dva je skrila mati iu jih oddala sinu.
II. dejanje se vrši na Trhanovskem gradu, kjer biva Lamingar s soprogo Katarino. Za pisalno mizo sede pregleduje ugrabljene privilegije ter se silno jezi. Na to pokliče hodske sodnike, mej njimi tudi Jana, in vpričo njih pomeče listine v ogenj. Prapor pa jim zažene porogljivo preti noge
Kar vstopi kraljevski sel in oznani, da morajo hodski veljaki takoj pred praški kraljevski sodni stol.
V drugem prizoru teg i dejanja se pripravljajo hodski sodniki na odhod v Prago. Narod jim naroča, naj ognjevito zagovarjajo hodnke pravice, njihovo prostost. Zlasti Jau Sladky obljublja, d;i hoče, če treba, zastaviti svoje življenje za prostost Hodov.
III. dejanje začvnja s sodnijsko obravnavo. Sodnik predsednik razklada navzočim Hodom, da so njih privilegiji izgubili vsako ve'javo, da tudi ona
raz?eno kak budimpeštanski rnrst v tistem hipu, ko bi so peljal preko njega nas cesar. Pri preiskavi je Muschick baje priznal zaroto, II irtmunn in Kovača sta tajila. Sami se, da je vsa zarota policijska izmišljotina, ki je obrnjena le proti Barkonjju, jed-nemn glavnih socijalistov. Z ■ dlje časa namreč išče policija, kako bi mu prišla di živega; morda doseže svoj namen s to, bržčas aranžirano zaroto.
Srbski kralj proti radikalnem Ko se je poklonda deputacija srbske skupš'ine ter mu je izročila spomenico, je imel kralj Aleksander oster govor proti radikalcem. Z n »jnem lostljivejšimi izrazi jo obsodil radikalno „rovanje", obljub 1, da radikalom ne izroči nikoli \eč svoje vlade ter povedal, da je prav zato izrodil vrhovno poveljstvo vojske bivš»mu kralju Milanu, da je onemogočil radikalno ministerstvo. Iz vseh Aleksandrovih besed je očitno, da ga imata Milan in Cijorgievič že docela v rokah in da ne puzna razmer v tvojem kraljestvu prav nič. Sicer bi moral veleti, da ima radikalna stranka mej narodom in cdo mej vojaštvom največ pristašev in da se mora sedanja dinastija za svoj prestol zahvaliti prav radikalcem, katere je sicer vladno nas latvo in volilno sleparstvo popolnoma izrinilo iz zbornice, ki pa doliva* morda še prav kmalu, da jih bo Aleksander pomoči — prosil.
S špansko ameriškega bojišča se poroča: Krivda radi poraza  španskega  biodovja pred Sau-tiagom  z deva   madridsko   vlado   iu maršala BI a n ca. Ta dva  sta 1 ' rveri   že večkrat zauka zala, da naj zapusti   luko ter odplove v H ivauo. Cervera je torei izvršil samo ukaz sv; jih predstojnikov.   Da je /apust I   luko   pri   belem dnevu, sa razlaga s tem, da se  je Cervera bal, da bi zavzeli Amerikanci ciantiago že v nedeljo. Napadi v petek in soboto na to mesto so bdi tako hudi, da je misi I Cervera:   mesto   bo vsak čas izgubljeno. Ako bi su bilo to zgodilo,  bi bilo Iadijevje brez rešitve ter v panti, kjer  bi  ga Amerikanci  brez posebnih težav uničili.   Takemu   sramotnemu porazu v luki se je hotel Cervera odtegniti   na vsak način ter je kakor  junak  iskal  smrti v morski bitki. — Nad Škot v S inriagu je  prosil   Blanca,   naj dovoli, da Santitigo kapitulira,   k<-r ni več možno z vspthom braniti mesta. Časti Španije iu vojske pa je zado-š'.eno.    Bianco je odgovoril, da kapitulacija n« dovoli, četudi  pogine  ves SantiagO. —  Po uadnih poročilih   so   imeli Španci v zadnji bitki 000 mrtvih. Vzlic vsemu pa sedanja španska vlada še vedno ne misli na mir. nego hoče rajši odstopiti. General Wsytex strastno huj.ska proti Sigasti.
Doj
>isi.
Yl<*a. 3. julija. Mogočno je plapolal rd^če se ž»reči ogeuj, veličanstveno ju donela „fj boj" — inače je pa vladal grobni mir nad celo okolico . . . jCitalr.n'arji pojo pri kresu, katerega so zažgali na čast slovanskih apostolov sv. Cinia in Metoda!1* Naša mlada 6 balnica lepa procveta; skoro z vsakim dnem pokazuje svoje življenje. Danes pr^di vese-1 co, jutri izlet, pojutrišni-rn zop it kaj drugega. In to si vrsti le[ o od nedelje do nedelje. . . Pevski zb )r se je do cela i^vežbal; more peti cslo najtežje
skladbe. Le tako naprej! — Gospodarsko nata stanje pa ni baš ves do. Tare nas draginja in davek, ki se je v kratkem tako zelo povišal, da je groza. Ta dtvek pa ni toliko zadel premožnejših kmetov, kolikor manj premožnih, to je: revnih. C kr. okrajno glavarstvo je našlo pri nas toliko dohodka, da kar strmimo. Verue naj si. c kr. okr. glavarstvo, da bomo mi prav radi plačali toliko davka, kolikor ga je nam na novo naložilo, ako nam preskrbi toliko dohodkov, kolikor nam jib je — nota bene: na nemško pisanih uroči Inih listih napisalo, človek se kar čudi gospodom, ki so našli, da ima baje neki kmetic pri nas od vsakega Bfžaja (katerih ima v celoti Ramo okrog 3 0 00) 10 —12 kr. č.s'ega dohodka. Sedaj naj se pa še pom hI i v katerem razredu je oni svet in kaj na njem rase: ali je travnik, njiva, močvirje)? — Koliko pa zrase trave na prostoru, ki meri jeden seženj? Ali je vredna ona z delom in trudom vred 12 krajcarjev? Kaj pa močvirje? Na njivi je drugače, ali tu pride spet v poštev delo, gnoj in sad Zračim »j vse to in videl boš koliko nosi dohodkov »ež-nj njive?! Pa šo nekaj. SI. c. kr. okrajno glavarstvo pošilja svoje spise iu listine (ako že n« v blaženem ,jeziku") v takem slovenskem jeziku, tla je groza. Kdaj bo to pačenje našega lepega jeziki nehalo? — Nedavno je pri nas pri nekolicini kmetov poginilo precej prešičev. Zi v'r k so se navajale razne stvari, ponajveč vraže. Glavne pa m nikdo pogodil. To je: nesnaga, ki vlada po svinjakih. Dobro bi torej bilo, da bi prišel k nam na skoro g. L* i r c od kmeijske družbe in nam razložil celo stvar. £iva beseda se naših ljulij najprej prime, z ž:vo besedo bi bilo možno, j'h spraviti do tega, da bi začeli umno gospodariti, česar z laj o večini kmetovalcev še ne moremo trditi. — Zida spi v naši vasi precej. Ž ti, da je vse, karkoli se zgradi, majhno, ozko in nepripravno. To je na brfgi naše«a si. županstva, kateremu bi tudi zaklicali: exempla trahunt! — Kaj bo pa s šolo? To je zopet čulno vprašanje. Stanarina za sedanje ua jefe prostore je ogromna. V ostalem ti prostori niso pnpravui za šolo. Jeden je tu-le, jeden tam le; četrt ure sta oddaljena drug od druzega. Tudi gosp. i ca I učitelj se bo naveličal takega stanovanja. Čudue i pojme imamo o stanovanjskem vprašanju. Ti pojmi : se morajo malko razbistriti. Gotovim krogom bi priporočali pripravno brošurico : ,Sta vbeno pi - ! tanje", kjer poljudnim načinom prof. dr. Fr, Vrba nič preiskuje in razjasnjuje to velevažno vprašanje. — an.
'Mi llledu, 8. julija. Pretečeno nedejo nam je g. župnik v cerkvi naznanil, da je smrtni greh, nko gredo domačini samo na otok k sv. maši! „Slovencev" dopisnik v št. 149. zopet naznanja, da je na otoku vsakdan sv. maša za tuje-'. Kako ti gospodje porivajo domačine nazaj ! Godna nredba. Nadalje nam svetuje dopisnik kako naj napravimo, ako prosimo, da se znebimo naših sedanjih duhovnikov. S*mo, da jih pohvalimo kar moremo v „S1. Narodu" ; ko bodo zvedeli, da jih hvalimo, „v tako umazanem listu', bedo bežali daleč daleč daleč, da bi se pof^m le nikdar več ne vidali. Naš gospod župnik j« vse hvale vreden, dober gospod! Njngi v idil vedno s kuko staro mamo klepetuljo. On je tako dobrega srca, da je pomagal preprečiti zdanje ubožne hiše na Bledu. Gosp. župnik, ki žrtvuje vse, se je potrudil in le njemu gre vsa zasluga, da je napravil mir in jedinost mej občani, in če bode tako naprej deloval mej nami, bode v kratkem tudi popravil farovški hlev in vrt in potem še cerkev Samo čuje se, da bi k mah kanonik postal Mu časti tamo! Gospod kaplan skrbi tudi za vse gospodarstva tukaj.   Ztto  imamo okoli cerkve res tako
vse lepo urejeno. V kratkem postane dr. sv. pismi. Čast tamo! Pošljemo gospodom vsakemu jedno številko ^umazanega" BSlov. Naroda" in B >g daj, da bi se čim prej uresničilo, kar je obljubo/al .Slovencev dopisnik. Z gdč. učiteljicami se pa še vi-dimo. Več občanov.
dva pergamena, katera je predložil J.tn, nimita ni-kake i rednosti več.
To prinese L^iminger vest, da se je pričel nov opor. hodnik zahteva, na| p.isotni veljaki s svojo besedo tajamčijo, da bo mir v deželi. Jan tega ne stori, zato ga isroči sodnik Pilaenakemu sodišča.
V drugem prizoru vidimo v Pizenski ječi Jana, obsojenega na — smrt. Nj-gov atari prijatelj, dudlar Jiskra mn pride naznanit, da se je v Plsoa na povelje Laumgerjevo nabralo vse polno hodskega ljudstva. Za J:skro pridejo v ječo Janova mati, žena in o'roci, da se poslove od svojega ljubega očeta. Po preganljivem prizoru, ko Jan jemlje slovo od svojih dragih, priropoče Lamingez v ječo in ponudi obsojencu prostost in pomiloščenje, ako se mu pokori in ga prosi odpuščanja. Toda obsojenec ga trdo zavrne: „V robotu pouta nosit — nebudu".
Takoj se oglasi smrtni zvonec in uklenjenega Jana odpelje krvu k. Prtdno pa prestopi neustrašeni Hod prag, obrne se k Lamingerju in ga povabi — čez leto duij pred božjo sodbo . . .
Zadnji prizor vrši se zopet na Trhanovskem gradu Lovska družba sedi pri bogatem obedu, nekaj gostov pleše, nekateri pa po;6. Nakrat se zasliši vaška godba in hodski sužnji prikorakajo mimo grada Laminger pripoveduje svojim gostom o premaganih Hodih in se porogljivo spominja, da ga je UsuuČeni Jan klical pred božji sod. Karmu postane
siabo ; pr maguje se in si ttši z vinom nenavadne slabosti, a zaman. Nakrat omahne. OJer se stemni in Janova podoba prikaže se pred Lamingerja ter mu zakliČH: „Lhuta dochazi Lomikaie, volam te na Boži somi." Ko podoba izgine, vzklikne bolestno njegova, komedlevšemu prihitevša žena: „Mrtev je. Soude Boži!"
Tako zaključuje ta hodska tragedija v okviru opere. Neki tužen duh preveva vso opero; godba soglaša vedno z libretom v žalostni vsebin'.
Mej resnimi momenti p« se vrste včasih tudi jako veseli in živahni. Tako je vaška predpustna slovesnost zelo fino in dovršeno zasnovana.
Origin tlnost je v obči glavni znak Kovafo-vičeve godbe. Dasi je skladatelj primeroma mlad, se vidi in sliši iz njegovega najnovejšega dela, da se je pri vseh modernih godbah učil s pridom. Z asti Massenot mu še večkrat uide pod pero; nekateri oddelki pa spominjajo — zlasti v spremljevanju orkestra — tudi na AVagnerja. Muzikalno najlepši je drugi prizor tretjega dejanja, kjer se žalost in obup Jana zrcalijo v lahnih, otožnih pesmih.
Ta najnovejša češka opera ima sicer tudi nekaj slabih stranij, nekaj predolgih duetov, premo-derno godbo za narodno-zgedovinski libreto i. dr., aii v celoti delo v polni meri zasluži veliko pohvalo, katero je našlo pri kritiki  in pri občinstvu.
K V—k.
Občni zbor kmetijske družbe kranjske.
V Ljubljani, 8. julija. V dvorani „Katoliškega doma" bil je včeraj letošnji občni zbor kmetijske družbe kranjske. Udeležilo so ga je čez 200 členov iz vseh krajev naše kronovine. Sploh je opažati, da zaairaanje za družbo, ki tako uspešno deluje v prid našemu kmetijstvu, raste od leta do leta, in da je priprosti naš oratar že spoznal koristi, kater«) mu nudi kmetijska družba. Kot zastopuik d-1 lus vladsuddežil se je občnega zbora okrajni komisar Det. e I a, kot zastopuik deželnega odbora deželni glavar De tel a, kot zaHtopnik mastne občine pa ž'ipan Hribar.
