C C. Pestale. — Esce ognl mc-coledl • vtnerdi — 15 aprile 1927 Posamvzna itevilka 25 stotink. hliMJB vsako sredo tn petek zjutraj. Stane za celo leto 15 L. • pol lets 8 » * četrt leta 4 * Z» inozemstvo celo leto lir 40. N* naročila brez do-. zoslane naročnine sš nv moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. Ši. 30 V Gorici, v petek 15, aprila 1927. Leto X. Nefrankirena pisma sn nu ftprejemajo. Oßla&t xu računaje po doßo» voru in se plxcejo v naprej. — List izd*\u konsorcij »Gor. St?*-> že*. — Tisk K*toliik(t tiskarne v Gorici. Ri« v« Piazzuita it. 1H. Uprava in uredništvc: ulica Mameli Itev. 5. (prej Scuole). Teles, int. $tev. 30*. J/Kolimo za svoj narod! Vsak človek ima naravno, od Boga dano pravico, živeti in doli* nost življenje ohraniti. Isto pravi; co ima pa tudi vsak narod in dolz; nost članov istega naroda je ohra; niti se. Slovenec ima torej naravno eksistenčno pravico, to je pravico, da se ohrani, posebno pa še na svo; jih tleh, četudi mu to vzame ka; terakoti oblast. Nobena od Boga postavljena oblast nima pravice za; tirati naroda, pač pa ima dolžnost ščititi vse podložne. Človek ima dolžnost na pravičen način preskrbeti si to, kar potrebu; je. da si ohrani življenje in zdravje; priti pa more v take stiske in teža; ve, da si z lastno močjo ne more več prav pomagati. Tedaj je dolzan k Bogu zdihovati za pomoč — doU žan je moliti. (Glej št. 5. v katekiz; mu, kedaj je treba moliti). »Kedor moliti prav ne zna, naj se na morje poda«, pravi pregovor. V sili se fudi mlačni nauči moliti. Bog pa tudi sam naravnost terja od nas, da molimo, če hočemo, da prejmemo. »Prosite in boste pre; jeli.« »Kedor prosi, prejme, kedor pa ne prosi, ne prejme,« pripominja sv. Terezija. Zato piše sv. Jakob: ,Nimate, ker ne prosite«. Božja volja je, da so na svetu razni nurodi. Gotovo je pa tudi bo? žja volja, da se ti narodi ohranijo. Če pa zajdejo ti v take stiske in te; žave, da si z lastno, človeško močjo ne morejo več prav pomagati, ali če je celo njihov obstanek v nevarno; sti, tedaj so brez dvojbe dolžni mo; liti in prositi za božje varstvo in pomoč, če hočejo, da se ohranijo. Splošno se premalo zavedamo, da moramo v kritičnem položaju, v ka; terem se nahaja naš narod, mnogo moliti za rešitev. Vse prepuščumo nekemu slepemu slučaju in se to; lazimo z otročjim upanjem, da bo ze boljše ,da naš narod ne bo pro- padel niti v celoti, niti v posamez; nih delih. Toda slučaj, to je prazna beseda; Bog vodi usodo narodov! A Bog terja od nas, da storimo sami, kar moremo, potem pa zaupamo Vanj in molimo. Naš optimizem, naše veselo upanje se mora opirati na trdne opore. Da mi trdno upa; mo, da bo boljše, in da naš narod ne bo propadel, pa upajmo le, če homo del ali in mo I Hi! Naš narod ima pravico živeti. Ta naravna pravica do življenja priti; če celemu narodu in tudi posamez; nim delom. In ker imamo pravico do narodnega življenja, imamo tudi pravico, da molimo, naj Bog našega naroda ne zapusti. In če se hočemo ohraniti, je naša dolžnost, da se te pravice tudi poslužimo. Brez božjega varstva in pomoči se ne bomo ohranili. Zato je potrebno, da organizira; mo molitev za ohranjenje naroda. Treba je zaupne in stanovitne mo; J.itve. Treba je organizirane molit; ve, da ne moli za svoj narod samo ta ali oni pri iej ali drugi priliki ne; kaj, marveč da celi narod, da mi vsi, ki verujemo in zaupamo v moč molitve, trajno in stanovitno mo; Jimo. Zato bratje in sestre: molite! Kaj se godi po svetu? Zadnjič smo brali v političncm j pregledu, da se države v Ženevi po* gajajo, kako bi se razorožile. Prav v istcm hipu pa se vnema v vzhod* ni Azi.ji frozen požar, ki ga podpi* hujejo prav iste države, ki se v Ze? nevi kar cede mirovnih želj. Tekom zadnjega tedna so se do? godki na Kitajskcm kar preobrnili. Ker so postali vojni dogodki na daljnem vzhodu svetovnc politične važnosti, se mora tudi: naš politični pregled znova pozanimati za nje. Obisk pri dveh diktatorjih. Kaj je vžgalo plamene v »carstvu sredne«, v veliki kitajski deželi, to naš marljivi bravec že ve. Zani* mivo je pa poslušati poročila, kako presojata dogodke oba vodilna mo* ža sodobne Kine. Vemo, da je da* nes Kitajska razpolovljena na dve polovici. Južno od veletoka Jang* tse*kianga (Rmene reke) je skoraj neomejen gospodar vrhovni gene* ral Chiang*Kai*Shck, na severu je pa še bolj neomejen diktator mar* šal Tsang*tso*lin. Francoskemu novinarju Julesu Sauerweinu se je posrečilo, da je prišel preko Sibirije v Peking v glavni stan vscmogočnega maršala. Najprej je bil sprejet pri načel* niku generalnega štaba, nato so ga pa spustili pred obraz samega Tsang*tso*lina. V popolnoma ev* ropsko opremljeni pisarni je sedel poveljnik severnih čet v črni, svi* leni, talarju podobni halji. Tolma* eil je Tsang*tso*linov zunanji mini* ster U*tsing, bivši francoski častnik in vitez francoske eastne legije. V razgovoru je Tsang*tso4in povedal, da njegove čete zmagovito napredu* jejo eez Rumeno reko. Upa, da bo v kratkem očistil vso severno Ki* tajsko svojih nasprotnikov. Potem bo pa svojim rojakom na jugu po* nudil roko v spravo. Skupno bodo potem izdclali načrt, kako bi domo* vino osvobodili od inozemskih predpravic. »Tako lahko bi se bilo sporazumeti,« je vzkliknil severni diktator, »in ustvariti veliko, vre* jeno, delavno in od bogov blago* slovljeno deželo! Toda samo en nespremenljiv predpogoj je,« in tu se je Tsang*tso*lin razvnel, «da se vsi boljševiki preženejo.« Tako je govoril maršal Tsang*tso*lin fran* coskemu novinarju o boljševiški ne* varnosti in pristavil, da je slišal, da njegov tovariš na jugu Chiang*Kai* Slick ni ravno prevroč prijatelj boljševikov. Dobrih 14 dni kasneje je pa tudi južni diktator sprejel evropske no* vinarje! Prav slovesno jim jc za* trdil, da hoeejo nacionalistični ki* tajski voditelji (besede komunistie* ni ni rabil) varovati življenje in imetje tujih podanikov. Da postaja razmer je med inozemci in domaeini dan za dnem bolj napeto,- tega so krivi, je dejal, tujci, ki se vozijo z velikimi bojnimi ladjami po kitaj* skih rekah in nastavljajo svoje vo* jake za prsobrani. Kitajska noče ni* česar drugega kot to, da se izpolni testament velikega kitajskega bor* ea za neodvisnost domovine Sun* jatsena. ki je zapisal, da mora v Kitajski Kitajec gospodovati. Pri* stavil je tudi, da je kantonska via* da pripravljena povrniti inozem* cem vso škodo, ki so jo morda kje utrpeli po njegovih četah. Iz teh dveh razgovorov je razvid* no, da oba diktatorja želita domo* vini dobro, toda na delu so tajne sile, ki to ovirajo. Sever in jug. Vse nasprotstvo, kot izgleda, ob* stoji v tern, da je severni poglavar odločno proti boljšcvikom in Ru* siji. Na jugu se pa Chiang*Kai* Shek oslanja na komunistično po* barvani Kuo*Ming*Tang, ki priča* kuje pomoči od Rusov. Do preteklega tedna so bile kan* tonske eete zmagovite na celi črti. Nevzdržno so prodirale proti seve* ru. Severni diktator je že dal ukaze, naj prenesejo sedež njegovega ge* neralnega štaba iz Pekinga v Muk* den, glavno mesto Mandžurije. V tern hipu se je bojna sreča preme* nila. Na bojišeu se je iznenada po? javil general Su*Čuang*Fang, o ka* terem smo pisali, da je po padcu Šangaja zbežal s polno blagajno v