PRIMORSKI DNEVNIK K 5*2*«“ Plačana v gotovini ■ • Abb p°staie i gruppo - Lena 70 lir Leto XXV. St. 159 (7353) PO ZASEDANJU CK PSI IN VSEDRŽAVNEGA SVETA KD Predsednik Saragat je začel posvetovanja De Martino tajnik PSI, Piccoli tajnik KD Izjave Terracinija po pogovoru s Saragatom - PSI za nadaljevanje politike leve sredine in prav tako tudi KD lova n' ^ 1°' — Predsednik republike Saragat je začel danes posve-nika 18 ses*avo nove vlade. Najprej je sprejel bivšega predsed-U zbornice P t'6 ■•Gr°nCh',a’ T?.ko1 nafo Je sPreiel predsednika poslanske S8'-50 minut- Pertini h°,el in ' tasn'kariem nobene izjave, sanP/aVr. *ako ,uc*' ne predsednik or.- , Fanfani' ki 9a je Saragat tnH?' t.akoi na,° in se Pogovarjal 1 njim 50 minut. popoldi Drei' k; - Je Saragat sprejel naj-daiia ,se§a predsednika ustavo-hlrf ta .! skuPščine Terracinija. Tudi L r *“govor Je trajal 50 minut. Po t mkfr^U le Terracim podal čas-sim i , 9°lSo izjavo. Med dru- 5 fZ Jki dHejal: da nad vsemi gla-ri i:t ’ dajejo predsedniku repub- ^ raSif Sp°^odda’ soclbe in napotila za ^ onteV . zs> prevladuje glas, ki I naSrr*8 lz vse države, zlasti v da-I i;. Položaju, ko ljudske mno-®e< brez razlike vedno odločneje 6 S o 1 ti ' JU« ai1 0 .1 a' k« .J ce,fl u f I f1 Novi tajnik PSI francesco De Martino 1 l1; Zahte. Novi podtajnik PSI Giacomo Mancini 1 ' 'UHPVa i M* jo J0* naj se končno začenja-bletv.j evaW številni nerešeni pro- j d»i. '< a>i Je. da ni nobenega dvoma, bloki1!* nedavna pobuda socialde-tem !,v težila med drugim za .a bi ta glas utihnil. pok v# raTT!L-Je dalje, da- bi sedanji po-W- okvir, la*dem°kratskega načrta v 9 bekat' stranke utegnil pripeljati prrf luris*;-re skupine in nekatere avan-■ri “ sku; ,Ct1e sile do tega, da bi po-0 Se to6 v teJ smeri revanšo. Da kraj;B Vpreči, je potrebno v najeli držav-ni času rešiti krizo in dati bof lev0 k.vlado Jasne usmeritve na cef Svojem1 naJ b° po svoji sestavi in jA tivn0n Programu obvezana pozi-' stva j odgovoriti na zahteve Ijud-v° doki.delavstva, ki pričakuje no-hiiip Jbcno smer, ki naj jo navdi-forrp Smoka akcija temeljitih re-Sebi ■ uka rešitev krize samo po ki bj lzklJučuje enobarvno vlado, bila 'J najboljšem primeru pome-formp Ozltev vsake pobude za re-čila ’ ,t°da bi tudi lahko omogo-domPrav° nasilnih dejanj pro- fif: j# & ljo, naj bi se nesoglasja v najkrajšem času ugladila. Vodstvo je poleg tega potrdilo vodilno osebje glasila stranke «A-vanti«. Centralni komite je soglasno, samo z enim vzdržanim glasom, o-dobril predloge posebne komisije za izpopolnitev komiteja. Prav tako so odobrili predloge glede spopolnitev pokrajinskih federacij in takoj nato je bila odobrena ob pet nasprotnih glasovih lista novega vodstva. Pred zaključkom so sprejeli še politični dokument, s katerim centralni komite poudarja politično linijo, ki jo vsebuje dokument De Martina, Giolittija, Mancinija in Viglianesija, ki je bil odobren na seji 4. julija. V zvezi s krizo vlade poudarja centralni komite zaupanje v sposobnost politike leve sredine in se zavzema za nadalje- , __ vanje te politike na podlagi pro- ff00* J* psu ™ova .Potrjuje ve h to hil L, Ijamiost leve sredine------------ pin, naj v tem smislu usmerijo svojo dejavnost. Zatem je centralni komite izglasoval pohvalo strankinemu glasilu in nato je bila seja zaključena. Takoj nato se je sestalo novo vodstvo, ki je imenovalo novo tajništvo. Člani centralnega komiteja, ki pripadajo avtonomni struji, so danes objavili ■ izjavo, v kateri pravijo, da zanje še