OKRAJNO GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI CMONTSTVO K CPRATA PTUJ 10.0, 0. madstkopje telefon SI 158 :HKOV!n RACUlJ PRI NAROON; banki, podružnica PTCJ STEV 643-1-20« ^REJOJI OREONISR) odbor - odgovorni urednik vrabl JOZB ROKOPISOM ke VRAČAMO - hsra mariborska tiskarna .*txa NAROČNIKA 400 DIM. polletna 200 fltn. četrtletna kOO 0W Cena din 10.— Štev. 25 — Leto VI. PTUJ, 19. junija 1953 Organizocije SWl m podroclu Ptujci kažejo primerno samoiniciativo Mestna konfererica delegatov Socialistična zveze delovnih lju- di s področja P*tuja, ki je biiav sredo 10. VI. 1.1., je pripomogla, da so se medsebojno seznanili novodzvoljeni delegati, ki so iz- volili 15-član5ki mestni odbor, S-članski nadzorni odbor ter 26 delegatov za okrsjno konfe- renco. Po zelo izčrpnem referatu do- sedanjega sekretarja mestnega odbora SZDLS tov. Spraha Sta- neta sc je videlo, da je večina organizacij SZDIJS na mesti-jem področju samoiniciativno is'kala oblike dela in se znaSla v času, ko so prenehale biti terenske organizacije Izvrševalec direk- tiv mestnega odbora. To pred- vsem potTjuje, da so bUe take organizacije v stalnem kon- taktu s članstvom, da je Imel odbor razdeljeno delo in da je upošteval predloge svojega član- ! sstva in Izkušnje drugih. Lepo '. število pobud, ki so dale orga- ' nizacijam večine terenov mno- go dela in bile tudi uspešne, po- trjuje, da je odveč trditev ne- katerih odborov, da si niso ve- deli kaj začeti in da jim mest- ni odbor ni pomagal. Aktivnost nekaterih terenov je bila lahko prva pobuda ostalim, kar pa ni bilo mogoče, ker odbori terenov niso bili v dovolj nem medse- bojnem kontaktu, zraven tega pa odboraiki, ki so prihajali na seje mestnega odbora, niso pre- našali na svoie terene številnih pobud, o katerih se je razprav- ljalo na sestankih. I Kjer so bile terenske organi- zacije agilne, ni bilo govora o padanju članstva, temveč o spo- znanju mnogih, da je v tej or- ganizaciji mesto vsakega pošte- nega človeka, ki je pristaš soci- alizma ne glede na versko pre- pričanje in narodnost Sestanki .se tam niso izmaličili v obširni referat in diskusijo enega ali dveh odbornikov, ki so si celo pri-dobUi zasluženi naziv »dirfcu- tantff. temveč so pomenili res demokratični parlčiment, v ka- terem lahko vsakdo brani svoje, splošnosti koristne predloge, pri tem pa mora upoštevati, da je stvar članst.va, če ga bo hotelo p<-)slušati ali ne. Tzmaličevanie pojmovanja, da lahko vsaJtaja in bo obstajal, neglede na to, ali bo obstajala tudi nevarnost napada ali ne. To ni odvisno od teh treh držav, temveč od Sovjetske zveze. Tekom petih let smo ^ imeli dovolj prilike in izkušenj za to, da bomo znali tudi v bo- doče dobro ocenjevati, komu ; smemo kljub izboljšanim od- I nosom povsem zaupati in komu no. Neupravičeno je tudi sumni- čenje ljudi na Zahodu, da bo Jugo.slavija sedivi ob prvem na- smehu Sovjetske zveze obrnila plašč po njenem vetru. Vsako sumničenje, zlasti zlonamerno in tudi drugo, ki izvira Iz ne- poučenosti, žali naše narode, ki niso nikdar prelomili besede do zaveznikov, še manj pa sedaj, ko se je v hladni vojni zopet pokazalo. !ije ima Jugoslavija zaveznike. Titov govor v Beramu je po- novni dokaz, da naši narodi vedno govorijo resnico in da povedo vsakomur v oči. kako da'er lahko gredo v svojih težnjah in od kod dalje ne mo- rejo. Zato bodo še govorili in jih bo še poslušal ter jim tudi zaupal, ne glede na nestrpneže v reakcionar.iem taboru, ki jim resnica nikdar ni ugajala. Popravek v članku ptujskem okra- .1u bo za kmečko mladino 22 kmetijskih šol«, ki je bil objav- ljen v št. 24/53 čltaj v tretjem odstavku pravilno: sZa ravna- telja bolnišnice v Ptuju je po- trjen dr. Kuhar Aleksander...« itd. ter »Za ravnatelja bolnišni- ce za tuberkulozne v Ormožu je potrjen dr. Sušterič Jože, zdravnik iz Ormoža,...» in ne »Za upravnika .. kakor smo javili. Opozorilo vinogradnikom Radi stalnih padavin in toplih noči bo peronospora nastopila te dni. Kdor ni izvršil uspešne- ga škropljenja, mora takoj izvr- šiti drugo škropljenje vinogra- da. Škropiti je pod list trsa, ker sicer dež Škropi\t> hitro odplet- vi. Ilaztopini modre galice pri- mešajte žveplene preparate Cžveploapneno brozgo, sump^rol ali kumulus), ker žveplanje z vent;liranim žveplom nič ne za- leže. Za žveplanje je vreme ne- ugodno. Oidlj (plesnivec) se bo sedaj močno širil. Opazujte po- jav plesni na hrastovih grmičfh in na vrtnicah-vzpenialkah ob zidovih. Ko vidite poja\r plesni tam, bo sigurno tudi vinsko trto napadal oidij. Letos močno napada jablano- va plesen liste in letošnje mla- dice. Občutljive sorte so: jonat- han, boskopski kosmač in oiv- tario. Napada pa tudi nekatere sorte hrušk. Bolezen že od da- leč o?>azlmo na sivobelkasti barvi listov, kj so zgrbančeni v ladjico, postajajo rjavi in bodo zgodaj odpadu. Plesen opazimo tudi na letošnjih mladicah, ki ne bodo odgnale bodoče pomladi. Navadno pripisujemo to Škodo kaparju. Škoda, ki jo pm'^roča jablanova plesen pa ni nič manjša kot. škoda po kaparju. V takih primerih takoj poskro- pite liste in poganjke z 2*>/« žve- pleno apneno brozgo. Poškropite tudi sosedno drevje, da holezen omejite. Svet za vinograd, okraja Ptuj Pred gledaiJko sSa'ibo bo stal ipomenik J, Lacku v soboto 13. jimija t 1. se je na pobudo Mestnega odbora ZB NOV v Ptuju sestala ix)sebna komisija, ki je imela nalogo končno določiti mesto bodočega spomenika Lacku ter najti mesto grobnici njegovih tovarišev. Ko- misijo so sestavljali predstav- niki MO in OO ZB NOV Ptui, OLO, OK ZKS, OO SZDL, sindi- katov, ljudskega odbora mestne Občine, ptujske gimnazije In muzejskega društva, sodelovaH. pa bo še tov. inž. arh. Kocmut, kipar SavinŠek ter direktor 2ia- voda za zaščito kulturnih in zgodovinskih spomenikov Slove- nije Tumher Leo iz Ljubljane. Komisija je glede na številne predloge lokacije spomenika obravnavala predlagana mesta, med katerimi naj omenimo sa- mo p>ark. Kvedrov trg. prostor, kjer je stala stara vojašnica, prostor pred bodočim kultur- nim domom, pred muzejsko stavbo ter pred gledališčem. Po nmenju članov komisije Je po ogledu posameznih predlaganih mest ostal najprimernejši pro- stor pred gledališko stavbo na Slovenskem trgu. Pied posta- vitvijo spomenika bo treba se- veda resta\rrirati oziroma po- novno zgraditi prvotno gledali- ško fasado, da bo ustvarjena skupno z Orfejevim spomeni- kom, mestnim stolpom ter osta- lo arhitekturo na Slovenskem trgu dostojna arhitektonsko skladna in umetniško estetska celota, ki bo zgledno reprezen- tirala veličino Lacka in njego- vih tovarišev v p)Ovezavi s pre- teklostjo naših slovenskih ptuj- skih tal. Sam spomenik bo tvorila tri metre visoka statura heroja Lacka na nizkem podstavku z vgrajeno grobnico njegovih to- varišev. Na grobnici bodo vkle- sana imena Ladcovih soborcev. Padajoči teren pred gledali- ščem bo ublažen z nekaj terasa- mi, kar bo tvorilo prometni otok trapecaste oblike. Kljub temu pa bosta obe prometni ce- Kti ostali prehodni tudi za vo- zila, ki prihajajo preko Sloven- skega trga. Kipar tov. Savinšek se je s podpisom pogodbe obvezal izde- lati iz gline do konca letošnjega leta kip, ki bo naslednjega leta vlit iz