Otvorivši občni zbor pozdravil je predsednik družbe gospod cesarski svetnik Murnik zbrano zborovale-«, zlasti pa zastopnike, c. kr deželne vlade, deželnega odbora in mestne občine ljubljanske, proseč jih, naj bi vsak na uplivnem svojem mestu potezal se za prospeh družbe kmetijstva. Gospod predsndn k nogi »šal je potem, da si ju glavni odbor pr zadeval, izpolniti Bvoje dolžnosti ter doseči društveni namen.
Poročilo o delovanju  kmetijske družbe, katero je zborovale'm podat  gispod predsednik, po snamemo, da je leta  1807. družbi   pristop lo 335 novih pravih udov  in  da  se je ustauovilo des-it nov h oodružnic, tako da šteje  kmeti iska dražbi kranjska sedaj 95 podružnic in 4155 členov Dinaru.ga prometa  ki je znašal prid  desetimi leti komaj   10.000 goldinarjev)  bilo je lansko leto za 188.042 goldiuarjev, Govornik povdirja, da so bilo glavna opora družbi mnogoštevilne podružnice, ki vsled svoje časovnim  zahtevam  primerne organizacij krepko pospešujejo dražbi no smotre. Po svoji organizaciji  podružnice  lahko delujejo samostojno, glavni cdbor pa jih  v   njih delovanju podpira z vsemi sredstvi, kar jih ima na razpolago.   S prispevki članov, potem državnimi in deželnimi podporami, katero dobivajo podružnice v določene namene, lahko uspešno delujejo ter svojim članom v resnici koristijo. To dejstvo je zato posebno važno, ker  mora družba  računati  do malega s samimi kmetijskimi posestniki. Mnogo podružnic ima svoje drevesnice, po vinorodnih  krajih  večinoma uzorne vinograde in trtnice, skoraj vse imajo tudi razne kmetijske stroje za splošno porabo, mnogo jih ima zadružne moštarne itd.   Glavni odbor priznava, da imajo podružnice pri razvoju dražbo  glavni delež.
Glede sklepov lanskega občnega zbora naznanil je predsedn k, da so se večinoma rešili ugodno v zmislu predlagateljev, zlasti pa je omenil srečno izvršitev dveh sklepov, ki sta za družbo največjega pomena in bodeta blagodejno uplivaia na naše kmetijstvo. Zasnovano kmetijsko-kemijsko pre-skuševališče je v toliko dogotovljeno, d i je bo mo goče otvoriti še to poletje. Isto tako ugodno zvrnil .• e jo sklep glede ustanovitve kmetijske goipodinjske šole, ki — se kakor se sme opravič no upati — odpre že to jesen in sicer v proslavo pe'desotlat-ii u; cesarjevega vladanja.
Družbina p idkov.sk i šola dobro uspeva. Učil je na zavodu vedno dosti, kajti pretečeno leto se je na podkovski šoli podkovalo 1200 konj. V ogledovanju mesa so se učenci vadili v mestni klavnici. Iz družbine drevesn ce se je členom lansko leto oddalo nad 15000 visokodebelnih drevesc in čez 1000 pritlikovcev. A tudi to število zahtevam ni zadostovalo, zato je glavni odbor letos vzel v zakup šest oralov sveta „na Kodelijevem". Družbina drevesnica jo sedaj največja v Avstriji in glavno odbor je lahko ponosen na svoje delo, katero je v deaetih letih polagoma dovršil v prospeh domačega sadjarstva. Družbmo uradno glasilo „ Kmetovalec" ima sedaj nad 5000 naročnikov.
Kakor v prejšnjih letih pospeševala je družba tudi lani kmetijstvo v obče in posamične kulturne vrste posebej nekoliko s svojim denarjem, nekoliko pa s podporami kmetijskega ministerstva in dežel. n"ga zbora kranjskega. Kmetijsko rastlinstvo je družba pospeševala s tem, da je členom naročala dobrega semena, v prvi vrsti ruskega lane nega semena, preden ce, čistega deteljuega semena, raznih žit in krompirja. Denarni promet za semena je znašal 20.000 gld. Posebno dober je bil to leto vspeh pri uvažanju in porabi umetndi gnojil. Lota 1807. porabilo se jih je čez 90 vagonov ter so jih naročali skoraj izključno kmetski posestniki. Vinarstvo je družba pospeševala s tem, da je posredovala dobavo zanesljivo dobre in cene modre galice. Naročila jo je 100.000 kg ter jo oddala po znižani ceni. Po znižani ceni je družba oddala tudi 175 trtnih škropilnic, 27 pa jih je podarila.
V svrho povzdige naše živinoreje oddajala je družba čistokrvne bike plemenjake, ter je prirejala premovanja. Na jednak način pospeševala je družba ovčarstvo in svinorejo ter oddajala ovne oziroma prašiče za pleme. Družba ustanovila je nadalje čebelarsko društvo ter delovala za razširjenje kmetijskih strojev. V ta namen dala je raznim podruž-
ttV Dalje v prilogi.
Priloga »Slovenskemu Narodu4* St 153, dnž 9. julija Iggg,
nicam podpore ta nakup dobrih kmetijskih strojev t skupno porabo
Govornik je končno naznanil, da bode družba primerno praznovala 50letnico cesarjevega vladanja Sklical se bode v ta namen izredni občni zbor ter priredila v Ljubljani sadjarska iu vinarska razstava. Končal je svoje poročilo s trikratnim klicem „Slava cesarjn Francu Jožefu", kateremu klicu so zboro-valci živahno pritrdili.
Nadaljna točka dnevnega reda bila je volitev družbi nega predsednika in treh odbornikov. Pred sodnikom bil je skoraj soglasno zopet izvoljen gospod cesarski svetn>k Murni k, za odbornike pa gospodje: grajščak Henrik baron Lazar ini, meščanski učitelj in župan dr. Tomaž Romih in Viljem Rohrman, pristav kmetijske šolo na Grmu. Po nasvetu podpredsednika gospoda Po v še ta bil je sekcijski načelnik v poljedelskean ministerstvu g. Os« r v priznanje svojih zaslug za povzdigo kme tijstva na Kranjskem imenovan častnim členom kmetijske drnžbe kranjske. Glavnemu odboru se je naročilo, naj družbenim uslužbencem, ki tako vestno izpoln|ii|ejo svoje dolžnosti,   plače   primerno zviša.
Potem sledila je dolga vrs a nnsvotov in predlogov raznih podružnic. Predlogi tič. jo se pospeševanja živinoreje, vinarstva in drugih panog kmetijstva ter so bili večinoma odobreni s priporočilom, naj kmetijska družba bodisi sama potrebno ukrene, bodisi na pristojnem mestu upliv«, da se predlogi ugodno rešijo.
Ob polu dveh bil je dnevni red končan, in gospod predsednik zaključil je občni zbor \ željo, naj bi se udeleženci mnogoštevilno zbrali k izrednemu občnemu zboru, kateri se bode sklical povodom petdesetletnice cesarjevega vladanja.
Dnevne vesti.
V L j u b 1 j an i. 9 julija
— (Za vseučilišče v Ljubljani.) Okrajni zastoj) celjski je naučnemu ministru poslal na*ded njo peticijo: Ze leta 1848. so zahtevali Slovenci v Ljubljani ustanovo samostalnoga vseučilišča tam in visoka c. kr. vlada je po grofu Stadiona izustila, da je univerza v Ljubljani koristna iu potrebna in da jo zahteva narodna ravnopravnost in jednomeruo varovanje vseh interesov. Pozneje je visoko vlada opustila ustanovljenje te univerze, oživotvor.Ia je za kratek čas slovenska predavanja na pravni fakulteti v Gradci, pozneje tudi te odpravila m s'ed-njič izjavila se, da pri obstoječih razmerah teh slo vensk h predavanj ni vzdržati. Resnica j**, da slovenski narod nima u bene visoke šolo in na nobeui obstoječih visokih šol slovenskih predavanj Večina slovenskih visokošolcev hodi na graško in dunajsko vseučilišče; v Gradcu in na Dunaju ^o pa rasmere v zadnjem času take, da mora slovanskemu dijaka popolnoma veselje upasti do studiranja tam. Ne satno nemški dijaki, tudi večina profesorjev pravi javno, da so slovenski dijaki samo gostje te nni-veize. Ko se je v zadnji zimi prepovedalo nemškim dijakom v Pragi nositi nemške barve, snirli so nemški dijaki v Gradcu in na Dunaju m krikom in drugimi sredstvi zabraniti predavanja, in tamošnji državni pravilnik ni našel nič v tem postopanju proti določbam kazenskega zakona, kat« roga dotični predpisi so se proti Slovanom pieinnogokr.it preobčutljivo uporabili. To je neštevilne državljaue motilo v zavesti, kaj in komu je v Avstriji dovoljeno ali ne. Od zadnje zime sem niso slovanski dijaki v Gradcu vsled narodno nestrpnost' nemškega dijaštva našli nobenega prostora za svoja zborovanja, nobeno dvorane za družabno naprave. Podpora z lekcijami jo za slovensko dijake v Gradcu in na Dunaju skoraj popolnoma nehala in ravno sadnje dm smo dobili okrožnico podpornega društva za slovensko visokošolce v Gradcu, v kateri dva v se uOiliska profesorja (g«, dr. Krek in dr. Strekelj), t»'daj gotovo moža, ki he vzdihujeta nad vsakodnevne utise, potrjujeta, da in slovenski dijaki v Gradcu ne smejo zbirati v prijateljski pogovor in zabavo. Zabranjeno jim jo popolnoma, gojiti svoje narodno svojstvo. Da so odpravijo te barbarske razmere, in se omogoči slovenskim visokošol-cem otresti so nnmškonaro dnega terorizma in gojiti in obdržati svoje narodno svojstvo, ki je neločljivo od gorkega čuta za avstrijansko državno misel, prosi okrajni zastop celjski za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani in se pridružuje glede razlogov za to sklepeni deželnega zbora kraujskega z dne 11. februvarja 1898.
— (Splošni shod slovenskih odvetnikov in notarjev, odvetniških in notarskih kandi datov.)  Pripravljalni odbor je razposlal naslednja vabila na ta shod:  Vaše blagorodje!   Na mnogo stransko željo, da stan slovenskih odvetnikov in notarjev označi svoje stališče zastran obrambe slo-
venskega jezika, kojemu se je zadnji čas odrekla polna veljava sodnega jezika, in v namen, da se naš stan sploh organizuje, čast nam je, Vas uljudno vabiti na splošni shod slovenskih odvetnikov in notarjev, odvetniških in notarskih kandidatov, ki se bode vršil v Ljubljani v veliki dvorani ^Narodnega doma" v nedeljo dne 17. julija t. I. točno ob polu 12. uri dopoludue. Posvetovanju in sklepanju bode sledeči dnevni red: 1.) Poročilo o izključenju slovenskega jezika, kakor razpravnega jezika pri c. kr. višji deželni sodniji v Gradcu. 2.) Nasveti in sklepanja kako pripomoči slovenščini do popolne ravnopravnosti v uradih. 3.) Nasveti in sklepanja O ustanovitvi višje deželne sodnije v Ljubljani ter
0 korakih, ki naj s« store v ta namen. 4.) Nasveti in sklepi za varstvo interesov slovenskih odvetnikov in notarjev posebno o ustanovitvi zveze vseh slo vinskih odvetnikov in zveze vseh slovenskih notarjev. — V Ljubljani, dne 7. julija 1898. —Lovro Haš, Ivan Gogola, dr. Gustav Gregorin, dr. Matija Hudnik, dr. Valentin Krisper, dr. Josip Kušar, dr Danilo Majaron, dr. Alfonz Mosche, dr Fran Munda, dr Franc Papež, Ivan Plantan, dr. Makso Pire, dr. Otokar Ribaf, dr. Franc Stor, dr. Ivan Sušter'dč, dr. Ivan Tavčar, dr. Fran Tekavčič.
— (Redni občni zb r .Glasbene Matice") bo, kakor smo že poročali, dne 15 t. m zvečer ob 8. uri v diušveni dvorani. Na dnevnem redu so običajna poročila,   volitev predsednika in
1 3 odbornikov in posamezni nasveti.