vedno velja Nen-nijev poziv in zaskrbljenost, ki je dala povod za poziv. Zato so sklenili nadaljevati svojo dejavnost za uveljavitev načel in uresničenje politične linije, ki je temelj avtonomne funkcije PSI z namenom prizadevanja v stranki, da se u-stvari novo stanje, ki naj jo zavaruje pred nevarnostjo, ki izhaja iz degeneracije režima struj. Danes popoldne se je sestalo vodstvo PSU pod predsedstvom tajnika Femja. Odobrili so dokument, ki pravi, da je razkol med socialisti nastal iz osnovnega političnega razloga, ki je nasprotujoča sd sodba o odnosih s KPI. Dalje je re- grama, ki je bil svoj čas dogovorjen med strankami koalicije. Zato pooblašča vodstvo stranke in vodilne organe parlamentarnih sku- to. privrženosti samo tej politiki. Toda to politiko mora označevati, poleg reformacijskega programa tudi samo sebi zadostna manjšina, «ki naj iiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii ZARADI STALNEGA RAZVOJA ODNOSOV ZAR in Vzhodna Nemčija navezali diplomatske odnose Nota egiptovske vlade italijanskemu poslaniku v Kairu KAIRO, 10. — Egiptovsko zunanje ministrstvo je javilo, da sta ZAR in Nemška demokratična republika Sklenili navezati diplomatske odnose na ravni veleposlanikov. Izjava zunanjega ministrstva pravi: ((Zaradi stalnega razvoja odnosov med ZAR in Nemško demokratično republiko sta vladi teh dveh držav sporazumno sklenili navezati diplomatske odnose na ravni veleposlaništev. Vladi bosta kmailu izmenjali veleposlaništvi.« Egipt je peta arabska država, ki priznava Vzhodno Nemčijo za Sudanom, Sirijo, Irakom in Južnim Jemenom. «A1 Ahrarn« piše, da je načelnik oddelka za evropske zadeve v egiptovskem zunanjem ministrstvu El Nagar v včerajšnjem pogovoru z italijanskim poslanikom, ob navzočnosti funkcionarja Zahodne Nemčije, ki je dodeljen italijanskemu poslaništvu, obrazložil stališče egiptovske vlade v zvezi z dvema Nemčijama. Italija namreč skrbi za korist Zahodne Nemčije v Egiiptu od leta 196ET ko je Egipt prekinil diplomatske odnose z Bonnom. «A1 Ahrarn« piše, da nota, ki jo je egiptovski predstavnik izročil italijanskemu poslaniku, poudarja, da je egiptovska vlada mnenja, da se mora izboljšanje odnosov med Bonnom in Kairom nadaljevati, in upa, da bo Zahodna Nemčija razumela egiptovsko priznanje Vzhodne Nemčije. Egiptovska vlada upa poleg tega, da to priznanje ne bo preprečilo nadaljevanja sodelovanja med dvema državama in ne bo izključilo možnosti obnovitve diplomatskih odnosov med Kairom iin Bonnom. Načelnik vzhodnonemškega konzularnega predstavništva v Kairu je sporočil, da bo Vzhodna Nemčija sporočila jutri egiptovski vladi ime svojega veleposlanika, ki bo dode; Ijen Kadru. Jutri zjutraj bo prišel v Kairo ministrski podpredsednik Vzhodne Nemčije Gerhard Welss, ki je sedaj na obisku v Južnem Jemenu. Pogajanja za osvoboditev ameriških ujetnikov Nobenih napredkov na pogajanjih za Vietnam PARIZ, 10. — V Parizu, kjer je danes tudi petindvajseta seja konference za Vietnam potekla brez vsakršnega napredovanja, se je a-meriški pacifistični voditelj David Dellinger že dvakrat sestal s polkovnikom Ha Van Lauom, podna-čelnikom severnovietnamske delegacije na pogajanjih. Dellinger, ki je predsednik »ameriškega odbora za konec vojne v Vietnamu«, je dospel v francosko prestolnico na povabilo hanojske delegacije, s katero naj bi se pogajal o formalnostih povratka v ZDA treh ameriških ujetnikov, ki so jih osvobodili v Hanoju 4. julija. Kot je povedal Dellinger, zahtevajo severni Vietnamci