LETO L, št. 42 PTUJ, 16. oktobra 1997 CENA 120 tolarjev TA TEDEN / TA TEDEN Za življenje in njegovo lialiovost! Ptuj bo dva dni, danes in jutri, v središču slovenske javnosti, zlasti strokovne, z organizacijo druge konference slovenskih lo- kalnih akcijskih skupin za preprečevanje zlorabe drog. Sliši se učeno in zapleteno, a lokalne akcijske skupine niso nič drugega kot oblika preventivnega delovanja, ki povezuje najrazličnejše strokovnjake v nekem ožjem okolju in ima za cilj, da bi čim več mladih živelo zdravo in ostalo zdravih. Gre za vprašanja življenja in kvalitete življenja, v katerem ni prostora za na- jrazličnejše oblike omame, zato pa je mladim potrebno zagotoviti vse tisto, kar za takšno življenje potrebujejo. Starejši so tisti, ki so moralno in materialno odgovorni, da jim vse to zagotovijo. Ob le- pih besedah, zaupanju, razumevanju, spoštovanju jim je potrebno zagotoviti takšne in drugačne možnosti za njihovo ustvarjalno udejstvovanje, zaposlitev, zanimiva potovanja z bo- gato vsebino najrazličnejših dogodivščin. Drugo konferenco lo- kalnih akcijskih skupin lahko razumemo tudi kot svojvrstno in- venturo nekega okolja, ki se je in se bo sposobno soočiti z trenutno ravnijo svoje skrbi za mladi rod. Za Ptuj ta ocena ni laskava (velja pa tudi za druga slovenska mesta): mladi že dolgo opozar- jajo in zahtevajo svoj ustrezni prostor, pa ga ni. Potrebujejo zdrava in varna igrišča, a jih ni. Lokale z zdravo prehrano in brez alokohola in cigaret, a jih prav tako ni. Od nezadovoljstva, nerazumevanja in zdolgočasenosti pa je včasih pot do omame zelo kratka. Dolga, nadvse dolga in mukotrpna za vse, od staršev do okolice, pa je vrnitev v normalne življenjske tirnice. Na tej poti pa se pojavlja svojevrsten družbeni paradoks. Ko so otroci zdravi, lepi, urejeni in uspešni, so "naši", ko pa iztirijo, jih razen strokovnjakov nihče več ne mara. Dobesedno kot kuge se v slo- venskem okolju izogibamo vseh skupnosti Srečanj oziroma dru- gih oblik odvajanja zasvojencev od drog. Se še spomnimo Cirku- lan? Naše otroke pošiljamo na zdravljenje na tuje, čeprav jih je v brezno vodilo naše ravnanje, naša brezčutnost, pretirano samoza- dovoljstvo, pehanje za materialnimi dobrinami in podobno. Če pustimo vnemar tudi to, da se bo druga konferenca lokalnih akcijskih skupin ukvarjala tudi s strateškimi vprašanji njihovega delovanja, s spodbujanjem izdelave in izvedbe primarno-preven- tivnih programov na lokalnih ravneh, kjer so ti resnično lahko učinkoviti, z organizacijskimi in materialnimi vprašanji za svoje delo, jo moramo predvsem razumeti kot agitacijo za drugačno, kvalitetnejše življenje, za boljši jutri otrok in mladostnikov, skratka za življenje nasp- \ ^ p, loh. Priložnost, ki jo kaže C/^^^'cleiJ k_y izrabiti. (j \ SPOŠTOVANE OBČANKE, SPOŠTOVANI OBČANU Malo je mest na svetu, ki se lahko ponašajo z mestnim vinogradom. Ptuj ga ima. Z njim nadaljuje- mo več kot tisočletno tradicijo vingradništva in vi- narstva na našem območju. Ptujska klet pa hrani najstarejše slovensko vino. Letos bomo prvič potrgali grozdje žlahtne trte obnovljenega mestnega vinograda. Dogodek želi- mo obležiti z Vami in slovensko vinsko kraljico. Prešali bomo v petek, 1 7. oktobra, ob 16. uri pred Mestno hišo na Ptuju. Prisrčno vabljeni na slovesnost ob prvem pridelku mestnega vinograda. Miroslav LUCI, dr. med., župan Mestne občine Ptuj V času trgatve so si središke ženske vzele nnalo časa zase in za urejanje okolice v svojem kraju. Več se jih zbere, hitreje gre delo od rok. Seveda pa poleg koristnega dela svoje sestanke izkoristijo za prijetno druženje in klepet. Denar za rože jinn prinnakneta krajevna skupnost in turistično društvo, ki sta prav tako zadovoljna, da bodo gredice pozimi urejene in jih bo krasilo čez 1700 mačeh. viki iciemenčič ivanuša PTUJ / PRIČELO SE JE CEPLJENJE PROTI GRIPI Cep/fen/e - najuanko^iša zasala Vsako leto ob tem času se v takšni ali drugačni obliki srečujemo z gripo, ki je akutna virusna bolezen in ogroža vse ljudi, posebej še starejše in bolnike s kro- ničnimi srčnimi, pljučnimi, presnovnimi in drugimi bo- leznimi. Cepljenje je in ostaja najučikovitejša zaščita proti gripi, zaradi katere vsako leto zboli več kot 60 tisoč Slovencev. Vsako leto je sestava cepiva drugačna, pač glede na viruse, katerih kroženje predvidevajo. Ker se cepivo vsako leto spre- minja in ker med letom imunost oslabi, velja, da se je potrebno proti gripi cepiti vsako leto. V higiensko-epidemiološkem od- delku Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor v Ptuju je vodja dr. Korpar s sodelavci pričel ce- piti že ta ponedeljek. Predvsem cepljenje priporočajo vsem, ki so starejši od 60 let, oskrbovancem v domovih za ostarele, odraslim in otrokom s kroničnimi bolez- nimi pljuč in srca, presnosnimi boleznimi, bronhialno astmo, ledvičnimi in živčno-mišičnimi boleznimi, kakor tudi osebam, ki čakajo na diagnostične preis- kave ali zdravljenje v bolnišnici. Odveč je bojazen, da bi samo ce- pivo proti gripi povzročilo bo- lezen. Zelo redko se po cepljenju pojavijo stranski pojavi, ki traja- jo do dva dni. Lahko pa se nekaj ur po cepljenju pojavijo krat- kotrajna povišana temperatura, slabo počutje, včasih tudi otekli- na, rdečina in bolečina na mestu vboda. Vedeti pa moramo tudi, da s cepljenjem proti gripi ne moremo preprečiti gripi po- dobnih obolenj. V Inštitutu za varovanje zdra- vja Republike Slovenije pripo- ročajo, da naj bi se proti gripi zaščitilo čim več ljudi, zlasti še zapolenih v tistih dejavnostih, kjer se okužba še posebej hitro širi zaradi množice ljudi, ki se zadržujejo v zaprtih prostorih in kjer lahko zaradi epidemije pri- de do delne ali popolne ohromit- ve dejavnosti. To pa so dejavnos- ti vzgoje in izobraževanja, poli- cije, zdravstva in podobno. Dr. Korpar je pred začetkom cepljenja tudi povedal, da je ce- piva dovolj, letos so ga naročili več kot prejšnje leto, saj je iz leta v leto več ljudi, ki se odločajo za preventivno cepljenje. Cepiti se je mogoče v zdravstvenih domo- vih, pri zasebnih zdravnikih in na območnih zavodih za zdravstveno varstvo. Cena cepljenja je zanemarljiva proti vsem nevšečnostim in mo- rebitnim zapletom, ki jo lahko prinese gripa, če bomo zboleli. Za starejše nad 60 let in kro- nične bolnike stane cepljenje 500 tolarjev, za vse druge pa 1300 tolarjev. Velja pa pravilo, da moramo na cepljenje zdravi, brez povišane temperature. MG PTUJ/II. KONFERENCA ZA PREPREČEVANJE ZLORABE DROG Prof i zlorabam drog v Mestnem kinu Ptuj je 16. in 17. oktobra druga konferenca slovenskih lokalnih akcijskih skupin za preprečevanje zlorabe drog. Udeleženci iz vseh slo- venskih lokalnih akcijskih skupin za preprečevanje zlorabe drog se bodo pogovarjali o pogojih in načinu delovanja. Organizatorji konference so projektni svet Ptuj - zdravo mesto in Lokalna akcijska skupina za preprečevanje odvisnosti Ptuj ter Firis Imperl & Co. - razvojni inženiring socialnega varstva, Logatec, pokrovitelj Miroslav Luci, dr. med., župan Mestne občine Ptuj in podpredsednik Državnega zbora RS, sponzorja pa Ministrstvo za zdravstvo in Mestna občina Ptuj. Ur KURILNO OLJE HITRA DOSTAVA PLAČILO NA VEČ ČEKOV, NAROČILA OD 7. DO 20. URE ECO OIL CO„ tel.: 062/30-03-222 - CENTRALNA KURJAVA - VODOVOD Ugodne cene storitev in materiala Franci STRELEC PrvncI 9h, H\.t T55-4»7-«w Nada Pignar, učiteljica kuharstva Krvodajalci 30. september: Adela Horvat, Rimska pl. 16, Ruj, Anton Butolen, Žetale 42, Danica Kurež, Podlehnik 3/a, Bojan Horvat, Rimska pl. 16, Ptuj, Ivan Gajšek, Podlehnik 61, Edi Gajšek, Kraigherjeva 29, Ruj, Andrej Belšak, Podlehnik 2/d, Jože Golob, Ut. 5. pre- komorske 12, Ptuj, Jože Koren, Sed- tašek 119, Rudolf Jerenec, Podlehnik 6/a, Franc Murko, Gorca 6, Franc Čuš, Finžgarjeva 23, Ruj, Konrad Vaupotič, Sedtašek 71 , Ratistav Vnuk, GMD 17, Ruj, Milica Jeza, Podlehnik 6/a, Franc Gafuta, Kraigherjeva 14, Kidričevo, An- ton Jelen, Ložina 1, Berta Pernat, Koz- minci 19. 