Japonsko. Ta je Tsang*tso*linov za* veznik. Ob Rmeni reki je zvabil kantonske eete v past in jih pora* zil. Angleški listi so z veseljem spo* ročili svetu to novico. Obenem so tudi pisali, da je kantonskega po* raza krivo nesoglasje, ki je izbruh* nilo na jugu. Baje so skrajni komunisti sku* šali celo generalissima Chiang*Kai* Sheka strmoglaviti, ker jim je pre* malo radikalen. Mož se pa opira na zveste čete in bojuje za zdaj še tih boj proti skrajnim komunistom v stranki Kuo*Ming*Tang. Iz teh razprtij na jugu ima sever dobiček. Anglež sc nadeja, da se bodo mo* rale kantonske eete umakniti tudi iz Shangaja. Vsa ta poroeila bržko* ne ne bodo tako točna, kakor je nemara le pobožna želja Anglije tudi vest, da je sklenil Chiang*Kai* Shck tajno pogodbo s Tsang*tso* linom. Diplomatski naskok na Peking in Kanton. Kitajski vozel se je še bolj za* motal y začetku tega tedna. Ko so nacionalistične čete prodi* rale proti Jang*tse*kiangu je bilo v mestu Nang*kingu umorjenih ne* kaj Angležev in Amerieanov. Ta* ke iirilike so pričakovali Angleži. Že davno prej so se trudili, da bi za kitajske dogodke zainteresirali tudi Ameriko, Japonsko in Fran* cosko, ki so Angleže le bolj same pustile, naj sami povžijejo vroeo juho, ki so jo na Kitajskem skuhali. Angležem se je posrečilo, da so A* meriko, Francosko, Japonsko in Italijo pregovorili, naj izroee sku* pen protest proti dogodkom v Nang*kingu. Vendar so v Londonu malce morali odnehati. Protest ni* ma ultimativnega značaja, kakor je anglesko zunanje ministrstvo sprva nameravalo, marveč zahteva le zadoščenja od vlade v Kantonu. Če bi Angleži na to ne pristali, bi Japonska in Francija note ne pod* pisali. Kantonski zunanji minister Chen, zvita buča, je brž, ko je zavohal slab veter, ponudil Japoncem pros* tost za vse njihove koncesije in predpravice. Japonci so na to uho dobro slišali, čeprav je istočasno njih poslanik v Parizu gospod Yada naredil poklon tudi severu. Izjavil je namreč, da Japonska ne more mirno gledati boljševiziranja Ki* tajske, četudi bi se morala za to z orožjem postaviti. V torek so konzuli peterih vele* sil prinesli kantonskemu zunanje* mu ministru diplomatsko pismo. Obenem pa tudi neko izjavo, kjer se kitajskemu ljudstvu pojasnjuje zadržanje velesil. To izjavo so tudi v 5000 izvodih razdelili med Kitaj* ce v Shangaju. Eno noč prej je pa Litvinov na* mestnik ruskega zunanjega minis* tra poslal na kitajsko poslaništvo v Moskvi protest, ker so vdrli v Pekingu na sovjetsko poslaništvo. Tsang*tso*linova policija jc poslop* je zastražila in aretirala vse Ruse in Kitajce, ki jih je v poslaništvu zasačila. Zategadelj jc Moskva od* poklicala svojega poslanika Cerny* ha in zahteva od severne vlade za* doščenja. Ista pesem ko na jugu. Seveda se ni ne sever udal mos* kovskemu pritisku, ne jug london* skemu. Ruska vlada je sicer posla* la na mongolsko mejo svojo konje* nico, a se kljub temu boji srečanja z japonskimi polki. Združene vele* sile tudi ne nehajo še pošiljati na Kitajsko vojaštva, a v odprt boj s Chiang>Kai*Shekovo armado se bo* je spustiti, ker ne vedo, kam bi v tern slueaju krenil Japonec in pa ker zviti minister Chen nc daje povoda za to . Vse gre pa samo za tern, da bi kitajsko domoljubno gibanje, ki zajema čim dalje širše plasti, eni pridobili za boljševizem, drugi ta* bor pa za svoje izkoriščevalne na* mene. Najbrže se bo 400 miljonsko rme* no pleme vzdramilo in bo naredilo samo konec diplomatskim in obo* rozenim nastopom vseh tujcev. Okno v svet. Politične počitnice. Za prazu.|i!ke bo šel francoski mi« nistrski predsednik na počitnice na Rivxero. Tarn ga bo obiskal nemški zunanji minister Stresemann. Vesti o oboroževanju. Znanemu listu »Gicrnale d' Ita* lia«, ki je imcl v albansko * jugoslo«= vanskem sporu poglavitno besedo, piše njegov belgrajski dopisnili, da razpostavlja Jugoslavija svoje čete ob albanski meji. Dopisnik je tudi videl parnik »Vis«, ki je izkreal 60 strojnih pus'k na nekem doloeenem kraju. Nadalje sporoea v Rim, da je prišla v Belgrad znana komuni* stiena agitatorica Angelika Balaba* nova, ki ima nalogo hujskati proti »italijanskemu imperializmu«. Kombinacija v Belgradu. Kakor kaže politični barometer se bodo po praznikih zvršile v Ju= goslaviji poliitične spremembe. Go«? vori se, da bo radikalni prvak Velja Vuk,ičevič sestavil novo vlado v katero bi vstoptli poleg radikalov in Slovenske ljudske stranke tudi Davidovičev1! demokrati. Drugo sporočilo pa pravi, da bodo vstopili radičevci. Pobegli diktator. Iz Aten prihajajo vesti, da je, za* prti hivši diktator Pangalos pobeg- nil iz ječe. Če je to res, kar pa grška vlada odločno zanika, tedaj bodo imeli na Grškem še dosti opravit/i. Albanska komisija. Za prciskovanje sporov na al* bansko * jugoslovanski meji je imenovana posebna komisija, v ka«* teri sede angleški, francoski in nem* ški poslanik iz Belgrada. Predsedu^ je nemškj; poslanik Olhausen. Stran 2. »GORIŠKA STRA2A« DNEVNE Pozdrav oddaljenim prijateljem! Od naših izseljencev in od naših fantov, ki vršijo vojaško službo, smo prejeli šfevilna iskrena voščila za velikonočne praznike. Vračamo jih z vso toploto našega srca. PrU jatelji! Ko vas bodo dohiteli naši pozdravi, bodo velikonočni praznU ki ie za nami. Vedite pu, da so bile naše misli v teh svečanih dneh tudi pri vas in so vam, ki sfe daleč od rodnega krova, želele najčistejše velikonočno veselje. Vemo in ču* iimo pa prav dobro, da so tudi vaša srca v teh dneh visela s podvo- jeno gorkoto na celokupni naši do? mačiji. Bog vas zivi in čuvaj vse! Osebne izkaznice . Kako jc z osebnimi izkaznicami. smo v našem listu /e jasno pove* dali. Kljub točnim prcdpisom za? kona so podeželska oblastva na podlagi navodil goriške prefek* ture zahtevala od ljudi odtis prsta. V pretežni več;ini naših občin so morale stranke pritisniti na izkaz* nico svoj kazalec. Scdaj je pa kork* eno vendarle izšlo točno navod»Uo notranjega mi'nistrstva, katerega je razglasila tudi prefektura, da se smc zahtevati odtis prsta samo od oseb, za katere policijsko oblastvo to določi. Za vse druge je odtis prsta, ki znači neko sumljivost, ne; obvezen. Če bi bil kdo prisiljen od.* tisnitfi1 prst, lahko tekom 10 dni vlo* ži prkdv na prefekturo v Gorici. Priporočamo, naj si vsi: nad 15 let stari, moški in ženske, ki več* krat potujejo i'z domače občune oskrb jo osebne izkaznice. da bo* do varni pred morebitnimi sit* nostmi! Še dva so z^aprli. Zadnjič smo poročali o aretaciji desetih domacih fantov v Podbrdu, ki so še vedno v goriških zaporih. Zadnji pondeljek ie bilo v zadevi zaslišanih več prič na tolminskem sodišču. Pri tej priliki sta bila dva fanta, ki sta bila predlagana kot razbremenilni priči, aretirana in od? peljana v goriške zapore. Ljudstvu, ki jc vsled teh aretacii razburjeno, pripoToeamo hladno kri. Neopo- reenost naših fantov, ki so zagre* šili k večjemu neumestno fantovsko šalo, se bo gotovo izkazala. Oblast* vom pa svetujemo, naj se varujejo neutemeljenih govoric in ovadb, kajti njihov ugled bi znal vtrpeti občutno škodo. Proti ženski potratnosti. Iz neke vasi na Tolminskem — ime kraja za danes zamoleimo — nam piše zaveden naš elovek: »Po vseh časopisih sc tarna in jadikuje, da je velika gospodarska kriza, da grozi revščina. Tudi pri nas ni boljše, Pa pridi, dragi bravec, za praznike k nam k maši in poglej naše »gospodične«. Nehote se po* vprašaš, ee si v resnici v gorski va* si, in nisi morda zalezel v Pariz. — Saj vidiš vse mestne pretvare. Svi* lena krila, nogavice prozorne, da v resnici človek ne ve, so li bose ali kaj, in pa lakaste čevlje, ki so ka* kor ustvarjeni za naše ceste! Tu se vidi potrata, ki je nekdaj niso po* znala dekleta, ki so danes vzorne matcre. Veliko je mater, ki kljub vsem gospodarskim težkočam obla* 1 čijo svoje hčerke že pretirano, v take obieke, da niso ne stanu, ne kraju in ne easu primerne in drevi* jo na ta način v gospodarsko pogu* bo. Spamctujtc se vendar enkrat in ne obesajte na svojc otrokc umetne lepote, ker jih dovolj diči naravna lepota, ki nc stane niti stotinke in vsem najbolj ugaja!