jamstva, da bi se smeli osvobojenci sestati s predstavniki ameriškega tiska, preden bi prišli v rake funkcionarjem Pentagona. V podobnih primerih se je namreč doslej dogajalo, da osvobojeni ujetniki niso smeli govoriti s časnikarji, kar je dovoljevalo o-brambnemu sekretarju Lairdu in drugim, da so nadaljevali kampanjo o namišljenem nečloveškem ravnanju z ameriškimi ujetniki v Severnem Vietnamu. Dellinger je dejal, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bi dobil od ameriških pristojnih oblasti jamstva, ki jih Hanoj zahteva, ter izrazil prepričanje, da se bo njegova misija uspešno zaključila. zavrne vsako dvoumno odprtje nasproti komunistom«. Dalje je rečemo, da «se ta pogoj vendarle ne zdi uresničljiv spri. čo razlogov in dejanj, ki so pri-peljali do ustanovitve PSU to do stališča nove večine v PSI«. < Tajnik PSIUP Vecchietti objavlja v tedniku stranke «Mondo nuovo« uvodnik, v katerem piše med drugim, da sta «zgrešena apriotristično nezaupanje, kakor tudi enostavni objem s PSI«, t. j. zmagoslavno gledanje na krizo, kakor tudi alar-mizem, ki bi šel preko potrebne budnosti v težavnem trenutku, ka kor je sedanji. Nasprotno, potrebna je pogumna politična akcija, Id naj zajame celokupnost vz-rokov, ki so pripeljali do razkola v PSI in ki zajemajo tudi katoliške množice. Nato dodaja: ((Popolnoma smo v redu, da lahko predlagamo novo naprednejšo enotno politiko, ki naj se uresniči okoli vsebine razredne oblasti.« Zasedanje vsedržavnega sveta krščanske demokracije se je za- cheli. Dcnat Cattie je izrekel pridržke glede ostavk in zamenjav. V svoji voiiini izjava je Donat Cattin ugotovil, da so se na kongresu stališča izkristalizirala povsem drugače, kakor se je to pokazalo z izvolitvijo Piccobja za političnega tajnika. Izrazil je zaskrbljenost in pridržke zaradi te spremembe in dodal, da ni rad glasoval za K,codiija, toda ne iz osebnih razlogov, temveč zaradi tega, ker se s tem prekinja reden razvoj dialektike v stranki, ki je prišla do izraza na kongresu. Poleg tega je izjavil, da to glasovanje ne pomeni potrditve pretekle politike, temveč ve'ja samo, dokler se ne bodo mogla načeti vprašanja za novo večino v stranki. Nato je dodal, da mora pri sestavi nove vlade ostati bistvo navzočnosti PSI, tudi če bi v vladi bili socialisti poleg demokristjanov edini; izključiti je treba vsako možnost enobarvne vlade. Pripadnik. nove večine Curti je izjavil, d:a je njegova skupina glasovala za PiecoEja, zato da se uredi življenje v stranki v sedanjem trenutku. Dodal pa je, da ima to stališče pomen čakanja, zato da se okrepi leva sredina, in pomen spodbude, zato da se notranje stanje v stranki razvije v smeri nove večine. __________________________TRST, petek, 11. julija 1969 SESTANEK NEVEZANIH V BEOGRADU Vsi govorniki poudarili pomen boja proti imperializmu in kolonializmu Podpora boju vietnamskega ljudstva * Danes bodo govorili zastopniki palestinskega osvobodilnega gibanja (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 10. — Predstavniki nevezanih držav so v nadaljevanju svojega posvetovalnega sestanka prikazali svoje poglede na pomen politike neuvrščenosti na svetu, posebno v odnosu na vprašanje miru, neodvisnosti in razvoja ter nadaljnjega uveljavljanja delovanja neuvrščenih držav na raznih področjih. V teku dopoldneva so govorili predstavniki Jordanije, Libanona, Iraka, Indije, Maroka, Cipra, Bu-rundije, Tanzanije in Jemena. Podobno kot njihovi predhodniki v včerajšnji razpravi so obsodili