brona. Kar so tudi f.e za- gotovljena sredstva za obnovo gledališke stavbe, ie predvidena do^šitev spomenilca in grob- nice do avgusta prihodnjega leta, ko se bo obnavljal spomin na zadnji boj heroja L^cka in tovarišev na poljanah Pesniške doline. -n. NA ZBORU ZADRUŽiVIKOV V LJUBLJANI SO BILI TUDI NAŠI DELEGATI 2. in 3. t. m. so se zbrali v Ljubljani delegati vseh kmetij- skih zadrug Slovenije k občne- mu zboru Glavne zadružne zve- ze. Po uvodnih formalnostih jo zbor pozdravil tov. Marinko, za njim pa predsednik Viktor Av- belj. Ta je dal tudi poročilo o delu upravnega odbora. Po referatih in poročilih je bila živahna dL-^kusija, v kateri so sodelovali tudi delegati iz ptujskega okraja. Med njimi je o 10-Ietnem načrtu obnove vi- nogradov govoril tov. Vobič, Mnogi diskutanti so razpravljali o kmetijskem šolstvu ter o po- trebi strokovne izpopolnitve vseh, ki se barij o al^ ki s jetja, zadruge In zasebniki čr- pali les za domače potrebe in izvoz: Rezani les, stavbni les, les za mizarstvo, les za izdela- vo etrojil, kurjavo itd. Kdor je opazoval polna dvorišča in skla- dišča žag, podjetij za promet z lesom, sk]ad;išča lesa na žel. to- vornih postajah in drugoh,seje resno zamislil v posledice pre- obilne sečnje, če ne bi pravo- časno poskrbeli tudi za obnovo gozdov. Malo se je govorilo o povečanju površin drevesnic za prirast gozdnih sadik za obnovo deset in desethcktarske gole gozdne površine V okrsjti, od katere bi morali žf doslej na no- vo pogozditi vsaj 35 ha goličav. Črpanje gozdnega bogastva pa tudi skrb za novo pogozdo- vanje postaja vedno resnejša skrb ljudske oblasti. Pri tem ne smemo pozabiti osnovne šole v Rodnem vrhu, ki je med red- Idmi šolamd v okraju pomagala pri pogozdovanju goHčav, zave- dajoč se važnosti obnove go- zdov po tolikšnem črpanju bo- gastva. Teži«) je bilo pričakova- ti, da bodo po zgledu Rodnega vrha gozdna ga^podarstva pa tudi zadružni in zasebni lastni- ki gozdov sami obnovili in po- sadili goličave. O kontroli nad iztrebljanjem gozdov po inicia- tivi občinskih odborov in o ustvaritvi fonda za obnovo, ne- govanje, čuvanje in ureditev so malokje mislili. V okraju ne poznamo lastnika gozdov, ki bi si bil sam izdelal gozdno-go- spodarski načrt za izboljšanje in napredek gozdnega gospodar- stva. Teiko bi našli občino v okraju, I-:i bi samoiniciativno ukrepala napram lastnilcu gozda, ki z gozdom slabo gospodari. Tudi nimamo primera, da bi zašč-itili kako gozdno področje s ix3sebnimi naravnimi lepotami kot narodni park. No\i zakon o gozdovih, ki ga pričakujemo koncem jimija tL j ima namen zaščititi gozdove v i Sloveniji In zaostrili oblastno kontrolo nad sečnjo s tem, da bo v bodoče za vsako sečnjo v gozdu potrebno posebno dovo- ljenje. Novi zakon bo med dru- gim tudi določal, da bodo pre- vzeli upravo gozdov občeljud- skega premoženja okrajni ozi- roma mestni ljudski odbori. Ustanovljen bo sklad za obnovo, vamo^ In ureditev gozdov. Dalacosežni in koristni na- men tega zakona si seveda po- samezniki po svoje tolmačijo in ga povezujejo z zakonom o | agrarnem mak.<3dmumu, trdeč, da j bodo potem tudi gozdovi nado-1 nalizirani. Ponekod se Dojijo bi- lokratskega Izvajanja tega za- kona s tem, da bi bJli pristojna organd pri reševanju prošenj z^a sečnjo napram lastnikom malih površin birokratsko ozkogrudni, izgovarjajoč sc na zakon, dočim bi te^ ne upoštevali v vseh primerih, ker so pač navajeni spregledati skozi prste z izgovo- rom, da gre za okuženi gozd itd., Potrebno bo prj tem ločiti po- ' sestnike, ki obnavljajo z razu- me\-anjem gozdne površine od drugih, fci jih je treba k temu siliti z upravnimi ukrepi, enako kakor njihove prošnje, ko bo! šlo za lastne i>otrebe ali pa za prodajo. i Ko bo zakon po zasedanju skujjščine objavljen, bo seveda bojazen o nacionaliziranju od- padla, ker se bo vsakdo prepri- čal, da gre le za zakonito za- g&ito gozdov pred iztrebljanjem jn za ponovno ix>gozdovanje go- ličav. Novi odbor SZDL v Gorišnici pred težkimi nalogami Le 40 članov SZDL se je v nedeljo, 7, juija 1953 zbralo v Gorišnici k izvolitvi novega va- škega odbora, čeprav šteje or- ganizacija okrog 150 Članov. Zbranim je govoril najprej sta- ri predsednik o delu preteklega obdobja, ki je obsegalo v glav- nem postavitev vodnjaka in po- pravljanja cest. Sekretar je prav tako govoril o teh vpra- san,jih, nato pa dodal še svoje težave, zaradi katerih da je iz- gubil voljo do dela. Sekretar ZK pa je zbranim članom v jasnih besedah orisal pomen preimenovanja Osvobo- dilne fronte, zakon o ustanovit- vi zemljiškega sklada ter druga aktualna vprašanja. Di-skusijo je pričel tov. 2geč s predlogi za izboljšanje kme- tijstva, le škoda, da je bilo na- vzočih tako malo kmetov. Izvolitev novega odbora je bila izvršena prav na kratko, tako da je sekretar starega od- bora predlagal listo člani pa so z dvigom rok potrdili izvolitev. Stran 2 PTUJSKI TEDNIK Ptuj, 19. junija 1953 Z^&mzm Z!¥inoreiskci služba le ubmic! mmo pot i Pregled dosedanjega dela nam nedvomno kaže, da jc ob- stoječa organizacijske! oblika živinorejske službe za trenutne razmere pravilna in praktična. 2iv;norejski odseki kmetijskih zadrug imajo ob podporj rajon- skih živinorejskih strokovnja- kov in Sveta za živinorejo pri OZZ vso možnost reševanja pro- blemov, ki jih moramo prema- govati na potj dviga naše zao- stale živinoreje. Množična selek- cija živine, preskrba s kvali- telnimi plemenjaki, borba za solidnejšo krmsko bazo in zdrav- stveno zaščito so naloge, ki jih uspešno rešuje lahko samo do- bro organiziran živinorejski od- sek KZ, kajti kmetijska zadruga je danes dejansko že najbolj množična ter strokovno in eko- nomsko najmočnejša organiza- ' cija na naSi vasi Vsled tega so ' popolnoma neumestne tendence nekaterih živinorejcev o potrebi ustanoviti'© posebnih, speciali- ziranih živinorejskih strokovnih ; organizacij izven K2, kajti to i bj pomenilo nepotrebno drob-! Ijenjo sil in preveliko finančno ' obremenjevanje živinorejcev. Tudi število sodelavcev bi s tem j odpe.dlo, kar tx)meni. da bi akcija { izgubila na svojj množičnosti.! Pri vsem pa nc smemo poza* bili, da se živinorejska služba nc more omejiti samo na selek- cijo živine, nego mora hkrati obravnavati kompleks sorodnih vprašang (promet z živino, pre- hrana živine, ureditev pašnikov itd.), ki jih j C rešiti, če hočemo doseči to, da bo postala ta Idjuč- na kmetijska panoga v celoti za našega Icmeta zopet primerno rentabilna. Kompleks teh vpra- šanj pa lahko rešuje le KZ, ka- tera v svojem delokrogu za- jema celotno gospodarsko de- javnost svojega iKjdročja. I Ng smemo pa prezreti, da bo : živinorejski odsek KZ svojo na-; logo izvršil le v tem priniem, j če je živinorejski odbor sestav* i Ijen iz vrst strokovno najboljših ' in najdelavnejših živinorejcev in pa če upravni odbor KZ nu- di potrebno razumevanja ter oporo ži\'inorejskemu odseku. Vse ostaLo je drugorazrednega pomena, kajti objektivni pogoji uspešnega dala na področju živi- noreje ob.stajalo v sleherni naši kmetijski zadrugi. Zal pa ravno v teh dveh osnovnih pogojih stvari še niso povsod v redu. Zi- vinorej.ski odbori KZ so pone- j kod še nedelavni sobni v slučaju borbe slikati juna.