« Potrjujemo in podpišemo. Osebne vesti. Pred dnevi sta bila v Padovi pro* glašena doktorjem prava gg. E. de Gresich in Pino Bon, znana italijan* ska goriška easnikarja. Odbor društva »Skalnica« bo imel na velikonočni pondeljek ob 4. uri popoldne v društvenih prostorih Via Mameli 5 sejo. Naj bi se te seje udeležile prav gotovo vse odbornice. Predsedništvo. Obisk italijanskih visokošolcev, ki je bil naznanjen za 23. in 24. t. m., je odložen na poznejši čas. Ve* like prireditve, ki bi se imele vršiti ob tej priliki v Gorici, odpadejo. Kako bo z odkritjem spomenika v Ajbi, še ni znano. Protestantski škofje. Protestantska cerkcv v Nemeiji bo imela v kratkem svojo sinodo. Kot eden glavnih predlogov bo vlo* žena prošnja, naj se dosedanji na* zivi »superintendent« in »general* ni superintendent« za cerkvene dostojanstvenike odpravijo. Zato se uvedejo naslovi kot v katoliški cerkvi »dekan« in »škof«. De Pinedov polet. Drzni letalec De Pinedo bo iz New Yorka nadaljeval svoj preki* njeni polet. Glede požiga letala »Santa Maria« se zdi, da je dokaza* no, da ne gre za nameravan zloein. Fašistovski dvomesečnik »La Con- quista dello Stato« objavlja v svoji zadnji številki proglas, ki ga je iz* dala »Protifašistovska alijanca Se* verne Amerike«. Oglas poziva vse, naj se udeleže manifestacij na cast De Pincdu in tovarišem, toda naj skrbe, da se manifestacije spremc* ne v protestne shode. Natečaj. Z ministrskim dekretom od 16. marca t. 1. jc razpisanih 400 mest za službo agentov pri varnostnem oblastvu. Prošnje ie treba vložiti do 31. maja t. 1. na prefekturo. Po* jasnila daje prefektura (Ufficio Ga* binetto). Tečaj za občinske tajnike. Razni so nas naprosirli za pojas^ nila glede tečaja za občinske taj* nike. Zaprosili; smo za tostvarna pojasniJa pri vodstvu trgovske sole (R. Istituto — Scuola Commerciale — Goricl'ia) in izvedeli: Teeaj se ne bo prieel, kakor smo javili v zadnji »Gor. Straži«, dne 15. aprila. Prošnje je treba vložliti do 31. aprila. Kdaj prične tečaj, bo vsak prosilec pismeno obveščen. Prošnji je treba priložiti nasled* nje dokumente: a) krstni list, ki mora biti potrjen od predsedm'ika goriskega tribunal la; b) potrdlo o italijanskem držav* Ijanstvu; c) izpriecvalo o dovršeni srednji soli; d) izprieevalo o cep* ljenju koz; e) zdravniško spriče* valo; f) potrdilo o vplačani taksi. Vodstvo sprejme na tečaj tudli osebe, ki nimajo predpisanih stu* dijev za občinskega tajnika. Plačattl je treba 100 lir vpisnine in lir 50 za obiskovanje teeaj a. Če bo pouk tudi ob nedeljah in pr&zt nikih, še ml določeno. V znanje. Prefektura javlja. da je načelnik vlade in notranji minister Mussolli^ ni odredil da se morajo priredlltve in zabave na veliki eetrtek in vel^ki petek omejiti, ker je treba posebno ta dneva izkazati spoštovanje do verskega čuta velike večine italic janskega naroda. Zato se smejo na veliki četrtek dovolit?i samo gle^ dališkc in kinematografske pred* stave. Niso pa dovoljenC kavarni* ski koncerti in na sploh so prepo* vedane noene zabave. Na veliki pe* tek so pa sploh prepovedane vse predstave prosvetnega znaeaja; do* voljene so samo prired/tve svetega znaeaja, ki ne žalijo katoliškega čuta naroda. Semenj pri Sv. Luciji. Županstvo ponovno opozarja, da se bo vršil semenj pri Sv. Lucij'i na velikonočni pondeljek 18. t. m. Za lir 10 in 50 stotink. Neki tukajšnji slovenski odvet* ni'k je tožil neko znano slovensko stranko za 10 lir 50 St., katere mu je baje ta dolgovala na pravdnih stroških. V zadevii so se vršile 4 obravnave. Pri zadnji razpravi je bila obtožena stranka oproščena in tožeči odvetnik obsojen na po* ravnavo vseh stroškov. Sodnik je celo zagrozil, da bo oddal vso za* devo državnemu pravdniku. ker iz^ gleda. kakor da se je odvetnik hotel noreevati" iz sodnije, katcro je mu* čil s tako malenkostno in neopravi* čeno pravdo. Pravdarstvo je med nami že zadostno razširjeno in res ni prav nič potrebno, da ga netijo še naši tako imenovani »vodilni krogi». Tucst v obrti bodimo do* stojni! Obrtni izvedenci. Na mestnem županstvu je razgr* njen do 22. aprila imenik meščanov določenih za izvedence pri priziv* nem sodišču v Trstu. Do omenje* nega dne lahko vsaka priznana or* ganizacija vloži priziv proti sestavi imenika. Cepljenje koz. Mestni župan odrejuje, da se morajo podvreči cepljenju vsi otro* ci rojeni v drugi polovici 1. 1926. Prav tako tudi otroci prej rojeni, a še ne cepljeni. Cepljenje se bo vr* šilo od 25. aprila do 17. junija od 3—4 popoldne v ulici Mazzini St. 7, prvo nadstropje. Staršem se bo po* sebej šc naznanilo, kdaj naj prive* dejo otroke. I Študentje s trgovske akademije v Karlovih varih so priši na poučno potovanje po južnem Tirolskem preko Benetk v Goitco. V Gorici so jih prisreno - sprejeli profesorji trgovske sole. Po sprejemu so si gostje ogledali goriško okolico. Radi litra vina. Neka Pepina Mozetič iz goriške okolice je bila pred dnevi odpe'ljana v zapore, ker je z beračenjem nad^ legovala občinstvo. V sredo je biila I zopet izpuščena na svobodo. Za* j hotelo se ji je pa vina. katerega je | tako tcžko pogrešala v suhem za* i poru. Stopila je zato v neko gosttl* S no pod gradorn in ga na žejo uda.* I rila štiri četrt. Ko pa je bilo treba j ceho poravnati, se je Pepjina spom* j nila, da nima niti beliča in se je ho* I tela zmuznlti. To pa gostlniearju ni bilo nic po volji in poklical je orož* nikc, ki: so Pepino odpeljali zopet tja, odkoder je pred par urami pri* šla. Bila je samo v toliko na bolj* i šem, da nil bila več žejna. Splošno slov. žen. društvo v Gorici je imelo svoj redni obeni zbor dne 3. aprila t. 1. ob razvese^ivi številnu udeležbi. Članice so pozorno in z zanj:manjem sledile nagovoru pred* sednice ter čitanju tajniškega in blagajniškega poročila. Razvila se je nato žf.vahna debata o delovanju društva in njegovih smernicah. V smislu pravil ostane polovica prej^ šnjega odbora, druga polovica se lizvoli z vzklikom. Silen požar. Zadnji torek proti večeru je iz* bruhn/''l v sredini New Yorka v ne* kem še ne dograjenem velikem ho* telu požar, ki je vničil ogromno stavbo. Kako je nastal požar. se ne ve. Vsled močnega vetra. ki je tisti čaš vlekel, je bülo gašenje velikan* skega poslopja s 37 nadstropij sko^ ro onemogočeno. Tisočem gasilcev se je pa posrečilo ogenj omejiti in | obvarovatti vsa sosedna poslopja. > Človeških žrtev, ki so navadno