politiko imperializma, hegemonizma, uporabo raznih vrst pritiska, poskuse vmešavanja velikih sil v notranje zadeve drugih držav ter poudarili pomen borbe proti kolonializmu in neokolonializmu. Dali so polno podporo pravični borbi vietnamskega ljudstva, zahtevam arabskega ljudstva na Bližnjem vzhodu ter vsem osvobodilnim gibanjem. Poudarili so značaj neuvrščenosti v današnjem svetu in se izrekli za sklicanje konference na vrhu, ki naj bi po predlogu aelegata Nepala bila v Novem ljena organizirati tak sestanek. Tudi današnji udeleženci v razpravi so bili mnenja, da bi se udeležba na bodočem sestanku neuvrščenih držav morala razširiti tudi na ostale države, ki so po kairski konferenci postale neodvisne in ki so se izrekle za politiko ne-uvščenosti. Mnogi so poudarili potrebo pogostejših posvetovanj med neuvrščenimi državami. Glede sklicanja tretje konference na vrhu je bil za razliko od ostalih govornikov, ki glede sklicanja tretjega sestanka na vrhu niso imeli nobenih pridržkov, zastopnik Alžirije mnenja, da niso še pogoji za sestanek in da ga je treba šele skrbno pripraviti. Po njegovem mišljenju se ta sestanek ne bi smel sklicati, dokler se ne bi pripravili objektivni pogoji za njegov uspeh. Podobno stališče kot udeleženci včerajšnje in današnje popol danske razprave so bila tudi stališča zastopnikov Cejlona, Afganistana, Ugande, Malija, Etiopije, Malavija, Mavretanije. Somalije in Libije, ki so govorili popoldne. Nekateri med njimi, kot na primer zastopnik Cejlona, so izrazili prepričanje, da bi neuvrščene države lahko odigrale učinkovito vlogo pri rešitvi krize na Bližnjem vzhodu. Delegat Cejlona je nada- Delhiju, če bi Indija bila priprav- Uje zahteval, da se področje Indij- ........-•■"■■■■■■'''»»•...............H,.................»».»UH,...................................................... PERSPEKTIVEN GROMIKOV GOVOR NA SEJI VRHOVNEGA SOVJETA SZ si želi prijateljskih odnosov tako z VVashingtonom kot s Pekingom «Kitajci morajo priti do zaključka, da je treba opustiti jezik sovraštva in nasilja» - «Prijateljstvo z ZDA je v interesu obeh driav» Sovjetski zunanji minister je govoril tudi o razvoju stikov z Jugoslavijo svo|y..^!0kratičnim ustanovam in ^ izklih?vnam- Prav tako Je treba jti' litve V;1 Predčasne politične vo-že a , ®r so nepotrebne, ker so uJf ključni°Cene volitve za jesen. Iz-.Podlaoi Se tudi rešitev krize «na )e> Ve U1 Petletnih izkušenj obnovit-dit; e sredine, «ki se hoče utr-I a3h» a svojih raztresenih razbiti- Igo* Pre*Sat je sprejel nato bivšega slf ra^ mka senata Ruinija. Njun Ob jo °r Je trajal samo četrt ure. bi' neja Lar* Je sprejel senatorja Leo. 1 i s'ansk 1 b‘v'šega predsednika po-0f, se(jnj,e zbornice in bivšega pred-” še L? vlade. Pozneje je sprejel » Za6ort* a Predsednika senata Mer-sena.,.’- zvečer pa kot zadnjega, , \ Zelioli Lanzinijč. 8Vet0vanj0 Saragat nadaljeval po- , ^ s°cia]?d,aaie centralnega komiteja ;v&i* pil0 stične stranke se je zajdju- bvoij* P()znih popolnočnih urah z Kt lato ,'J0 uovega vodstva, ki je (V tajnik^J^valo novega političnega ji bil 2a' Na predlog Viglianesija je >. Van p. Političnega tajnika imeno- if Kri," Martin°. za podtajnika pa i 1 bsdnik- ZanJu so glasovali pri- itijl* j6v • nove večine in lombardi- JO^ lUna ‘ Yzdržali pa so se Craxi, For- Kc gari.’ * lnocchiero, Cattani in Za- I izJavu')arfdi Je Pred glasovanjem je n ’ da njegova skupina glasu-y boniitT. vno upoštevajoč sedanji r . Niti,!