1. oktober: Vera Grame, Panonska 5, Ptuj. 2. oktober: Irena Bračič, Zabovci 15/a, Marta Zafošnik, Lovrenc na Dr. polju, Anica Kolednik, lil. 5. prekcmorske 19, Ruj, Milan Breg, Krčevina pri Vur- bergu, Majda Šerona, Spolenakova 5, Ptuj, Bernarda Učakar, Janežovci 8/b, Boštjan Kotar, Gorišnica 117, Marija Zamuda, Gorišnica 155, Marija Ne- deljko, Ul. 1. maja 1, Ruj, Patricija Cvetko, Majšperk 38/a. Terezija Kunčnik, Marije. Program, ki ga danes izvajajo, je nastajal na osnovi potreb in izkušenj skozi štiri leta. Dejavnost je potekala že pred tem, a s šibkejšo kadrovsko zasedbo in manj sistematično. Usmeritev k zdravju s sistematičnim pristopom se je pokazala kot pravilna, saj zmogljivosti zdravstvenega doma na tem področju usmerja v glavnem le še povpraševanje. Verica Turk poudarja, da so vsebina programa teme, ki vodi- jo k oblikovanju zdravih živl- jenjskih navad na področju oseb- ne higiene, prehranjevanja, počitka, telesnega gibanja, men- talnega zdravja... "Z opuščanjem navad in razvad, ki ogrožajo zdravje, vse z vidika ohranjanja oziroma krepitve telesnega, duševnega in socialnega zdravja, svarimo pred pastmi (tudi iz okolja), ki nemalokrat začasno ali trajno ogrozijo zdravje. Po- sebno skrb namenjamo obveščenosti in pogovorom o skrivnostih odraščanja. Žal smo največkrat edini, ki "si upamo" z mladimi od 10. leta dalje govoriti o težavah in lepotah odraščanja. V najavi in izvajanju programov z učenci, starši in drugimi upo- rabljamo sodobne metode in pristope. V pomoč so nam neka- teri prizadevni ravnatelji, peda- goški in svetovalni delavci, ki ce- nijo zdravje in brez pomislekov vključujejo posamezne teme v učni program kot del šole za živl- jenje. Skratka vse naše delovanje je posvečemo zdravju, ki se ga je potrebno zavedati, tako kot se še kako zavemo bolezni in bolečine," je povedala Verica Turk. Tudi v novem šolskem letu bo med učenci in starši zaživel pro- gram vzgoje za zdravje, ki ima skupni cilj, vzgojiti zdrave bodoče rodove. Program je pose- bej pripravljen za razredno in predmetno stopnjo ter zajema tudi splošne teme. Osem tem so izbrali tudi v okviru programa za starše (o umazanih rokah, ki ogrožajo zdravje, družinski dina- miki, vplivu televizije - medijev na zdravje, metalnem zdravju in drugem). Na razredni stopnji so to predvsem teme, kako se ubra- nimo nalezljivih bolezni, samo eno srce imamo, na predmetni pa zdrave življenjske navade, skriv- nosti odraščanja, zdrava prehra- na, zasvojenosti, med splošnimi pa okužbe v gozdu, steklina, var- no kopanje in sončenje. Da so teme prave, govorijo nekateri po- datki o opravljenih predavanjih v prvem polletju leta 1997. Veri- ca Turk je povedala, da je bilo v tem obdobju kar 349 predavanj in drugih oblik vzgoje za zdravje, ki so zajela 4100 učencev osrft»v- nih šol, 3300 dijakov, 630 staršev in 107 nosečnic, ki so vključene v program materinske šole; ta poteka posebej. Predavanj pa se je udeležilo tudi 58 drugih ude- ležencev. MG PISE: ING. MIRAN GLUSIC / Lepa jesen se poslavlja... v VRTU V VRTU V VRTU ... z njo pa se v vrtu končuje letošnja vegetacija. Dozoreli so jesenski plodovi sadja in vrtnin, odcvetajo še pos- lednje vrste okrasnega rastlinja, trajno rastlinje pa se že pripravlja na zimsko mirovanje. Pričenja se hladnejše je-, sensko obdobje s pogostejšimi padavinami, ob jasnih nočeh pa tudi že s slanami. V vrtu je potrebno v tem času pospraviti pridelke sadja in vrtnin ter okrasno rast- linje, občutljivo pred jesensko pozebo. V SADNEM VRTU do sredi- ne oktobra oberemo še pos- lednje plodove poznih sort ja- blan in hrušk. Sadje, obrano pred nedavnim, ki smo ga že spravili v zimsko hrambo za uporabo v svežem stanju, pre- beremo ter odstranimo plodo- ve, ki so zaradi poškodb pričeli propadati. Zrelo sadje na dreve- su je vabljivo tudi za žuželke. Ose in čebele sladke plodove zabodejo in iz njih sesajo sladki j sok. Takšna rana oziroma poškodba plodu ob obiranju ni opazna, zato smo morda po naključju hranili takšne plodove, ki so že ob vbodu bili okuženi s sadno gnilobo ali monilijo. Mo- nilija se prične naglo širiti in plo- dovi, spravljeni v hrambo, prično gniti. Spravljeno sadje po dveh tednih pregledamo, po potrebi preberemo in odstrani- mo gnijoče plodove, da se bole- zen ne bi širila na zdrave. V drugi polovici oktobra, ko pričakujemo prve slane, prične pospešeno odpadati listje s sadnega drevja, kar je dober znak, da se je vegetacija pra- vočasno končala, da je les do- zorel in da bo drevo dobro pre- zimilo. Ko večina listja odpade, ga pograbimo in kompostiramo ali sežgemo. Listje sadnega drevja je po drugotni okužbi v obliki temnih peg okuženo s škrlupom, ki bo prezimil na od- padlem listju ter v naslednjem letu še bolj ogrožal zdravje sad- nega drevja. V OKRASNEM VRTU po- spravimo in shranimo okrasno rastlinje, občutljivo na pozebo zaradi jesenskih slan. Okrasnim stebelnim cvetnicam, ki jih bonno spravili v zimovališče, že v vrtu odstranimo suhe in poškodovane liste, ostanke cvetov, semenic in plodov ter poškodovane in pregoste po- ganjke in vejice, da ne bodo obremenjevali rastline v času njenega zimskega mirovanja v zimovališču. Zadnji čas je, da pospravimo iz zemlje gomolje in korenike kan, dalij in gladiol. Stebla odrežemo 15 cm nad koreniko, ki kot štrcelj v zimski hrambi ko- reniko varujejo pred neposred- no okužbo s skladiščnimi bakte- rijskimi in glivičnimi rastlinskimi boleznimi ter premočnim ne- posrednim izsuševanjem. Kore- nike vlagamo na kletne police ali v lesenih zabojčkih v kleti to- liko posušene, da se iz njih zlahka osipljejo ostanki prsti. Korenike obrnemo na glavo, tako da stojijo na steblih, koreni- ne pa so obrnjene navzgor. S takšnim skladiščenjem, seveda v prostoru, kjer ne zmrzuje in so temperature ustaljene, pre- prečujemo, da bi korenine rast- le tudi pozimi, saj bi poganjki zaradi zračne vlage in svetlobe odganjali. Sredi oktobra je najprimer- nejši čas za sajenje najraz- ličnejših vrst spomladi cvetočih čebulnic tulipanov, narcis, kro- * V VRTU kusov, hijacint in drugih. Tudi s čebulnicami moramo kolobariti in jih ne sadimo leto za letom na isto mesto, ker je tako večja možnost, da se pojavi korenin- ska gniloba v obsegu, da čebu- lice že pozimi odmrejo. Če ni- mamo mesta za kolobarjenje, zemljo pred sajenjem čebulnic razkužimo s previcurom v 0,2- odstotni koncentraciji tako, da jo obilno zalijemo s tem škropi- vom. V ZELENJAVNEM VRTU še pred jesenskim mrazovjem po- spravimo plodove poletnih in je- senskih vrtnin paprike, para- dižnika, jajčevcev, kumaric, bučk in stročjega fižola, ker so občutljivi na mraz in pozebejo. Paradižnikova stebla, če so obložena s še nedozorelimi plo- dovi, v hladnem in mokrem vre- menu porežemo pri tleh in pre- nesemo v zaprt, svetel in dovolj topel prostor, kjer jih obesimo viseče navzdol in pustinno dozo- revati. Če takšnega prostora ni- mamo, plodove paradižnika ^ V VRTU * oberemo in zložimo v zabojčke s slamo, kjer bodo prav tako lepo dozoreli. Tudi jajčevci, pa- prika, bučke in kumare bodo druge vsaj en mesec še sveži, če jih poberemo pred slano in zložimo le v enem sloju v za- bojčke za vrtnine in vložimo v svetel in dovolj topel prostor. S spravilom fižola, pridelane- ga za zrno, ni potrebno hiteti pred slano, ker pozeba zrelim strokom ne škoduje. Stroke fižola zato lahko oberemo šele, ko bodo povsem dozoreli in jih je zlahka oluščiti in očistiti. Fižolovih stetDel v nobenem pri- meru ne pulimo iz tal, temveč jih tik ob površini porežemo. Fižol je namreč rastlina stročnica, ki ima sposobnost iz zraka usvaja- ti dušik in ga skladiščiti na last- nih koreninah. Posevek fižola zapušča vrtna tla za toliko obo- gatena z dušikom, da ga nas- lednjemu posevku ni potrebno dodajati v obliki gnojil. Miran Glušič ing. agr. TEDNIK -16. oktober 1997 šport, odmevi - 21 ŠPORTNE NOVia atletika # m. vindiš zmagal v zagrebu Mirko Vindiš, najboljši slo- venski maratonec, je nastopil na šestem zagrebškem marato- nu. Konkurenca je bila močna, vendar je Mirko opravil z vse- mi in v v cilj pritekel z več kot tremi minutami prednosti. Njegov čas je bil 2 uri, 25 mi- nut in 19 sekund. Danilo lOajnšek konjeništvo # uspešni ptuj- ski tekmovalci v soboto in nedeljo je bil v Gotovljah dvodnevni konje- niški turnir v preskakovanju ovir, ki so se ga zelo uspešno udeležili tudi tekmovalci KK Ptuj -, Turnišče David Koder- man, Urša Berlič in Irena Hrenko. Tekmovanje je pote- kalo na višini 1,10 m in v baražu 1,20 m. V soboto je bil David Koderman s konjem Remusom četrti, v nedeljo pa je zmagal. Drugi dan sta nasto- pili tudi Urša Berlič in Irena Hrenko. Urša je bila s konjem Marcelom četrta, Irena Hren- ko pa s Karom deveta. mg karate • lidija tretja na univerzitetnem prvenstvu Na univerzitetnem prvenstvu v Banski Bystrici 11. oktobra se je Lidija Cafuta uvrstila na tretje mesto v kategoriji do 57 kg. V I. krogu bila prosta, v drugem krogu je premagala Slovakinjo s 4:2 z mojstrsko taktiko prestrezanja nasprotni- kovih napadov. V tretjem kro- gu pa je izgubila z Rusinjo in tako zasedla 3. mesto. Ženske so v bojih ekipno za- sedle peto mesto. Za slovensko ekipo so nastopile: Anja Pešec, KK Petrovče, Marjana Jularič, KK Ljubljana, in Lidija Cafu- ta, Karate - do klub Ptuj. Ptujčanka Lidija Cafuta ima do konca leta še pet mednarod- nih tekem in upa, da bo lahko na vseh nastopila, kajti vse je odvisno od finančne plati v klubu, sponzorjev in donator- jev, ki pa jih klub zelo težko dobi. Andrej Cafuta STRELSTVO Junak tekme Matija Potoinik člani in mladinci Ptuj so prejšnji konec tedna prepričljivo pre- magali odlično ekipo Strelske družine I. pohorski bataljon Ruše. Člani Milan Stražišar, 545, Franc Bedrač, 543, in Slavko Ivanovič, 523, so s 1611 krogi v članski konkurenci bili za pet- deset krogov boljši od Rušanov, 1561 kr. Posamezno je bil naj- boljši strelec s pištolo Milan Stražišar, 545, srebrno medaljo je prejel Franc Bedrač, 543 /oba SD Ptuj/, bron Ludvik Pšajd, 538, iz Ruš, četrti je bil Slavko Ivanovič iz Ptuja. V mladinski konkurenci je bila SD Ptuj v sestavi Robert Simen- ko, 531, Marjan Gril, 527, in Ma- tija Potočnik, 550, s 1608 kr. za 38 krogov boljša od mladincev SD I. pohorski bataljon iz Ruš. Najboljši