^ka dejanja naših borce\'. Pridite točno In s fotoaparatom! M]adii=-ki aktiv Breg S konference SZDL v Juršincih V nedeljo 14. junija t. 1.. jc bila v Juršincih občinska kon- ferenca SZDI., z volitvami no- vef^a odbora. Konferenci so pri- sos^vovnM vsi izvoljeni delegati vaških odborcn'' ter živahno so- delovali v obširni razpravi. Konferenco je pričel tov. Pig- nar. mročali pa so blagajnik tov. Cigula in sekretar. Referat o 4. kon-^rcsu Osvobodilne fronte in o 1e'vočem delu pa je imel tov, Gajzer. Poleg teh je na konferenci govoril tudi tov. Rau Ivan iz Ptuin o delu .Socialistične zve- ze ter poudaril prelom v d^lu Soc zvezo z delom 03\-obodilne fronto no?'=»bno plede dela ob- činskih odborov v reševanju kra^ev^ih nroblemov. Poia.snil je delefa^om nejasna vp^-a^gnia gledo u'5t.irovitve zpmlii-ke^a skl?>(i;i kar if* bi'o plede na raz- lične govorice med ljudstvom nui-io potrebno Tov. .^egu1n ie nato sprožil vnra^tjnic liudsko-riros\'etnega udeistvovariin v .Tursincih knr je i-zvalo veliko zanimanje. V no-^*-' odbor '^.rt bil' izvoljeni Gpize^ V-nk" Pifinnr Janfjz. Ci- .gul^ .T?n!':o in 7 odbornikov, v nadzorni odbor pa t^iie rlani. Iz^rolili .so tudi d<^legate za o'"-^'nr) konferenco. Diskusiia sfi je dotaknila raz- nih problemov, med drugim vnraSania davkov, zemliiškcga sklada in drugega. Na vsa toza- devna vprašanja je odgovarjal tov. Rau. Letošnja oijna rcpica je v zo- renju in ]Xinekod jo celo že ža- njejo. Hektarski donos jc letos povprečno 1300—1400 kg na ha. Na strnišče oljne rcpice lahko posadimo še krompir, peso. po- sejemo ajdo, koruzo za krmo, grahorico in deteljo. Najdonos- j neje je, če posadimo krompir, kajti pridelek krompirja je naj- manj tolikšen kakor, če je po- sajen v pomladanskih mesecih. V mnogih krajih je ta način obdelovanja zelo udomačen in doseženi so dobri uspehi. Oljna rcpica ne Črpa zemlje, nasprotno, celo zelo jo zrahlja, kar ugodno vpliva na prihodnji pridelek Rcpico eejerno v drugi polovici avgusta do približno 10. septembra. Podjetje »Oljar- ne«, Ljubljana, je preskrbelo — kot smo izvedeli — zadostne količine semena oljne repice, .sorte Dippe Ta vrsta sc ne iz- sipa ob žetvi in ima bogat do- nos. danes moramo misliti na zadostne površine njiv, na ka- tere bomo posejali v avgustu oljno repico. Za setev so pri- merna strnišča pšenice in rži, ovsa in ječmena ter krompirišča ranega krompirja. Cena refici je danes v zamenjavi za olje taka, da dobi pridelovalec 16 kg o^a £d 100 kg oilae repice. Uipo- števaje to. da se za oljno re- pico pridela norma.'no količino Jcrompiria. l:ot je to dokaz? no v mnogih primerih in v različ- nih krajih, lah -o trdima da je oljna repica za kmCovalca naj- donosnejša kultura in zalo pri- poročr^mo da te posc.:emo letos kar je največ mogoče. PISI UREDNIŠTVU Pisec članka tov. Lapomik Sonja je bila v mislih gotovo kje drugje, ali pa je napačno razumela kai- sem ji govoril, ko je vprašala za moko. Ne glede na to pa je stvar sledeča: kon- tingent moke ozir. kruha, ki ga dobiva naša zadruga, je majhen ter je treba dobro presoditi, kdo je potrebnejšl, ali tisti, ki dnevno čaka in je stalen odje- malec, ali pa om, ki lahko dobi doma v svoji lastni hiši dovolj kruha (v hiši tov. Lapornikove je pekarna!) Omenjena je do- bila v spornem času 15 (1) kg enotne moke v KZ Gajevci, povrh pa še v KZ Gorišnica (poslovalnica H) nekaj kilogra- mov. Kljub temu pa sem ji ta- krat v naglici rekel, da naj se oglasi naslednji dan. da ji bom dogoče lahko l^aj dol. Ob tisti priliki ni bilo nobenega govora, da je moka .samo za člane KZ. Jasno jc, da dobi pri nas moko (enako je tudj v Ootalih KZ) najprej vsak Član oz. stalen od- jemalec. Omenjena tovarišici pa ni naša stranka oziroma bi to bila rada samo takrat, ko se de- li moka aH olje Dokaj čudna je torej parola, da so min-li časi. ko se je moral revni del ljudi zadovoljiti s tistim, kar je preostalo premožnejšim. Treba Je še omeniti njeno izgovarjanje, da. se prc-življ-u od priložnostnega zaslužka. Na- sprotno! Ona je v državni službi z redno mesečno plačo. Njena mati zasluži kot priložno- stna šivilja tudi nekaj ter dobi- va najemnino od dveh strank. Iz vsega tega sledi, da je čla- nek S. L. nepisan neutemeljeno in pre-l^-avlja natolcevanje na- šo ..^uiume poslovaljiice. EK>bi# bi bilo, če bi S. L., proden jt napisala dopis, dobro premislila vse to, kar sem ji tukaj nave- del, prav tako pa v bodoč-e opustila rame parolo o »siro- makih In bogataših na vasi«. Šalamun Ivan, poslovodja KZ Gorišnica Tov. urGdn'k! Ivinogi kmetje .^e ne ziiV£da.;0, kako velika ne\'arno3t preti na- šim krompirjevim nasadom. Zato ne polagcjo nobene Voino- sti na množične preglede. Ceslo se dogodi, da pride na pregled otrok ali starček, čc,^, osclia je pa le. Čeprav so določene ne- delje za pregled?, je to prema.o, ker se dogaja, da v nedeljo de- žuje, pregledi pa zaradi dežja od-:rde. S tem vcidar nalo^ri ni ( J,: > Krompir mora biti preglcd.in, pa čeprav v po- tek, sicer se bo dog.odilo kot se je v Osluševcih na parceli tov. Venta Marjete. Tam so na.r.i >bcžjo kravico«, ko pa so na- tenčr.eie pog'edali, jc bil kolo- radar. Nato so naži; Š2 50 ličink, ki so nekaj krompi-:'evi'i gvnnv popolnoma obžilc. Mnc.o V-L M se je skrivalo ped grmi. ki jib je zakrival-1 polegla pše-rlca. Lovska družina Pcd,:;o.rci 'e večkrat apelirala na 1n'ca,;šn-e prebivalstvo, da naj ščiti jere- bice, ki so na;'huj?i fovr.-.'.lik koloradarja. J-irno jc da mora- n>o ščititi neše romič^tiko pri zatiranju sovraž ■■:k.:i krom-^irja. Pluj, 19 juoija 1953 Stran 3 OrmoSkI rodni proh-em X OrmoSu sicer ni problem voda, v-praAanje so le vodnjaki, ki SD večiinoma pokvarjenL O tej tem-, naj razmfslijo odgo- vorni faktorjd. jaz bi pdsai le o vodnjaku. Ici je ob poslopju gim- ifcflcrvj«. Ionsko jesen je dobila Jfiiia gimnaaija v Ormožu hišni vodovod. Vodovod je sp>eljan it ORnenjenega občinskega stu- denca. Ijansko jesen jo stal še stiidenec zapu»čcn, neuporaben. Ob zidu so ležale ce\'i — vse je čakalo p«->pravila. Dijaki kot sta- novalci v pos!opju gimnazije itj5o imeli vode in so jo kot ne- ljubi ffCKSti i^ali po Ormožu, tAb\ pri enem tdaj pri drugem privainflcu. Iransko jesen smo efr odloMli zgraditi vodovod, kar 6e nam j« posrefilo. Ob- enem z gradnjo jm šolo smo se domenjili s predscdnikoni občio- Ekega odbora Ormož, da vzidar mo na atmanji strani pt»lopja pipo. kjer bo na razpolago vo- da tofli sosednjim meščanom. Stvar se je srečno končala, vo- da jc »tekla, z njo se oskrbuje feola kot 12 sosednih družin. Do sem Je Žlo vse v redu, stvar pa se J«? za^la zatikati, ko Je pri- Sio do popravila in dolrpolnitve A>govDr jenih obveznosti. Sola je zahte^rala od občinskega od- bora, da plača dogovx>rjeni zne- sek — Investicije — da pobira sam prispevke od strank i;n da prispeva eventualnim popra- vilom (Na MLO poslan dojns Stev. 221 z dne 3. IV.). Prispe- vek 40 din mesečno, kj ga pri- speva družina, je prenizek, z njim se krije le tokovina — o plačevanju popravil ni govora. Na ^'oji seji Je občinskj od- bor Ormož razpravljal o tej za- devi nakar so nam sporočili, da bodo poleg vodovoda zgra- dih še vodnjak. Pono\Tio pojas- njujem, da šola nima nič proti uporabi vodovoda, vendar pod pogojem, da se izpolnijo obvez- nosti. Vode Je dovolj, ne stane, nič, prav draga pa Je vodovod- , na naprava in t6k Ce pa želijo ; poleg vodovoda v enem vodnja- ' ku .