— (Vremenska hišioa ) Naš slavni občinski svet je zopet jt-dno modro ukrenil: naj se postavi vremenska hišica m"j Krejčijevo in Gerberjevo hišo, češ, da je ta prostor še neporabljen in da baje tam mnogo zijal mimo h* di. Ali so se pa tudi občinski svetniki jirašali, kak namen naj ispolnuja vremenska hišica V Ali so vedeli, da ima ona večji pom- n, kakor navadni tlakomer in toplomer, kakršnega premore vsaka boljša hiša? Gotovo n:so pomislili, da je na odprtem prostoru c'rkulacja zraka vsa drugačna, kakor pa v kak«-m kotu med hišami, kjer se veter lomi, dobiva drugo smer in izgublja svojo moč. Isto je 8 toplino, ki je vsi-d izparo-vanja, refl. ksje, dima itd znatno drugačna od one na prostem Povsod so podobne bišce na odprtih prostorih, ob promenadnih cestah postavljene n. pr. v Gorici, Cel >vcu, Olju itd Tak odprt prostor v Ljubljani j« jedino ob kr>Ž šču Tržaške cfste s Franc Jožef vo uli'*o, kjer vet r prosto veje, kakor skozi kak d-fi e Še boljši prosror bi bil seveda na Gradu, toda mestne zijale ne bodo hodile rjegori gledat, kakošno vreče j<=. Za vremenske hišice se zanimajo najbolj tujci, katerim je kraj, njegova i* ga in oddaljenost od drugih večjih mest še ne-i-nana, in vsak tujec pojde poprej pod Tivoli, kakor pa v kot mej Kretčijem in Gerberjem. In, aH se ni zvonilo da bodo tam v boljših časih most napravili m Subičeve ulice mimo Zvezde i>odal Sali do pred rotovž ? Kaj bo potem z žabjo hišico? — Na hišici bo tuli ara, prav; al» čemu ura na Krejčijevem voglu, če jo ima tam vsak opazovalec takorekoč pred nosom na gradskem stolpu? In ker tovorimo žo o uri, zakaj naj bi k zala ona tudi pekinški Čas? se kdo zanj res zanima, nai vzame v roke atlas, pogleda za kol.ko stopinj Itži IVkin vzhodno od Ljubljane, pomnoži to število S 4 in dobi število minut, za kolikor je v Pekinu poprej poldne, nego v Ljubljani. To razliko si lahko vsakdo zapomni za ves čas svijega življenja. Vremenska hšica potrebuje poleg klimatolo^tčnih inštrumentom le še nadmorsko višino, zemljepisno lego, smer diugih važnejših mest in njih oddaljenosti pa ustreza vsem praktičnim sahtevam
S. R.
— Prešernov spomenik.) Glede nabiranja za ta sjmmentk se nam piše sledeče: Tisto plemenito stremljenje, s khtenm se je naš n- rod od nekdaj tako izredno < dhkoval, zdi se, kakor bi jelo ngasatl in kakor bi n u začeli umirati idejali, za katere se je kd. j ogieval. — Take misli prekinjajo nam dušo Ikš zadnje <lni. ko vidimo, da se za Prešernov spomenik po celi Sloveniji in pa pojedinci ne navdušujejo s tisto intenzivnostjo, kakoršno bi zaslužila krasna misel, ila se našemu pesmku - prvaku postavi eb njega stoletnici spodoben spomenik lu te misli rodil nam }e posebno koncert, katerega je danes dileu priredil „Slavec" v ta namen Srce te je bolelo, ko si pogrešal tam ob tako vzvišenem smotru toliko odličnih Slovencev in SI >venk! Popravimo torej, kar smo zamudili, in vsak prispevaj po svojih močeh z besedo in dejanjem, da se čim prej doseže lepi cilj ! — Stritarjeve pesmi naročili so si: gosp. Slavič, bog'slovec v Mariboru 35 izvodov, sedmošolc višje gimnazije v Ljubljani 20 izvodov, g Ign. Zafošuik G in gospdč. Z. Westerjeva iz '1 ravnika 8 iavođe.
— (Šentjakobsko trnovska ženska podružnica sv. Cirila in Metoda priredi jutri, v nedeljo, popoldne ob 5. uri na vrtu Lloydovega rest a vran ta vrtno veselico. Pri koncertu sodelujeta .Slov. trgovsko pevsko društvo" in vojaška godba. Iz vzporeda je razvidno, da se ponuja posetnikom najlepša in najokusnejša zabava. Rodoljubne dame so imele več tednov opravila, da
so aranžirale za veselico vse tako, da bode ustreženo prav vsaki želji. Meščani in meščanke! Prav ta teden je bil god slovanskih bratov, sv. Cirila ia Metoda. Gotovo praznujete njun god najlepše s tem, ako se na korist naše prezaslužne, pa prepotrebne šolske družbe udeležiti v prav mnogobrojnom številu te veselice ter s tem pripomorete šentjakobsko-trnovski ženski podružnici do čim plodonosnejšega delovanja. Naša narodna dolžnost nam veleva: do svidenja jntri pri wLJoyduM !!
— (Pevsko društvo „Slaveo") priredi danes zvečer ob 9. uri serenado, svojemu ustanovnemu členu gosp. kanoniku A. Zamejcu povodom njegove zlate maše.
— (Pevsko društvo  „Ljubljana3) priredi v nedeljo, dne 10. julija t. I., na vrtu pri BVirantua veliko vrtno veselico.   Godba pešpolka št. 27. Za četek  ob  4. uri  popi ludne.   (Jstopnina  za osobo 20 kr. Čast. podporni čl ni so ustopnine prosti.
— (Tamburaški klub ,, Zvezda") priredi v nedeljo, dne 7. avgusta t. 1. vrtni koncert pri BFer-lincu" v korist zaklad i za nabavo glasbil. Klubu želimo najboljšega uspeha.
— i Glas iz občinstva) Prejeli smo naslednji dopis: V hiralnici na Radeckega cesti je 7. t. m. ob 6 uri zjutraj vrtnar nečega bolnika na vrtu tako pretepal, da je tulil na ves glas. Prič je več, ki so ta mučni prizor gledali skozi ograjo.
— 'Rimsko zidovje) so zasledili pri kopanju kanala na v.,glu Rimske ceste pred bivšo Za-zakovo hišo. Sedanji kanal se ovija okoli vogla lepo ometane rimsko hiše in ne dale' od nje so naleteli v globim .'5 5 m. na mal kanal 0 35 x 0 40 m., ki je dobival vodo iz velikega kanali pod Jakopičevo hišo- Drn^e n j lb^ niso omembe vredne.
— (Milo družbe sv Cirila in Metoda) se prodaja: 1 mala zaklopnioa (6 kosov) po IJO kr., 1 velika Baklopnica (6 kosov) 50 kr Trgovci na debelo dobijo popast. Milo se dobi v glavni zalogi pri g. \ aso Petričiču in v dr izih narodnih prodajalnah.
— Semenj.) Na semenj due 8 t. m. bilo je prignanih 530 glav živine, ju Hic-r 327 konj in volov, 158 krav in 45 telet. Najživahneiša kupčija je bila s kravami in s teleti, katere so domači kupci kupoval'. Pitane vole kup ival je nek« Korošec, konje pa T'ža'ani in Lshi. Kupčija je bila ."ploh srednja, udeležba pa bolj pičla, ker je bil 4 t. m. veliki letni semenj.
— (Policijske vesti ) Mestna policija je ar«»-tovala v ranici juniju 209 oseb in sicer zaradi razgrajanja in kalenj t nočnega miru 81, zaradi po« stopanja 55 zaradi beračenja od hiše do hiše 18, zaradi pjanosti 18, zaradi prestopka tatvine 14, zaradi prestopki §5 vlačugarskega zakona 5, oseh zasledovanih v p lio'jskih listih 5, saradi hudodelstvu tatvine 4, sarad hudodelstva javnega nasilstva 3, zaradi pregreška £ 45. voj >..tk 1. taradi prestopka goljufije 1. saradi hudodelstva težke tel. poškodbe 1,
i zaradibadodelstvaponeverjeaja i. z iradi reverzije 1, j zaradi prestopka goljufije 1 in l osebi tire,- sfano-vališča. C kr deželnemu sod.šču izročili s-' j-: 11, c. kr. okrajnemu sodišču pa 55 os-b. 0 Ig m-.kim potom se je odgnalo 38 oseb. izgnane hi rilo iz ljubljanskega ra-sta L osebe, Tatvin se je ovadilo 15. Vrednost ukradenih reči znaša 191 gld. 22 kr. V 13 slučajih so bdi storilci znani ali so se poiz-vedeli. Mestni policijski stražniki so napravili 585 ovadb, mestni policijski detektivi pa 50. Vseh vlog je imel m»stni policijski urad 1518.
— (Pečat novomeške pošte.) Prejeli smo na ogled dne 5. t. m. v Novem mestu oddano dopisnico, na katen je samoneraški pečat ondotne pošte. To nas je tembolj osupnilo, ker nam je znano, da ima novomeška pošta dva dvojezična pečata. Da bi se bila tudi tu pomota 7godda — vsaka uradna narodnost ali svoievoljnost so dandanes imenuje pomota! — tega ne verjamemo.
— (Gasilnemu društvu v Visnjigori) je finančno ministrstvo dovolilo n »praviti tekom letošnjega leta * b-ktno loterijo, katere dohodek se porabi za nakup gasilnega orodja.
— i„ Dolenjski Sokol") obhajal bo G. in 7. avgusta t. I lOletnico svojega obstanka in sicer bo 6 avgusta zvečer sprejem tujih društev in gostov, in v nedeljo 7. avgusta glavna slavnost, fcatere vspored so pozneje naznani. Vabijo se v.ia sokolska in druga društva, da se kolikor mogoče mnogo-gobrojno ndelež;jo te slavnosti in se opozarjajo, da svoj odhod uredijo, če mogoče tako, da pridejo že dne G. avgusta t. 1. z večernim vlakom v Novo mesto. Sokoli se opozorijo, da se bodo 7. avgusta na prostem izvajale proste vaje skupno ter se prosijo, da se prostih vaj v velikem številu udeležijo. Prenočišča preskrbi odbor „Dol. Sokola".
— („ Glasbene Matice" šola) v Novem mestu sklepa pouk svojega prvega poluletja v torek 12. julija t. 1. Tistega dne ob f>. uri popoludne bode v čitalnični dvoani skušnja učencev v igranju na klavir in na gosli ter v petju. Takrat se prvič igra na novi društveni koncertni klavir. Po skušnji se učencem razdeli spričala. K skušnji imajo prost pristop društveniki aGlasbene Matice" in po njih upeljani društveniki. — Po skušnji ob 7. uri zvečer je  v  pevski sobi zborovanje Novomeških členov
„Gla8bene Matice", pri katerem se podata račun o dosedanji upravi in proračun za prihodnje šolsko leto, ter se voli novo Aol»ko npravnistvo za imenovano šolsko leto 1898./99, obstoječe iz 7 členov. Takrat se upisujejo tudi novi členi „Glasbene Ma« tiče". — Učenci za bi doče šolsko leto se sprejemajo v .Narodnem domu", pritlično na desno, tudi že v sredo 13. julija t. 1. od 11. do 12. ure dopoludne in od 1. do 3. ure popoludne, dalje v petek 15. julija t 1. od 9 do 12. ure dopolndne. — Pogoji so, da je oče učenca oziroma njegov zastopnik člen društva, in da plača letnino 2 gld. ter za vsacega gojenca za celo leto upisnino 1 gld. Za pouk v petju ni mkakega druzega plačila, za pouk na klavirju ali na gosli pa je še učnine po 1 gld. 50 kr na mesec. Siromašni učenci se bodo kolikor moč oprostili učnine ali popolno ali deloma. Oprostili se bodo pred vsem pridni učenci, ki so se že doslej učdi na društveni šoli; začetniki morajo poprei pokazati evojo sposobnost in marljivost. Za oprost'Ino prošnjo treba jednacih izkazov in potrdil, kakor na druzih javnih šolah.
— (Na veliki gimnaziji v Kranju) vp sovah se bedo učenci, kateri nameravajo vstopiti v prvi razred, v petek dne* 15 julija, sprejemne skušnje pa bodo dne lb' julija.
— (Potres.) Iz Lesec se nam poroča da so tam dne 5. julija ob 9. uri 25 min zvečer čutili rab-1 potres, kateri je imel smer od jugovzhoda proti severozahodu.
— Najnovejša razsvetljava.) V Lescah v gostilni gospe Dragice VVessnerjeve je vpeljana razsvetljava z acetilen plinom. Razsvetljava je jako dobra in cenena ter posebno pripravna za kraje, koder ni ne navadnega plina ne elektrike
— (Novi železniški projekti.) Železniško ministerstvo namerava v kratkem začeti splošne tehnične priprave za podaljšanje Vipavske železnice od Ajdovščine do Poatojme in od Razdrtega do Divače. Dotični inženerji pridejo že tekom tega meseca na lice mesta.
— (.Slovensko pevsko društvo v Ptuj i ) prosi dotična društva in posameznike, ki še niso dobili za 14. avgusta 1898. v Celji se vršeči veliki koncert določene skladbe in se koncerta nameravajo udeležiti, da po dopisnici odboru naznanijo, kol ko komadov potrebujejo.
— (Slovensko pevsko društvo „Vranska Vila") dobilo je uradno dovoljenje, nositi pri svojih naatopih društveni znak, t. j. čezprsni narodni trak z zlatim napisom „VranBka Vda". Tndi m je dovolilo, da bode društvo razvilo in nosilo društveno zastavo. Ta slavnoHt vršila se bode, kakor hitro bode zastava gotova n upati je. da bodo pri blagoslov ljenju prve pevske zastave na Spodnjem Štajerskem zastopana vsa bratska pevska in tudi druga narodna društva.
— (Nabergoj oontra Spadoni.) Povodom razprave o verifikaciji volitve g. Nabergnjaje znani rtidečkar dr. Spadoni v obč. svetu tako nesramno govoril o Nabergoju, da ga je ta tožil radi žaljenja na časti. O tej tožbi se je včeraj vršila kaz. razprava, pri kateri je bil dr. Spadoni obsojen na 50 gld. z one. odnosno na 10 dnij zadora.