združene s takitmi silnimi požani, ta nesreča ni zahtevala. Škoda je večmilijonska, saj so bili stroškn zgradbe preračunjeni na 400 milijo^ i nov lir in je bila dozdaj polovica j tega zneska že zazidana. Po ulicah ; okrog gorečega nebotičnrka se je ! nabrala stotjisočera množica, ki je I prisostvovala izrednemu prizoru. Vsled vetra so bili velikanski pla* menji in posamezni goreči jeziki so ; presegali dolžino 100 metrov. BOLJŠE MANJ, PA TO DOBRO, tako rcče vsaka skrbna gospodinja in kupi tečne hrane, ki družini tek* ne in io redi. Taka hrana so »Pe? katete«. Zanesljivo prave v V2 kg zavojih. ŽIvljenjB Stefano Rodiča. Nato je bila jeseni 1895. dne 16. oktobra sežgana mažarska zastava pred ocmi Franca Jožefa I. Jaz sem imel nalogo, da zadržujem, dokler ne opravijo tovarisi svojega posla, povelljnika policije drja Jovanovica in da mu na temelju zakona doka* žem, da za mažarsko ^astavo ni me* sta na hrvatskem ozemlju. Mi pa* Iimo — sem dejal — mažarsko za* stavo v znak protesta proti neza* koniti mažarski nadvladi, a ne mor* da, da bi žalili ogrski narod. Zato da je bila zastava tudi polita s špi* ritom, da prej izgori in ne smrdi, in ne s petrolejem, kakor so bili nekateri tovariši predlagali. To sem vse naredil in se trgal z Jovanovičem, dokler se niso moji drugi mirno vrnili na vseučilišče, dočim so mene redarji odvedli kot kolovodjo v zapor. Medtem je pokojni dr. Vidrič, ki je bil najlepši fant na vseučiilišču, nosil slavno hrvatsko vseučiliščno zastavo iz 1. 1848; pod njo so spa* Hli madžarsko zastavo. Vidrič je govoril na skupščini v univerzi. Vsi navzoči so sklenili, da se prijavijo na policiji kot moji sokrivci. Po* licija je pa večino dijakov izgnala z dvorišča: tiste, ki so ostali, je pa vprašala: Ali ste sodelovali iz nav* dušenja ali iz preprieanja? Kdor jc odgovoril da iz navdušenja, tistega so enostavno vrgli ven, a kdor je odvrnisl da iz preprieanja, tistega so pridržali v zaporu. Takih je bilo 50. In vendar jc madžarska vlada javila v svet, da jih je bilo pri se* žiganju udelczenih samo 32 in da vsa ostala mladina to obsoja. Franc Jožef je v svoji zahvali Zagrebu nazval naš cm za kaznjiv in so nam zato prorokovali leta in leta ječe v Lepoglavi ali Mitrovici. Pa smo bili obsojeni Ie na 2 do 6 mesecev zapora, a v zgodovino je prišla opomba, da je Hrvatska s svojimi državnopravnimi odnosi napram Ogrski tako nezadovoljna, da vse* učiliščna miladež vpričo samega ce* sarja deja duška svoji nezadovolj* nosti s sežiganjem madžarske za* stave. Ko smo bili obsojeni, smo vsi brž nastopili kazen. Ne'kako okoli bo* žiča smo bili prepeljani v zapore be* lovarskega sodišča, da bi imeli, kot nam je rekel predsednik dr. Her* renhcizer »custodia honesta« (ča* sten zapor)- Celo prvo nadstropje je bilo prirejeno za naše spalnice, a velika sodna dvorana za študijsko sobo. Jaz sem tudi to priliko po* rabil, da sem svoje tovariše učil češko, ker smo se dogovorili, da bomo po zaporu vsi šli na praško vseučilišče. Vsled tega so mene odddlili od drugih tovarišev in me vrgli med navadne kaznjence ˇ podzemlje in mi prepovedati naro* čevati hrano od zunaj; vse to proti zakonu. K sreči so bili nekateri to* variši obsojeni Ie na 4 mesece. Ko sem ostal sam. sem se vrnil v prvo nadstropje, kjer sem imel na raz* pdlago celo knjižnico. Razen vseh potrebnih pravoslovnih knjig je bilo tn tudi dragoceno delo o Rusiji v 3 zvezkih v nemščini pod naslo* vom »Das Reich der Zaren und die Russen,« ki ga je francosko spisal najboljši poznavalec Rusije AnatoU Leroy Beaulieu, pozneje moj prose* sor v Parizu. Zadnja dva meseca zapora so mi radi samote dovolili tudi tamburico. I K Priloga »Goriške Straže« št. 30 »GORIŠKA STRAŽA« Stran 3. Briški češparji (L. Zorzut) Jih liipimo, jih lupimo tc naše in vse kranjske če zmanjkajo, jih kupimo še one istrijanske. Po cno jih objamemo debcle in koščcne, jim plavo lubje snamemo, da lepe so rumene. Olupljene vse spravimo v vclik koš jih damo, nad njc še kad postavimo, s kadilom jih žvepljamo. Pokdjcne pa strosimo in v gredah uvrstimo, potem na rošte znosimo, na solncu ji/i sušimo. Na solnčecu se grejejo, vsi polni so piconi a nam že zdaj se smejejo prelepi patakoni. Posašene poberemo, od solnca so ožgane, a vseni kosti izderemo, da le meso ostane. Pogladimo. pobožamo, na mehko jih zrahljamo, lepo vse naokrözamo, tako jih vse spečamo. In pravimo si prdvljice, vrstimo kolo sreče: uganke in zabdvljice, igraino „sraka teče". Penčanc pa zavijemo v papirje pergamente, kasone vse zabijcmo, jih vagamo na cente. Potem se odpočijemo, je delo vse prešteto, na koncti likof pijemo: na zdravje še zdaj leto! Mi zgodaj zjutraj vstajamo, nakladamo vozove, penčane vse prodajamo, da brišemo dolgove. A sreča — oh — nemila je, v nji sama goljufija, nam hrbet obrnila je, joj! slaba je kupčija. Trgovci so nagajali, nam dajali kredite, a mi presrečni sanjali, dobičkc in profitc, Presladke so nam pravili obljube zapeljive, a past so nam nastavili kupčije goljufive. Gorje! Mi smo prevarjeni na naše vse poštenje, o — mi smo oslcparjeni za ves naš trud, trplcnje. O kar kosti nabrali smo, kar dni, noči prečuli in kar mi češp spečali smo, skrbi toliko žiili. Mi zdaj po foci zvönimo, vsi sklonjcni v bolesti, v dolgovih težkih klönimo v obrestih od obresti. In čcšparji se zbiramo, a brisket kri zavreje, se medseboj prepiramo, da svet se nam ze smeje. Obnp v rebulo zlivamo in našim briškim vicam pijani mi napivamo dolgovom in menicam. Še drugo leto vzamemo ta križ na svoje rame, če pa se spet ujamemo, hudič naj češpe vzame. Slovansko bogoslužje. (Odlomek iz knjige: Dr. Fr. Grivec »Slovanska ap. sv. Ciril in Metod«.) V dobi sv. Cirila in Metoda je bilo krščanstvo na Vzhodu že tako spojeno z bizantinsko državo, da so Grki s širjenjem krščanstva širili tudi vpliv svoje države. Podobno je bilo na Zapadu krščanstvo tako združeno s frankovsko*nemško dr* žavo, da so ga uporabljali za širje* nje državnega vpliva in za pod* jarmljenje drugih narodov. Latin* ski jezik je bil v nemkih in latin* skih deželah razširjen med izobra* ženci, plemiči in meščani; bil je dr* žavni in plemiški jezik. Slovanom se je v onih razmerah krščanstvo predstavljalo kot nekaj tujega; združeno je bilo s tujimi politični* mi vplivi ali celo s tujim jarmom. Slovansko bogoslužje je bilo v te* danji dobi tedaj res važno za sir* jenje vere med Slovani in za pra* vilno ureditev cerkvenih in politic* nih razmcr v duhu mednarodnc kr> ščanske vesoljnosti in Ijudomilosti, ki v globoki ljubezni do Kristusa ne pozna razlike med narodi in stanovi. Prevelika oblastnost Ncmccv in Bizantincev je bila pa tudi nevarna katoliški vesoljnosti in cerkveni e* dinosti. Slovansko bogoslužje je imclo namen reševati katoliško ves soljnost in ecfinost proti tej dvojni nevarnosti. Krščanski Slovani naj bi se po krščanstvu osvobodili ter naj bi se brez nemškega in bizan* tinskega posredovanja naravnost združili s središčem cerkvene edi* nosti. Postali naj bi steber kato* liške vesoljnosti in cerkvene spra* ve in edinosti, ki so jo ravno takrat začeli rušiti Bizantinci. Tako viso* ke in svete namene je imelo slovan* sko bogoslužje. Zato sta ga sv. Ci* ril in Metod tako vztrajno branila, zato so