še Črpalko, naj to, če se jim zdi umestno in pametno, kar naredijo. Prosim pa merodajne faktorje v Ormožu, da ljudem ra2!toLma*Ijo, da Sola pri skrom- nejn proračun« nima sredstev za vzdrževanje občinskega vo- dovoda. Vsekakor bi bilo bolj ča^o tn laže izvedljivo, da bi vzdrževanje vodovoda prevzel občinski odbor, kot pa da hoče naprtiti ustanovi, ki Je v »okrajnem proračunu«, samo da je ta proračun posebno letos ze- lo skromen. ŠPORT A^fummij—Železnicar (Celje) 5:2 (2:2, 0:2) Na nedeljski tekmi so gostje iK Celja ves prvi polčas prevla- dovali na igrišču in dosegli kar dva gola. Sele v drugem pol- Ga«u je Aluminij povezal svoje vrste in nato najprej znižal na 1:2 in končno v zadnjih minu- tah izenačil Ir 11-metrovke. Sodnik NovaJc iz Ptuja je mo- vA tekmo nadaljevati. V po- daljšku po tS minut je bil Alu- minij prisel»ftej§l hi boljši v na- Jjadu in tako dosege! kar tri gole in s tem zasluženo zmago »lad enakovrednimi gostu Tako .«?ta se obe ptujski ekipi fiasirstli v 2. kolo tekmovanja za pokal, maršala Tita In bo žreb določil riovega nasprot- nika. Drava—Kovinar (štore) 3:1 (3:1) ^ Ptuj, 14. Junija. V današji \ prvi tekmi za pokal maršala i Tita Je ptujska Drava dosegla zmago že v prvih 16. minutah, ko sta dala \*se tri gole Sirec in I Erhatič, Vogrinčič pa Je dal av- I togol za Kovinarja, nato pa sta j obe moStvI popustili in Igra je i bila vseslcozi enakovredna. V : drugem polčasu se Je Drava ; znova pričela truditi, toda mlač- ■ na In nezanimiva tekma z obeh strani ni prinesla nadaljnjih golov. Poplava v Lešju Po nekajdnevnem deževju je v torek 9. junija 1953 I>ra\d- nja tako mo&io narasla, da je vsled zeio gostih ovinkov, ki i»h dela., poplavila celo dolino ▼ lešju. Že nekaj let vaščani naše občine ne pomnijo talco velike poplave. Skoda, katero je pov3at>&la voda, se trenutno ne ffiOTe preceniti, vendar ni tttajhna. Mnenja sera, da bo dolž- nost ofočin^ega ljudskega od- bora in ostalili «rganizacij na vasi. da se resno pozanimajo z vpK^njem »preseka Dravinje«, 3t*j bi bila s tem režena stalna nevarnost poplav v mokrih le- tih. I* F. Okrajno gledališče Ptuj Soljoia 20. junija 1953, ob 1« (4.) in 2«. (8.) uri: Norman Kras- aa: »Draga Rutht, komedija v treh dejanjih (šestih slikah). Reiija Jože Gale, strcnograf ing. Mirko Ldpužič. (jostovnnje Mestnega gledališča Ljubljana. PreAprodaja vstopnic pri gle- dališki blagajni v petek 19. t m. od Ip. do 17. ure eno uro pred predstavo. Rezei-viranje vstop- nic v gledališki pisarni od 8. do 12. ure ftelefon £tev. 71). Nedelja 81. junija 1953, ob 15. (3.) uri: Norman Krasna: ^Dra- ga PiUthi, komedija v treh de- janjih (šestih slikah). Citostovan- je Mestnega gledali.šča Litiblja- tta v Oorišnici (Zadružni dom). Predprodaja vstopnic v Kme- ^«ki zadrugi v Gorišnica. Objave in oglasi Veliko ralatilnico v dobrem sta- nju prodam. Jože Furek, Zla- toličje 7, p. Starše. Enovprečni voz in štedilnik pro- dam. Nova vas 8, p. Ptuj. Motorno kolo »Saxa (98 ccm), v odličnem stanju, ugodno pro- dam. Naslov v upravi. Hišo x gostilniškim lokalom pro- dam. Cena po dogovoru. — Martin Debljak. Medribnik 22 - p, Cirkulane. V nedeljo, 21. t. tn., ob 16. uri bo v koncertni (vite- ški) dvorani letovišča Bori pevski koncert DPD Svobo- da iz Kidričevega in koncert godbe na pihala. S tem kon- certom želi Svoboda iz Ki- dričevega prebivalstvu iz Ha- lo* in bližnjih vasi Ptujske- ga polja ter gostom letovi- šča 12 drugih krajev zapeti in zaigrati vrsto umetnih, narodnih in partizatiskih pe- sn>i in skladb, ki so se jih naučili delavci in nameščenci prav za ta spored. Na koncertu pričakujejo veliko udeležbo. NOVICE 12 RAZMiH K.foclo razumeli v življenju, da je tro- ba biti do soljudi tovariški, pri delu in učenju pa vztrajen in | ukaželjen patriot, je d£>bilouči- j teljstvo vse priznanje. Kot vsakikrat je bilo tudi to- krat govora o primerih družin in otrok, kjer je problem učne- ga us!]:-)eha vezan na slabe do- mače razmere. V tej diskusiji je težJco priti do kraja. Nekateri upravičeno trdijo, da Je letina kriva slabih prilik, drugi tožijo, da ne dobivajo pomoči, tretji, da so brez dela itd. Nikdar ni dovolj pobud in nasvetov, kako naj posamezni- ki premagujejo svoje težave, ki jih je v Halozah kljub raznim možnostim in najnovejšemu | zakonu o zemljiškem maksimu- j ma še vedno dovolj, ker samo j vinogradništvo tudi v bodoče i ne bo moglo preživljati vsega | haloškega prebivalstva. Vedno tnova poudarjajo star- ši pa tudi učiteljstvo, da je ob- seg šole v Zavrču odgovarjal pred nekaj desetletji, dočim Je sedanja §ola za 350 otrok s tre- j 1 mi učilnicami že zdavnaj pre- tesna. To vprašanje bodo na- čenjali, dokler jim nebo uspelo dobit: kredita za razširitev Sole, i zraven kredita pa bodo poma- j gali pri graditvi z brezplačnim ! sodelovanjem. Ravno v Halozah j bi morali Šteti razredi poj največ 35 učencev, ne pa po 60 j kot sedaj. j Na roditeljskem sestanku se j Je učiteljstvo zahvalilo staršem, | da so podprli svoje otroke v j akciji za spomenik žrtvam NOV j na Rabu in prispevali 1.700 din, j ki Jih je šola poslala Gla\Tie-; mu odboru ZB NOV v Ljubija-' no. V splošnem lahko trdimo, da so letošnji roditeljski sestanki: dosegli svoj namen. S pravilnim ; odnosom med domom in šolo glede na potrebe in sposobno- sti otrok je bil letos izboljšan šolski obisk in učni uspeh otrok. Pričakujemo da bo v novem šolskem letu uspeh še boljši. !Z Makol Tudi pri nas v Makolah so množične organizacije prav pridno na delu. »Teden matere in otroka« smo proslavili z zelo pestrim sporedom, ki so ga svo- jim mamicam priredili pionirji osnovne šole in gojend ter go- jenke nižje gimnazije v pro- storih osnovne šole v Mfilcolah 7. junija zjutraj po oklicih. Pri- reditev je bila zelo zadovoljivo obiskana Naše mamice so od- hajale na svoje domove z glo- boko hvaležnostjo učitcljstvu, ki v ljubezni do matere vzgaja šolsko mladino. Dela na elektrifikacij okolice Makol sc nadaljujejo. Dograje- na je že transformatorska po- staja v Ložnici ter v Šegi. Tudi so že začeli z napeljavo žice lo- kalnega omrežje od vasi Pečke protim Mostečncmu. Kot smo že pisali, terjajo ta dola veliko skrbi ter potroljenja, ko so po- leg tega .?e občutne finančne te- žave. Prebivalci ter interesenti I so za ta trud v veliki meri hva- j ležni Občinskemu IjiKlskomu od- j boru, ki jim pri tem tudi veliko j pomaga. V tej kratki dobi po volitvah so se pokazali vidni uspehi dela ObLO Makole. Vo- livci so zelo zadovoljni in mu žele še nadaljnjih uspehov. Kmetijska zadruga je nabavila novo motorno škropilnico ter s tem ugodila zahtevi večine svo- jih članov To je bilo potrebno Že zaradi tega, ker so Makole pretežno sadjarski predel in bo naSim sadjarjem veliko kori- stila pri izvedbi poletnega škrop. IJenja sadnega drevja proti ka- parju in ostiilim sadnim škod- ljivcem Zopet So se pojavile okužbe s koloradskim hroščem, in sicer ravno na istih njivah pri posestnikih, kjer je bila okužba v lanskem letu. Kme- tijska zadruga ima