— (Primorski gimnaziji.) Na tržaški gim naziji, na kateri je nemščina izključni jezik, je bilo v minolem šolskem letu po uradnem izkazu 131 Nemcev, 133 Italijanov in 134 Slovanov, namreč 114 Slovencev in 20 Hrvatov, v istini pa je bilo Nemcev in italijanov manj. V Trstu je pač tudi tako, kakor po nekaterih drugih zavodih, da na nmeten način iz Slovanov kujejo Nemce in Italijane. Na goriški gimnaziji, na kateri je tudi vse nemški, je bilo v minolem letu 214 Slovencev, 167 Italijanov, 44 Nemcev, 3 Hrvatj« in 1 Anglež.
— (Orožnik — begun ) Tržaško domobransko sodišče išče 29letnega zapovedmka orožniške postaje F. Grudna, ki je zakrivil neke tatvine in prevare ter pobegnil s svojo ljubimko, 31letno vdovo Ano Basso    Pač redek slučaj pri naših orožnikih!
— (Razpisane službe .) Mesto učitelja-vod i telja na jednorazrednici v Št. Lambertn pri Zagorjn ter v Prežganjn pri Litiji z normalno plačo in prostim stanovanjem Prosilci naj izroče prošnje do 2 0. julija t. 1. pri okrajnem šolskem svetu v Litiji. — Prošnje za državne izkušnje gozdarjev in gozdnih čn ajev ter tehničnega pomočnega osobja naj se vlože vsaj do 3 1. julija pri deželni vladi.
* (Poprečna starost v evropskih državah.)
Kakor poroča statistika zadnjih deset let, živć ljudje v Svediji in Norvegiji najdlje; tu je poprečna sta rost 50 let, najbolj hitro pa mrjo Španjolci, njih srednja starost je 32 let in 4 mesece. V Angliji je poprečna starost 45 let, 3 mesece, v Belgiji 44 let, 11 mesecev, v Švici 44 let, 4 mesece, v Franciji 43 let, G mesecev, v Avstriji 39 let, 8 mesecev in v Prusiji in Italiji 39 let.
* (800 ljudij je ▼ morju utonilo,) ko se
je zadela francoska ladija „Bourgogne" z angleškim parobrodom „C r o m a r 11 s h i r o mu. Poročila o vedenju mornarjev so strašna. Mornarji so ljudi z veBli, z noži in drogovi pobijali, jih metali v morje ter jih suvali iz čolnov, samo da so se rešili sami! Zato se je večina mornarjev rešila, a pot nike, zlasti  vsi otroci in vse — razen jedne —
ženske je požrlo morjs. Ko se je pogreznila ladija, je nastal vrtinec, podoben brezdnu. V tega je potegnilo morje skoraj vse nesrečneže. Izmej častnikov se je vedel junaško jedino mladi kapitan Deloncle, ki te ostal na svojem mestu do zadnjega hipa ter se tudi sam potopil.
* (Nestvor.) Dne 1. t m. je v Banjalnki neka gospa iz prvih rodbin rodila otroka z 2 glavama in 3 rokami. Spodnji del telesa pa je bil normalen. Otrok je takoj umrl. Dali so ga muzeju.
* (Tat ustreljen.) Nikier v vsi Evropi razen v Srbiji ne usmrčajo tatov iz navade. Tam pa so obsodili že mnogo tak h tatov na «mrt, a so jih navadno oprostili smrti ter obsodili os daljšo dobo v ječo. Sedanje mimsterstvo pa je v tem oziru strožje. Neki Mita Vitez je tat že od mladosti. Neštetokrat je bil že zaprt, pred leti pa so ga obso dili celo na smrt, a so ga pomi'osrili ter mu pri sodili več let ječe. Toda jedva je bil zopet zunaj, že je kradel kakor sraka. Zopet je bil obsojen na smrt, a to pot ni bil več pomiloečen. Vitezu je bilo to povsem prav, češ, prestar je že, da bi se mogel odvaditi kraje   In bil je ustreljen
* (Pravičen bojkot) V mestu Sulz v kan tonu Aargau je občinski svet prel 6 meseci brez vzroka — pa tudi brez penzije!! — odpu-til učitelja, ki je podučeval že 50 let. Ko je razpi-uil občinski svet službo odpuščeaegi učitelja, se ni oglasil za njo — nihče, tudi potem ne, ko se je obljubila večja plača. Učiteljsko društvo je mesto Sulz bojkotiralo dotlej, d. dobi odpuščeni uitelj pokojnino. Zato je hotel občinski svet društvo to žiti, toda advokata ni mogel dobiti nobenega.
* (Z balonom preko Sahare) Tri|e francoski častniki, ki so veščaki v zrakoplovstvu, ho čejo prepluti Sabaro z balonom, ki ima 13 000 m kubične vsebine ter se bo mogel vzdržati 40 — 60 dnij v zraku. Par ški obi. svet je dovolil za balon znaten prispevek.
* (Ženske — častniki.) K* kor poročajo listi, šteje amenška vojska om dalje večje število i*0« skih voiakov Pr d kratkim je bila imenovana neka mis Neli Ely celo polkovnikom, mis Whotin.ton pa stotnikom, ter je povedjnica neke bomp niie tr^tj g» arkanzaškega ženskega polka G >spa \Vatkatk je vojna korespondnntinja ter spremlja kot taka ar mado. Mlada dekleta iz najboljših rodbin in celo igralke so pripravljene streči ranj-nim vojakom.
Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv Cirila in Metoda: Gosp Janko Karba v Ljutomeru 6 kron 40 vin., katere so darovali: g. Anton Božič, župan < Rado-slavcih 2 kroni ter nekateri Ljutomer<vam pn zaži-ganja kresa 4 krone 40 vin — GdČna IVI a g d a Pezdirec v Černomlju je nabrala v dan bodovanja slovanskih apostolov 1 3 k r o n. — Skupaj 19 kron 40 vin — Živeli r>doljubm darovalci in dar- valke in njih nasledniki I
Za Prešernov spomenik v Ljubljani: Gospa Marija K r a p e ž in g< »spita Roza Krasna v „Na rodni kavarni" sta nabrali: prva 1 krono 4 0 v i o., druga 6 0 vin., ter podari zadnja stan dolg gosta V. K v znesku 4 2 vin. tudi v ta namen, V K. priloži zamudne obresti v znesku 5 8 vin. — „ Neimenovan" v Novem mestu je nabral mej veselim omizjem v gostilni gospodično B rbononvih 6 kron. — Skupaj 9 kron. — Živeli darovalci in darovalke ! Naj najdejo prav obdo posnemovalcev !
Telefonićna in brzojavna poročila
Dunaj 9 julija. Splošno je mnenje, da je vsa notranjepolitična situva c t j a odvisna od sklepov jutrišnjega shoda    klubovih   načelnikov    nem j 4 ki h strank.   Sodbe o tem.  ka*o s-  shod ' izreče  o  Thunovem   povabila   na neobvezne konference, so različne, večinoma pa prevla duje nazor, da se nemška ,Gemeir»burgschaft' ne razbiie.   Krščanski socjalsti, o katerih se je mislilo, da se udeleže U h konferenc, izjavljajo v „Deutsch. Volk8blattM, da su ne ločijo od drugih nemških strank.    Isto  misli to tudi ntmškoliberalni    veleposestniki. .O^tdeutsche Rundschau"   zahteva,   da   mora   t-hod svoje sklepe storiti v schonererjanskem smislu, sicer se začne boj.   Ako bi se shod izrekel v negativnem smislu,  to je,   ako   bi od klonil udeležbo   pri  konferencah,  potem je pričakovati važnih odločb
Dunaj 9. julija. Listi javljajo za slučaj, ako se Nemci ne udeleže spravnih pogaianj, da odstopi minister dr. Đarnreither. Ob jedntm se naznanja, da vlada niti letos niti prihodnje leto ne sklice parlamenta, da pa ne misli oktroirati nove ustave, pač pa da h oče nekatere točke ustave s cesarskimi nar edha mi raz vel ja vi ti.
Dunaj 9 julija, češki klub je izdal oficijozen komunike, v katerem naznanja, da je popolnoma neosnovano „Vaterlandovo" po*
ročilo, po katerem misli vlada rešiti jezikovno vprašanje na ta na*in, da nastavi v nemških okrajih na Čsškera tolmače za češčino, v čeških pa tolmače za nemščino.
Gradec 9. junija. Bivši naučni minister v Tahffeovem kabinetu baron Conrad- Ey b e s f e I d je davi v starosti 77 lit umrl. Conrad se je rodil 11. avgusta 1821. Služboval je v Gradca, v Mariboru, v Temešvaru in v Milanu, dne 18. aprila 1867. pa je bil ime novan deželnim predsednikom v Ljubljani, na kate em mestu je ostal štiri leta. Dne 19 maja 1871 je bil imenovan namestnikom v IVncu, od koder je prišel naslednje leto v jednaki lastnosti na Dunaj. L 1880. je vstopil v minister stvo, kjtr ie prevzel naučni portMj. De-misijonral je dne 5. novembra 1885 in sicer vsled razpora s slovanskimi strankami. Conrad je bd pozneje nekaj časa vodja srednje stranke v gospodski zbornic*. Sovanskim narodnim tež njam je hl jako nasproten
Lvov 9. julija. „Slovo Po ls ki e" javlja iz „ naj verodostojne jšega vira", da vlada nikdar ni n meravala nastaviti pri uradih po ' sebmh tolmačev, ampak da je nasvet glede tolmačev tako razumeti, da bi pri vsakem uradu bil vsaj jeden druzega deželnega jezika zmožen uradnik.
Rim 9. julija. Papež daje tri dni sem 1 zopet avdijeuce, toda zdravje njegovo je tako slabo, da resno vznemirja vatikanske kroge. P. p»ž ve dobro, kako je ž njim in je to v pogo onh z monsign. Msrzolinijem, s prof. Lipponijem in z grofom Peccijem tudi že opetovano povedal. Naravni propad moči so pospešile še za papeža jako žalostite zunanje kolnosti, ziast revolucija v Milanu, pad Meli novega ministerstva in zmaga francoskih ra-dikalcev ter še posebno poraz Španske
Pariz  9   julija.   Miuister mornarice, L»ckr<»y, bo zahteval od parlamenta 160 mi 1 j< no   i'rednega kredita za pomnožitev fran coske m rnarice.
Madrid 9. juvija Ministerstvo je naročilo na p to vanju na Filipine nabajajočemu se brodovju admirala Camare, naj se nemudomo vrne na Špansko. Vlada se pripravlja na obrtimbo, ako bi Watsonovo bredovje posku silo bombardovati španska obrežna mesta.
Madrid 9 julija. Španski k< nzul v Hon kongu »avlja, d  so filipinski ustaši zasedli Ca-vite, in da so se uprli Amerikancem, vsled česar je prišlo do boja, čigar izid še ni znan.
London 9. julija. General Shafter je naznanil zapovedniku Santjaga, da začne danes bombardovati mesto, ako se to ne uda. Dasi španski posadki še vedno ni došla pomoč, se hoče ta na vsak način odločno braniti.
London 9. julija. Sampson bo podpiral Shafterja pri naskoku na Santiaga samo s tem, da bo bombardoval zunanje forte pri Santiagu, v pristan pa vsled ukaza vlade ne sme, dokler ti forti niso porušeni.
WnSh.ington 9. junija. Upi i ven člen ameriške vlade je izjavil, da bi bil sedanji trenotek najprimernejši za mirovna pogajanja.
London 9. julija  Ruski poslanik v Pe kinu je naznanil  kitajski vladi,  da bi Rusija takoj okupirala provincijo Ili,  ako bi vlada nadaljevala  zgradbo železnice proti severu.
Gospodom udeležnikom Palackega slavnosti v Pragi.
Zupan praških mest, dr. Jan P o d I i p n y prosil me je, naj mu zaradi sestave tableau a, katerega kopijo potem dobi vsak slovanaki gout, ki se je udeležil Palackega slavnosti v Pragi, dopošljem slike vseh slovenskih udeležencev.
Ker mi ni mogoče vsakemu posebej pisati, prosim tem potom, da se mi fotografije v vizitnem formatu kar naj preje doposlati blagovolč; uredništva ostalih slovenskih listov pa prosim, da ta poziv ponatisnejo.
V Ljubljani, dne 8. julija 1898.