mu bili tudi v Rimu naklo* njeni. V teh razmerah je bilo slovansko | bogoslužje zares izvirna in odre* šilna misel sv. Cirila. S tern se je kršeanstvo rcšilo tujega značaja; Slovanom se je predstavilo v prvot* j ni poljudni obliki kot vcra svobode, pravičnosti in ljubezni. Slovansko ozemlje je moglo postati most med Vzhodom in Zapadom v duhu ve* soljne krščanske edinosti. Srbski zgodovinarji (n. pr. Stojan Nova* kovič) z ozirom na Srbe priznava* jo, da so se Srbi s krščanstvom sprijazniVi šele potem, ko se jim je predstavilo s slov. bogoslužjem. Slovansko bogoslužje je bilo to* rej izraz in obramba krščanske ve* soljnosti in poljudnosti. Zgodovina je dokazala, da je res pospeševalo sirjenje vere med Slovani. Goto* vo je, da bi bilo velikega pomena za vesoljno cerkveno edinost, ako bi se moglo mirno razvijati v srednji Evropi. Sveti obredi in bogoslužne mo* litve, posebno molitve in obredi sv. maše so važno sredstvo verskega življenja in pouka. Zato katoliška cerkev posebno po tridentinskem ccrkvencm zboru naroča, naj se sveti obredi in molitve vernikom poljudno pojasnujejo. Vprašanje bogoslužnega jezika ni strogo versko vprašanje, ni ver* ska resnica. Važni razlogi govore za enotnost bogoslužja in bogosluž* nega jezika. Končno je bilo tudi slovansko bogoslužje Slovanom raz* umljivo samo nekoliko stoletij. Se* danji slovanski jeziki so od cerkve* no slovanskega jezika žc tako raz* lični, da Rusi, Srbi in Bolgari svo* jega bogoslužne^a jezika ne razu* mejo več. Za uvedbo in ohranitev slovan* ske^a bogoslužja je bilo potrebno državno varstvo in posebna cer* kvena uredba. Torej je odvisno od raznih okolšein in ne samo od cer* kve. — Papež Hadrijan II. jc morebiti že nekoliko tednov po prihodu sve* tih bratov v Rim naeelno dovolil slovansko bo^oslužje. A slovansko bo^osluzjc je imelo v Rimu mnogo nasprotnikov. Pred vsem so mu nasprotovali zastopniki nemških škofov in nemške države. Teh za* stopnikov je bilo v Rimu vedno preccjšnje štcvilo; tarn so nepresta* no delali proti samostojni panon* sko*moravski cerkveni uredbi in proti slovanskemu bogoslužju. Ra* stislavova in Kocljeva kneževina je bila še malo utrjena. Razumljivo je, da je sv. Cirila še na smrtni postelji skrbelo vpraša* nje slovanskega bogoslužja, in da se je moral sv. Metod še dolgo tru* diti, da je stvar uredil. (Končno jc namree sv. Metod dosegel, da jc papež Hadrijan potrdil slovansko bo^oslužje in odredil, da bo zadcla stro^ja kazen izobčenja tiste, ki bi s sramotenjem slovanskih knji^ de* lali razdor v Mctodovi cerkveni po* krajini. (Pripomba: Glej str. 90 v naslovu označene knji^e!) Slovansko bogoslužje je sedaj o* hranjeno v dveh obredih, v vzhod* ncm grškem (bizantinskem) in v rimskem obredu. Katera oblika slo* vanskega bo.^oslužja je starejša? Sv. Ciril je bil duhovnik ^rške^a obrcda; brez dvoma je na Morav^ skem nekoliko časa po tern obredu maševal in sveto mašo ^rškega ob* reda prevel na staroslovenski jezik. Kot moder misijonar pa je vedel, da se bo na Moravskem in v Pano* niji moral v glavjiem ravnati po rimskem obredu; zato je tudi rim* sko mašo prevel na slovanski jezik. Ako ni tega storil že on, je pa to gotovo storil njegov brat Metod. Ni verjetno, da bi v Rimu dovolje* vali uvajanje bizantinskega obreda na zapadncm cerkvencm ozemlju. Torej jc slovansko bogoslužje rim* skega obreda nastalo žc v Ciril— Metodovi dobi. To potrjujejo stari rokopisi. Rimsko*slovansko bogoslužje je ohranjeno med Hrvati vhrvatskem Primorju (Senj), na otokih in v Dulmaciji, grsko*slovansko pa med Rusi, Rusini, Bolgari, Srbi in med Hrvati vzhodnega obreda v križev* ški škofiji. Rimsko?slovanske bogo* služnt knji.ae so pisane z glaßolski* mi slovanskimi črkami (glagolica, glagolsko bo.qosluzje, glagolaši), ßr* ško*slovanske pa s cirilico. Izjava. (Ponikvc). V „StraŽi" od 1. t. in. se pritožuje dopisnik iz Ponikev čez g. zdravnika drja. Gentilia, čez živinozdravnika drja. Fattoria, čez g. učitelja in g. učiteljco ter kliče občinsko upravo na pomoč. Ker me dopisnik pozivlja javno v časopisih, dasiravno bi bil bolje na- pravil, ako bi bil meni svoje težave potožil v obč. uradu, sem prisiljen tudi jaz tern potom povedati resnico. Jaz se nahajam v uradu na Ponik- vah samo vsak četrtek, a vein zanes- ljivo, da je bil zdravnik v tern letu v občini trikrat, in ravno tolikokrat tudi živinozdravntk. Povem pa Vam, da imamo dogovorjeno v slučaju potrebe iste pozvati telefonično v občino, na kar se vsak takoj odzove s svojim prihodom. Ni mi znano, v koliko bi bili občani na boljem, ako hodita ona dva sem vsak teden, pri njih se no- beden ne oglasi, v slučaju potrebe bi jih morale stranke pa posebej plačati. Kar očitate g. živinozdravniku glede takse na prešiče, Vas prosim, da se z vlogo obrnete na višjo oblast, vsi Vam bomo hvaležni, ako dosežete odpravo imenovane takse; samo to dvomim, da bomo mi na Ponikvah predrugačili sklepe prefekture. Ker pišete o izkaznicah, Vam mo- rem reči, da izkaznice niso slanina, da bi se kupile tarn, kjer so debelejše in bolj po ceni. V večjih občinah je od- rejeno, da se mora prinesti v urad prošnja za izkaznico, kateri se mo 3 priložiti rojstni list in fotografija, na kar se izda izkaznica v poljubnem času. Jaz pa sem določil, da se stran- kam ne dela nobene sitnosti in se v- sakemu, ko prinese fotografijo, izda izkaznica. G. tajnik išče sam.podatke za izpolnitev izkaznic. G. dopisnik, ko bodete imeli zopet kake težave, pridite v urad na Po- nikve, in tarn bova vse napake obrav- navala. Vam potem ne bo potreba po časopisju razpravljati in boste tudipo- tolažen, da se nikjer ne godi vse tako, kakor bi mogoče kdo hotel, in se Vam tudi ne bo potreba skrivati pod pod- pis „več občanov". Rejec Anton, obč. načelnik. Knjižcunost in umetnost. »Svatba na poljani«. Stirje zbori. Zložil Oskar Dev. Iz* dala in založila Katoliška knjigarna v Gorici. Ravnokar so izšle štiri no* ve skladbe znanega slovenskega skladatelja Oskarja Dcva. Vsebina: Svatba na poljani (mešan zbor) — Jutranje zdravje (moški zbor). — Pomladni viharji (moški zbor) — Zajček teče po zelcni trati (narod* na za 6 glasni ženski zbor). Cena zbirki »Svatba na poljani« 10 lir. »Aj, ljubica ,zdaj je danl« Dva zbora. Zložil Oskar Dev. Ta zbirka obsega dva lažja zbora, in steer moški zbor »Aj, ljubica, zdaj je dan!