na zalogi dovolj škropiva prot! temu škod. Ijivcu ter se ga lahko kmetje vsak čas koristno poslužijo. Adaptacija stavbe v Makolah za namestitev tako potrebne zdravniške ambulante Je v pol- nem teku. Verjetno bodo ta dela tekom prihodnjega tedna končana. Pri tem so Makolčani posebno hvaležni za prispevek Domu ob Dravinjl ter KZ Ma- kole, ki sta dela podprla. Ob- čina ne zmore sama tako veli- kih stroškov. Makolčani si tudi Sete, da bi se ukrenilo še glede dograditve sadne sušilnice, !d Je v surovem stanju. Upajo, da bo priskrbela KZ potrebne kredite, da se tudi ta stavba v surovem stanju uredi ter izroči namenu! Gasilci so zelo aktivni. Veliki kup peska so navozili iz Dravi- nje, kar Je viden znak, da ho- čejo rešiti problem gasilskega doma ki je v Makolah tako nujno potreben. Nabavili so po- trebno zidno opeko, les ter apno. Saj Je tudi požarnovarnostna služba nujna pri izgradnji so- cializma na vasi, da čuva ter rešuje imetje državljanov. Le da bi bilo več sporazuma s so- sednim društvom v Pečkeh. Najbolje bi bilo, da se ti dru- štvi združita ter delata skupno, ne pa kot do sedaj. Le v skup- nosti je moč, katere ne more nikdo zrušiti! Povodenj v preteklih dneh Je napravila zelo veliko škodo v celi ravninski okolici Makol. V.sa krma v ravninskih predelih je blatna. Kakovost te bo letos za 50"/» slabša. Kmetje so v velikem strahu, da jim bo obo- lela živina, ker blatna krma zelo kvarno vpliva na prebavo. Rada se ob taki krmi pojavi metulja- vost. Potok Ložnica je odnesel lesen most v vasi Zg. Ložnica ter napravil zelo občutno ško- do. Tudi Dravinja je zelo poško- dovala mostove ter brvi, ki so sedaj potrebne nujnega popra- vila. Treba bo misliti na regu- lacijo potoka Ložnice. kjer se je z regulacijo v prejšnji Jugo- slaviji začelo, vendar pa je ta dela ustavila vojna. Tudi o re- gulaciji Dravinje se je že go- vorilo in ostalo na mrtvi točki. Naši fantje so dobili pozive za sluibo v JLA v noči med četrtkom in pet- kom je rahlo deževalo. Spal sem, ne da bi slišal enakomerno pa- danje dežnih kapljic na braj- do pod oknom. Bila je mirna noč. Iz spanja me je prebudilo rahlo govorjenje na naši »gmaj- ni« blizu gasilskega doma. Vpra- .šal sem se, kdo neki ne more spati. Kmalu je govorjenje utih- nilo, nakar je čisto rahlo za- donela lepa narodna pesem: »Star sem dvajset let, moram it po svet, domovina me hoče imet.C Zapeli so naši zagajiški veseli fantje. Tudi pri sosednih hišah So odprli okna. Domači fantje so zapeli kot nekoč pod vasico lipo. 2e dalje časa ni bilo slišati na vasi fantovskega petja. Večerne vaje pevskega zbora v Gorišnid in vaje tamburaškega zbora doma jemljejo fantom čas za ponočevanje. Drugo jutro so nam povedali: »Dobili smo pozive.« Pričako- vali smo to novico v naši vasa Zagajiči, ki šteje komaj 32 hiš. Po zaslugi fantov tz teh hi.š nismo zaostajali za drugimi močnejšimi vasmi. Naša ga.sil- ska četa zgubi le 7.ačasno nekaj fantov, ki so tiidi pripomogli, da smo se uspešno borili z Igral- skimi skupinami drugih vasi. Tamburaški zbor Je pridno va- dil, da Je lahko začel nastopati. Pri teoriji in vajah predvojaške vzgoje so bili naši fantje prvi itd. Težko nam bo brez fantov, ki bodo v kratkem odšli na od- služitev kadrovskega roka v JLA, kjer se bodo usposobili za braniteije pridobitev naše revo- lucije, saj gredo, kot je dejal tov. Tito, v šolo novih ljudi. Ponosni smo na naše rekrute, ki so se Že, kot rečeno, izkazali tudi na predvojaški vzgcji in pri gasilskih vajah. Prepričani smo, da bodo tudi v JLA nji- hovo delo zelo uspešno. Obljubljamo jim, da jih v času odsotnosti zdoma ne bomo pozabili. Poleg pisem jim bo- mo v znak priznanja za požrtvo- valno delo pošiljali Gasilski vestnik in Ptujski tednik. S tem se jim bomo oddolžili za požrt- vovalno delo. obenem pa jih bomo tako sproti seznanjali o domačem delu in uspehih. PS. KUD ^France Prešeren" h Vidma je postovalo v Staršah v nedeljo, dne 14. junija je gostovalo v Staršah KUD r.Pran- ce Prešeren« iz Vidma. Občin- stvu se Je predstavilo s spevo- igro v treh dejanjih »Rodoljub iz Amerike«, ki ima močno na- cionalno vsebino. Igralci so vlo- žili v igro mnogo truda, saj so skoraj vsi podali svoje vloge zelo dobro. V odmorih med de- janji spevoigre pa je nastopal moški pevski zbor. Pod vod- sK^om dirigenta tov. Vaupotiča Je zbor zapel nekaj pesmi, za katere Je žel dolgotrajno plos- kanje. Tako izvežban pevsld zbor še menda letos ni nastopil na .starškem odru. Gostovanje KUD »Franceta Prešerna« je torej vsekakor uspelo. Starško ljudstvo je bilo prijetno presenečeno, saj ni pri- čakovalo, da je v Vidmu tako živahna kulturna dejavnost. Takih predstav si v Staršah še želimo. Želimo pa tudi, da bi KUD »France Prešeren« s tak- šnim uspehom gostovalo še po drugih krajih ptujskega okraja. S tem tK) doprineslo dobršen del k temu, da se dvigne kul- turna raven našega okraja, -ak. Se o »tednu matere in otroka« Vzgojiteljice v ormoškem otroškem vrtcu so s svojimi malimi gojenci pripravile v so- boto 6. junija materam prijetno presenečenje, ko so jih povabile na svojo prireditev v počastitev mater v »Tednu matere in otro- ka«. Matere so se vabilu rade odzvale ter dale s tem prizna- nje trudu vzgojiteljic, ki tako skrbno čuvajo njihove malčke. ko .so same prezaposlene. Toda tudi same so ob priredit\n v dvorani »Partizana« čutile, da je nekdo, ki mi.sli na to, da da- rujejo matere mnogo svojega časa, dela in truda za to, da bi bila čim lepša mladost našemu mlademu rodu. Amortizirane so obveznice na slednjih številk v vseh serijah: 156 239 229 778 248 656 876 289 497 519 223 632 420 486 837 204 20 70 277 655 797 920 557 467 767 666 540 411 112 569 274 747 320 431 321 286 577 628 684 806 69 279 184 413 574 471 944 327 671 718. Dobitke po 2000 din so dobile vse serije s sledečimi številkami: 289 411 778 467 223 Dobitke 9000 din so dobile obveznice s številko 69 v vseh neparnih serijah Obveznico 10.000 din je dobila številka 2791 v naslednjih se- rijah: 3962 1307 8269 1911 3455 59 3954 176 2020 3308 3417 555 1256 2928 34 1777. Obveznice 10 000 din je dobila Stev 2791 v n-aslednjih serijah: 3962 1307 6269 1911 3455 59 3954 176 2020 3308 3417 555 1256 2928 34 1777 4817 4352 2716 3273 246 1817 569 126 5817 2164 81 3422 3688 4644 6402 6151 2714 1742 3710 895 3890 6372 5841 1945 5101 3604 2562 4581 Irlo 5029 5689 1590 1104 1540 1004 518 2518 3774 3151 6257 2283 3038 3955 2957 17fi9 3633 3215 4457 6178 1252 5621 3975 5465 3165 2052 827 5871 4026 5557 3354 2119 5S95 5464 3729 4413 10 3334 1780 4040 3214 1714 275 1407 2431 3772 1573 4379 4133 6358 2948 2341 4535 4514 780 724 3363 646 3128 283 .3043 2110 3252 4988 4691 5584 1239 485 1021 1418 276 4776 1465 424 3087 4020 1736 4137 1207 2859 2686 2707 5680 3598 4843 4(>69 6249 3757 2081 3638 466 5741 5727 2849 1559 4116 4886 3836 1391 3137 1178 5733 3683 4323 1479 1866 3084 605 141 548 3641 136G 5069 2997 6333 2789 5564 6566 2395 598 6266 1976 5138 5161 2627 2295 1172 4096 3079 5615 6304 2605 5549 1232 6343 4236 3813 913 6424 127 5977 213 2430 419 5807 5163 4863 2137 4380 2283 2016 4434 1575 2170 884 5916 573 76 3501 5652 3726 1081 5862 4304 4703 1497 4136 3112 6263 3941 3180 4852 1420 1586 3597 4392 845 2816 1487 3512 2485 1008 4766 4571 4210 101 3362 6390 4515 2545 6173 3607 6526 2414 6345 2811 M57 4749 3698 2690 743 832 4775 6227 571 4826 4949 5183 303-? 