Zupan: Ivan Hribar*
Narodno-gospodarske stvari
— Državne železnice. S 1. julijem vpeljale so se prvič v Avstriji znamke za frankiranjs v železniškem prometu. V lokalnem prometu avstrijskih drž. železnic — izvzemSi lokalne proge  na katerih
ajsjjjr Dalje v prilogi. vjaa>
Prilog« „SltveBflkcHiM Naroda" St 153, isj 9. julija 1898.
opravlja dri. železnic oprava promet — se rabijo podobne znamke, kakor pri inozemskih, zlesti angleških železnicah. Rabijo se za poskuSnjo kot plačilo transportnih pristojbin pri oddaji posamičnih kolijev, ki ae poiiljajo kot brzoposiljatev. Po tar fnih do ločbah se smejo tako pošiljati tudi vsi važnejši kmetijski pridelki. Raba znamk je za občinstvo jako ugodna. Pošiljalcu ni treba transportne pristojbine na oddajnem mestu odšteti, prdepiti mu je samo znamko na koli, a tudi pisanje tovornega lista odpade, ker je treba samo naslov napisati. Povrh je možno frankovane pošiljatve oddajati ne samo na pi stajah in postajališčih ki so zato urejeni, ampak na vsakem postajališču. Za sedaj je bila izdana samo jedna taka znamka v vrednosti 50 vin , s katero se poiiljajo do 10 kg. težke pcŠiljatve na oddaljenost do 330 km., ali do 20 kg. težke pošiljatve na oddaljenost 160 km. Povzetja so nedopustna in takisto dsklasacija interesa. Znamka se porabi na ta način, da se manjši del prilepi na odpošiljatev, večji del pa se odtrga in shrani kot potrdilo. — Na progi Attnang P. Schiirding ležeča postaja Andiesenhofen se imenuje od 15 junija t 1. Antiesenhofen.
MaOffOStranaka poraba. Gotovo ni domaČega zdravila, katero ae da tako mnogostransko porabiti, nego „■ell-evo fjrasettk« Žganj* is mil", ki je takisto bolesti
atesujoče, ako M namaže i njim, kadar koga trga, zakaj to sdravilo upliva na mišico in živce krepilno in je zatorej dobro, da ae priliva kope lim. Steklenica 90 kr. Po postnem
Eovaetji pošilja to sdravilo vsak dan lekar A. M0LL, c. m r. dvorni založnik, DUNAJ, Tuchlauben 9. V zalogab po delali zahtevati )e iirecno MOLL-ov preparat, zaznamovan s varnostno znamko in podpisom. Manj nego 2 steklenici s« direktno ne pošiljati. 6  (5— 9)
Čeato je dobiti v trgovini drago čisto Santalno esenco, ki j« zmeftui.a s ceneno kopaiva- in cederno esenco. Ta melanica povzroča želodčne in ledične bolečine. Iz sande-ljevega lesa iz Mvsore destilirani 8antal-Mldy pa ozdravi mladeniake bolezni v 48 urah brez truda. 11 —Ji;
Iz uradnega lista.
IsvrillBe alt ekaekotlvne dražb« t Markota Maljeviča zemljišče t VidoBičah, cenjeno 3680 gld. in 12 gld. dne 13. julija v Črnomlji.
Janeza Nemaniča zemljišče v Metliki, cenjeno 2610 gld. in Ane Karlo v ič posestvo v Železnikih, cenjeno 4160 gld., oba dne 13. julija v Metliki.
Posestvo vlož. fitev. 252 kat. obč. Srednja vas, cenjeno 886 gld. in 20 gld., dne 13. julija v Kočevji.
Jožefa in Mnrije Jaklič zemljišče v Sodinji vasi, cenjeno 2062 gld., dne 13. julija v Žužemberku.
Umrli so v Ljubljani:
Dn6 7. julija: Ana Šimnic, čevljarjeva žena, 60 let, Vodnoat It. 76, rak. — Ivan Koželj, izvcfiček, 33 let, Poljanska cesta It. 40, otrpnenje srca. — Emil Plefiko, sprevodnikov sin, 7 mes., Dunajska cesta It. 35, božjast.
Dne 8. julija:  Aleksander Švab, vodnjakar,  62 let. Marije Terezije cesta, Bt. 9. vsled razbitja ČVepinje, V deželni bolnici:
Dae 5. julija: Mihael Švajger, g06tač, 58 let naduha,
Dne 6. julija: Ignacij Lomberger, godec, 41 let. pljučnica.
Dne 7. julija: Anton T roba, kajžarjev sin, 5 mesecev, jetika.
Tržne cene v Ljubljani
dne* 9. julija 1898.
Plenica, Ml. B«,
Ječmen, „ Oves, n Ajda, . Proso, , Koruza, „ Krompir, „
If6* -Grah,
Fižol,
Maslo,
Slast, peh, frilen,
Jfi-jkr 11 |(i0|
9
7
..... 8
.....»10
..... 7
.....16
..... 3
.....14
.....12
......12
kgr.. . . -
40
50 50 20
94 701
66
Špeh, povojen, kgr. . Surovo maslo, „
Jajce, jedno......
Mleko, liter......
Goveje meso, kgr. Telečjo
Svinjsko n „ Kostrunovo    „ „
Pilnnec.........
Golob..........
Seno,   100 kilo Slama,   „     ■   . . . . Drva    trda, 4 Gmetr. ,   mehka, 4 □ ,
	kr.
—	70
j—	84
—	02
—	10
—	64
—	f 6
—	7n
__	8«
—	85
1—	i»;
1	78
1	60
6	60
, 5	_
Meteorologično poročilo.
Vilina nad morjem 3062 m.
I
8. 9.
Css opazovanja	Stanje barometra v mm.	ž9 h	Vetrovi	Nebo	Jll 1 > <n tU >
9. zvečer 7. sjutraj 8. popol. Srednja i	732 1 j 14-9 783 6!   12 0 7331    18 7 včerajšnja tem		si. Bvzh sr. vzhod si. jjzah. peratnra i	skoro jas. oblačno del. jasno 58, «a 1	15 17' pod
oormalotu. Včeraj popoludne kratek dež z gromenjem.
ZDiuiaJslca. Toorasa
dne 9. julija 1898
Bknpnl državni dolg v notah..... 101 gld 60
Skupni državni dolg v srebru    .   .   .   . 101   t 50
Avstiijaka zlata renta    .   ,..... 121   a 20
Avatrijska kronska renta 4°/...... 100   , 75
Ogeraka zlaU renta 4*/........ 120   , 75
Ogeraka kronska renta 4°/...... 99   , 05
Avstro-ogerske bančne delnice    .... 908   , --
Kreditne delnice......... 358   , 50
London vista........... 119   , 95
ritmiki drž. bankovci za 100 mark ... 58   m 82
80 mark............ 11   . 74
80 frankov........... 9   , 52
Italijanski bankovci........ 44   , 35
fcto.cakini........... 6  t 63
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša dra^a mati, gospa
Marija Kline roj. Zerko
danes zjutraj po kratki a mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v 82. letu svoje starosti v Hiittenbergu ua Koroškem mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojnice t.ode v Hiittenbergu, v nedeljo, dno 10. julija t. 1. ob 4. un popoldan. Sv mise za pokojnico brale se bodo v Hiitten-hergu, na Vačah in v Kočevji.
Predrago pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev. (106?)
Vače pri Litiji, dne 8. julija 1898.
Janez Klino Avgust Klino, sineva. — Helena Hofievar roj. Klino, hči
d
a
B
»S fl
M
-c -a N Z ce
I *
IS
Lj ubija
V vročem letnem času
bo more priporočati kot najboljša in najkorist-VIII. nejša (l-l)
osvežujoča in namizna pijača,
posebno pripravna za  mešanje z vinom, konjakom in saduiuii sokovi,
MATTONHE
JtlatMa l*ia»
Ta upliva o8ve?evalno in oživljajoče, vzbuja slast do jedij, pospešuje prebavljenje. Po letu je pravo okrepčevalno sredstvo.
ni se d .hiv i po vseh lekarnah,  večjih specerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Lepa domačija
j«1 iz proHte roke na prodaj. Ista sestoji iz hiše v Savijah št 28, r potrebnimi gospodarskimi poslopji v najboljšemu stavbnemu Htanu. z obsežnim sadnim vrtom, obaajeoim z najfinejšimi sadnimi vrstami in v najboljši raftcl, Njiv© obsegajo 6 oralov 1553 □seinjev, travniki 12 oralov 722 □sežnjev. Pol^g tega umno obdelanega sveta je tudi 1010 □■'ožnjev obsegajoč, dobro zaraščen hrastov grozd.
Kupci, ki si bodejo to domačijo ogledati, naj se oglase pri Francetu Dermastiju, posesti iku in krčmarju na Jezici hšt lO.
Pogoje in druge podrobnosti ter pojasnila poizvć se v pisarni dr. M. H11 cinika, odvetnika v Ljubljani
Ces. kr avstrijske      državne železnice.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. J unija 1898 leta.
Odhod la LJubljane jnž. kol. Progra čet Trni*
Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzenfeste, Ljubno; čez Selztrtal v Ausse, Solnograd; Čez Klein-Reifling v Steyr, Line, na Dnnaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž,  Pontahol, Beljak, Ce lovec, Franzensfeste, Ljubno. Dunaj; čez Selzthal v Solnrgrad ; čez Klein-Reifling v Tjinc, Budejevicc, Plzenj, Marijine varo, Heb.Franccve vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dona). — Ob  11. uri 60 m. dopolndve ot.obni   vlftk v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Sebthal, Dnnaj — Ob 4. nri 2 m. popoludne osohni vlak v Trbii Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnosrrad, Lene - Gastein Zeli ob jezeru,   Inomost, Bregenc,  Curih, Oenevo   Pariz; čez Klein-Reiiling v Stevr, Line. Badejev;ce, Plzenj Marijine v are, Heb, Francove vare, Karlove vare. Prago, Lipsko, Dnnaj via Amstetten. — Ob 7. nri 16 min. zvečer osebni vlak v Lesce Bled, Poleg t^ga vsako nedeljo in praznik oh 6. uri 39 m. popoludne v Lesce-Bled. — ProgH v Nov« mesto la v H»-«evje>.  MoSiLiu vlati: Ob 6. nri 15 m. sjotraj, oh 12. uri 65 in.  popoludne, ob 6. uri 30 u. zvečer — 1'rtliod v l<|nbIJa\no j. k.   Prog-F   la Trbižu.   Ob 5. uri 46* m zjutraj  osobni   vlak z Dnnajr   via Amstetten, iz Lipskega Prage,  Francovih varov,   Karle vih  varov, Heha, Marijinih varov, Plznja, Bodejevie, Sok ograda. Linca, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beliaka, Kraniensfeste. — Ob 7. uri 66 min. zjutraj  osebni vlak iz Lesce-Bleda. — Ob 11. uri   17 m dopolndne osobni vlak   z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Ileba, Marijinih vam* Plznja, Budejovic, Soluogruda, Linca, Stevra, Pariza, Genove  Curiha, Bregenca, Inotnosta Zella ob jezeru, Lend-Oastcina Ljubna, Celovca, Linca, Pon-tabla. — Ob 4. uri 57 m. popolvdne osobni vlak z Dunaja Ljubna,  Sclzthala,  Beljaka.  O lovca,  Franzensfeste, Pod tabla. — Ob 9. uri t5 m zvečer osobni vlak z Dnoaja, Lipska. Prage, Francovih varov, Karlovih varov, H ba, Marijinih varov. Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca Pontabla. Poleg tega vsako ncde'jo in pra/.nik ob 9. uri 55 m. vlak iz Lescdlleda. — Progi* tueNtM tu ia Hočet >m
Mešani vlaki: Ob ti. uri 19 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m, popoludne in ib 8. uri 3r> m. zvečer. — Oduo«! la l.juh-ljane d. k. >- linuidik. 01 i. ari 2'-i m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popolndne, ob 6. uri 60 u. in ob 10. uri 2."> min. zvečer, poslednji vlak samo ob nedeljah in pravnikih. — 1'rtliotl v L<|ublJ»no d. k. Is Uauiuika, Oh 6. uri 56 m. z ju traj, ob 11. nri 8 m dopoludne, ob 6. ur 10 m. in oh 9. nri 5ft min. zvečer., poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih. (1044—8)
J. Florenz
c. in kr.
dvorna tovarna tehtnic
I»iiii»J. ■.. IrniiK eloNpf*-a^iiai 3.
Preprodajalcem velik popust.       b (1019-1) lnitiihtf)i Itfesrpinčmn in pnvtnine pvosto.
Razpis učiteljske slnzhs.
Na naši itlrlrazrednl deikl ljudski ioll h pravico javnosti v Trsta se razpisuje učiteljeva služba s
70O gld. letne plače, s pravico do 6 petletuic po 40 gld. in i '/j d ineskom k pokojninskemu zavarovanju, Prednost je prosilcem, ki so ie prebili skušnjo usposobljenosti; pros lei brez te skušnje bodo dobivali 600 gld. letne plače.
Postavno  opremljene prošnje naj se do 15 avgusta t. 1   d-iposiljHjo podpisanemu vodstvu.
Vodstvo družbe sv. Cinla in Metoda.
Ljubljana, VH. junija 1898.
BI. tamburaškomu  zborn škofjeloške
čitalnice in vsem č. gospodom in gospicarn, kateri so blagovolili sodelovati pri veselici dne 3. julija v Belcih; sploh vsem udeleienoem lz Škofje Loke, kateri so nas počastili z obiskom, izrekamo tem potom najprisrčnejso zahvalo! Bog jih živi!
(1052) Selska društva.
(1069]
V soboto 9. in v nedeljo 10 julija 1898
y Mayr-jeYem CaMestavrantn
družba humoristov
Turi in Toni
13 a j? g g.
Vedno menjajoč se vzpored.
Posebno se opozarja: \«>% I dVOMpCVi. Ci|M"% ollffl'C <» lHllHO-
rlMieiil prizori.
Začetek ob 8. uri   Vstopnina 40 kr.