« in mešan zbor »Turek«. Cena zbirki 4 lire. Dobi se v Kat knjigarni. „Širite Ooriško Stražo" Kaj je novega na cleželi? Pevma. Predminuli teden je »Goriška Straža« povedala svetu, na kaki stopnji stoji gotovost naše imovi* ne v Pevmi. Povdariti moramo, da je še precej nimaničev, ki jim ni dovolj, da vse leto žgejo in kurijo na naše stios'ke, temveč še prodajo ukradena drva. Čestokrat se pripeti, da kmet danes naseka in znos'i voz ali dva kolov za trte, ali drv za pro* daj. Drugo jutro ko pride z vozom ponje, nedobi nič več. Ker ponoči so gospodje tatovi, ki nc spijo tako radi, vse odnesli. Še najhuje pa jc ob nedcljah in praznikih: Mlado in staro hiti po raznih cestah in ste* zah, s sikiricami in žagicami pod jopo skritimi, v naš gozd. Tarn žaga in scka, kar jim pride pod ta* tinsko roko. Naš euvaj, četudi pla* can za nedelje in praznike, pa stro* go praznuje. Kakor mrcvarijo ti dolgoprstncži pozimi naže gozdove, tako poleti naše bregove in polja. Nc sad ne sadež ni tarn več gotov. Res čudni komunizem je tu zavla* dal. Čudni pravim, ker ta se uvažuje le pri žetvi. Pri kopanju in oranju, setvi in pletvi, ter pri plačevanju davkov, pa se ti čudni ptiči nikdar ne pojavijo. Prosimo našega gosp. obč. načelnika, naj napravi red v tcm pogledu. Dobrovo. Na velikonočni pondeljek ob treh popoldne bo „Prosvetno društvo" na Dobrovem predstavljalo znano ljudsko igro „Rokovnjači". Med odmori bo gledavce zabavala godba iz Biljane in šaljiva pošta. Nastopajo tudi pevski zbori sosednjih bratskih društev. [}ri- dite imeli boste najlepši spomladanski sprehod združen z lepim vžitkom. Brje. Bralno in pevsko društvo z Brji,pri- redi na velikonočni pondeljek dne 18. aprila ob treh in pol veselico. lgrala se bo veseloigra „Poslednji mož". Na sporedu je tudi petje in tamburanje. Na svidenje v Kasovljah! Straji 4. »GORISKA STRATA« Modreje pri Sv. Luciji. 2c dolgo ni bilo nobenega dopisa j'z naše vasi, čeravno je večina vaš* eanov naročenih na »Gor. Stra/o«. Zato prosimo, g. urednika, da ob* javi ta dopis. Tudi k nam se je vti* hotap/ila beda in pomankanje. Da* vek na samee obdači tudi pri nas precej fantov (stricev), ki pravijo: »Če bomo imcli, pa plačamo!« Ka* kor drugod tako tudi pri nas ni po* tekcl pustni čas brez plcsnega nore* nja. Za ta posel so si izbralt mlečno* zobi f ant je in dekleta privatno hišo, v kateri je nedeljo za nedeljo hreš* da s tein kvarite svoje ljubo zdrav* čala harnioryika. Fantje izprevidite, je in ugled sebi in svojim staršem. Pripomnityi moramo še, da se napa* jališče za živino, nahaja v zelo sla.* bem stanju. Ali bi sfi z združenimi moemi lahko nc napravili betona* stega korita? Očividec. Prapetno pri Šentviški gori. Cvetno nedeljo popoldne se je pri nas dogodil nesrečen dogodek. Le* opold Vogrič, mladenič iz Prapetna stev. 94 je že dalj časa bolehal, omraqil se mu je um. Vendar vedno ni bil težko bolan. Omenjeno po« poldne pa je bil s svojo teto sam doma, ko se mu je zopet bolj zme* šalo v glavi; napadel je teto, ki se mu je izvila, nato je zbežal. Po dol* gern iskanju so ga našli vtopljenega v vodnjalku pred hfišo. Pokopali so ga v torek dopoldne po cerkvenih obredih. Pokoj njemu dodeii Bog, ostälim tolažbo! Dolnje Cerovo. Skromna je naša vasica, v kateri stoluje na prijaznem vršičku ljubka cerkvica sv. Lenarta, z lepo sliko Matcre Milosti v prezbiteriju. Za to cerkvico je v soboto 2. t. m. prev. knezonadskof v svojem dvor* cu posvetil tri nove zvonove, ki bodo bržkone dosegl|i predvojne. Pri posvečenju so kumovali naši ugledni domačini gospe in gospod^ je: Rudi, Ernestina.in Fanina Rutar, nadsvetnikovi tcr bivši potov. uei* telj kmetijstva g. Alojzij Cot'ic. Vsem dolgujemo obilo hvaležnosti. Trije skromni slavoloki, katere je postavila mladina so dičili vas, ko so na dveh okrašenih vozeh pripe* ljali zvonove, znanilce duhovnega prerojenja. Pomenljiva pozdrava sta im el a Vanko in Zmagoslava KVnc v imenu vaščanov. Tudi naš cerkveni zbor je zapel pesem »Zvo* novom« pod vodstvom Aleksandra Blažice. Zvonove je vlila tržaška li* vrarna Lapagna, vstavil pa jih je g. Brešan iz Podgore. Vsem, ki so pri* pomoglji, da smo dobili te velikonoc* ne piruhe izrekamo dolžno zahvalo in Bog plačaj! Hvaležni vaščani. Lokovec nad Kanalom. V nedeljo 27. marca ob devetih predpoldne, ko so ljüdje prihajali k maši, sta se pulklatila v gostilnc k g. Winklerju dva neznana mladeni* ea okrog 30 let stara. Na prvi po* gled sta postala gostilnicarju in drugim ljudem, Iql so bili prisotni, sumljiva. Izdala sta se kot lesna tr^- govea, popraševala sta po Mariji Šuligoj, ki ima smreke na prodaj. Ko je prišel orozni'ski brigadir iz Cepovana, jo neznana lesna kupea pobri šeta proti Čepovanu. Ko vidi brigadir, da ta dva kupea nimata eiste vestfi, je takoj tudi on urno sei za njima. »Kupea« videč, da jima sledi orožmik, jo takoj udajita pod cesto eden na levo drugi na desno. Za desm'm je skočil brigadir. Ko sta se zgrabila, se je brigadir zelo pobil na roki in nogi. Ko je ustrel/'l proti neznancu, se je konečno vdal. Ko slišijo ljudje strel, so takoj šVi na pomoč brigadirju in vidijo kaj se godi. Udarijo takoj še za drugim zločincem kolegom, ki je pa tekel na vso moč proti čepovanski mej|i. Med begom je metal od sebe razrxo vlomilno orodje. Ko ga en fant dohiti, udari ubežnika, da kar omaga in se uda. Tcdaj mu re= cej'o da naj jim sledli. Kar na mah se začne neznanec zopet braniti. Ko vidi, da so fantje močnejši i ponižno poklekne ter pros;!, da naj I ga puste, da jim da 3000 lir in vse kar ima. A fantje ga niso usljišali1, j marveč hajd ž njim k Winklerju. Tarn je že čakal brigadir s prvitm ubezmikom, nakar pošlje še po dva orožnika v Čepovan. Med tem jih je preiskal in našel pri njih razno vlomilno orodje, svedre, zage lin še vrečo ponarejenih kljucev. Zloeinca nista hotela i!zdati od kot sta. Sodi se pa, da sta od blizine Gorice, ker ju izdaja njuno1 nareeje v furlanšč|!ni. Hvala Bogu, da sta prišla v roke pravici, da bodo varni ljudje in njihovo imetje. Pa tudi zato, da ne bi po kakem vlomu letel sum na poštene ljudi! Pečine. Letos bomo praznovali peto veliko noč brez božjega groba in obredov velikega tedna ter brez vstajenja, ka- terega smo se Še kot otroci veselili in kot odrasli s hrepenenjem pričakovali. Pomlad je prinesla novega živ- ljenja. Vse se trudi in obdeluje njive ' in polja v upu, da bo morda letos bolj blagodejna in plodonosnaletina —kot pa lani. Bog daj! Na cvetno soboto je sei tuk. po- j sestnik Jurij Klemenčič v Oblaz-Tri- bušo po opravkih. Ko ga zvečer ni bilo domov, so ga šli iskat. Nasled- nji dan popoldne so ga našli, seveda — mrtvega. Bil je vseskozi dober kri- stjan, svoj čas je bil tudi podžupan in se je veliko trudil za nabavo tedanjih zvonov; omenjamo to, ker se morda ni kdo strinjal s trikratnim zvonenjem, in pogrebom. Pogreb se je vršil v torek 12. t. m. Prihitelo je mnogo občinstva, hoteč s tem pokazati težko prizadetim ostalim svoje sočutje in pomoliti za dušo po- kojnika, kateremu bodi Bog usmiljen in prizanesljiv sodnik. Neutolažljivi, teško — preizkušeni družini naše pre- iskreno sožalje ! Listnica Kmecke^delavske zveze in Političnega društva »Edinosti« v Gorici. 1. Klavora Anton, Bača: Roka ni mogoče več zamuditi, ker je bil re- kurz pravočasno vložen. Pismo sledi. 2. Špacal Franč., Kostanjevica: Zgla- site se ob priliki v tajništvu, da Vain lahko sestavimo rekurz proti negativ- nem odloku. 3. M. M. Kam no št. 42: Proti ne- gativncm odloku ni mogoče rekurirati, ker bi bil gotovo brezuspešen. 4. Bajc Ana, Podkraj: a) Podrezajte pri županstvu, da odpošlje čimprej mr- tvaški list možev, ki ga je komisija zahtevala dne 26. 3. 1927; ko dobi komisarijat dokument, bo Vaša prošnja v kratkem rcšena; b) Vašemu pokojne- mu možu ni še bila priznana pokojnina; invalidna knjižica, ki je bila pred krat- kim doposlana županštvu, pripada v rcsnici Bajcu Francetu, ki živi začasno v Gorici. 5. Pavšič M., Kal št. 46: Zglasite se ob priliki v tajništvu. 6. Marinič Jož. Medana št. 13: Zgla- site se ob priliki v tajništvu. 7. Podgornik Jož., Gorica, Via For- mica 28: Upati je, da bo Vaša po- kojninska prošnja v kratkem ugodno rešena. 