1994 5832 3385 5058 6472 1243 3209 V.m 123 1371 987 3297 5953 3855 3'^34 3202 2935 4423 5937 236 277 1641 1522 4203 398 2358 1392 322 2528 1725 2018 3448 5677 .578 1388 24" 103 637« 2642 297« 5174 5953 4059 5451 5024 2781 2666 2668 5375 410 3066 1572 4011 2961 3469 2364 2994 1198 i536 1627 316 365 1771 2117 4407 3121 5552 3790 5603 5119 3096 4846 3171 5580 5492 4760 6540 6660 851 1907 4942 2236 4726 1297 6219 5795 3126 3628 379 3479 2231 2505 4650 5934 2727 6250 5319 5690 6461 406 6462 3911 6131 4839 2357 6435 4936 2433 2113 5300 1113 6231 4475 963 2453 3113 3779 4001 2038 811 1053 5579 1710 2.503 6392 1030 3708 2232 943 296 412 2619 1092 6233 6558 805 2014 6281 4321 3849 411 5189 2641 5693 2896 5672 2461 2684 5487 1186 6296 2.^19 1729 1146 1796 328 2513 4162 2040 2647 3274 3668 1086 1813 3780 5199 4009 3230 3482 3960 175 6187 4444 5087 5578 2863 2660 2693 1936 3704 2162 434 1619 6186 121 1719 4363 3203 6325 265 4035 5355 5945 3773 1461 1221 5776 1373 6443 117 380 7 2737 4104 4010 3094 3653 2130 4870 5312 3570 1638 4592 1088 2681 1403 5979 893 1225 3776 942 3125 496 1835 4438 5463 3416 3370 6336 2428 4339 2936 2636 3339 Dobitke po 50.000.— ie dobila številka 327 iz serij- 2859. 6276 Dobitek 100.000.— je dobila obveznica 682 iz serije 3027 Francesco Jovine: Roman Na željo bralcev »Ptujskega tednika« bomo v bodoče objav- ljali Tsakotedensko odlomke iz ' pome-nibnih knjig. Po mnenju ftevllnih bralcev Je v tedniku težko zasledovati daljši rom.an. Odlomki iz knjig Po tudi lahko ?elo zanimivi, zraven tega pa opravljajo to koristno nalo- j go, da opozarjajo ljud.stvo na nove kniige. za kMere je vedno dovolj zanimanja na deželi in v mosetu. Začel, bomo z odlomkom po- kojnega pihate! ia Francoska Jo- VJno (1902 19.50), ki jc obis-, I'al na.4o domovino kot na.i pri- | jatelj, ki je v knjigi /Polja Sac-' ramenta« opisal boj južnoita- • tjansk h kinelov za zemljo. . .. Toda zvečer ko sta se vr- nila v Moruti-i, sta dninarja že ^'edela za vzrok, zaknj se na poljih Sscramrnta obnavlja ka- pela Iz Cnlene se je bil vrnil t-uca Marano in jc povedal pr- vim lunetom, ki jih je srečal: »Nocoj bi morali priti v skla- dišče San Carla. Nelcaj vam imam povedali. Vsi bi morali priti, tudi ženske bi pripeljali; gre za svet Sacrsmenta in vsem bo koristilo z\'edeti, kaj «e doga- ja-t Lucova mali se je preplašila, ko je zvedela, da bo moral sin govoriti o .svetu Sacrament.a. »Le kaj hočejo napraviti?'< je v^prašala Luco. »Hočejo, da bi »e zemlja ob- delovala Vsi kmetje iz Moru- trlja in okolice in iz Pictrafolce naj bi dobili nekaj sveta za ob- delovanje Potlej bi gospodarji odstccrili zemljo pridelovalcem v razmcnu s šte\'*ilom otrok. »Na to zemljo ne smemo polo- žiti rok. Pusti to Luca Ta svet je preklet. Nesrečo prinaša.« Luca se je nasmehnil in za- mahnil z roko. češ da so to sta- re Jtgodbe in da zdsj nimajo več veljave. Seppe Marano, ki se je vrnil z butaro dn.^ iz bos- te Loreto, Je rekel: »Oddati zemljo v najem, to Je prav. Toda čigava je zemlja? Tu je še pravda občine, pravi don Scttimio. Te pa Vražji ko- zel nikdar ne bo dobil.« Toda zvečer jc lAica razložil kmetom, zbranim v skladišču San Carla, da te pravde ni več. »Prefekt je sklenil sporazum med občinama Pictrafolca in Morutri in gospo Lauro Can- navale. .Samo v hostd Lorclo bo dovoljena paša in pobiranje suhljsdi. Kapela bo znova po- stavljena in v njej se bo brdla meša. Potlej bo vsakemu dode- ljen njegov delež zemlje. Treba ga bo obdelovati in za to bo treba mnogo rok, vse roke. Ko bo zemlja obdelana, bo vsem izdana listina trajnega dednega fevda, »oddaja za zmerom«; to je toliko, kakor da je vsak go- spodar svoje zemlje..« Luca je govoril počasi in sku- šal jasno izraziti svojo misel. Govoril Je s prepričljivim po- udarkom, stoječ sredi kmetov s svojim skomnim in dobrohot- nim izrazom: bil je videti kakor eden od njih. Skladišče San Carla je bilo nekdanji sedež podjetja Monte Frumentario. majhne žitne ban- i ke, ki je delovala do pred tri- desetimi leti. Monte je izposo- jal semensko žito morutrijskim kmetom za četrtino na mernik, to je za petindvajset odstotkov obresti. Vlažno žito na posodo, suho žito za vračilo. V novem- { bru polno mero, v avgustu pa zvrhano mero. Leta 1898 so morutrijski kmetje naskočili Monte Fru- mantario, ga zažgali in nato pobili s sekirami oba upravi- i telja. Od tedaj nihče več ni ma- ral nositi v procesiji kip svete- ga Karla, ki je hil zavetnik pod- jetja Monte, in tistih sto moru- trijsidh kmetov, kolikor se jih Je vrnilo iz zaporov čez sedem ! let, je zagotavljajlo svojim so- ' vaščanom, da je brez kazni do- ^ voljeno preklinjati svetnika, i Skladišče San Carla Je od dneva I požara ostalo prazno. Bilo je dolgo poslopje s počrnelimi ste- nami, ki so ga uporabljali za skladišče kamna in opeke, ali pa za hleve in stanovanje potu- jočih dganov. Tisti večer, ko je Luca sklical morutri j ske kmete, je bilo po- slopje natrpano z mošlcimi in žen.skami. »Mi se moramo odločiti. < so rekli morutrijski kmetje, od- pravljajoč se na zborovanje. »2e vemo kaj nam ima pove- dati Luca Marano; ves Morut- ri to ve. Toda mi moramo do- bro premisliti, ali moremo sto- riti to, kar želi.« Skoraj vse morutrijske žen- ske so rekle: »Zlat dečko je Luca. Toda s sovražniki Boga se ne sme paj- dašiti.f< Dvorana je bila revno raz- svetljena z nekaj slepicami; ob svitu električne svetilke, ki jc gorela na ulici, je bilo komaj slutiti skupino mladeničev in mlajših žensk, ki so ostali zu- naj. »Vi,« je govoril Luca, »boste delali na svoji zemlji; na tisti, ki vam bo začasno dodeljena.« »Nimamo kruha. Luca,« se je nekdo oglasil iz ozadja. »TeSČ ni mogoče delati.« j »Plačevali vam bodo.« je od- i govoril mladenič. »Ker pa de- late za se in za gospodarja, vam ne gre polna plača. Tri lire moškim in dve Uri ženskam. Otrokom pa liro na dan.* »Razsipaj, ljudstvo!« je nekdo vzkliknil v temi. Neka skupina se je zakroho- tala. Toda kmetje, ki so stali v vrstah, se niso smejali. Anto- nacci je vzel pipo iz ust in re- kel: »Spoznal sem te, don Carmi- ne Fella. Tako govoriš, ker si bogat. Ml pa nimamo dela in smo brez kruha; tudi tri lire na dan bodo dobre.« Neka starka jc razlagala: »Tudi drobtinica je dobra, je rekla mravlja.« Carmine Fella, ki je bil rekel in sprožil smeh s svojim vzkli- kom »razsipaj, ljudstvo«, se je preril skozj goščavo teles. Po- stavil se Je ob Luco in rekel: »Ne bi smel spu.ščati v te za- deve, toda govorim vam v ko- rist Nimam potrebe po zemlji, rečem pa Luci Maranu, da so ga osleparili. Do zdaj so polja Sa- ramenta, kakor bj bila vaša Plačevali ste \'časih. včasih pa tudi ne. majhno najemnino za pašo, kakor tedaj, ko je bil svet cerkven. Kdo vam pa jamči, da bo zemlja zares vaša? Tn pravda z občino';' Rekli so da (Nadaljevanje na 4. stran.;) Stran 4 PTUJSKI TEDNIK Ptu). 