Da se bode visokočastito občinstvo izborno ziihitvalo, za to jamčiva in vabiva k mnogobrojnemn obisku najuljudneje
(1061)
Turi in Toni Daree.
DanaSnji večer otvorim v mojih restavracijskih pro štorih v pritličju
vrhniško pivarno
kjer bodem točil izključno le priljubljeni
kranjski biser
iz vrhniške pivovarne Teodora Frbhlicha
brez ogljikovo presije in umetnega zračnega pritiska, temveč se le toči kakor plzensko pivo po leseni cevi, o čemur se lnhko vsak prepriča
Svoje p. n. goste in prijatelje povabljam k prav mnogobrojnemn  obisku in poHkusnji tega  izbomeg* piva.
Cena: 1 a litra 12 kr.
Vio      n        8 h
Zatrjujoč, da bodem p. n. pastom, kar se tiče kuhinje in kleti pri zmernih cenah, vsestransko skušal fino in najbolje ustreči betježim
t odličnim spoštovanjem
Ivan Mayr
kavarnar ln restavratar.
I»r. Frf«l«rlka I^eiiglel-a
Brezov balzam.
i^htv £fi i&m rastlinski sok, ka-
* teri teče iz breze, ako se navrta
nji-no deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejSe lepot i lo; ako se pa ta sok po predpisa izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa Čudovit učinek.
Ako so namaže zvečer i njim obraz ali drugi deli polti, loftljo h«* še UruKl dnu se* malne luuklne od pulti, ki poataue veled t«'K»* «i»t«> lu neina.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in ko-zilve pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost iu čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žollavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge nesuažnosti aa polti. — C<ma vrču z navodom vred fc*d. l.ršO.
l>r. Frideriku I^eii^lel-a
BENZOE-MILO.
Najmilej&o in najdobrodejnejfie milo. za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad OO kr. (3—13)
Dobiva se v LJubljani v ll>. pl. Truk6osy-Ja lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Postna naroČila vzprejerna W. ffetin, ltnuaj, X.
model 1898, znamke Suhost Tnruhi, malo rabljen, z lahkim gonom, prodi« po ni « 1*1 "riti
(1016—t) Fugfina Oroslav v Ribnici.
_ - - ■    —.......—
LLuser-jev otiiiž za turiste,
Priznano najbolj«*) nr, datvo proti kurjim očesom žuljem i. t d.
CJInvna zal»t(u:        (2 — 27)
L.Schwenk-ova lekarna,Dunaj-Medfing.
Zahtevajte L {J jj E J{-j () Y *• turiste
Dobiva se v vseh lekarnah.
V Ljubljani pri M. Mardetschlager - ju in J. Mayr-ju. — V Kranju pri K. Šavnlku.
50 l8tnik0YL]uliljaDSl[6Da Zvona
od 1881. do 1S97. 1., vrstoma ali posamer.no, nadalje
i seli 6 lotnikoT Dnna jskega Z?ona
po primerni ceni na prodaj.
1/. prijaznosti posreduje y»roti plačanemu odgovoru Ivhii llouae. trgovina ■ papirjem in knjigoveznica v I»f«blJ*ttl. (1008—1)
Prvo delavsko konsumno društvo na Jesenicah (Gorenjsko)
išče <ioM-a)
trgovskega pomočnika
in uradnika.
Ponudbo naj se pošiljajo naravnost društvu.
i
Kdor hoče s pleskanjem zavarovati sv.je lenene naprave na proateua na priproat in gotov nt«« Iu za Ivtt* proti trolinobi in gobovi ni, naj ■
porabi ze več nego 'jo let preizkušeni
Carbolineum
patent Avenarius
in najjse varuje kupiti uianjtreil :ic pounredbe.
Preapekti itd. brezplačno in franko.
Carbolineum - tovarna R. Avenarius
I>un<»|   lil. ITaaptMtra»*t> 04. (420-9
ctfolandska-ameriška črta. j
Parniki vozijo po Ikrat do 2krat na te«l*s |
iz Rotterdama v New-York. 1
r^*»ij Pisarna za kajute:
Duuuj, I., Kolowratrlng- O.
ri»raa » medkror: Dunaj, IV., Weyrinjerg. 7 A
I. kaj ura
Od 1. aprila do 81. oktobra . ,   1. novembra do 31. marca IT. kajuta
Od 1. avgusta do 15. oktobra ,   16. oktobra do 31. julija. ") Po legi in velikosti kajute  in po hitrosri in ele
ganci parnika. (1027—2) ^
"ar m
mark 390—400«) . 330—320
mark 200 180
1 Orožna tovai	na SteyerI	1 Samozastopnih Fran LJubljana, Šel	» za vso Kranjsko: I Kaiser | inburgove ulice 6. p
P   Nova vozna šola: Marije Terezije cesta, j 1 Dobra delavnica za poprave. 1 VbI pripadajoči predmeti. I	tWaffen4-kole8a. ,Oper»kole8a. 1 Precizijsk izdielki 1. vrste. |		
jfr^oofrooooogooooooooooooooooooooooo*
« o «
Za poletno in stavbeno dobo!
Vse kar treba pri kmetijstvu, popravljanju in zidanju hiš.
Oralu, 1» j n u t*., lopate, moti!;«», krampe, »IU*, vsakovrstne p'le,
I,i url železoliti in ploSče-vma -fi , iiHKro bul kri*«, različna  mlturiika, le«
»tar»ka9 kljurt«vui< iamka,   kovnfika   I u
uanjarNka orodja. Štedilniki, pr 1. kovano Iu valjano ae* Irao, vsakovrstno ka-liin|«ko orodje, kovan |u aa okno, vrata In cele hiae. Železniške   »iiie   ia oboke,
Zaradi opustitve trgovine
oblastveno dovo'jena     (b*')3—84)
popolna razprodaja
vsakovrstne železnine
<*4 V° tovarniških cenah »v
Najlepša prilika gosp. trgovcem vsakovrstno železnino najceneje si naročiti.
Andr. Druškovič
železarija, Mestni trg št. 9/10,
eeuirnt, itorje um h trope, dratrnee In drui, vsakovrstne tehtnice« vsakovrstna plo-Mcevluai uiealnjcneta, pakfouaMa, bakrena, cinkasta, bela 1 u crua iu porlnkaaa. Trouibe aa votlo In gnojnico; avetllke aa voaorej različna kovau)a aa kočije. Kljncalnlce, ine-
■Ingaate klfuUe, punle In sapahe, pletene   omare  In pipe
aa pivo itd itd. itd.
Redka prilika za izredno ugoden nakup!
Uaojam ai velečastitemu p. n. občinstvu uljudno naznanjati, da bodem vso avojo zalogo blaga, to je
juvele, zlatnino in srebrnino
mej tem  najsadnje novosti, od ielej prodajal po lastni kupni osni in tudi pod ujo.
Velespostovanjem
J. HAPSCH
(918—5) juvelir ▼ Izubijani.
Razglas.
Na c kr« državni veliki glmnazlll v Kranju vpisavali se bodo nće.nci. kateri nameravajo vstopiti v prvi razred,
ir petek, dne IS. julija
od 9. do 12. are v ravnateljevi pisarni.
Vsprejenane pre* kušnje vršile se bodo v soboto, dne* 16. julija, od ■ j '  ara ejutraj nadalje.
Dotični učenci pridejo naj v spremstvu stiričev ali njihovih namestnikov ter naj prineso* sebo) krstni list in zadnje Šolsko spričevalo
Vaprejemna taksa je določena na 3 gld. 50 kr., ki se bode onim. ki preskosnje ne bi prestali, vrnila
Učenci, kateri so oddaljeni od Kranja, pa se morejo javiti za vsprejem tudi pismeno, vposlati morajo krstni list, zadnja Šolsko spričevalo ter takao.
Vendar pa se morajo v soboto, dn6 16, julija, pred preskusijo predstaviti osebno gimnazijskemu ravnatelju.
Ravnateljstvo c. kr. državne velike gimnazije v Kranju
dnć 1. julija 1898. (1018-3)
(1069)
Razglas.
Št 23480
V torek, dne 12. t. m. popoludne ob 4. vršila se bode na lici mesta prodaja cinkovih plošč in žlebov podrtega mestnega rastlinjaka pod Tivolijem.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 8. jnl-ja 1898.
(1064-1)
Št. 284G6
Razpis ponudbene razprave.
Podpisani magistrat razpisuje vsl-d sklepa občinskega sveti b 7. dne julija letos pismeno ponudbeno razpravo za
Mestnega doma4
G. Tonnies, tovarna za stroje v Ljubljani.
Izviren „0tto"-motor
za plin in bencin
priznano najb -ljfii, nuj varčnejši in najcenejši motor
Bencin-motor in bencin-lokomotiila
najjednostavnojša iu najvarnejša gonilna moč, brez ncvurnoHti ognja, brez ma&inittta, vedno za delo pripravljena. (63ti —11)
Btroftkl k večjem 8 novčloe na uro ia Jadno konjsko mod.
na cesarja Jožefa Irgu radi nujnosti
na dan 14. julija letos ob 10. nri dopoldne.
Dotični načrti, sestavek mer, pogoji in drugi pripadajoči pripomočki so dobivajo v pisarni mestnega stavbnega urada ob navadnih uradnih urah.
V ponudbah nastavi naj ponudnik s številkami jednotne cene in na njih preračnnjeni skopni znesek s številko in besedami, ter oddaj te ponudbe zapečateno in opremljene s 5*/« vadijem v gotovini ali v vrednostnih papirjih do določenega roka pri pndpisinem mestnem magistratu pri čemer se pripominja^ da se. sme ponujati za vsa dela vkup, pa tudi za vsako skupino posebej.
N* ponudbe, kt bi došle prekasno in na take, katere bi se ne ujemale popolnem z navedenimi pogoji, se ne bode oziralo.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 8  julija 1808.
Friderik Wannieck & Co.
tovarna za stroje, livnica železa in kovin
■v ZOrn/ia. na Moravskem
prevzema
inštalacija kompletnih parnih opekarnic in zavodov za malto.    (m7 4"
=1 Stalna razstava opekarniskih str jev. ZZZZ llustrovanl prospekti brezplačno. — Nad 900 zavodov ie urejenih.
5417
Radi od potovanja prod« se
(1054—1)
xi i » M
ležeča poldrago urv od Ljubljane. — V hiši je sedaj Btro-jarBltft obrt, a j« primerna tadi za kako drago obrt
Pri hiti je tadi pod in hI«v ter nekoliko zemlJliAa.
Kapci naj ae aa naslov obrnejo na npravniatvo »Slovenskega Naroda".
Podpisani zavarovan sem pri banki „T*s*u.m<?o-j jouff i-411 sa slučaj nezgode. Poškodoval sem se
mej tem čssom na kolesu; ker pa posebej na kolo nisem bil zavarovan, tudi bank* ni bila dolžna mi mojo na kolesu pripetivso se poškodbo izplačati. Ker pa je prej omenjena banka mi venderle izplačala poškodbo, VBojam si podpisani zavarovalnico (1060)
,Franco-Hongroise'
slav. p. n. občinstvu najtopleje priporočati.
Ivan Plrnat, trg. pomočnik v Ljubljani.
Zaradi preselitve
se  takoj   proda,   dober   klavir in različno pohištvo. Natančneji pogoji se iavedo ▼ hiSi štev. 6, Krakovski nasip  I  nadstropje. (1045—2)
Pristne msto-jiititiiB šiibale
s predčevljem is jednega kosa valjane.
Jedino varstvo proti mokroti in mrazu.
Neobhodno obatalo sa vse slojeve razpošilja
Ignacij lteder, Dunaj
2jvđ:a,ria,li.ilfarstrasa« stev. 107,
Ceniki bresplaeao ln franko.   (118—86)
Niklasa Rudholzeria
naslednik
urar in optični zavod Mestni trg št. 8
Ljubljani.
kr. naprej.
50
Niklaate cilinder-remontoir ure od .     4 gld. Srebrne cilinder-remontoir-ure od        6 „ Srebrne damske cilinder-rem >ntoir-
ure s srebrnim pokrovom od . . Srebrne remontoir-ure oa sidro od Srebrne remontoir-ure s 3. srebrnim
pokrovom od............
Zlato damske remontoir-ure od . . Zlate remontoir-ure za gospode od Zlate remontoir-ure za gospode z
dvojnim pokrovom od   . . Ure tiH nibalo v sk rinj ici sveti i in temni Ure na nibalo v skrinjici svetli in
temni z b tjem ur od......
Ure na nihalo z bitjem četrtink od
Budilke od..............
„Schwarzwalder" z bitjem pol urod
gSST Za dobro blago ln za dela a« Jamči -fcjQ Popravila bo hitro,  dobro in po ceni  izvršujejo v lastni prodajalnici.
Za morebitne potrebščine se najbolje priporoča
7 10
10 14
28
38 9
13 27 2 8
s velespostovanjem
(808-12)
Franc Karol Rudholzer.
Dobavitelj kontrolnih ur sa o. kr. avstro-ogsrako vlado, sa Bosno in Herzegovino.