8. M. N., Gorica (Castello 4): Zgla- site se ob priliki v tajništvu. 9. Rijavec Amaljo, Črniče: V Vaši zadevi smo posredovali v Rinui. V kratkem dobimo končen odgovor. 11. Žižmond A., Stara gora št. 90: Vam je bila potom našega posredo- vanja poviSana pokojnina od 200 lir na lir 252. Ob priliki zglasite se v tajništvu. 12. Z. f. Solkan: Zglasite se ob pri- liki v tajništvu. 13. Kopačin Franc, Št. Vid št. 41: Pokojnina se Vam je nakazala dne 5.-2.-1927. z odlokom st. 56065. Pla- Čilni nalog je bil tudi že dan zakla- dnemu nadzorništvu v Vidmu. 14. L. M. Kožbana: Zglasite se ob priliki v tajništvu. 15. L. Fr., Hrenovice (Postojna): Glede Bizjaka Ivana pok. Mihaela Hrašče št. 24 smo posredoval pri na- bornemu komisarju v Trstu, ki je pisal vojaškemu komandu pri Sv. Justu, naj vpoklic Bizjakov odloži, dokler ne za- dosti zahtevi po prednjaških vajah (corso premilitare). Ako ne napravi prednjaških vaj, .bo moral prihodnje leto odslužiti 3 mesece, sicer bo ,po- polnoma oproščen. 16. /. P. T. 56: 1.) prvo vprašanje morate bolj pojasniti in nam predvsem sporočiti naslednje: a) kdo se hoče vknjižiti; b) zakaj se hoče vknjižiti; 2.) Zadevo morate prijaviti komisarjatu za delitev občinskih zemljišč v Trstu (Via Cavana št. 13.) do 7. junija, če niste še prijavili. Le ta komisarjat Vam za- more dovoliti vknjižbo. Tajništvo. Velikonočna voščila. Ivo Šorli, Grahovčan, zdaj v Col- lechio v Parmi pošilja vsem v domo- vini velikonočna voščila in pozdrave. ¦ * * Železničarji, ki se nahajajo v No- vem Piemontu žele vesele velikonočne praznike cenjeni „ Goriški Straži ", ki nam redno donaša novice iz naših preljubih krajev, ter starišem, sorodni- kom in vsem znancem. Božič Franc iz Idrije pri Bači, Fabjan Franc iz Gorice, Gulič Karol iz Trsta, Mihelič Mihael iz Trsta, Smrdel Lukež iz Herpelj pri Kozini, Brajnik Alojz iz ŠtandreŽa, Ne- dil Josip iz Trsta. * * * Slovenski fantje, ki se nahajamo v Braziliji mestu Porto Alegre, pošiljamo mnogo pozdravov vsem slovenskim fantom in dekletom. Želimo vesele in srečne velikonočne praznike posebno „Goriški Straži", ki nas druži z doma- čimi kraji. Fantovski župan iz Kostan- jevice na Krasu: Spačal Ivan, Jožef P., Spačal Franc, Milanič Alojz, VojŠčica, Juren Jožef, Vojščica, Dugulin Angel, Vojščica, • * ¦ Najlepše pozdrave za velikonočne praznike pošiljamo slovenski fantje, ki služimo pri 2. avtomobilskem polku v Alessandriji, tebi, draga „Goriška Straža" ki nam redno prinašaš novice iz na- ših rojstnih krajev, staršem, bratom, sestram, fantom in dekletom, posebno pa letniku 1907. Plešnar Viktor, Zadloh pri Črnem Vrhu, Vidmar Jozef, Gradi- škuta pri RenČali, Krajnc Alojz, Svino pri Kobaridu, Sivec Alojz, Vrsno pri Kobaridu, Plešničar Milovan, Sedovec pri Grgarju. Maurice Leblanc: Skrivnostno oko. (Doživljaji Arsena Lupina.) Sedaj se zmisli, da sta se Gilbert in Vaucheray prej zelo čudno ob* našala; niti za trenutek se nista lo* čila, kakor da bi drug drugega nad* zorovala. Kaj je torej? Notranji nemir žene Lupina na* zaj k hiši; mahoma zasliši od En* ghiena sem korake, ki se bližajo: »Zapoznel šetalec ...« Zabrlizga in skoči k glavnim vra* torn pogledat po cesti. Komaj je odprl eno krilo vrat, poei strel, nje* mu sledi globok vzdih. Pohiti na* zaj, steče v hišo, skoči na teraso in plane v jedilno sobo. »Grom in strela! Kakšne neum* nosti pa počenjata?« Gilbert in Vaucheray sta se va* ljala po tleh tesno objeta. Po ob* leki so lili krvni curki. Lupin je vzrojil. Toda že je Gilbert potlačil nasprotnika pod se in mu iztrgal iz rok neki predmet, ki ga Lupin ni mogel spoznati. Vaucheray krvaveč iz rane na rami je padel v nezavest. »Kdo ga je ranil? Ti, Gilbert?« praša Lupin razjarien. »Ne ... Leonard.« »Leonard? Saj je bil vendar zve* zan...« »Se je razvezal in našel samo* kres...« »Lump! Kje je?« Sluga je ležal na hrbtu s prekri* žanima rokama in z bodalom v gol* tancu. Obraz mrtvaškobled. Rdeč eurek se vije iz ust po obrazu. »Oh!« se opoteče Lupin, ko ugle* da mrtveca, »mrtev je.« »Ali mislite ... ali mislite ...« vpraša Gilbert jecljaje. »Mrtev, rcčem ti!« Gilbert izjeclja: »Vaucheray je bil... on ga je zas bodel.« Bled od jeze ga Lupin zgrabi. »Da, Vaucheray... in ti tudi, ti podlež! Saj si bil poleg in nisi prc* prečil... Kri! Kri! Saj veste vsi, da jaz tega ne trpim. Moriti ne pu* stim, naj raje nas. O, to utegne slabo biti za vas, bratci... Pazite se pred giljotino!« Pogled na mrtvo truplo ga je presunil. Gilberta strese in očitajo* če vpraša: »Zakaj ... zakaj ga je Vaucheray umoril?« »Hotel mu je žepe preiskati in najti ključe od stenske omare. Ko se je sklonil čezenj, je opazil, da si je rokc osvobodil... Tedaj se je ustrašil... in je sunil.« »In strel iz samokresa?« j »To je bil Leonard ... imel je i orožje v roki... Predno je izdihnil je imel še toliko moči, da je pri* tisnil na petelina ...« »In ključ?« »Vaucheray ga je vzel.« »Je odprl?« »Je.« »Je kaj našel?« »Da.« »In ti si mu hotel vzeti... Kaj je potemtakem bilo?... Skrinjica z re* likvijami? Ne, nekaj manjšega... Kaj torej? Odgovori vendar ...« Iz molka in iz odločnega izraza v Gilbertovem obrazu je sklepal, da sploh ne dobi odgovora. Z grozečo kretnjo plane k njemu: »E, boš govoril, boš ljubček! Pri j Lupinovi časti, jaz te bom spove* ! dal. Toda zdaj se je treba zganiti. Naprej, pomagaj mi... Vauche* raya morava spraviti v coin ...« Stopila sta spet v jedilnico in Gil* bert se je sklonil nad ranjenca, ko ga je sunil Lupin: »Čuješ?« Nemirno se ozreta krog sebe. V oblačilnici nekdo govori... tih, tuj glas iz daljave... In vendar sta bi* la prepričana, da ni v prostoru ni* kogar razven mrtveca, cigar motne obrise sta videla. Glas je spet spregovoril, zdaj ; jasno, zdaj spet pritajeno, nepotr* pcžljivo, neenakomerno. Lupin je čutil, kako mu obliva pot lobanjo. Kakšen glas je ta skriv* nostni glas od onkraj groba? Sklo* nil se je čez slugo. Glas je umolknil, nato se spet znova glasil. »Sveti mi boljše,« ukaže Gilbertu. Se vedno se je malo tresel; nepo* pisna groza, ki jo ni mogel potlačiti, se ga je polastila. Dvom je bil iz* ključen: Ko je Gilbert dvignil senč* nik, je bilo gotovo, da je glas pri* hajal iz trupla, ne da bi se na ob* razu mišica zganila. »Zona me obhaja,« se zgrozi Gil* bert In še vedno isto skrivnostno še* pctanje!------ Zdajci se Lupin gromko zasmeje, zgrabi za truplo in je prevali. »Tukaj imamo!« reče, ko je opa* zil svetel kovinast predmet. »Tu imamo, toda resnično, dosti casa sem rabil za to.« Na mestu, kjer je ležalo truplo,. je ležalo telefonsko slušalo. Lupin je brž nastavi na uho. Sko* raj istočasno se ponovi sum; toda sc je še podvojil, potrojil z različ^ nimi vzkliki, kakor če bi istočasna več oseb hkratu govorilo. »Ste se tarn? ... Ne od*ovarja več ... Strašno ... Umorili so ga ... Ste še tarn? ... Kaj se je pripetilo? ... Pogum ... Pomoč že gre ... Po* licija ... vojaštvo ...