19. fur.iia 1' Grad Statisberg ob Bravinii Ena naših najpvomembnejših spomeniško-varstvenih del, ka- terim posveča naša nova druž- bena ureditev mnogo pozornosti in zanimanja, je zaščita po- membn;h kulturnozgodovinskih arhitektonskih spomenikov,' med katere uvi-ščamo tudi naše gra- dove, k; so zgovoren pričevalec »obsežnega razdobja naše narod- ne prefckiosti. Spomeniški za- vod za Slovenijo so trudi, da bi najboli ogrožene objekte na te- renu zaščitil, marsikje tudi kon- scrvi'-al njihove ruševine, neka- tere še ohranjene gradove pa jo raš.n oblast .skušala preurediti v lepa in udobna letovišča. Med ?ledn,ie .spada tudi naš znani fcad ob Dravjnji pri Makolah — St^jtcnhcrg, Ne bo odveč, če bo- mo tokrat seznanili naše bralce Z njegovo bogato zgodovino, ki nas bo popeljala nazaj v srednji vek, v čas nastajanja številnih utrdb na Sloven.skem. Dan«.sn,ii grad nad položno ravnico ob Dravinji je novejša moderna zgradba, ki je nastala v prvi polovici 18. stoletja. Zi- dčina je v razkošnem in razgiba- nem baročnem slogu. Toda zgo- dovina starej-šega štatenberške- ga gradu, ki je stal na strmini ob cerkvici svete Ane, uro daleč nad Makolami, sega nazaj v 12 .stoletje Nekateri pa celo trdijo, da je slala na tem mestu utrdba že v 11 stoletiu. Prvi lastniki tega gradu so bili vitezi Statcn- ber.iki. i-.i ?o prišli neznano kje iz Nemčije. Posebno se omenja- jo v 13. stoletju. Zrl vi*-'?: Slatenberškimi so grad nek ^likokrat prevzele raz- lične plc-m-ške rodbine, ki so uživale rh^cž-ao zemljiško posest v dolini D*-rv;nje in na obron- kih haloških gričev. To so bile rodbine nomsl;:eg3 pokolenja In večino njihovih imen srečamo v zgodovini Štc!-;er.>ke. Med nji- mi so bili porebnn znani vitezi Walsee, Tvbc :n Wi]dhauser, Dradienburg: v sredini 15. sto- letja so baje pr^v kratek čas prevzeli grad tudi Celjski grof- 3-5. iz njihovih rok pa naj bi prijel v last dpželne.ga gospoda v Grasu. Le ta ga je v začetku 16. s+olGtja izročil grofu Ivanu Turjaškemu, od tega pa bi ga moral kupiti madžarski plemič Fr.nnjo Tahi. !ti je znana in zlo- gla.nia oseba ■ '■■p velikega kmečkega v\- iTrvatskem v Zagorju, kato^-i n^i js bil po- vezan tesno tud; z upori kme- tov na Slovenskem. Listine pa pričajo da Tahi gradu nikoli ni plaČTl. kev je še pred izplačilom 25.000 fJoldinarjcv dosegel z zki upor je bil premagan in tudi marsikateri štatenber.Ški podlo/jiik je prejel za plačilo globoko grajsko ječo. Po izmenjavi nekaterih po- znejših la.stnikov je grad prešel ob koncu 17. stoletja, iz katere- ga imamo ohranjen lep Visoher- jev bakrorez (iz 1. 1681) v roke furlanske plemiške rodbine Attems, ki si je v kratkem času pridobila na Štajerskem kar šti- ri gradove: Brežice, Dornavo, Slovensko Bistrico in Staten- berg. Med njimi je najbolj znan plemič Dismas Attems, ki jc imel mnogo sm!.';la za umetnost in ki je na mcotu starega Šta- tenberškega gradu na strmini posta^'^l nov reprezentativen dvorec na ravnici ob Dravinji. V 18. stoletju se je iz naših Icra- jev umaknila turška nevai-nost, zato plem'^t\'o ni veČ gradilo utrdb po težko pri.5topnih po- bočjih. Ustvarjalo je po vzoru Versaillc.=;a tako imenovane dvorce nižinskega tipa. Tak tip je tudi novi gi-ad Statcnberg. ki nosi še d.anes v celoti pečat do- be, ki je ustvarilri njegovo zna- čilno podobo. Arhitektura tega gradu je delo italijanskega moj- stra arhitekta Camesinija, ki jo bil po vsej verjetnosti učenec ustvarjalca Attemsove palače Gos+ing in F'ideikomnvs v Grad- cu. Bolj kakor zunanio podo!x> pa .opazujemo pri tem gradu njegovo notranjost. Najbolj nas preseneti reprezentančix> stop- nišče, ki nas popelje naravnost iz dTorišča v prvo nadstropje v ' največji osrednji prostor, v vi- teško dvorano in v naslednje so- i be. Občudovanja vredni so v teh ' prostorih štukatumi stropi, k.ij- j ti razkošje, ki nam ga le ti nu- ; dijo. ne srečamo z lahkoto kjer ' koli. Pre.«ieneča nas bogastvo pletenega štuka in v strop vde- lanih bust, predvsem pa sijaj \ baročnih fresk, ki krasijo polja in medaljone v okviru pletenih !štukaturnih vencev. Kdo jc mojster te elegantne štukatume umetnine, ne vemo, verjetno pa, da je bil po rodu Italijan; fre- ske pa le izdelal žal nekoliko manj znani štajerski slikar Joanecki, ki Je bil nekolRco pod vplivom Flurerja, znanega sli- kai-ja naše najlepše poslušane dvorane v Sloveniji, v brežiš- kem gradu. I Statenberžke umetnine sc bile po osvoboditvi deležne temeljite obnove. Grad pred vojno ni imel več T^ravega lastnika, ki bi se brigal Za njegovo neprestano ^drŽGvanje. Zob časa ga je na- čel in komaj s-o našf umctniki- restavratorji rod vodstvom Za- voda zp^ spornmi'"vo varstvo re- šili tisto, čemu je gro?;il najhi- trejši propid. Obnovili in popra- vili so temcl';tn šiuk na stropih. Prav tako so skrbno re^tavrirali dragocene freske, !d ^ih kai ra- di ■ ol>čudujejo obiskovalci od blizu in daleč. Grad se preure- jvje v udobno in moderno leto- vi.šče, ki bo moglo po zaslugi sedanjega prir',ade\mega uprav- nika kmalu služiti svoiim no- vim namenom. Letno >x) pri- tegnil .številne letoviščarje, ki se ne bodo naužili v prelepi okolici le svežega zraka in si oddahnili, temveč bodo polcij lega še občudovali eno na.ših najlep.'^"'li baročnih umetnin, ki sc uvršča med ostale številne znameni-^osti in spomenike naše domovine. -s. Pred tretjo retino skupščino Centralnega odbora Jugoslovanskega Rder.ega križa Tretja redna skup-ščina Cen- tralnega odbora Jugo.slovanskc- ga Rdečega križa se t)o vršila v Beogradu v času od 23. in 24. junija 1953. Na .'^kupščsni b^do sprejeta in dopolnjena pravila Jugoslovanskega Rdečega križa. Razpravljalo se bo o izlx>1jšanju dola v organizaciji ter poiskalo novih primernih oblik, da ho Rdeči kri-ž širokim ljudskim množicam čim bolj kori.stll; zla- sti na polju zdrav.stva in dvigu zdravstvene prosvetljenosti v mestu in va?;. Padal se bo ob- račun dela v razdobju od zad- nje skupščine od 1949 do 1953 leta. Odbori Rdečega križa so v po- častitev skupščine svoje delo poglobili, pomnožil; članst\'o po vaseh in v mestu Ptuju, pričeli z malimJ asanacijami: občin, od- bor RIv Grajen.a je uredil 3 stu- dence, občinsiri odbor RK Or- mož izvršil priprdW za icčaj 7m nego bolnika na domu, občinski odbor RX Videm povečal šte- vilo postaj za pr-vo pomoč itd.. Ljudstvu nesebično pomagati in koristiti so veliki in svetli cilji v^eh posameznih članov Rdečega križa, ki so enotno rdruženl v svetovni organizaci- ji Ed«ocga križa. Odbor za gi-acl-'ev doma že dal,go obstaja in je imel v času obstoja že vrsto sej. Ra\'no io jo menda ki-ivo, da je aktivnost nekaterih odbornikov popustila. Ti se zadovoljujejo .samo še z udeležbo sej, vse ostalo na dela par odbornikov, Id ne zmorejo OKR.\J-XO GLEDALIŠČE V PTUJU pripravlja za konec .sezone pre- ralero prisrčne icomedlje velike- ga renesančnega španskega poe- ta — komediogra.fa Lope de Vege; »Prebrisana norica«. Na- slovno vlogo bo igrala gostja, Alenka Svetelova, članica Ljub- ljanskega mestnega gledališča. Svetelova je ena najbolj nadar- jenih mladih igralk ljubljanskih gledališč. Vsekakor bo njen na- stop v ptujs:kein gledališču ve- lik umetniški dogodek za našo gledališko publiko. Na njen na- stop že daned opozarjamo. V ostalih vidnejših vlogah na- .stopajo: Vičar, Kočevar. Matjažič, Sug- man, Gunžar, Marsel, Horvat, Cobelj, N. Bajgotova in Stuh- čeva. Prvič bo v na.