tekmovalec srečanja in najboljši mladinec je bil Ptujčan Matija Potočnik s 550 krogi, drugi je bil Sašo Porok, 535, iz Ruš, tretji Robert Simenko, 531, in četni Marjan Gril, 527, iz Ptuja. Tekmovanje je odlično pripra- vila strelska družina Ptuj, dobro je sodil Jože Malek iz Ptuja. Naj- boljša ekipa prijela pokal, prvi trije uvrščeni pa medalje. Pokro- vitelj tekme je bil STAR Ptuj. SI PTUJSKI STI(PL- CI NAJBOLJŠI V LENDAVI Strelska družina Cool Petušovci je v nedeljo, 12. okto- bra, organizirala mednarodno strelsko tekmo, ki so se je ude- ležili strelci iz Madžarske, Hrvaške, in Slovenije. V ekipni konkurenci so prepričljivo zma- gali strelci SD Ptuj v sestavi Ma- tija Potočnik, Franc Bedrač in Slavko Ivanovič s 530 kr., drugi so bili gostitelji Cool Petušovci 483, tretji Sloboda Ibis Cakovec 480, četrti Nafta Lendava 464, peti Fonix Zalagajsk 371. V posamezni konkurenci si je zlato medaljo priboril Slavko Ivanovič, 179. kr., srebro Čakovčan Miroslav Petrovič, Ptujčan Matija Potočnik je bil s 177 kr. tretji, Franc Bedrač pa s 174 četrti. V nagradnem tekmovanju je po prvem streljanju povedel Franc Bedrač z odličnimi 63 krogi in tudi po drugem krogu je bil Bedrač v vodstvu. Komaj je tretje streljanje dalo končni vrstni red. Zmagovalec je bil Mi- lan Čopek iz SD Cool Petušovci z 78 kr., srebro si je priboril Slavko Ivanovič, 66 kr., bron Miroslav Petrovič, 64, četrti je bil Franc Bedrač, 63, peti Tibor Ambrož, 50, Matija Potočnik pa je bil s 43 kr. sedmi. SI začetek državnih strelskih ug Naslednjo soboto se prične tek- movanje v prvi in drugi državni ligi. V prvi ligi SD Ptuj gosti državne prvake, ekipo Mrož iz Velenja. V drugi državni ligi je SD Ptuj - Petlja gostitelj ekipe Kopačevi- na iz Škofje Loke. Začetek tekem bo ob 16. uri v prvi ligi, v drugi ligi pa od 10. SI PREJELI SMO ''Vsramoto zdravstvu'' ODGOVOR NA ČLANEK, OBJAVLJEN V TEDNIKU 2.10.1997 Potrudil sem se in večkrat prebral članek v ptuj- skem Tedniku "V sramoto zdravstvu", ki ga je pod- pisal gospod M Korošec in pri tem iskal objektivno krivdo nas, ki delamo v zdravstvu, prav tako pa raz- loge, ki bi pogojevali tako jedke in žaljive besede člankopisca. Pripomniti moram, da z mano kot predstojnikom kirurškega oddelka ves čas zdravl- jenja gospe Korošec na tem oddelku nihče ni govo- ril ali iznesel kakršnekoli pritožbe. Članek sam je, ne glede na to, kaka je objektivna resnica, pod vsakim normalnim nivojem komimici- ranja med ljudmi, siu^ovo žaljiv, tako da imam težave z odgovorom, ker se bojim, da bo zdrknil na nivo gospoda M. Korošca. Kot predstojnik kirurškega oddelka v Ptuju, ki ga g. M. K večkrat omenja, moram določena dejstva razsvetliti tudi pred širšo javnostjo, ker se na tem oddelku letno zdravi približno 2300 bolnikov in ti iščejo pri nas pomoč z zaupanjem in večinoma ne odhajajo domov polni slabih izkušenj in po nmenju člankopisca zafiišani. Zdravnik ni bog in od njega ne moremo pričako- vati čudežev, želimo in upamo pa lahko v resno in strokovno podkovano delo. Članek sam je poln neresnic in namigovanj, nere- snice se svojevoljno prikrojujejo - sploh se ne spuščam v to, da se na zdravljenje bolezni vaše ma- tere sploh ne spoznate - dobila naj bi na hektolitre infuzij in injekcij, operacija je trajala tri ure, proti ljubljanskim šestim uram, UKC ne sprejema naših zaftišanih bolnikov. Ker ste v Tedniku sami objavili diagnozo vaše ma- tere, ki je jaz kot zdravnik ne bi in ne bi smel, mo- ram predpostavljati, da vsaj v osnovi poznate prin- cipe zdravljenja, torej tudi prognozo, zato se čudim, da kritizirate način zdravljenja. Po danes veljavnih predpisih Zavoda za zdravstve- no zavarovanje si bolnik lahko prosto izbira kraj oziroma bolnišnico zdravljenja in ne more biti res. da vam je bilo odbito zdravljenje v drugem zavodu, ker te pravice nimamo, napotnica sama velja za vse kirurške oddelke v Sloveniji, problem pa nastane vedno v tem, da 2^vod vrača stroške prevoza samo do najbližje bolnišnice, razlika cene reševalnega prevoza v drugo bolnišnico pa gre v breme bolnika ali svojcev. Operativni poseg, izveden na tukajšnjem ki- rurškem oddelku, je bil izveden prizadetosti čreve- sja primerno in v okviru standardnih postopkov pri taki bolezni. Ne vem, kakšne so vaše slabe izkušnje zdravljenja v naši bolnišnici v preteklosti, zdravljenje navajate v narekovajih in zaradi tega ne vem, kaj s tem misli- te. Po pregledu dokumentacije nekaj let nazaj je vaša mati ležala na drugem oddelku, diagnoza vam je poznana, takrat je nadaljnjo obdelavo v smislu preiskav odbila, kar je tudi s svojim podpisom potrdila. Zdravljenje opisane bolezni vaše matere je konzer- vativno-operativno. Operacije se izvajajo samo v slučaju komplikacij ali neuspele internistične tera- pije, kar je bil slučaj tudi pri vaši mami. Z UKC Ljubljana imamo zelo dobre odnose, kar lahko sami preverite na ustreznih klinikah, če pa nimajo postelje ali pa da bolnik ni za njih, pa nam tudi oni ne morejo pomagati. Tudi če bi jim pošilja- li - po vašem pisanju - fušarije, bi jih morali spreje- mati in popravljati naše napake; koncev koncev so višje organizirana ustanova, kjer smo se vsi učili našega dela. Tekom zdravljenja bolezni je vaša mati zamenjala tri ustanove, če ob tem dodam še število zdravni- kov, vsaj 15, to tudi nekaj pove. Med bolnikom in zdravnikom mora obstojati določena mera zaupanja in je ta odnos popolnoma svoboden, to pomeni, da si bolnik lahko izbira zdravnika, ki mu zaupa. Z ozirora na vaš članek smatram, da je ta odnos popol- noma porušen, zato vam predlagam, da pri nas- lednjih operativnih posegih, ki pri naravi te bolezni skoraj z zagotovostjo sledijo, poiščete pomoč tam, kjer mislite, da bo pravilna in kjer ne delajo fušarji. Osebno svoje matere ne bi vodil v ustanovo ali k zdravniku, ki mu ne zaupam Predstojnik krg. oddelka dr. Ljubo Toš TENIS Piujianke si delijo 3. mesto Končalo se je ligaško tekmo- vanje v tenisu do 14 let. Dekle- ti TK Ptuj Ajda Brumen, Tjaša Kovač sta v predtekmovanju dosegli 2. mesto v vzhodni sku- pini z enim porazom proti ka- snejšim državnim prvakinjam, igralkam Galeje iz Malečnika. Žreb je Ptujčankama v polfi- nalu namenil ekipo Teniške akademije Bombač iz Ljubljane, za katero nastopata 6. in 9.igral- ka z uradne lestvice, Ptujčanki pa sta na lestvici 11. in 17. Ajda je premagala Nino Šuvak (čeprav je ta prvi niz dobila s 6:1), Tjaša Kovač je v drugem dvoboju proti Ajdi Bagola izgu- bila, tako da je osločala igra dvojic, ki sta jo Ptujčanki izgu- bili. V finalu je Galea premagala TA Bombač iz Ljubljane, Ptujčanki pa si s Hit Klubom iz Ljubljane delita 3. mesto, kar je po zmagah nad igralkami Brani- ka, Celja in Velenja vsekakor največji ekipni uspeh igralk TK Ptuj. Še večjo priložnost pa so za- mudili mladi igralci TK Ptuj, ki so tekmovali v 4 skupinah sirom Slovenije. Izgubili so eno samo srečanje z igralci TK Branik, kasnejšimi državnimi prvaki, ki so v Ptuju bili že dobesedno na kolenih. Po igrah posameznikov je bil rezultat 2 proti 2 in odločala je igra dvojic. Tukaj pa sta Rok Galim in Sašo Babosek v tretjem, odločilnem nizu vodi- la že s 5 proti 3 in vsi so bil pre- pričani, da bo padel še en velik nasprotnik, vendar sta na koncu izgubila s 5 proti 7, kar je pome- nilo končnih 3-2 za Branik. Tako so Ptujčani, ki so nastopa- li v postavi Galun, Babosek, Adamčič, Krajnc, Miha in Gašper Malek osvojili 5.-8. mesto med 20 ekipami v Slove- niji. Vseeno pa smo lahko ponosni na generacijo osnovnošolcev, ki šele prihaja na igrišču. TKPTUJ-TŠZOKI KRŠKO / 26.TEKMOVALNI DAN ZA KASAČE V DEŽJU Duras ne poznn šale ZASLUŽENA ZMAGA V MEMORIALNI DIRKI STANETA NUNČIČA IN SIJAJNA VRNI- TEV NA TEKMOVALNE STEZE LEGENDARNEGA ŽREBCA IZ HLEVA JOŽETA SAGAJA V KUUČAROVCIH PRI UUTOMERU Na hipodromu Brege v Krškem je bil zanimiv tekmovalni dan, ki so ga prizadevni organizatorji kljub dežju in grmenju uspešno spravili pod streho. Tekmovalni pogoji so bili slabi, dež je pošteno namočil konje in voznike, tudi steza je bila precej razmočena, vendar še vedno dovolj trda, tako da so bili doseženi kilometrski časi naravnost vzpodbudni. Žal je tekmovanje spremljalo malo gle- dalcev, dež je opravil svoje in tudi kmečka dirka dvovpreg je priva- bila samo dvoje udeležencev. Skupaj je bilo v Krškem osem dirk, vse z avtostartom na 1600 metrski progi, ki je sicer ena naj- boljših v Sloveniji (praktično čista kopija ljubljanske steze na Stožicah). Osrednja točka je bil memorial Staneta Nunčiča, ki je bil 20 let predsednik KK Posavje iz Krškega. Dobil ga je legendar- ni Duras na vajetih Jožeta Sagaja iz Ljutomera z najboljšim časom dneva. Nasploh je bila to dirka Sagajevega hleva, saj je bila druga kobila Anihila, ki jo je vodil mlajši sin Joško Sagaj. Ljuto- merčani so bili izvrstni. Marko Slavič je dosegel dve zmagi, Le- narčani so imeli v ognju samo Lobella na vajetih Jožeta Herco- ga, ki pa se ni uvrstil na nagraje- no mesto. Rezultati dirk iz Krškega: 1. dirka za 2-letne kasače, zaslužek do 60 tisoč SIT: 1. Joker (Slavič, Ljut.) 1:23,9, 2. Dirkaš (Lov- renčič, Maribor) 1:24,0 in 3. Ar- nie MS (Cmkovič, Bled) 1:24,5; 2. dirka za 2-letne kasače, zas- lužek do 120 tisoč SIT: 1. Frick (Marinšek, brdo) 1:20,0, 2. Rion (Puhar, Ljut.) 1:22,1 in 3. Avio MS (Slavič, Ljut.) 1:23,1; 3. dirka za 3-12-letne kasače, zasltižek do 150 tisoč SIT: 1. Pegaz (Gregorc, Brdo) 1:25,2,2. Fux AS (]. Slavič, Ljut.) 1:26,3 in 3. Šarita (Maletič, Šentjernej)! :26,7; 4. dirka za 3- 12-letne kasače, zaslužek do 400 tisoč SIT: 1. Natty (Lovrenčič, Maribor) 1:23,1, 2.Labamba (Špindler, Ljut.) 1:23,3 in 3. Fao Lobell (Humek, Šentjernej) 1:23,5; 5. dirka za 3-12-letne kasače, zaslužek do 600 tisoč SIT: 1. Ida MS (Slavič, Ljut.j) 1:21,8,2. Agil (Antončič, Šentjernej) 1:21,9 in 3. Vister (Sagaj, Ljut.) 1:22,3; 6. dirka za 3-12-letne kasače, zaslužek do 900 tisoč SIT: 1. Lui B CVidic, Brdo) 1:21,4, 2. Lariosa (Znidarič, Ljut.) 1:21,7 in 3. Ahaja (Sagaj, Ljut.) 1:21,8; 7. dirka, memorial Staneta Nunčiča, zaslužek nad 900 tisoč SIT: 1. Dtu-as (Sagaj, Ljut.) 1:19,2, 2. Anihila (Sagaj ml., Ljut.) 1:19,3 in 3. Alija (Skube, Visoko) 1:19,5; 8. dirka za 3-12- letne kasače, zaslužek do 400 dsoč SIT: 1. Filda (Seršen, Ljut.) 1:23,8, 2. Chajkovsky (Hrovat, Ljubljana) 1:25,1 in 3. Liktor Lo- bell(B.Seršen, Ljut.) 1:25,2. V tej dirki je bila sicer prva Fasa Vik- torja Dolinska iz Grosupljega, vendar so jo sodniki zaradi ne- pravilnosti pri startu prestavili na 6. mesto. Naslednja kasaška preizkušnja bo v nedeljo popoldne ob 14.iu:i na hipodromu v Ljutomeru, ko- nec sezone pa bo 26.oktobra v Ljubljani. m.toš TCenJcp trgovina in servis malih kmetijskih strojev motorne žage škropilnice, kosilnice, kultivatorji agregati, tlačni čistilci, črpalke, obrezovale!, gozdarski in vrtni program anton krajnc, s.p. 2250 Ruj, Črtkova 7, tel. & fax: (062) 773-965, 779-721 PREJELI SMO Odgovor na članek ''Vsramoto zdravstvu'' članek je bil objavljen v ptujskem Tedniku dne 2. 10.1997. leta in zahteva določen komentar. Kot ima vsaka medalja dve plati, so nujni argumenti "pro et contra". V članku podpisnik dokaj dobro in skoraj pravilno uporablja medicinsko terminologijo in latinske izraze. Naj mi bo dovoljeno, da upo- rabljam ista merila. - Martin Korošec se spušča in dokaj pavšalno ter laično ocenjuje strokovni pristop k določenemu kli- ničnemu enutetu, kot je to konkretno Mb. Crohn. Pustimo stroko strokovnjakom, kakor zaupam apara- te serviserju ali pa avto mehaniku. Primerjava seveda ni uporabna, vendar komentarji in kritike so dovolje- ne in zaželene, toda argumentirane! Nesmisel, če že ne zlobno šarlatanstvo je govoriti o ordinaciji ogrom- nega števila injekcij in hektolitrov infuzij. - Po nekajdnevnem zdravljenju na internem oddel- ku se gospo Kristino Korošec zaradi običajnih zaple- tov pri tej bolezni ter vitalne indikacije (akutne zapo- re črevesja) premešča nazaj na krg. oddelek, kjer se strokovno utemeljeno naredi op. poseg. Torej bolnica ni bila premeščena, kakor trdi podpisnik, da bi se ele- gantno znebili bremena. Zdravnikom ptujske bol- nišnice bolniki niso breme, temveč dnevna preokupa- cija. Po operativnem posegu so nastopile ne tako red- ke komplikacije pri Crohnovi bolezni, kot je gram ne- gativna sepsa z vsemi posledicami, katere sledijo take- mu stanju, pa tudi zlom imunskega sistema. - Mb. Crohn je progresivna bolezen prebavil nezna- nega vzroka, je torej psihosomatsko pogojena. Njene značilnosti so pogosti recidivi, relapsi, la-atke remisi- je. Značilnosti te bolezni so komplikacije, kot so: ste- noze, strikture, perforacije in maligne alteracije. Bole- zen je kronična in progresivna. 92 % bolnikov prej kot slej konča na kinu^ki mizi in ne samo (na žalost) enkrat. Vsak nadaljnji op. poseg je vse bolj mutilira- joč. Prej se je bolezen imenovala regionalni enteritis, vendar danes vemo, da se p)ojavlja od ustne votline do danke. Mi v Ptuju smo ugotovili in objavili Crohn želodca, kar je izjemna redkost. - Ker bolnice niso sprejeli na UKC-ju v Ljubljani in ne zato, ker je bila operirana "po ptujsko", sem osebno stopil v stik z mariborskimi internisti, kamor smo bolnico premestili. - Glede očitka M. Korošca na ravnanje sobnega zdravnika do bolnice, je treba vedeti, da so zdravniki ljudje kot ostali. Vsak ima svoj posebni psihosomat- ski status. Sam podpisnik članka pravi, "da je mati že po naravi občutljiva". Zdravniški poklic je že "sui ge- neris" zelo odgovoren, rizkanten v določenih dvou- mih, naporen (nadaljevanje 8-iunega dela po 24-ur- nem dežturstvu) in visoko stresen. - Glede očitkov do hrupa (ropotanja), smradu in za- tohlosti, moram pripomniti, da so matične stavbe in- ternega in krg. oddelka bile zgrajene leta 1840, ko je bolnišnica začela sprejemati in zdraviti bolnike. Pros- tori v teh stavbah so še danes v uporabi. V teh dolgih letih so se na teh stavbah naredile nekatere korekcije in adaptacije. Z namigom M Korošca se tudi jaz po- polnoma strinjam. - M. Korošcu in somišljenikom z ozirom na izjavo "ker jo je njihovo prvo zdravljenje skoraj ubilo" toplo priporočam, da v slučaju potrebe po konzervativnem zdravljenju in ev. op. posegu ne prijemajo za kljuke ptujske bolnišnice, ker sicer bodo zdravljeni in operi- rani "po ptujsko". Predstojnik internega oddelka: dr. Ivo Soda RS.: Gospodu Martinu Korošcu svetujem, če ne bo razu- mel v vseh zgoraj omenjenih terminoloških medicin- skih izrazov, naj si poišče svojega mentorja! Ptujskemu Tedniku tudi nadalje želim veliko ob- javljenih prispevkov, toda resničnih in argumentira- nih, ne samo takšnih, ki vse počez popljuvajo zdravst- vo! 22 - SPORI IN POSLOVNA SPOROdlA 16. OKTOBER 1997 - TEDNIK Športne novite ODBOJKA • Meltal Branik - Marsel 0:3 Marsel Ptuj: Terbučeva, Goj- kcškova, Prauhartova, Merhar- jeva, Godčeva, Vindiševa, Ze- nunovičeva, Mohorkova, Mas- tenva in Lipovčeva. Odbojkarice ptujskega Marsela so 1. B ligi v Mariboru slavile svojo tretjo zmago, in sicer proti domači ekipi Meltal Branik, ki jo vodi znani slovenski odbojkarski strokovnjak Edi Dolinšek. Po re- zultatu sodeč naj bi bilo srečanje za goste lahko, vendar so se domače odbojkarice dobro upi- rale, saj je srečanje trajalo 75 mi- nut. Ponovno je v ptujski vrsti zelo dobro zaigrala Regina Ter- buc, ki je razigrala svoje soigral- ke, tako da ni bilo večjih težav in da so marselovke slavile po- membno zmago na pohodu v slo- vensko žensko odbojkarsko elito. Rezultati nizov: 4:15,8:15,4:15. Danilo Klajnšek MALI NOGOMET • Mila Poetovio - Orkan 2:5(1:1) Strelci: 0:1 Adrinek (6), 1:1 Klinger (24), 2:1 Milidragovič (35), 2:2 Boris Škrinjar (43), 2:3 Damjan Škrinjar (46), 2:4 Sve- telšek (50), 2:5 Adrinek (55). Mila Poetovio: Kornik, Pre- sečnik, Brečko, Arlič, Maksimo- vič, Huzjak, Milidragovič, Klin- ger, Jerinič, Lončarič, Plaskan. Nogometaši Mile Poetovie so močno razočarali tokrat malošte- vilne gledalce v ptujski športni dvorani Center. Razlog za slab obisk je bil izredno pozen čas igranja. Gostje so domače prese- netili v 6. minuti, ko je Adrinek povedel svoje moštvo v vodstvo. Po prejetem zadetku so domači zaigrali bolje in z izredno lepim zadetkom Klingerja uspeli rezul- tat izenačiti. Ko so nogometaši Mile Poetovio povedli v 35. mi- nuti z zadetkom Milidragoviča, so bili skorajda stoodstotni, da so že zmagali. Prehitro so popustili v igri, zaigrali preveč komplici- rano v napadu in skorajda brez obrambe. Kazen je prišla hitro. Brata Škrinjar sta samo v treh minutah poskrbela za veliki preobrat in vodstvo Orkana. Po- tem so sledili obupni poizkusi domačih, da bi rezultat izenačili. Gostje so dosegli še dva zadetka iz hitrih nasprotnih napadov in se na koncu zasluženo veselili zmage. To, da so domači nastopi- li brez porumenelega Vidmarja, ne more biti izgovor za zares sla- bo malonogometno predstavo v ptujski športni dvorani. Danilo Klajnšek MOTOKROSO Uspešni veterani Ptujski veterani motocrossa so se udeležili dveh mednarodnih dirk. Prva dirka je bila v septem- bru na klasični motokros progi v Zaboku. V dirki veteranov nad 40 let, ki se je za ptujske vetera- ne končala zelo uspešno, je prvo mesto je pripadalo Stjepanu Glogoviču (Hrv.), drugo Marja- nu Frangežu in tretje Petru Šeguli, oba iz Ptuja Na znani motokros progi v Savskem Marofu v Hrvatski je domači AMD 12. oktobra odlično organiziral dirko vetera- nov, ki so nekdaj z odličnimi vožnjami navduševali ljubitelje motokrosa. Zbralo se jih je 41 in prikazali so še zelo smele vožnje in skoke. Nastopili so tudi ptuj- ski veterani, ki so nekdaj zasto- pali AMD Ptuj. Zmagal je domačin Zorič, z odlično vožnjo se je na 3.mesto uvrstil Marjan Frangež, na 4. mesto Peter Ve- senjalk, nastopili pa so še Tušek, Cebek in Šilak. Veterane sta spremljala nekdaj znana tekmo- valca Milko Vesenjak in Boris Fras. Milko Vesenjak je dobil po- sebno nagrado kot najstarejši tek- movalec, ki je premagal progo. -one, Fras Drtnm - Šmartno 21:21 (10:13) DRAVA: Krauthaker 1, Pucko 2, Bračič 1, Seruga 2, Kac 3, Pšajd, Potočnjak 2, Mikolič 6, Kozel 3, Zajšek 1, Berlič. Rokometaši Drave so v drugem krogu l.B SRL gostili ekipo iz Šmartnega pri Litiji (nekdanji Usnjar in Inženiring Sarbek ter Li- tija) in po zagrizenem boju