« (Dalje.) »ÜORJSKA STRA2A« Stran 5. Darovi. Za Alojzijevišče: Vlč. g. Ante Češor- nja, župnik, 10 L. Prisrčna hvala! Za slov.sirotišče: Gabrijela dr. Fran- kova v Solkanu, daruje L. 100. ZÄHVÄLÄ! Podpisani dr. Stojan Brajša in so- proga se najprisrčnejše zahvaljujeta g. drju Francu Jakončiču, zdravniku v Gorici, ki je s svojim stro- kovnim in znanjem in požrtvovalnostjo rešil izsmrtne nevarnosti njunega sinčka Stojana. Gorica, dne 14. aprila 1927, Dr. Stojan in Stefanija Brajša. Tvrdka Cav. M. M0ZZ1, dediči opo- zarja tem potom vse cenjene odjemalce, da je njen zastopnik za Goriško na levem bregu Soče in severno od že- lezniške proge Gorica-Krmin le gospod Eduard Knez iz Borice. Tvrdka javlja, da je bilo le vsled | netočnega pojmovanja zastopnikovega I območja možno izročiti seme sviloprejk ! namišljenim zastopnikom. Tvrdka prosi , torej cenj. klientelo, da polhiti s svojim ! naročili pri g. Edvardu Knezu, via Vo- ' gel St. 27. Gorica. \ Naznanjam slav. občinstvu, da sem otvoril lastno kotlarsko delav- nico v Gorici, »Pri zvezdi« na sta* rcm tr.nu. — V zalogi imam izdela? ne kuhin jske kotlc, škropilnice itd. Alojzij Leban, prej reditelj pri stari kotlariji. Delavliica »Centrale« Gorica — Vialc XXIV Ma^gio St. 2. — Ve» lika delavnica za moto-cikle in bi- cikle. Gostilno z vso opravo oddam ta* koj v najem. Obrnite se na: Fra* telli Guadalupi, Corso Vitt. Em. Ill štev. 54. Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem se preselila s svojo trgovino z mrtvaškimi predmeti iz Raštela v NUNSKO ULICO St. 10. Trgovino sem izpopolhila z vsakovrstnimi predmeti. Cena rakev za odrasle je od 70 lir naprej. Pavsič Terezija, Nunska ulica 10. Velika izbera prenosljivih gra« mofonov, plošč, igel itd. — Velika zaloga fotografskih šip in papirja za fotografe; fotografski aparati itd. Tvrdka E. Vokulat & Co. Go* rica, Corso Vitt. Em. III. št. 7. — Tel. 3—47. SEMENA. Domača črna triletna detelja, lu- cerna, trave čistc in mešane z detL> Jjo, krmilna pesa nemška »Ma- muth« in »Eckendorf«, čebuljčck in vsa vrtna semena dobite v trjLjo-- vini JOSIPA MUNIHA, Sv. Luciju ob Soči. ZOBOZDRAVNIŠKI ATEUE ROBERT BERKA Gorica, sedaj Corso Verdi 36. Laboratorij otvorjen že leta 1918. Sprejema od 9. do 12. in od 2. do 6., ob ncdeljah in praznikih od 9.—12. agquIdelT alabMa I proti izpadanju las. Ysebuje kinin in je vsled tega ]>o* sebno priporočljiva proti prehlädü j in za ojačenje korenin. Steklenicd po 6 lir — se dobiva v lekarni (Ja> stellanovich, lastnik F. Bollaiio, ! Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici, : Via Carduci 9 pri Fiegel. A. Žnideršičeve panje najnovcj= šc^a sistema, ima v zalotfi Čebelar* ska zadruga v Gorici, via S. Gio* vanni 6/1. Cene konkurenčne. Goriska Straža" yy v vsako hiso! ^>]^>>^^S^a^a Lloyd Sabaqdo- Prihodnje vožnje: v Severno Ameriko: »Conte Rosso« 22. 4. 1927. »Conte Biancamano« 10. 5. 1927. Iz Genove v Njujork v 9. dneh; v Južno Amenko: »Principe di Udine« 26. 4. 1927. »Conte Verde« 12. 5. 1927. »Principessa Maria« 18. 5. 1927. Iz Genove v Buenos Ayres v 13l/2 dneh. v Avstralijo: »Re d' Italia« 29. 4. 1927. Informacije daje in sprejernn prednaročila na vozne listke z«< stopnik F. Rosich, Gorica, Via Contavalle ši. 4. niačam najviSje cene za kože lisic,podia- \^ -wr # *r^ 'mrr ¦ sic, kun, zajcev, mack, veveric, jazbecev in IV JT H. 5J ^w m WALTER WINDSPACB - Oorica, Via Carducci 6 PODRUŽNICA Ljubljanshe hreditne banhe y %wm Corso Ver0 CCIttPSIS LjUdLJHNh Din. laOC^OOO Podružnice in agencije : Brežice, Celje, Črnomelj, Qorica, Kranj, Logatec, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Novomesto, Ptuj, Prevalje, Rakek, Sarajevo, Split, Trst. VBogc na knjižicc po 4% VHoge v tekočeiri računu lir ali dinarjev, (najugodnejše obrestne mere). Nakup valut, čekov, deviz in cbligacžj vojn<^ odškod- nine (bonov) po najugodnejših cenah. Nakazila v tu- in inozemstvo. Borzni in ostali bančni posli. VellRe tovarne Po znižanih cenah - (AL RIBASSO) bssi^=bs-—-=- UDINE — Via Savorgnana 5 — UDINE „ -60 „ -.80 „ 1.50 .. 1.50 Obrobljeni žepni robci. . L.-.40 „ prfiči za caj . . Žepni robe! beli z robom „Ajotu1" Brisače „Reclam" .... „ za posodo križaste ¦ voylate . „ i.7O Plenice gobaste..... „ i.7O „Oxford" zamoške srajce . „ 1.90 Otroški povoji..... „ 130 Pleaice na pol lanene . . „ 1.95 Madapolan „Piave" . . . . „ 1.95 Moške nogavice škotske . . „1.95 Domače platno..... „ 2.40 Madapolan „Insuperabile" . „ 2.40 Domace moške nogavice . ¦ „ 2.25 Nogavice z dvoino peto „Extra*4 „ 2.50 Pravo platno „Madonna" . . „ 2.50 sledece cene, Ri so (lobasie brisače..... „ Modercki vezeni..... „ Domače platno „Extra' . . ., Platno „ Madonnau posebne vrste „ Crep za ženske lialje . . . „ Žen. nogavice iz perzij. tkanine „ Perkal za ženske halje . . „ Brisače iz težjega crepa . . „ Angleško jajčasto blago . . „ Madapolan „Extra" . . . . „ Pravo platno „Scnola" 80 cm. „ Traliž za žimnice .... ., Ženske svilene nogavice . . „ Preproge iz jute..... „ Obposteljne preproge Reclam Ženske jopice ..... Jajčasto blago (posebne vrste) zopet znižane: »» » 2.25 2.95 2.95 2.95 2.95 295 2.95 3.25 3.30 3.95 3.90 3.70 3.95 4.25 4.25 4.50 4.10 Angleški batist „Mako" • Domače platno 150 cm. . Blago za prte svetlo 140 cm Platno „Madonna" läOcm Platno Scuole 150 cm ¦ Žamet za lovce .... Vezene srajce..... Vezeni „Combineus" • • Svetlo platno 150 cm . . Svilen mušelin Fantasia Preja 150 cm..... Platno Madonna 240 cm Posteljno pregrinjalo trikot dvojno Servis za 6 oseb . . . . 12 oseb extra Žimnica, 12 kg žime ¦ • ¦ 99 4.60 4.90 5.90 6.50 7.50 8.50 „ 9.90 „ 9.90 „ 5.50 „ 5.50 „10.50 „11.50 „16.90 „25.50 „ 6i. v 49. „40.— Se sprejeroisijo naročila tudi po posts. Blago s katerinri bi ne bil odjemalec zadonroljen, se sprejme nazaj. ^================zz-=z^^ Poseben popusf razprodajalce m MU ni prisiljen hupiti blaga, čc ystopi u trgoyino. Pasfrezba v slovenshem in imkern jezihu. m. B. - CENE STALNE VIDEM - Via Savorgnana - VIDEM 1 Stran 6. »GOR1SKA STRAŽA« LERARHfl [flSTELLflNOVICH (La§tnik F. Bolaffio) TRST - Via Giuliani 42 pri Sv. Jakohii (blizn slovenske sole) Izvrsfna domača zclravila: Bcp deirniabopda Castellanouich Prepreči izpadanje las. - Ker vsebuje kinin, ima to moč, da učvrsti lasni koren, odstrani prhljaj ter ohrani glavo zmeraj čisto. —J----------======= V Gorici se prodaja pri Fiegeflniij Via Carducci St. 9. Cena steklenice L 7*50. Vsa naša zdravila so sestav- ljena pretežno iz rastlinskih snovi na podlagi dolgotrajne skušnje in nasvetov najod- licnejsih zdravnikov. - - - - Jamči se za čislost vsake ::: posamezne sestavine. ::: ' Elyhol [Qstellenovich Krepčilno sredstvo brez alkohola. Ima gotov uči- nek proti splošni slabosti, glavobolu, - pomanjkanju teka, oslabelim živcem in za žene v slučaju ne- rednega krvavenja.------ Cena steklenice L 8*50. Za popolno ozdravljenje '. 6 stekl. L 45*50. v Cena steklenici za odrasle Lir 7*50 za otroke Lir 5. Po pošti pošljemo s pouzdjem^ ako naroči kdo usaj 2 steklenici ^^^^ HRrHtii I SMILillDD [astEllanonich j Priznano najboljše sred- : stvo za čiščenje primerno : za pomladansko zdrav- j ljenje, vrtoglflvost, pritish hrui : V Sjlavo, motnje vida pri j starejših ljudeh poflpnenjB Žil : in sploh vse bolezni, ki | imajo vzrok V slain Ob- : tohu hrvi. =—=^^ I Cena steklenice L 13. • • Za popolno ozdravljenje • « stekienic L 60. Kadar kupujete naša zdravila, zahtevajte napis CASTELLANOVICH in itneli boste jam- L stvo, da so zdravila pristna ter ciste sestavine.