^em gledali- šču nastopila v eni gla\'Tilh vlog tudi tov. Jožica Mišica. Prj predstain bo sodeloval tudi orkester, ki bo izvajal scen- vSko munko, ki jo je napi.sal za >>Prebri?ano norico«. V. Fabjani. Dirigira direktor gledališča Jo- že Gregora Sceno pripravlja, 3X) osnutku ing. arh. Molke, tehnični šef IMiro Cobelj. Pre- miera »Prebi-isane norice« bo predvidoma v so!x>to 27. junija 1953. Delo režira Peter Malca Zaključek začetnega esperantskega tečaja V ponedeljek 15. junija so te- čajniki prvega in nadaljevalne- ga tečaja v Ptuju v sobi MO- ŠZDL uspešno končali A tečaj. Vsi se bodo pripravljali na izpit iz kategorije B in celo za kate- gorijo C ima.jo eno Icandidati- njo. Za priznanje in trud so te- čajniki 5n tečajnice izročili vod- ju tečaja Šopek in dragoceno knjigo. Po pregledu in čitanju 30 kart iz raznih evropskih držav s poudarkom, da upa,jo, da bedo z medsebojno povezavo dopri- nesli k razširitvi medsebojnega sporazumevanja med narodi. V bodoče se bodo shajali vsak četrtek in odgovarjali tečajni- kom v Olivet-Francija in osta- lim, ter se pripravljali na spre- jem inozemskih csperantistcv. Sli bodo na izlet v Maribor ali drugam. Novi esperantski tečaj bo okto. bra. Tudi izven Ptuja bivajoči se lahko vpišejo v dopi.sni te- čaj, Jci ga vodi Zveza esperan- tistov Slovenije. Lahko si naba- vijo .slovnico prof. Rakuša in se učijo kot samouki. Informacije bo dajal predsed- nik e.«:perantske sekcije ali pa predsednik mJadins4livinilom tovarne *Jugovi- nil«. Predvideno je, da bo to delo v 1. in 2. razredu opravlje- no že letos, v 3. razredu pa pri- hodnje leto. Šolske mikroskope, ki pove- čujejo 100 krat, izdeluje podjet- je vTc^v v Ljubljani. Gotova je že prA^a serija 500 mtoosko- }x>v za šole. Razen optičnih .'ste- kel izdeluje ta tovarna tudi manjše daljnoglede, optične de- le za kinoprojektor.ie :'>Iskrav v Kranju ter objektive za Leica- projektorje. Ali se ga bo udeležil kdo iz Ptuja? Med skavti v Ptuju je veliko zanimanje za tretji 3aniix)ree skavtov, ki bo v Kaliforniji v Santa Ana od 17. do 23. julija tL, kjer bo taborilo nad 50.W)0 skavtov Iz vsega sveta. Po pri- pravah na ta janiboree (zlet) kažejo, da bo to verjetno naj- večji in najuspešnejši jambore<.v kar jih jo bilo dOE.ej. NesreCa ne počiva Ptujska bolnišnica je v zad- njem času nudi''a pamoč na- slednjim pone.srečencem: Zu- panič Mariji iz Jurovc (poškod- ba roke); Rižner Mariji iz Spuh- !je (poškodba nog-^); Urbas Branki iz Ptuja (poškedb.-i ro- ke); Dobič Pavlini iz Draginje vasi (poškodba roke); Krap.^a .Antonu iz Pečk (zlom roke); Kajzer Francu iz Zakla (padec); Primožič Radu iz Dornavc (pa- dec); Kajnih Mariji iz Siltiušaka (poškodba noge); Draškovič A;!- tonu iz Draženc (poškodba lak- ta); Zebec Mariji iz Zavi.-ča (r; Vauda Stanku iz Ptuja (poškodba noge); Serec S;??anu z Kidrič^evega (poškodba noge.l; Vogrinec Janid iz Vičavo (i>a- dec). NOVI .ANrmiOTiK! FROTl CKEVE3Niir.IU PAR.4ZITU Kalifornijska univerz^i je Iz- dala knjigo s naslovom -Arnc- biasis«. v kateri opisuje važen napiedek v boju proti male zna- nemu parazitu ameblas^i-s, ki vdira v črevesje in povzro-ča s tem kronično infekcijo, čire, bo- lezni na jetrih in druge resne okvare. Pred kratkim so pre- skusili nove antibiotike, zlasti fumagiiin. ki je stokrat močnej- ši kot do sedaj znana sredrt\-tt za uničevanje navedenega pa- razita. (Nadaljevanje s tretje strani) je končin=i. Pa ste gotovi, da je tako? In dobro premislite, ta svct je vzet bogu.« •>Jaz prav'm « je rekel dnagi, ki se je približal Canninu Felli, »da ne smete sprejeti. Star sem in se spominjam očeta Vražjeg;i kozla, kako je zgubil streme in ga je konj vlačil po kamenju Cecanibia.« Ta. ki ;c govoril, je bil na- jemnik žu-pnijskih poseste\\ Ime mu je bilo Cesare Menna in je bil cerkovnikov brat. Se štirje ali pet malih posestnikov je stopilo iz množice in so se vstoiMli poleg Carmi«a Felle, >'Zares utcgene bitj vse to sleparija,^ jc rekel Casalfiore. ■■>-~'ovedati bi moral svojemu sinu. naj se ne da opehariti,« je rekel drugi, ki je stal zraven Seppeja Marana. Lucov o-zc .te zamajal z glavo, potlej je rekel počasi: >Luca je razsoden in je go'o- vo natanko premislil. Pozneje, dcma. bomo razpravljali.« V množici se ,ie sprožilo zme- deno mrm-anje. Od ust do ust so šle sodbe, vzkliki, skratovi- čeni st^i'ki. Neka ženske je rek- j la: I »Carmine Fclla in Cosimo' Acierno imata prav. Kaj dela- mo tukaj? Pojdimo domov.« Luca je ix)slušal govorjenje in razlage z rokami v žepih. Zdelo se je. kakor da nima nič ! drugega povedati. Toda potlej j je nenadoma dvignil roko in prosil vse za tišino, pa ga ni nihče poslušal. »Dajte mi svetilko,-< je za\'pil j Luca in vzel iz žepa li.':t papirja, i Kmetje, ki so videH, da se beli v njegovih rokah papir, so obmolknili. « i »Tiho bodite.« je rekel Seppe Marano z gromkim glasom. »Lu- , ca mora brati.«f ! Prinesli so svetilko. Michelo Marano jo je vzel iz rok žen- ske in jo vzdignil, da bi osvet- lil hst, ki ga je brat držal v ro- . ki. ' »Počakaj.« je rekel Luca. ■■iprej m.oram povedati nekaj drugega. Poslušal sem don Car- mina Pello in Cosima Acierna. Ta dva sta rekla iste stvari, ka- kor bi jih lahko povedali tudi Stefano Staniscia, Pitele Falasca, Pietro Salnm.one Paolo Sticco in don Raffaele Spidalieri.«. Kmetje so molčali. Ta dolga TTSta imen premožnih, občm- .skega tajnika iz Morutrija, sva- ka don Forunata, je zbudila v duhovih neko osuplost. Na\-20- člm se je začelo svitati. da ima Luca povedati nekaj zelo po- membnega. Luca je po\T:cl: >Go?pa Canna\'ale le dala na- praviti pregled sveta Sacra- menta. Našli so .st.are karte. In- ženir Tallei in dva zamljemerca so obnovili meritve. Izkazalo se je, da je v zadnjih štiridesetih letih rodovana Cesare Menne na svojo pesf pobrala tiinajst hek- tarov zemlje, ki so pripadali nekdanjemu fevdu, šest hekta- rov in petdeset arov si je vzel Cosimo Acierno. sedem hekta- rov in petrinsedemdeset Stefano Slanisda.« >'Ni res.-tt jc zavpil Stefano Staniscia. ^»Listine «;n shranjene n.-i so- dišču,^M; se nc bojimo,je rekla reka deklica ■'Toda nekoga po- trebujemo, k: nas ne bo i:'ddl. Ne smeš nas slepariti, Luca.« Luca se je smehljal in gledal rvoie poslušalce z d\ignjeno glavo. »Prišel sem, da vara govorim in povem pogoje. Začeti je trebo deliiti za pridobitev dedneg.^ fev- da. Prej je nemogoče. Ccz pet- iajst dni, čez mesec dni bo zno- va blagoslovljena kapela Sacra- menta. Potlej se bo začelo delo. Iztrebiti bo treba kamenje in postaviti mejne zidove. Zidck bo treba postaviti okoli dobre zemlje, turško deteljo bo treba sejati, kjer je zemlja rahla. »Vse '.-emo; ej, Ivuca. znamo napraviti na zemlji vse, kar jc treba. Le vprašaj svojega očeta. Kaj misliš, da sem obdebl ma- lo ilovice,« je rekel Marce Cece... Boj kmetov za zemljo js iz- razito družbeni problem, ki .se ga na ta ali oni način lotevajo ze-povrstjo vsi napredni sodob- ni italijanski pisatelji. Težnje kmečkega ljudstva. socialna osvoboditev, so v Ju.goslaviji :>.' uresničene. Naše liudstvo : zmagalo v borb^ za svoje pra vice. dnčlm se bo treba v Italiji za nje že trdo boriti. Ta rom.an je izdala Cankar- jeva založba in ima 323 strani.