osvojili prvo točko. Značilnost tekme je bila zelo borbena igra obojih, s katero so zlasti domačini pokrivali po- manjkanje tehničnega in taktičnega znanja ter izkušenj. Sodnika sta z neobičajno ostrim kriterijem ob šte- vilnih izključitvah za dve minuti posegla tudi po rdečih kartonih. Pri domačih se je že v 6. minuti tekma končala za Pšajda, malo pred kon- cem tekme za Pucka, pri gostih pa je bil v prvem polčasu izključen Ko- govšek. Po začetnem vodstvu domačih so gostje prevzeli rezultatsko pobudo in vodili tudi s šdrimi zadetki pred- nosti, predvsem zaradi številnih tehničnih napak domačih in odličnih obramb vratarja Dobičkar- ja. Kljub vsemu pa so jih domači z borbeno igro ujeli in sedem minut pred koncem povedli z 19:18. Nove napake so gostom omogočile vodst- vo z 21:19, vendar se domači niso predali in so v zadnji minuti zas- luženo izenačili. Tekmi z Resnico in Šmartnim sta pokazali, da bi Drava kljub izgubi večine najboljših igralcev z boljšo organizacijo kluba, predvsem pa z bolj zavzetim delom na treningih in odpravo poškodb dobila uvodni tek- mi. Ik V. NEDELJA - GRADBI- NEC PREDDVOR 27:24 VELIKA NEDELJA: Kovačec, P. Kumer, Mesarec 7, Trofenik 1, Gregorič 1, Potočnjak 3, Bezjak 6, J. Kumer 1, Planine 8, Kokol, Be- lec. Visok poraz v prvem krogu je bil krivec, da se v Veliki Nedelji na pre- miernem nastopu rokometašev v 1. B SRL ni zbralo večje število gledal- cev. Domači so nastopili nekoliko oslabljeni brez Matjaža Pisarja. Gostje so na začetku dvakrat vodili, nato pa so domači povedli z dvema zadetkoma prednosti. Vse do zadnjih dveh minut je bila igra ize- načena z vodstvom domačih za za- detek, vendar so gostje uspeli rezul- tat vedno izenačiti. Ob koncu prve- ga polčasa pa je domačim le uspelo priti do prednosti dveh zadetkov. Enako je bilo tudi v nadaljevanju srečanja. Gostje so izkoristili nekaj napak v vrstah domačih in uspeli re- zultat izenačiti (17:17). To pa kot da je razjezilo domače rokometaše. V obrambi so zaigrali trdo, v napadu hitreje in povedli s tremi zadetki razhke (20:17), kar je bilo na koncu dovolj za zasluženo zmago. Rokometaši Velike Nedelje imajo še veliko rezerve v igri. Vsekakor bo priložnosti za dobro igro v nadalje- vanju prvenstva dovolj. 2. LIGA - ŽENSKE 9 Elektro Seniar Ptuj - Ilirska Bistriia 34:4 Ptuj: Vidpvičeva, Bojeva, N. Potočnik 6, Šijančeva 7, Pučkova 2, Majeričeva 2, Petkova 4, Maračičeva 2, Srebmjakova 7, Strmškova 2, Zampa 2, A. Potočnik. Trener: Dušan Gregorin. Domače rokometašice so brez težav ugnale ekipo Ilirske Bistrice. Razlika v kvaliteti je bila prevelika. Domači trener je v prvem polčasu zaigral z najboljšo postavo, ki gost- jam ni dovolila, da bi se resneje pri- bližali domačim vratom. Dobra igra v obrambi in učinkovita igra v napa- du sta bili značilnosti tega neenako- vrednega srečanja. Podobno je bilo tudi v drugem polčasu. Zmaga igralk Ptuja bi lahko bila še višja. Danilo Klajnšek PARIZ / GORIŠNIČANI NA SP V JUDU Damjan tokrat gledalet Med 9. in 12. oktobrom je v veliki pariški športni dvorani Palais om- nisports de Pariš v Berciyu poteka- lo svetovno prvenstvo v judu. V različnih kategorijah je tekmovalo skoraj 600 judoistov, prvenstvo pa je slovesno odprl predsednik med- narodnega olimpijskega komiteja Juan Antonio Samaranch. Med tekmovalci so bili tudi trije sloven- ski judoisti: Soršak, Vrbančič in Brod. Člani Judo kluba Gorišnica in na- vijači so se v Pariz podali z enim sa- mim namenom: da pomagajo domačinu Damjanu Petku do dobre uvrstitve. Zgodilo pa se je drugače, saj je moral Petek udeležbo na tek- movanju odpovedati le nekaj dni pred odhodom v Pariz, kajti poškodbe kolenskih kržnih vezi so bile tako hude, da tudi z dobro kon- dicijsko pripravljenostjo v borbi ne bi zdržal do konca. Kljub vsemu je Petek z judoisti potoval v Pariz in že prvi dan prvenstva, ko so nastopili judoisti njegove kategorije do 95 ki- logramov, si je z velikim zaniman- jem ogledal vse dvoboje. Miran Pe- tek. Damjanov kondicijski trener je dejal, da bi imel Damjan vse možnosti za uvrstitev do 5. mesta, vendarle pa so bile poškodbe tokrat prehude in ne bi bilo dobro tvegati. Judoist Impola Slovenska Bistrica Drago Soršak je v kategoriji do 78 kg nastopil v petek in izpadel v tret- jem krogu, Aleš Vrbančič (Olimpija Ljubljana) v kategoriji do 65 kg in Gregor Brod (Bežigrad - Ljubljana) v kategoriji do 71 kg pa sta nastopila v soboto. Vrbančič je izgubil v dru- gem krogu, Brod pa je v repesažu iz- gubil s Sentišem iz Hrvaške in ob koncu z 12. mestom dosegel naj- boljšo slovensko uvrstitev na letošnjem svetovnem prvenstvu. Najboljši slovenski judoist Dam- jan Petek, ki se je skoraj tri mesece pripravljal na prvenstvo pod trener- skim vodstvom mag. Sergeja Gojda- ja iz Ukrajine in si tako pridobil še dodatno znanje, je po tekmovanju povedal: "Čisto drugače je bilo sede- ti na tribuni in spremljati prvenstvo kot gledalec. Pričakovali smo dobro uvrstitev, saj sem bil v odlični for- mi, vendar pa sem moral zaradi bolečin v nogi, ki me spremljajo že nekaj časa, odpovedati udeležbo na tekmovanju. Še ta mesec bom moral na operacijo, potem bom okreval vsaj štiri mesece in se zato ne bom mogel udeležiti tekmovanj v svetov- nem pokalu čisto na začetku. Drugo leto me čaka evropsko prvenstvo, pa upam takrat na najboljše." Tatjana Mohorko Damjan Petek (na desni) je bil na žalost tokrat med gledalci; ob njem brat Marko. Foto: Laura TEDNIK -16. OKTOBER 1997 ŠPORT - 23 NOGOMET 2. LIGA Rezultati 10. kroga: Nafta - Železničar 0:0, Koper - Elan 8:0, Triglav Teletv - Factor Črnuče 2:0, Drava - BS Tehnik 0:1, Goriške opekarne - Šentjur 1:1, Dravograd - Jadran Šepič 0:0, Zagorje - Aluminij 2:4, Esotech Šmartno - Rudar Trbovlje 1:1. 1.TRIGL, TELETV 109 1 O 28:7 28 2. KOPER 108 1 1 36;7 25 3. BS TEHNIK 10 6 3 1 15:8 21 4. ŽELEZNIČAR 10 6 2 2 18:10 20 5. ALUMINIJ 10 4 2 4 12:12 14 6. DRAVOGRAD 10 3 4 3 11:12 13 7. ELAN 10 3 4 3 15:19 13 8. NAFTA 10 3 3 4 11:11 12 9. ŠENTJUR 10 3 3 4 11:15 12 10. JADR, ŠEPIČ 10 3 2 5 11:17 11 11. RUDAR TRB. 10 3 1 5 9:16 10 12. DRAVA 10 2 3 5 9:10 9 13. ES. ŠMARTNO 10 2 3 5 19:22 9 14. GORIŠKE OP. 10 1 5 4 12:22 8 15. ZAGORJE 102 2 6 9:20 8 16. FACTOR ČRN. 10 2 1 7 9:27 7 Pari 11. kroga: Železničar - Goriške opekarne, Elan - Triglav Teletv, BS Tehnik - Koper, Alu- minij - Esotech Šmartno, Jadran Šepič - Zagorje, Šentjur - Dravo- grad, Factor Črnuče - Nafta, Ru- dar Trbovlje - Drava. DRAVA - BS TEHNIK 0:1 /0:0/ Strelec: 0:1 Mrak (53) DRAVA : Starovasnik, Volk, Koren, Pucko, Karanovič, Vršič, Plošnik (Krajnc), Križanič, Emeršič, Kovačec (Čeh), Poznič (Fridauer). Kljub moči gostujoče ekipe so v ptujskem taboru potihoma pričakovali ugoden rezultat. Nastopili so brez Stjepana Pran- jiča, ki je zbolel. Na začetku so bili podjetnejši domači nogome- taši, ki so poizkušali z nekaj stre- li, vendar so bili nenatančni, v 11. minuti pa je bil gostujoči vra- tar Klešnik za hipec hitrejši od domačega igralca Volka. V nadaljevanju srečanja so v 53. minuti gostje povedli z zadet- kom Mraka, ki ga je domača obramba pustila, da je neoviran streljal in seveda zadel. Nogome- taši Drave so se trudili in izred- no borili za vsako žogo. Prišli so hitro do kazenskega prostora gostov, od tu dalje pa ni bilo več idej, da bi premagali dobro pos- tavljeno gostujočo obrambo. Kljub porazu domači niso razočarali. Pokazali so ogromno borbenost, toda to je bilo prema- lo za kaj več kot minimalen po- ra/. Danilo Klajnšek ZAGORJE - AlUMINJ 2:4(1:1) Strelci: 1:0 Sotenšek (5), 1:1 Perkovič (30), 1:2 Krašovec (65), 1:3 Hertiš (78), 1:4 Kolar (84), 2:4 Perkovič avtogol v (85). ALUMINIJ: Fideršek, Kris- tofič, Grbavac, Perkovič, M Emeršič, Fridl (Krajnc), Kolar, Boškovič (Hertiš), T. Emeršič, Rozman, Krašovec. Nogometaši Aluminija iz Ki- dričevega so si s srečanja v Za- gorju želeli točko, zasluženo pa se vračajo s celotnim izku- pičkom. Domači so sicer poved- li, to pa je bilo tudi vse. Ki- dričani so po prejetem zadetku zaigrali bolje in v 30. minuti ize- načili z zadetkom Perkoviča. Do odhoda na odmor so imeli še tri priložnosti, iz katerih bi lahko povedli. Drugi polčas pa je popolnoma pripadel nogometašem Alumini- ja, ki so v 65. minuti z izredno le- pim zadetkom Kraševca povedli. Domači so se še bolj odprli, saj so hoteli izenačiti, vendar pa so to izkoristili gostje in dosegli še dva zadetka. V 85. minuti so domači dosegli drugi zadetek, ki pa ni pomenil resne nevarnosti za nogometaše altmiinja. V soboto bo Aluminij na svo- jem igrišču gostil ekipo Esotech Šmartno. Danilo Klajnšek MHZ PTUJ- 1. RAZRED Rezultati 8. kroga: Eltehšop - Bistrica 2:1, Gorišnica - Dorna- va 0:4, Gerečja vas - Videm 2:1, Slovenja vas - Boč 3:2, Hajdina - Pragersko 3:0, Stojnci - Središče 4:2. 1.D0RNAVA 8 7 1 0 28:5 22 2. GEREČJA VAS 8 6 2 O 17:6 20 3. HAJDINA 8 5 1 2 27:8 16 4. SLOVENJA VAS 8 4 3 1 16:6 15 5. STOJNCI 8 5 0 3 13:14 15 6. SREDIŠČE 8 3 1 4 29:25 10 7. VIDEM 8 3 14 15:15 10 8. ELTEHŠOP R. 8 3 14 13:21 10 9. BOČ 8 2 1 5 7:11 7 10. BISTRICA 8 116 6:17 4 11. PRAGERSKO 8 1 0 7 10:35 3 12. GORIŠNICA 8 0 2 6 5:23 2 Pari 9. kroga: Boč - Eltehšop R., Bistrica - Gorišnica, Videm - Hajdina, Pragersko - Stojnci, Dornava - Gerečja vas. Središče - Slov. vas. MHZ PTUJ- II. RAZRED Rezultati 7. kroga: Grajena - Apače 2:1, Hajdoše - Tržeč 2:3, Pago Lesk. - Mladinec 1:3, Ormož - Markovci 6:0, Podvinci - Polskava 3:7. 