* y. stranki, kljub drugačni yečin,, -“olji te skupine do nove 0 p in ost r a.x' Pa Je izjavil, da on tavai„ ’ k* so se vzdržali, name-JO sodelovati, in je izrazil že- cev, ki so bili izvoljeni na kongresu in ki so jih zamenjali: Belci, Tozzelili, Martiinelli in Filippo Mini. .............................................................................................1.......I,lil................n.mi.iii.i.i.m......................................III. Fiaminio Piccoli ,ie bil potrjen za tajnika KD ključilo ob 3.30 danes zjutraj, potem ko so izvodili novo vodstvo in novega političnega tajnika, Novo vodisriro se bo sestalo jutri zjutraj. Za politiičnega tajnika je bil izvoljen Piccoli s 159 glasovi; 9 glasovnic je bilo belih, 1 neveljavna, 1 pa zgubljena za predsednika vsedržavnega sveta pa Zaccagndnija. Po izvolitvi se je novi tajnik Piccoli zahvalil to je med drugim izjavil, da je potrebno nadaljevati politiko leve sredine. Izjavil je dalje, da si krščanska demokracija nima nič očitati v zvezi z razkolom v 'sociafetičm stranici to da nasprotuje vsakemu poizkusu, ki bi lahko pripeljal k nasilnim rešitvam in k novim vol.t-vam. Prav tako se je izrekel proti enobarvni vladi to proti povratku k formulam, «ki so že .pred desetimi leti izčrpale svojo zgodovinsko funkcijo«. Poudaril je, da je edina konstruktivna rešitev krize leva sredi- w__________________________ na. Pri tem je dejal, da bi od-' ren za naši dve državi krita izmenjava misli in odkrit' prevzem odgovornosti vseh strank leve sredine omogočila najti rešitev v tem smislu. Na koncu je Piccoli izjavil, da se mu zdi potrebno posebno zasedanje vsedržavnega sveta o vprašanjih stranke, zato da se temeljito preuči notranje stanje in «iz-vede tista prenovitev, za katero so se na kongresu zavzemali«. Takoj v začetku zasedanja je organizacijski tajnik Gullotti sporočil ostavko nekaterih svetoval- MOSKVA, 10. — V kongresni dvorani na Kremlju je bilo danes sesto zasedanje sovjetskega vihovrega sovjeta. Zasedanje je bilo nosvečeno zunanji politiki, o kateri je govoril zunanji minister Andrej Grom.ko, ter nekaterim notranjim p.oblemom, v prvi vrsti nekaterim reformam kazenskega zakonike. Po nedavnem novem kitajsko - -—*■---------------- sovjetskem incidentu na Amurju jo vladalo za današnji Gromikov govor veliko pričakovanje med političnimi opazovalci, ki so pričakovali ester sovjetski odgovor na kitajsko »provokacijo«, kot so jo označili v SZ. V tej zvezi pa je sovjetski zunanji minister uporab'!! zelo umirjene besede. Po ugotovitvi, da je od načina, kaiko bo LR Kitajska orientirala svojo zunanjo politi-voj položaja v vsej Aziji, «ln ne voj položaja v vsej Aziji, wi ne samo v njej«, je Gromi ko napovedal, da hoče SZ ponovno vzpostaviti in razviti prijateljske vezi s Pekingom. Sicer bo SZ, je dejal Gromiko, energično odgovorila na vsakršno provokacijo, vendar pa mislimo, da bodlo kitajski vaditelji prišli do edinega pravilnega zaključ. ka, da se je treba namreč obvarovati pred incidenti in da ni jezik sovraštva in nasilja prime- hajajo od naše strani. Vsekakor je Gromiko zagotovil, da ne bo SZ sprožila nobene pobude, ki «bi utegnila kršiti zakonite interese Zaiiodne Nemčije«. Najvarnejša pot za utrditev evropske varnosti je za Gromika u-stanovitev sistema za kolektivno varnost. Zato je treba priti do sklicanja vseevropske konference, ki pa mora biti temeljito pripravljena. Po proučitvi vprašanja odnosov z LR Kitajsko, o kateri smo že poročali, se je Gromiko dotaknil prouKma razvoja dobrih