Ogersko-hrvatsko delniško pomorsko (8i)  parobrodno društvo v Reki. 23)
Preko Reke
najkrajša in najvarnejša, mej otoki se vijoča vozna črta (elegantni, z največjim komfortom opremljeni, električno razsvetljeni parniki)
t
/ Redne vožnje:
V noči od sobote na nedeljo hitri parnik v Zader Spljet Gruča, Gravcma (Ragu-sa -Castelnuovo-Kotor V noči od nedelje na ponedeljek postni paroiki v Zadsr-Spljet-Metkovič. V torek ob 10 uri 20 m. dopoludne hitri parniki v Zader. Spljet Gravosa (Bagusal in Kotor V Bredo ob pol 10 uri zvečer postni parnik v Zader, Sebenik, Trau. Spljet. na otoke Brač. Lešinu. Vis. Krč, dalje v Dubrovnik do Kotora . pelek ob pol II, uri dopoludne hitri parniki Zader, Spljet in Gravosa Ragusa . V četrtek ob I ari Popoludne postni parniki v Mali Loftinj, Selve, Zad r, Sebenik, Trau, Castelvecchio in Spljet. V petek oh 10. ari 30. m. dopoludne hitri paruiki v Zader. S Ijet in Gravosa. Vsako nedeljo ob 7. uri '.jutrai iz el Reka-Opatija-Losinj in nazaj. — Natančni vozni red je v oficijelni knjigi rDer Ćoudurteur st. 593--<>OH.
V.
Trgovski pomočnik
izurjen v galanterijskem in drobnem blagu, vz prejme ae takoj. — Ponudbe na upravoistvo »Slovenskega Naroda«. (1042-3)
Na račun se odda s I. oktobrom t I
5 minut od želez, postaje ležeča, dobro obiskovana
gostilna
z veft sobami, salonom in kegljiščem, združena s trafiko. Tik gostilne je cerkev in blizu velika tovarna.
N-slov se poizve* pri upravrutitvu ^Slovenskega Naroda" (1049—l)
ggr Ocl letat 1668 se
Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
ki je izkušeno na klinikah in od mnogih praktičnih zdravnikov, ne le v Avstro-Ogerski, nego tudi v Nemčiji, Rusiji, balkauMkib državah, Švici itd proti iiolCnliu bolesitlua«
zlusti proti
vsake vrste spuščaj em
uporablja z najboljšim uspehum. Učinek Bergerjevega kotra-novetia mila kot higijeničnenu sredstv* za odstrauieuje luskinie na glavi in v bradi, za čiščenju iu dezinfekcijo polti je takisto »plobnu priznan. It« r ge>r|***o k«»traiiovo mil., ima v sebi 4o o«i*to1km lesneKa Uolrttu . in ae ruzlikuje bistveno od vseh drugih k Uranovih mil, ki se nahajajo v trgovini. Ha se pride alo-pari|miu v okom, zahtev j izrecno Be*rK*>rj«»wo kotranovo milo. in pazi na zraven natiBiijei.o varut eno zua.ii ko. Pri iieomlrai i jit ih p«.U nili Im.I4 muI, m> na mesto kotranovega mila z uspehom uporablja
Bergerjevo med. kotranovo žvepleno milo.
Kot ulnžje kotrauovo milo za odpravljanje
IIC fellttjt«*   m polti,
proti spusčajem na polti in glavi pn otrocih , kakor tudi kot neuadkriljeiio kosuietičun milo za ouilvnaje la kopani«* *■» VHtakdMii|o ralto bIuži
Bergerjevo glicerinovo - kotranovo milo,
v katerem je 36 odst. glicerina in ki je fino parfumovano. Cena komadu vBake vrste z navoiilom o uporabi 35 kraje.
Od drugih Bergerleiih ssadletsislia - kasasa* lieuili mil zaslužijo, da na nje posebno opozarjamo: Heii«iie-iinlo /.a fino po t; hi.ml.HOH> iu I o zu priače ; kurbolHko ui'lo zu uglajenje polti pri pikah vsled koz in kot ruzkužujoča milu: B rgrrjrvo murekovo - liela-*»lo m 11« t. h uiulvHuje iu lolift... Bericerjevo milo Zm net.no otrorjo dolMi (•£;* kr.): le|ityolovo milo proti rudečici obraza; «a«ilo iu |m*k«- v obrazu jako učinkujoče; laiiliiMko milo zu potne DOga. in proti izpadanju lat; solino milo. najboljše srodstvo za Čifičenje zob. Glede vseh drugih BergcrJ« ■ I k mil se najde vse potrebno v navalili, o uporabi. ZahteVMJts vedno Bertr;*»r|eva uillt*, ker je mnogo ničvrednih imitacij. (406 -10)
Prodaja se v Ljubljani v lekarnah gp. \. li«\r. 6. Pireoli. J. Sveli * da in D. pl. Truku.z\-ja, dalje skoro v vseh lekurnah na K ran jukern.
Posojilnica v Radovljici
obrestuje hranilne vloge po
brez odbitka rentnega davka, kojega posojilnica sama iz svojega plačuje.
METEOR
Iv. Ja
>yj^—ju^—
I II
s II
-    vozna kolesa I
ri-a3"b>ol3šsu H
kvalitetna znamka. 0
B
Zastopnik za Kranjsko; (j
S i
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 13. «
ooooooooooooooooooooooooooo
S      - s
~*r Ker izvanredni občni zbor podpisane zadruge dne 80  junija t. 1. ni bil :T
4(v   sklepčen, vršil se bode 0r
S  drugi občni zbor S
j0 dno   14. t. m. ob 3. uri popoludne S
ajta   z iednakim vzporedom pri gospodu
J Jos. Kramarju, kavarnarju iu gostiluičarju 2 0. v „Kopitarje vem hramu" 0
♦brez vHurega pnsehneca obvestila zadružnih člunnr in kateri bode pri JJ)% vsakem itevllu d oslih olanov pravomoćno sklepčen. ^
0 Za zadrugo gostilničarjev, krčmarjev, kavarnarjev, S 4ft žganjetočnikov i. t. d. v Ljubljani: 0
Fran Pock, načelnik. *
ooooooooooooooooooooooooooo
Koncesijoniran po vis. t. kr. ministerstvu z odredbo z dne 7. maja 1894, st. 5373.
Brsoparaiika voinje v Newyork:
Iz Bremena ob torkih in sobot«h.
Iz Sonthamptona ozir. Cher-
bourga ob sredah in nedeljah. Iz Genove oziroma Neapolja
via
Gibraltar
2-3krat mesečn
Bremen - Iztočna Azija. _ v Kino.
Srn V
Bremen - Avstralija.    ■ japan. V Adelaldo,
Molboarne, (325—i 9) 8ydney.
Bremen -Juž. Amerika.
V Montevldeo.
V Bnenos Al rez.
Lloyd
v Bremenu.
Bremen -Sev. Amerika. V Newyork.
V
Baltlmore.
Prekomorska vo2nta
v Newyork
B—7 dnij.
I Najboljša in najcenejša potovalna prilika.
Generalno ravnateljstvo v Ljubljani:
Trgovski pomočnik
dosedaj trgovec, 27 let st.tr, izurjen v trgovini mešanega blaga ter vešč slovenskega in nem&kega jezika v govora »o pisavi, teli takoj ilužbo nastopiti bodisi v pisarni ali
v trgovini.
Ponadbe naj se pošljejo pod: P. P. h. it. IO poate reetante Mirna (1041-2)
l*r«»tl ka*IJa in imhodu, osobito dere, proti san!lmen|a9 bolrinlm e »rutu, Želodca   in   ui*-lmr(u pri
poroča se naibolje (1874—30
koioslii
rimski vrelec.
iim |oal|fla •• »m sna votla.
in letovišč««, postaja Prevali, pošta
Varstvena znamka, p- Zdravilišča
Kotlje (Kiitttll.iih) Koroško. "T&J
Zalogi«   v   I |i> lil I »ni  pri   Vi. E. Napan-n.   in La«*-uiUu; v Kr»*u jm  pri F   I»u1eiiru ;   v Km«I«»» 11 Ivi pri «S. lliMiiHiinii ; v Iriieu pil Kr.  Kril U t* rek.
^•©•e««* mi*« »a a • ■
■
8
■
I
(10H)
Ljudevit Borovnik
26
puškar v Borovljah (Ferlanh) na K^roškarn
ae  priporoča v izdelovanje v*Mkovrtstiilh »ti**»*4
za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popol-nim jamstvom. Tu 31 pr«*«i«-iu j«* stare samo k seaic« vzprejema vsakovrstna popravila in jih toCDO in dobro izvršuje. Vse pušk** so Da e. kr prosku.^i'vulnic' in od mene prt-Hkuftene. — Ilaatro^ani cerlH znstccj.
al jav»«£" > *}**■.*> w»
TUb Premier Cyc!e Co. Li
(Hillman, Herbert & Cooper)
T vornlce t
tovcn(ry  Heb (Egcr) Dooi
(Angleško . (ČeSko). (pri Nurnbergu).
Letna lxđelava 60.000 to snih koles.
13)
Zalogo v Ljubljani: (597
Pran Čuden, Mestni trg Št. 25. Ernst Speil, Valvasorjev trg št 1
Trgovski učenec
(1059—1)
zdrav in krepak, kateri je dovriil vsaj đva razreda aredoje iole, se vzprejme takoj pri Alo|sl|u p0. garnlk u, trgovca v Cerknici na Notranjskem
št. 90 v Ribnici na Kranjskem
jedoonadstropna, z opeko krita, proda ne a pri isti nabajajočim ae hlevom za živino pod prav ugodnimi pogoji. Hiša stoji sredi trga ter je pripravna za vsako trgovino. S hiAo ali pa posebej proda 8e tudi 88 ar. 24 O3 njiv, 5G ar. 50 travnikov, 3 ha., 21 ar. 7 □a pašnikov in 60 ar. 46 gozda. (1039—3) Več se izvć pri lastniko Ivanu Modic-u tam.
i
Fran Bartl
jermenar v Llubljani, Šelenburgove ulice.
Izdelovatelj      (151—v>-1) angleških sedlov iu »kladivce angleške oprave za konje, voznih komatov lahke i   in težje vrsto, civilne in uniformske jez- f j[| dalne opreme in tudi jermenja za stroje. \\ jj]^Poprave se izvršujejo naglo in Jako cend.^Jj
Zarezano strešno oioeko
a*
(Strangfalz-Dachziegel)
prešano opeko za zid
navadno opekozazid
ponujata
po izdatno znižanih cenah
Knez &
upancic
tovarna za opeko v Ljubljani.
•§» Štajerska Uf«
ct e    & 1 ml g
Tempeljski vrelec
in
Styiia -vrelec.
Vedno sveža, najpopolnejša napolnitev v novozgrajenem napolnlluem rovu z direktnim pritokom od vrelca. Dobi ae: Pri slatinskt upravi v Rogatcu SUtina,   v rssh trgo inah z mi neralnimi vodami, v renomiranih špecerijskih  m drogerijskin prodajalnah —10'       in lekarnah, kakor tudi v deželni hifii v Gradcu.
Otvoritev gostilne.
Podpisan i
že več let obstoječo
naznanjam p, a. obfiinstvn,  da sem z današnjim  dnem otvorli
gostilno pri „Ameriki" na Giincah
poJr- Iijubljaiie.
Točil bodem prava pristna vipavska m lstrljanska bela In črna vina n.i drobno in na debelo, kakor tadi najfinejši „rofasko" v steklenicah po najnižji
ceni : skrliel bodem tudi za točno in prijazno postrežbo,
Na G linca h, pri Ljubljani, dne 27. junija 1898. (1021—2)
VVlespoSt ovan jem
Anton Kodre,
Piva največja kranjska tvrdka.
r
Fran
Ts    • • v
Primožič
Ljubljana i Sv. Petra cesta 34.
Priporoča se slavnemu občinstvu za izdelovanje Jermonarsklh in sedlarskih proizvodov, katt-ra okusno, trpežno in oeno izdeluje.
Kavno tam velika z a log-a različnih konjakih oprem in aedlov, popolne Jezd.no opreme i. t. d.
Izdolovanje Jermen za stroja in milne. — Vse poprave se dobro ln po oenl Izvršujejo. (IU57—1)
2Ciiiii«ii|ii iiiii-«»«"-iln no v < im t u o !■■ točno l/.vriiujojo.
Dfirkopp-ova g
5?8
kolesa I
presezajo vsa druga
po trdnosti, eleganci in lahkem teku!
Leta 1898. modeli, opremljeni z mnogimi novostmi, so videti pri zastopniku (<m-17)
iS        v Ljubljani, Dunajska cesta St. 13. o
p. n. društvenikom meščanskega zavoda za nastanitev vojakov v Ljubljani
k
izrednemu 36. občnemu zboru
kateri hode
v nedeljo, dre 10. julij d 1898, dopoludne ob   II. uri
v telovadnici II. mestne ljudske šole na Grabnu.
- -
IDne-srnl red.:
1 Poročilo o računskem zaključku za leto 18'J7. in razdolitev istega med p. n. društvauiko.
II. Poročilo o novih pravilih, kakor so bila pri občnem zboru dne 19. decembra »M»7 soglasno sklenjena in po visoki c. kr. deželni vladi za Kranjsko potrjen;«.
Sklepanje o predlogu vodstva  gledč prodaje društvenih posestev in gledč razdelitve skupila, kskor tudi obstoječega društvenega denarnega premoženja med drustvenike po razmerji deležev. Volitev dveh drnstvenikov za pregled računa sa leto 1898. Volitev ti druMvriukov v vodstvo i§ J.3.). Posamezni nasveti.