1. MLADINEC 7 6 0 1 19:4 18 2. ORMOŽ 6 4 11 19:10 13 3. APAČE 7 4 12 12:11 13 4. POLSKAVA 6 4 O 2 15:7 12 5. PAGO LESKOV. 6 4 O 2 14:7 12 6. HAJDOŠE 6 3 1 2 9:9 10 7. TRŽEČ 7 2 2 3 10:14 8 8. GRAJENA 5 2 0 3 12:17 6 9. BUKOVCI 5 113 10:11 4 10. MARKOVCI 7 10 6 10:19 3 11. PODVINCI 6 0 0 6 5:23 O Pari 8. kroga: Polskava - Graje- na, Hajdoše - Podvinci, Mladi- nec - Ormož, Apače - Pago Le- sko vec, Markovci - Bukovci. Danilo Klajnšek PLANINSKI KOTIČEK Korzika in Monte Gnto (2710 m) iz Planinskega društva Ljubljana Matica so nam sporočili, da organizirajo konec letošnjega oktobra atraktivno odpravo na Korziko. V sklopu odprave bodo osvojili najvišji vrti tega sredozemskega otoka - Monte Cinto (2710 m). Zahtevnost vzpona je na nivoju naših dvatisočakov, zato vabijo k sode- lovanju tudi morebitne planince s ptujskega območja. Odprava bo trajala 4 dni, in sicer od 30.10. do 2.11.1997. Vse natančnejše informacije in poja- snila so vam na voljo pri vodniku odprave Borisu Jesenšku na telefonski številki 061/317-883 (popoldan)! (UV) TEDNIK -16. OKTOBER 1997 ZA KRATEK CAS - 25 Info - glasbene novice! Info - kviz Gotovo veste, katera skupina jc na sliki. Izrežite glasovnico, vpišite od- govor, in če vam bo sreča naklonje- na, vam bodo v prodajalni Tehnika Emone Merkurja Ptuj podarili zgo.ščenko. Daje bil pred štirinajstimi dnevi na fotografiji Janez Zmazek, je ugoto- vila Mojca Šoštarič, Nova vas 122 A,Ptiy. Čestitamo! Odgovore na današnje vprašanje pošljite (ali prinesite) na: Ured- ništvo Tednika, p.p. 95. 2250 Ptuj. Rok: četrtek. 23. oktobra. Reševalec:, Naslov: Ime skupine: SMETIŠČNI MUCI Ko je v zvoniku odbilo enajst in je sijala luna, se je sivi muc, sme- tiščni muc, odpravil na potep. Te- kel je prek streh, preskakoval dim- nike, tiho, potiho se je zplazil sko- zi odprto okno tuje hiše ... in kot blisk švignil spet ven, tokrat z veli- kim kosom mesa v gobčku. Tekel je po temni ulici, se pognal na vi- soko drevo, z njega skočil - to je bil skok na streho, se potuhnil za dimnik in spravil k večerji. Kar pošten zrezek je bil, komaj ga je pospravil. Toda potepuško življen- je je muca izučilo. Jej, dokler imaš meso! V želodcu je najbolj na var- nem! Zdaj se mu ni več ljubilo div- jati, bil je presit. Zato se je počasi sprehajal po gosposkem vrtu in je bil zelo zadovoljen sam s seboj, z večerjo in mesečino in je zapel. Amadej Šilak, 2. b, OŠ Kidričevo SKOK V VODO To se je zgodilo 19. 7.1997, v so- boto. Zjutraj sem imela čistilno LUJZEK Dober den vsoki den! Na dve- ri nam je potrkala prova jesen. Tista ta prova, ki sunce priškme, rokove, hločnice in nočipodukša. V goricah je vso- ki den manj grozdja, v kleteh pa več mošta, ki tisti ta prvi obroni že v polovjokih brunda kak stori medved. Mija z Mico sma sklenla, da borna mela zodjo trgotev laškega rizlinga šele drugo soboto, tak ke boma lehko deklarirala vino kot poz- no trgotev posebne kakovosti in ga boma zato tudi pozno po- pudne trgala. Moren vam še to povedati in vas opozoriti, da se v totih cajtih, gdo vino v kleti najboj vre, ne smete preveč v kleti zadrževati, saj je plin oglikov monoksid smrtno ne- varen in bi se lehko /pre/hitro v krtovo deželo preselili Bilo je že več tokšnih žalostnih prime- rov, da so Udje v cajti vretja mošta v kleti pozobili dihati. Zato še enkrat, bodite previdni in se izogiblite tokšne smrti, ki je zlo zahrbtrm in sploh ne veš. gdo te za šijak zgrabi. Zaj pa zadosti o smrti in si rajši kaj o živleji pogučimo. Kak čujete, vidite in štejete, se bližajo volitve za predsednika držove. Kandidatov je kak smetja. Resnih in neresnih. Tudi jaz sen ntisla kandidira- ti, pa sen sipremisla. Neje me stroh Kučana, pač pa me je stroh samega sebe, kak bi se znajša v toti funkciji. Zato rajši prepuščam kandidiranje drugim kandidatom, ki mojo veselje do politike, večina pa jih o vodenji držove in politiki pojma nema. So pač tak kak moja Mica, ki ma veselje do posluha, posluha pa nikak nemre osvojiti Poje kak sraka, nad menoj pa se dere kak tisti italijanski tenorist Pavarotti Saj tudi jaz nesen nekšni zo- pemi pevec, še najboljše mi gre v glos tista pesmica Moj očka ima konjička dva, oba sta mu že nekda crknola... Resen je ta pravih kujov vsa- ko leto manj. Mislin na tiste ta prave štirinažne in ne na tiste, ki se v taten cajti na dveh no- gah od gorice do gorice in od kleti do kleti malo po dveh in mala pa štirih sprehajajo. Pa sma tam, ge neha muh! Kunec je našega srečajo. Vidi- mo se drugi tjeden. Do takrat pa srečna in seveda ne za večno! VašLUJZEK Glasba je gotovo pomembna tema današnje mladine, informa- cije o njej pa dobivajo po radiu, televiziji, časopisih, Internetu. Britanska studijska zasedba KLF je spremenila ime v 2K in je poleti v Londonu uprizorila veliki kon- certni show z naslovom Blast First, ki ga je p)osnela podružnica založbe Mute. 2 K so ponovno pre- senetili s komadom FUCK THE MILLENNIUM (**^, gre pa za 13- minutno predelavo njihove- ga hita What Time is Love. Nemška skupina X-PERIENCE je lani zaslovela s komadom Neve- rending Dream. Trenutno X-PE- RIENČE snemajo album in prva nova uspešnica je I EX)N'T CARE (^Me|^, ki je mešanica dobrega popa in sodobnega plesnega beata. ALL SAINTS je ženska vokalna skupina, ki na Otoku predstavlja konkurenco Spice Girls in Eter- nal. Britanski kvartet kot drugo pesem promovira pesem z naslov- om NEVER EVER (^tt^, ki je gospel obarvana. Ameriškega raperja LL COOL J sem omenil pred nekaj tedni z nje- govim komadom Candy, ki je za- enkrat izšel le v ZDA. Z albuma The Smithsonian je Ladies Lover COOL J. snel komad PHENO- MENON in ga izdal samo v Evropi. Neverjetno talentirana glasbenica je komaj 18-letna VANESSA MAE, ki je prava virtuozinja na violini. Mlada VANESSA nav- dušuje z igranjem na violino tudi v posebni skladbi STORM ()j()K)K)K), katere producent je zna- ni Andy Hill. Ameriška zabavna skupina SMASH MOUTH izvaja ročk glasbo z različnih glasbenih po- dročij. SMASH MOUTH imajo kot nova skupina veliko podporo radijskih postaj, ki veliko vrtijo ročk komad WALKIN' ON THE SUN ()K)K)tO» v katerem so si fant- je vzeli za vzor tudi skupino Stereo MCs. Britanska skupina ROACHFORD bo kmalu izdala fenomenalen al- birni Feel, kot ga ocenjujejo znani glasbeni kritiki. ROACHFORD pa so se potrudili v mirni, čutni skladbi THE WAY I FEEL Glasba, ki ruši vse meje v Veliki Britaniji, je indie ročk glasba in med najbolj vroče novosti sodijo: Your Lucky Day in Hell - EELS, I Like Ročk - BENNET, Friday Street - PAUL WELLER, She's a Good Girl - SLEEPER, Love me and Leave me - SEAHORSES, I am the Mob - CATATONIA, Clo- sed for Business - MANSUM, High - FEEDER, Lava - SILVER, Late in the Day - SUPERGRASS, IO U Everything - DWEEB, Roy- 's Keen - MORRISSEY, Torn - NATALIEIMBRUGLIA, Adidas World - EDWYN COLLINS, Ce- lebrate - THE LEVELLERS & EDDIEREADER... Preletimo Atlantik in preglejmo še nekaj vročih ameriških soul in RNB' novosti: I Got Somebody Else - CHANGING FACES, Ma- gic - D'INFLUENCE, As we Lay - DANA, Shoe was on other Foot - PATTI LABELLE, When you Call on me - LUTHER VAN- DROSS, Have a Little Mercy - 4.O., The Love Scene - JOE, Kiss and Teli - BROWNSTONE, My Love is Shhh! - SOMETHING FOR THE PEOPLE & TRINA & TAMARA, The one I Gave my Heart to - AALIVAR Nemška pop/rock zasedba FOO- L'S GARDEN je lani navdušila s popevko Lemon Tree. Najnovejši projekt "vrtičkarjev" pa je tipična pop/rock popevka z naslovom PROBALLV («^, ki prihaja z zgoščenke Go and Ask Peggy for... Italijanski lomilec ženskih src EROS RAMAZZOTTI je trenut- no v studiu, kjer bo kmalu do kon- ca posnel material za novi album. EROS za pokušnjo predstavlja pe- sem QUANTO AMORE SEI V enem izmed plesnih blokov no- vosti sem napisal tudi ime DARIO G. Ta je končno podpisal glasbeno pogodbo z založbo Eternal. DA- RIO G. si je sposodil nekaj sam- plov od Dream Academy in nastal je noro dober plesni hit SUN- CHYME(**^e^. . _ ^ . Pavid Breznik Lestvico POPULARNIH 10 lahko poslušate vsako soboto v večernem sporedu radia Ptuj. POPULARNIH 10 1. Candle in the Wind; Something about the Way you Look To- night - ELTON JOHN 2. As Long as you Love me - BACKSTREET BOYS 3. Barbie Girl - AQUA 4. Seasons of Loneli- ness - BOYZ II MEN 5. Anybody Seen my Baby - ROLLING STONES 6. Got Til it's Gone - JANET JACKSON 7. Yesterday - WET WET WET 8. Honey - MARIAH CAREV 9. The Drugs don't Work; Bitter Sweet Symphony - THE VERVE 10. Men In Blacl( - WILL SMITH Mladi dopisniki akcijo. Pospravila sem svojo sobo, spalnico, posesala dnevno sobo, pomila posodo in pomeda tla ku- hinje. Po opravljenem delu smo se vsi odpeljali v toplice. Zraven je bila tudi sosedova Janja, ki je stara štirinajst let in hodi v osmi razred. Takoj ko smo poiskali primeren prostor za brisače, sva z Janjo zdrveli na tobogan. Po večkratni vožnji sem se odločila, da bom skočila v bazen s petmetrske ska- kalnice. Dolgo je trajalo, da mi je ati dovolil. Janja ni upala skočiti, mene pa je bilo malo strah. Ob pogledu navzdol me je zgrabila pa- nika. Nekaj časa sem nepremično stala. Za mano se je že nabrala veli- ka gneča, zaslišala sem glasove, ki so govorili: "Reva, reva, reva, ki ne upa skočiti, reva, reva!" Ob treh besedah sem se razjezila. Zbrala sem pogum, zamižala, zaje- la sapo, se prijela za nos in skočila. Sploh nisem vedela, kdaj sem skočila ali padla v bazen, ampak bilo je super. Poskusila sem še en- krat, tokrat brez treme; ni me bilo strah in nisem zatisnila oči pred skokom. V tem dnevu mi je uspelo, česar me je bilo zelo strah, obenem pa sem spoznala, da se lahko prema- gajo ovire, vendar samo s pogu- mom. NinaKolarič, 6.a, OŠ Mladika, Ptuj ČEŠKA- DOMOVINA MOJEMAME Zvezdnata noč ni dala slutiti, kaj vse nas čaka, ko smo veseli potova- li v mamino deželo. Belo mesto Opava se je kopalo v žarkih jutran- jega sonca in nas sprejelo kot že velikokrat z odprtimi rokami. Dopoldan je bil lep in sončen, kot nalašč zame, da obiščem prija- teljice v mestu in sestrično v vasi. Te dobre ljudi obiščem vedno, še isti dan, da se dogovorimo, kako bomo skupaj preživeli nekaj srečnih dni. Proti večeru, ko sem stopala proti domu, so večerno nebo prekrili temni oblaki in ime- la sem še srečo, da sem ostala suha. Z neba se je ulilo, kot da je napočil sodni dan. Stala sem v preddverju in opazo- vala dviganje vode. Jaški na cesti niso uspeli požirati vode, zato se je ta razlivala kar po cesti. Pozno zvečer smo sedeli za mizo in poslušali bučanje orkanskega vetra in pesem dežja, ki se je odbi- jal od oken našega bloka. Vremen- ska napoved ni bila vzpodbudna, zato smo bili v skrbeh, kako in kdaj se bo vrnil ati z mitinga. Ko se je naposled pripeljal pred blok, so kolesa avtomobila ostala globo- ko v vodi. Nemudoma je moral avto odpeljati v center mesta, kjer ga voda ni mogla doseči. Domov se je vrnil peš in voda je že segala me- ter visoko. V eni uri se je nivo vode dvignil kar za en meter. Zalila je nižje predele mesta in iz vode so štrlele samo še strehe. Prekinili so dobavo elektrike, plina in vode. Zjutraj smo nemo zrli v deževno nebo in uničujočo vodo. Po sedaj široki in izredno deroči reki so plavali hladilniki, televizorji, plin- ske bombe in deli streh. V daljavi smo zagledali vojaške helikopterje, ki so leteli na pomoč. Od jutra do večera so letali in selili ljudi, dru- gim pa so na strehe stolpnic vozili hrano in vodo. Tisto noč so slišali, da nekdo nekje kliče na pomoč, pa mu niso mogli pomagati, drugi dan je visel mrtev na visoki vrtni ograji. Tri dni je bilo tako grozno, tri dni se nismo umivali s toplo vodo in štiri dni nismo zaužili tople hra- ne. Polovica mesta Opave je bila pod vodo in mnrlo je devet ljudi. Teden dni počitnic zame in do- pusta za atija in mamo je minil in mi bi se že radi vrnili. Pa se iiismo mogli. Nekje na jugtizahodu Češke se je utrgala pregrada in voda je za- lila mesto Olomouc in s tem tudi našo pot proti domu. Ostati smo morali še tri dni. Ko smo se vračali domov, nismo veliko govorili, samo nemo smo opazovali škodo, ki jo je naredila voda. Sama nisem veliko govorila, samo Boga sem prosila, da bi bile naslednje počitnice v domovini moje mame lepše. TinaKelc, 7. a, OŠ Gorišnica DENAR Nekatere osrečuje, nekatere uničuje, nekatere ozdravi, druge razvadi, enim ga manjka Nekateri ga imajo preveč. Denar, ti si sveta vladar. Uroš Votolen, 7. r., OŠ Kidričevo DOGODIVŠČINE S KOLESOM Od vseh športov imam najraje kolesarjenje. Do desetega leta sem imel kar nekaj koles, ki mi jih uspelo uničiti. Že nekaj časa sem si na tihem želel boljše gorsko kolo. Bližal se je moj deseti rojstni dan. Bil je petek popoldan in utrujeno sem pešačil domov. Razmišljal sem o praznovanju. Ko sem prišel domov, sem pred hišo zagledal bleščeče novo kolo. Pomislil sem da je nekdo na obi- sku. Doma je bil samo moj oče. Ker nisem nikogar videl, sem vprašal očeta, čigavo je kolo. Pove- dal mi je, da je to darilo za rojstni dan. Bil sem presenečen, ker se mi je izpolnila moja največja želja. To kolo je bilo moj največji prijatelj. Naredila sva kilometre in kilome- tre. V poletnih počitnicah smo šli na morje. Od jutra do večera sem bil na kolesu. Imel sem ga navado puščati zaklenjenega pred našo bi- valno prikolico. Tistega usodnega večera smo šli na sladoled. Kolo sem seveda pozabil zakleniti. Ko smo se vrnili, ga ni bilo več. Posta- lo mi je slabo, zabolel me je želo- dec in solze so mi stopile v oči. Čakal sem na reakcijo svojih staršev, a ni bilo nič. Mama mi je kasneje samo rekla, da si lahko ku- pim novo kolo s svojimi prihranki. Počitnic je bilo že konec, a kolesa še vedno nimam. Kmalu ga bom dobil, kajti oče mi je obljubil, da bo nekaj primaknil k mojim prihrankom. Čez nekaj dni se bom že vozil z novim. Mislim, da mi je bila to šola za celo življenje. Aleš Potočnik, 6. a, OŠ Olge Meglic 26 - POSLOVNA SPOROČILA 16. OKTOBER 1997- TEDNIK PTUJ, KIDRIČEVO, VIDEM / S 3. MEDNARODNEGA OTROŠKEGA FOKLORNEGA FESTIVALA Mladi folklorlsti navdušili Mladi in starejši Ptujčani so v petek zvečer v dvorani Center v Ptuju v okviru osrednjega festivalskega nas- topa toplo in navdušeno pozdravili mlade folkloriste, udeležence tretjega mednarodnega otroškega folklor- nega festivala iz Avstrije, Slovaške, Hrvaške in Slovenije. Slovenijo so predstavljale otroška folklorna skupi- na Rožmarin iz Dolene, otroška folklorna skupina Kres iz Novega mesta in otroška folklorna skupina dvoje- zične osnovne šole iz Prosenjakovcev. Skupaj je nastopilo čez dvesto folkloristov. Folklorisli iz Dolene so nastopi- li z venčkom otroških pesmi iz Ha- loz in Dravinjske doline, avstrijska skupina iz St. Mareina je predsta- vila alpske ljudske plese in glasbo, otroške igre in plese iz Madžarske otroška folklorna skupina dvoje- zične osnovne šole Prosenjakovci, s spletom medjimurskih ljudskih pesmi in plesov je občinstvo ogrela otroška folklorna skupina Ogra- nak seljačke sloge iz Nedelišča, do- lenjske plese in pesmi so igrali in' peli mladi folkloristi skupine Kres iz Novega mesta, slovaško ljudsko izročilo izpod Tater je predstavila otroška folklorna skupina Dum- bier, ki je na tretjem medna- rodnem otroškem foklornem festi- valu nastopila z obsežnim progra- mom, na vsakem od nastopov pa ga je predstavila del. Dobro obis- kan osrednji festivalski nastop, na katerem je besede dobrodošlice mladim fokloristom izrekel podžupan mestne občine Ptuj Er- vin Hojker, je pokazal, da si v Ptu- ju utira pot še ena stalna in tradi- cionalna prireditev, ki presega občinske meje. Darilo mestne občine Ptuj otrokom in njihovim staršem v tednu otroka je tako do- seglo namen. V petek dopoldne so udeleženci tretjega mednarodnega otroškega foklornega festivala s svojim nas- Z osrednjega festivalskega nastopa v dvorani Center - mladi slovaški folkolo- ristl. Foto: M. Ozmec, topom ogreli mlade obiskovalce v dvorani Pan v Kidričevem. Na so- botnem dopoldanskem nastopu pred Mestno hišo v Ptuju jih je. bilo gledalcev sicer manj, kot je bilo pričakovati, a to ni zmotilo prisrčenga nastopa. Popoldne pa so udeleženci 3. mednarodnega otroškega folklornega festivala nastopili še v OŠ Videm. Zakl- juček je bil na Selih, s tem pa se je njihovo skupno nastopanje in druženje v okviru letošnjega festi- vala končalo. Festival je vzorno organizirala Zveza kulturnih organizacij Ptuj, pri kateri je za organizacijo skrbel poseben odbor, katerega duša je bila Nevenka Gerl. MG HALOZE, SLOVENSKE GORICE / PADAJO REKORDI Primerjava z letnikom 1958? o odličnem vinskem letniku 1997 sedaj ni več potrebno zgubljati besed. Vzpodbudni podatki so na dlani: kakovostno se bo lahko letnik primerjal s tistim iz leta 1983, količinsko pa bo daleč nad njim. Po letu 1958, kot pripovedujejo starejši kletarji, sta se znova ujela količina in kakovost. Kot smo izvedeli pri ptujskih vinarjih, bo letos potrebno mini- malno dosladkati le pozne trgat- ve, sicer pa sladkor v doslej potr- ganem grozdju povsem zadostuje za odlično kakovost vina, primer- na je tudi vinska kislina. Vrhunec letošnje trgatve se je začel konec prejšnjega tedna z začetkom uradne trgatve laškega rizlinga. V soboto popoldan in tako rekoč do jutranjih ur so pred prevzemnim mestom v Ptuju stale dolge kolone traktorskih prikolic, zvrhano naloženih z grozdjem. Po- doba se je ponovila v nedeljo, s ponedeljka na torek pa so pridelo- valci grozdja stali v koloni kar vso noč. Trgatvi laškega rizlinga se je namreč v ponedeljek pridružila še uradno dovoljena trgatev šipona, v sredo so začeli trgati renski rizling, medtem ko bo začetek trgatve rdečih sort (žametne črnine in modre frankinje) v soboto, 18. ok- tobra. Kot je pred zaključkom redakci- je (v torek) povedal tehnični direk- tor Vinarstva Slovenske gori- ce/Haloze Albert Gonc, so jih količine pripeljanega grozdja kljub pričakovanju obilne letine prese- netile. Pri nekaterih srednje poznih sortah je bil odkup kar za 100 odstotkov večji od lanskega. Do torka so v