Iti.
IV.
V
VI. 1043—2)
Vodstvo meščanskega zavoda v Ljubljani
m. g
la«
8566376522
d biva ta po najnižji Cani pri (299-20)
Andreju Hlauc^r-ju v Zagorji ob Savi.
Rezalni stroj na kolo
in drugo knjigo vozniško orodje
se radi odpotovanja jako ceno proda.
Kapci naj se oglasijo v Kihiilcl h. nt. SO. (966-6)
Velika prodaja vina!
GraiVinskn lastništvo ■»iibrova p šhi Kru-piiiNk«' Toplice odda najceneje okolu
1000 hektolitrov
belih vin lastnega pridelka od Mnikov i8!)0— 1897.
1*. n. vinski trgovci in gostilničarji se na to prodajo posebno opozarjajo s pripombo, da dh nt. g oejo kmalu zopet imeti prilika, da si nabavijo po tako nizkih cenah tuko dobrih, čistili in nepona-rejenih vin. — Ako se odvzame napnanj ti hektol. se postavi kupljeno vino franko na železniško postajo Veliko Terffovlafle. (904 9)
Druga pojasnila dajn graščinsko lastništvo Dubrova, poAta Krapinska Toplice, Hrvatska.
Vožnje karte in tovorni listi v
Kralj, belgijski poštni parnik
Refl Star Liiie iz Aniverpoa naravnost v Novi Jork in Filadelfijo.
Koncesijonovana od vis. o. kr. avstrijske vlade.
Pojasnila daje nulo voljno (812 — 5)
koncesij ono vana potovalna pisarna
E. Schmarda LJubljana, Marije Terezije cesta št. 4 (pritličje na levo).
Najnovejše! Najnovejše!
Fran Detter
Ljubljana, Stari trg št. 1
Prva in najstarejša tovarniška zaloga
šivalnih in pol jedel jskili strojev
na Kranjskem.
Mlatilnice
z ležiščem s kroglami
Lahek in miren ik 40
tek!
Trpežno I
4
laglje
za goniti kakor
doslej;
Kdor tora] namerava kupiti mlatlni ali drugi kmetijski stroj, naj se zaupno obrne na zj»oraj navedeno Ivrdko, katera edina ima na Kranjskem razen druzih kmetijskih stio ev v zalogi tudi najbolje mlatlluict* in <lruie<* Itm*--tljMke hlrojc katere imajo l«-fcm£a m kroglami (Kugel-la^er) enako biciklom.
To je zelo praktična iti koristna novost , katera omogoči, da se stroj za 40°/,, laglje goni kakor d islej.
Ako so je popre)e moral stroj s štirimi ali tremi možmi goniti, zadostujeta sedaj samo dva, oziroma jeden mož. Ti stroji se toraj neverjetno lahko gouijo, so zelo trpežni, in primeroma njih zmožnosti, ceni
Krogle v ležifičdi so iz najfinejšega angleškega litega jekla (Gussthal) in brezpogojno trpežni'. Ako bi se leži&ce (Lager) s časoma obrabilo, zamore se za majhen denar SOVO dobit« in stroj deluje zopet kakor nov. ,1022—'6)
--»»i«.--
Ob jednem priporočam na izber svojo
bogato zalogo
šivalnih strojev
/a domačo in obrtnijsko rabo.
JO°/0 ceneje kakor <lrnsije.
Odličnim spoštovanjem
Fran Detter.
Ceniki in pojasnila se dobivajo zastonj in poštnine prosto.
Uradno dovoljena
I. najstarejša posredovalnica stanovanj in slniel
SPBT C3-. FI*TJX 1MB
Gospodske ulice št. 6 pri tleh na desni
priporoča In nauiesča (1056)
službe iskajoče vsake vrste
(m.iMke la šenake) um tuka| Iu draicotl. Za ka* Ukor iin>Ko('e hltru In vesl.no postrežbo Me |nin«l.
1 prodaj )e posestro i
z Jednonadstropno hlio, kjer je že več let trgovina z mešanim blagom in gostilna, z lepimi gospodarskimi poslopji, ledenice, vec oralov njiv, travnikov, novozasajenlm vinogradom v lepem kraju na Spodnjem Štajerskem v lircšketu okraju, pod ugodnimi pogoji. — Kje? pove iz prijaznosti upravništvo „Slov. Naroda4.
Najboljša poletna pijača
so svetovnoznanl
šumeči iimonadni bonboni
s tole varstveno znamko-
1 komad
2 novč
1 zavojček 10 novč.
1 bonbon (dvojni) se vrže v l/, litra vode, be pusti 1 minuto stati, potem se močno pomeša in stekleuica izborne pijače je gotova.
Au Maršner
prva češka tovarna orijentalskih slaščic in čokolad
Ta zavod priporoča vse vrste
fine in običajne čokolade, razno blago iz čokolade, orijentalske sla čice. ruske marmelade itd.
\ I.|nl»l|anl imajo na prodaj te izdelke : JoHiplaa Sumi, TetMlor Nuvulii), Antou Ječuaiuek, Ituriolf
Petri«. (972—a)
O0mT~ Kj^r ni prodajalcev, postrežemo naravnost. ~W
UST Vsaka deseta srečka dotii.
Loterija jubilejske umetniške razstave.
300 000 srečk. Dtim«} l«nw. 30.000 dobitkov.
Žrebanje bode na Dunaju gotovo dne 12. julija 1898. Glavni dobitki kron
20000, lOOOO, 8000, 6000
i. t. d. vr.
Srečke po SO kr.,  10 srečk po Si gld.,  poštnina in zaznamek
dobitkov 10 kr. (861—20) priporoča in razpošilja tudi proti povzetji zneska
loterijska pisarna zadruge tvarjajočih umetnikov dunajskih
Dunaj, Kunstlerhaus, I., Lothringerstr. 9.
1
Kuponi in pisemske znamke se vzprejemajo v plačilo. Na 10 sreok z zaporednimi številkami pnparie dobitek.
e li hočete preveriti o tem, ali je vaša zemlja potrebna fosforove kisline?
Zahtevajte po dopisnici lircz|pltiCiio navodilo za to in friiiihli-aiio <lo|»ošilJatev 5 hj naših gnojevih vzorcev. (49—15)
Na vsa dotična vprašanja odgovarja rade volje vodja našega agrikulturu o-kemičneg\T. oddelka.
čeških Tomasovih fužin
v Pragi
"Vaclavslsi trgr ^t.
Kave ni treba doma žgati!
Pred kratkim ustanovljena
»Delniška družba za žganje kave
.--=^?r
r>reskrn*Ia je svoje podjetje za žganje kave S posebnim paten-tovanim izvajanjem,  katero  opravičeno uživa „svetovno Slavo", kar je iz dveh nastopno navedenih vzrokov razvidno:
Mi:
irnflic:
pridobi kava po tem načinu
žganja v velikanski meri na ukusu,
katera svojstva jej tudi ostanejo, ako dalje časa leži.
Vec izvestij najsIovitejSih kemikov potrjujejo zgoraj navedene trditve, o katerih istinitosti se lahko vsaka hišna gospodinja sama prepriča, ako kupi za poskuSnjo. (1055—1)
Priporočamo troje finih, izbranih in priljubljenih vrst: l*orforiko karakter kilo srlil. *£*°£0, •lina „ ,«      99 1"80,
San Pnolo m      m 1'fiO.
ostanejo kavi vsi
neprecenljivi sestavni deli neskrčeni in
Jeglič & Lesko vic
Jurčičev (Prešernov) trg št. 1.
nb bili nflii!
184
D8B
Glasovirji
(1635-37) tvrdke
Bratje Stingl
na I Iu nuji Iti v Vudliiipe&tl.
Kratki klavirji in pianino
najboljše kakovosti ■ izbirno glasovno polnostjo v priprosti in elegantni opravi is ouenjene prvo ln najveoje klavirska tovarn« ■ parnim lsđolovanjem po solidnih oenah in a desetletnim Jamstvom.
Stari klavirji se jemljo v zameno.
Ubiranja ln popravljanja se izvršujejo naj točneje
ZalogavLjubljani:]
Karol Lorenz
izdelovalec glasovirjev in ubiratelj
t LjnbljaDi, t Prnlah št. 27, pleg topaliSCa.
100
VIII-
do 300 goldinarjev na mesec
1 «h k. > zaslužijo osobe vsacega stana v vseh kratili gotovo to pošteno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev io srečk. — Ponadbe na: l.adwiK O.terraleuer, DeatoeheKMM« s, Badspral. x767—D j
Takoj se vzprejmejo izurjene
šivilje in učenke,
(1047-3)
Josipiua Bersin Mastni trg it 9.
Gotov in dober zaslužek
doseže vsakdo, ki Ima znanstva. V vsakem kraja na deželi ae ljudje, ki so neporećeni in nekoliko zgovorni za posredovanje kupčij vspn-jemajo proti visoki proviziji ln gotovi meseonl plaoi za neko lul4—2)
tovarniško poiijelje
za najboli in povsod iskane predmete. To službo opravlja vsakdo lahko tudi v prostih urah k..t postranski saslnisk.
Ag-entje ln krajni zastopniki rutino vani IfcST   SOO kron
na meseo gotovega m provizijo, v tem r so zapopadene tudi pot.'Vh I ne diet-. La ptamene ponndbe vzprejema g. Anton Zeman, Kralj. Vlnohrady, It 270 pri Pragmi.
Učenca
z dobrimi šolakimi spričevali, vzprcjme takoj
Šfiriibon (1^8—i)        špecerijska trgovina v Ljubljani
Stavbeni polir
(106w—1>
Čuti, energičen, praktičen in izvežban delavec pri stavbi in v pisarni, l*<*e sltiibe. Cenjene ponndbe pod šifro „8. Z. 3957" na Insortnl kancelar Bdvsrds Tt-r*. » v Pragi, Ferdinandova tf Ida 38.
I, avstrijski zavarovalni zavod za vojao službo
na Dunaju, I., Goldschmidgasse št 10.
m
h
w
Čast nam je sporočiti, da smo svojo (*]
generalno agenturo za Koroško in Kranjsko m
izrodili gospoda SjuL
m Franu Drenik-u «
RrV" ^konciisiionovani zavarovalni burenu^ fft
Mi v ■ J ubijani, na Kongresnom ivssu »I. il. aL
{j/ d<4»;-a) Ravnateljstvo. jM
ft*     Agenture se ustanove v vseh pokrajinah. nj Prospekti se razpošiljajo gratis in franko nU
P. P.Vidic & Co. v Ljubljani
ponnjajo po najnižjih cenah vaakokoll množino
zidarske opeke
zarezane strešne opeke
(Strangfalzziegel)
(izdelane is na;hoIj« znane Vrhniške gline) z zraven spadajočo
stekleno zarezano opeko in strešnimi okni iz vlitega železa
lončene peči in štedilnike
(lastnega izdelka)
Roman«cement
kakor vse v stavbinsko stroko spadajoče predmete. ■•«-! IvTajnl±je cene!!! (898-k)
- - -r,- >~r t-ri-rri rri~rri rri~» i'i i 11
I Ernest Speil
I
	SoSS			
mehanik
Ljubljana, Valvazorjev (Turjaški) trg 1
priporoča vsakovrstne
1
i i
šivalne stroje in bicikle
vseli kategorij po najnižjih cenah. Izvršuje tudi vsa popravila hitro, to Ano in cono.
Za mnogobrojna naročila ae priporoča
(311-20)
z velespoltovanjem
irn-est Speil.
i
1
Subilejska trgovina.
S tem si usojam slavnemu of>cinstvu najuljudneje naznaniti, da sem na tukajšnjem trgu obstoječo
trgovino j delikatesami
i čisto novo opremil ter s priklopljenjem z vsem potrebnim blagom
najbolje oskrbljene
j -h«! špecerijske trgovine m-
j  razširil. — Tik prodajalnice nahaja se z vso opravo opremljena
zajulerkvvalna soba.
S skrbno postrežbo, dobrim  blagom in nizkimi cenami na-,  dejani se zadovoljiti svoje, cenjene odjemalce v vsakem oziru in
j prosim za mnogobrojno obiskovanje.
j u   i avi. M»WsVfc i »i ii<n <>■ ■
Z velespoSlovanjem
(1033 — 3)
S. @. <ŠPraunseiss.
D
D D
D D
D
g
D D
5 D
»5
D
5
D
1^
©•©l©l©l©l©|©l©|©|©|©|©|©|©|©|©|©|©|©|©
©
©|©|©|® ©
Jedino pravo originalno
plznsko pivo
| Telefon 6t 90. |
Telefon St 90.
^ : ^MUS fe] to'
iiHtaiiovljohe 1- 1842.
Jedino to je  bilo odlikovano na vseh razstavah, kjer je bilo izloženo,
z najvišjimi počastnimi znaki.
Zastopnik: (»51—9)
J. Gorup v Ljubljani.
^w-etv
©l@l©l©l©l©l©|©|©|©|©"|©|©l©l©l©l©l@l©l©l©
Iadajateij a* i,cgi>\t>/n» urstouk: Jooip JSolli.
Lastnina in tisk .Narodne Tiukarne*.