predelavo prevzeli okoli milijon kilogramov grozdja laškega rizlinga, skupaj s srednje poznimi sortami pa že 2 in pol mi- lijona kilogramov. To naj bi predstavljalo slabi dve tretjini vse- ga letošnjega pridelka. Kaže torej, da bo pričakovani odkup med 3,5 do 4 milijone kilogramnov grozdja presežen. Zaenkrat zmogljivosti ptujske kleti še niso zapolnjene, so pa dogovorjeni tudi z nekaterimi sosednjimi kletmi za morebitno začasno skladiščenje mošta. Pridelovalcem grozdja svetuje- jo, da upočasnijo trgatev in se s tem izognejo daljšemu čakanju pri prevzemu grozdja v ptujski stiskal- nici. Obenem jih pozivajo, da grozdje pripeljejo izključno z dvižnimi prikolicami. Dogaja se namreč, da so zaradi uporabe pri- kolic, ki jih je potrebno ročno prazniti, zastoji pri prevzemu še večji. Ob izredni letini je potrebno v naslednjih dneh še nekaj strpnosti in letnik, razen posebnih trgatev, bo pod streho. J. Bračič Traktorje s prikolicami polnimi grozdja so usmerili v prevzemni center mimo Mestne hiše in po Lacko- vi ulici, sicer bi se kolona podaljšala na most. Foto: M. Ozmec Kulturni križem liražem MARKOVCI • V petek, 17. ok- tobra, bo ob 13. uri v avli šole odprta razstava Male Groharje- ve kolonije. PTUJ • V Narodnem domu na Ruju bo jutri, v petek, 17. ok- tobra, ob 18. uri predavanje z demonstracijo o starodavni ki- tajski veščini meditacije tal ji qaun. Predaval bo Samo Pita- mic iz Maribora. PTUJ • V petek, 17. oktobra, bo ob 19. uri v refektoriju mino- ritskega samostana Viktorinov večer ob 200-letnici rojstva škofa Barage. Gost večera bo dr. Andrej Pirš, glasbeni utrinek pa bodo prispevale flavtistke ptujske glasbene šole pod mentorstvom prof. Natalije Frajnkovič. ORMOŽ • V petek, 17. ok- tobra, ob 19.30 uri bo v avli Os- novne šole Ormož na Hardeku nastop komornega zbora Bel Canto pod vodstvom zboro- vodja Stanka Pšaka. Izvajali bodo narodne in umetne pes- mi. PTUJ • V petek, 17. oktobra, bo ob 20. uri v starih steklarskih delavnicah Teater III uprizoril Psiho Emila Filipčiča. PTUJ • Do nedelje, 19. ok- tobra, so v Miheličevi galeriji še na ogled in v nakup umetniška dela, zbrana za dražbo. IVANJKOVCI • V petek in so- boto, 17. in 18. oktobra, bo mednarodni znanstveni simpo- zij o dr. Francu Simoniču, slo- venskem bibliografu in bibliote- karju. PTUJ • V romanskem palaciju ptujskega gradu je na ogled razstava del slikarja Franceta Slane. PTUJ • Na ptujskem gradu so na ogled slike Albina Lugariča. PTUJ • V galeriji Drava so na ogled fotografije prim. mag. Ra- faela Podobnika. KINO PTUJ • Ta teden je ob 18. in 20. uri na sporedu film Peti element, od 21. do 26. ok- tobra pa prav tako ob 18. in 20. uri Letalo prekletih. ČRNA KRONIKA Z MOPEDOM PRED VLAK v ponedeljek, 6. oktobra, nekaj po 19. uri je 14-letna L. K. iz Slo- venske Bistrice vozila kolo z motor- jem po lokalni cesti skozi naselje Dolgi Vrh. Na nezavarovanem železniškem prehodu je zapeljala na tire v trenutku, ko je iz smeri Poljčan pripeljal motorni vlak. Lo- komotiva je trčila v desno stran mopeda, mlado mopedistko pa je zbilo na nasip. Pri tem je deklica dobila tako hude poškodbe, da je umrla na kraju nesreče. PEŠEC UMRL NA KRAJU NESREČE V nedeljo, 12. oktobra, kmalu po polnoči je voznik kolesa z motor- jem 19-letni Matej B. iz Ruja v Tržcu, občina Videm, trčil v 20-let- nega Boštjana K. z Zgornje Prista- ve, ki je hodil ob desnem robu ces- te. Oba sta padla, vendar se je pešec pri tem tako hudo ranil, daje umrl na kraju nesreče. S KOLESOM PRED TOVORNJAK v Pavlovcih, občina Ormož, je v sredo, 8. oktobra, nekaj po 12.uri 75-letni Tomaž K. iz Ormoža v križišču regionalne in lokalne ceste s kolesom zapeljal na regionalno cesto in se znašel pred tovornja- kom, ki ga je vozil 27-letni Dragan R. iz Hrvaške. Tovornjak je kljub za- viranju zadel kolesarja, ta je padel in se hudo ranil. MOPEDIST SE JE HUDO RANIL Po lokalni cesti od Podgorcev proti Bresnici se je v soboto, 11. oktobra, okoli 16.30 na kolesu z motorjem peljal 20-letni Bojan S. V Bresnici je iz neznanega vzroka za- peljal na bankino, kjer je padel in se hudo ranil. PADLA S TRAKTORJA IN SE RANILA V ponedeljek, 6. oktobra, ob 17.15 je po lokalni cesti skozi Spodnjo Bačkovo, KS Sv. Bene- dikt, vozil traktor 47-letni Franc G. iz Lenarta. Med vožnjo po klancu navzdol se je traktor prevrnil na desni bok. Voznik in njegova so- potnica, 62-letna Šolastika Z. iz Le- narta, sta padla s traktorja in se pri tem hudo ranila. STOPILA POD KOLO VILIČARJA Na dvorišču Kmetijskega kombi- nata Ruj so v torek, 7. oktobra, do- poldne delavci naložili na viličar tono semenske pšenice. V trenut- ku, ko je viličar speljal, je Marija F. neprevidno stopila pred kolo viličarja in s hudo poškodovano nogo so jo morali odpeljati v ptujsko bolnišnico. VLAMUAL V POČITNIŠKE PRIKOLICE V prvih dneh oktobra je nezna- nec vlomil v kar osem počitniških prikolic na območju Lenarta. Od- nesel je predvsem rajne tehnične predmete in oblačila, s čimer je lastnike oškodoval za okoli 185.000 tolarjev. V noči na soboto, 11. oktobra, pa so neznanci vlomili v prodajalno na Trgu osvoboditve v Lenartu. Od- nesli so predvsem cigarete v skup- ni vrednosti za okoli 450.000 tolar- jev. GOSPODARSKO POSLOPJE V PLAMENIH V torek, 7. oktobra, ob 3.30 je iz- bruhnil požar na gospodarskem poslopju Emila J. v Krčevini pri Vur- berku. Zgorelo je ostrešje ter seno in slama, ki je bilo spravljeno v pos- lopju. Vzrok požara še ugotavljajo, po oceni je lastnik oškodovan za okoli 2 milijona tolarjev. ZAGORELO V KUHINJI v stanovanjskem bloku na Oso- jnikovi cesti v Ruju je v nedeljo, 12. oktobra, ob 17. uri nastal požar v kuhinji stanovanja. Brž so prihiteli ptujski gasilci in ogenj pogasili. Po oceni je škode za okoli 200.000 to- larjev. UKRADLI KIPEC MARIJE Z JEZUSOM V noči na soboto, 11. oktobra, je neznanec, morda je imel tudi po- magače, vlomil v kapelo na Rujski Gori. Odnesel je okoli sto let stari kipec Marije z Jezusom. Policisti za storilcem poizvedujejo. ČEZ BANKINO NA NJIVO Po magistralni cesti proti Lenartu se je v nedeljo, 12. oktobra, ob 9.35 peljal z osebnim avtomobilom 36-letni Drago J. iz Maribora. V Za- markovi je zapeljal čez desno ban- kino na njivo in po 75 metrih vožnje po njivi trčil v nasip jarka. V nezgo- di se je voznik hudo ranil. AVTO ZANESLO NA NASPRTONI VOZNI PAS Po magistralni cesti skozi Gaj pri Pragerskem je v nedeljo, 12. ok- tobra, ob 16. uri vozil osebni avto 37-letni Milivoj G. iz Ljubljane. V os- trem ovinku je pričel zavirati, zato je njegov avto zaneslo na nasprotni vozni pas, kjer je vanj trčil osebni avto, ki ga je vozil 37-letni Maksi- miljan P. iz Maribora; ta je bil ob trčenju hudo ranjen. Hudo ranjene- ga je bila tudi 34-letna Katica G. iz Ljubljane, sopotnica v Milivojevem vozilu, drugi sopotniki so se lažje poškodovali. PROMETNA NESREČA V KIDRIČEVEM V nedeljo, 12. oktobra, ob 17.25 je po magistralni cesti skozi Kidričevo vozil osebni avto 28-letni Ratko K. iz Ajdovščine. Nenadoma je zapeljal v levo. Voznica osebne- ga avtomobila, 24-letna Jana F, ki je vozila za njim, je prav tedaj na- meravala prehiteti kolono vozil, in da bi se izognila trčenju, je zapelja- la levo čez bankino in po nasipu v gozd. Pri tem se je hudo ranila nje- na sopotnica, 43-letna Rina P iz Ljubljane. Voznik Radko K. pa je trčil še z osebnim avtomobilom, ki ga je pred njim vozila 66-letna Ma- rija T. iz Ruja. GORELO V LJUBSTAVI V petek, 10. oktobra, okoli 22. ure je začelo goreti na nenaseljeni hiši Stanka V. v Ljubstavi, občina Videm pri Ruju. Zgorelo je ostrešje in notranjost, škodo so ocenili na pol milijona tolarjev. Vzrok požara še ugotavljajo. ff f.!J4.!'H'J.!ilMI RODILE SO - ČESTITA- MO: Jelka Poboljšaj, Slo- venska C 63, Ormož - dečka; g Marta Kaučič, Celjska c. 37, f Rog. Slatina - dečka; Mateja Meznarič, Bodkovci 9/a, . Juršinci - deklico; Majda i Veršič, Nova vas 12/a, Marko- vci - Blaža; Janja Hunjet, For- min 20, Gorišnica - Meto; Marta Škrinjar, Savci 72, Ormož - dečka; Alenka Ve- senjak, Placarovci 30, Gorišnica - Davida; Klavdija Sluga, Levanjci 26 - Nino; Milena Zamuda, Borovci 9, Markovci - Blaža; Valerija Kline, Ribiška pot 14, Ptuj - Patricka; Darja Vizjak, Pav- lovski Vrh 58, Ormož - Anjo; dr. Julija Tepeš, Arbajterjeva 7, Ptuj - Tomaža; Jadranka Gerdak, Ilčeva 20, Ptuj - Kat- jo. POROKA: Stojan Drevenšek in Darja Horvat, Nova vas pri Ptuju 84, Ptuj. UMRLI SO: Roman Kuralt, Langusova ul. 17, Ptuj, * 1901, t 3. oktobra 1997, Jožef Pauko, Gerečja vas 113, * 1932, t 1. oktobra 1997, Sta- nislav Ivančič, Belski Vrh 4, 1952, t 3. oktobra 1997, Jožef Brumen, Gorišnica 44, 1914, t 5. oktobra 1997, Neža Kristovič, roj. Mezna- rič, Zabovci 65, 1920, t 5. oktobra 1997, Feliks Ka- menšek, Sestrže 69, ^i: 1922, t 30. septembra 1997, Marija Repolusk, Spodnji Boč 25, ^ 1929, t 5. oktobra 1997, Janez Orlač, Rogozniška c. 30, Ptuj, 1927, t 5. oktobra 1997, Živorad Marinkovič, Draženska c. 14/d, * 1943, t 4. oktobra 1997, Ana Kokol, roj. Ivančič, Pobrežje 140/a, * 1926,17. oktobra 1997, Anto- nija Lešnik, roj. Nedog, Prešernova ul. 2, Ptuj, ^ 1930, t 9. oktobra 1997.