odnosov z ZDA, «ki morajo postati prijateljski«, ker je to «v interesu obeh narodov«. Minister je komentiral Nixonove besede, po katerih je treba iz faze «konfrontiranja» preiti na «dobo pogajanj« ter dejal, da je SZ pripravljena na pogajanja. .Pripravljeni smo, je dejal, iskati sporazumna stališča o dvostranskih problemih, kot tudi o še nerešenih mednarodnih vprašanjih. Končno je Gromiko govoril še o odnosih s Francijo ter dejal, da «vzbuja razvoj teh odnosov zadoščenje«. skega oceana proglasi za področje miru in da po njegovem mišljenju neuvrščene države tudi ne bj smele sodelovati v nobeni akciji, ki bi šla za tem, da se Ljudska republika Kitajska izolira. Delegat Afganistana sodi, da bi moral biti smoter tretje konference na vrhu začeti skupno aktivnost neuvrščenih držav kot stalnega in dolgoročnega dejavnika v borbi za neodvisnost, sodelovanje in mir. Delegat Etiopije je predlagal, da se sestanek na vrhu skliče čez šest ali osem mesecev in da se pred tem organizira še en posvetovalni sestanek, ki bi pripravil vprašanja, o katerih bi razpravljali voditelji držav. Tako je Etiopija odgovorila na mišljenje nekaterih, da bi se sestanek na vrhu moral sklicati, še’e ko bi se dosego splošno soglasje o vseh vprašanjih. Na jutrišnjem sestanku bo, kot se predvideva, govoril tudi zastopnik palestinskega osvobodilnega gibanja, katerega delegacija je prispela nocoj v Beograd. Kot je znano, so zastopniki neuvrščenih držav e-naglasno sprejeli resolucijo, s ka tero se zastopnikom tega gibanja omogoča, da povedo svoje mnenje v borbi proti fašizmu in imperializmu. Odbor za sestavo osnutka sklepnega sporočila o posvetovalnem se Stanku je nadaljeval danes delo. med katerim so zastopniki mnogih držav, med njimi Jugoslavije, podali svoje predloge. O dokumentu, ki bo poleg poudarjene vloge in mesta politike neuvrščenosti v dana6 njem svetu vseboval tudi poglede nevezanih držav in najpomembnejša vprašanja sodobnega mednarodnega položaja, bodo zastopniki ne vezanih držav razpravljali na sklepnem sestanku, ki bo verjetno jutri. ' B. B. Sovjetska «trojka» bo šla v Romunijo BEOGRAD, 10. — V jugoslovanskih diplomatskih krogih se je razširila vest, da so sovjetski voditelji spremenili po nedavnih romunsko-sovjetskih razgovorih v Moskvi svoje stališče do uradnega obiska v Romuniji v zvezi s podpisom pogodbe o prijateljstvu med Romunijo tn SZ. Kot je znano so sovjetski voditelji svoj napovedani obisk odložili po objavi vesti, da bo Romunijo obiskal ameriški predsednik Richard Nixon. Svoj sklep so preklicali po daljših pogajanjih, med katerimi so romunski predstavniki branili svojo pravico vabiti kogarkoli in opozarja'! na nevarnost zaostrovanja odnosov med socialističnimi državami. Brežnjev, Podgorci in Kosigin naj bi obiskali Romunijo v najkrajšem času, morda celo pred Nixonovim obiskom v Bukarešti. iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuuiiiiiiimiiiiiiiii« PRVIČ PO IZVOLITVI ZA FRANCOSKEGA PREDSEDNIKA ZAOSTROVANJE NA SREDNJEM VZHODU Dva napada egiptovskih čet na izraelske položaje ob Suezu Sestreljen en izraelski helikopter - Egiptovska vlada proučuje U Tantovo poročilo KAIRO, 10. — Kakor piše «A1 Ahram«, bo egiptovsko zunanje ministrstvo proučilo potrebne ukrepe v zvezi z nedavnim poročilom glavnega tajnika OZN U Tanta o poslabšanju stanja na Srednjem vzhodu. Včeraj je ministrstvo spre. jelo od svojega predstavnika v OZN poročilo, ki vsebuje celotno besedilo U Tantovega poročila. Včeraj je patrulja egiptovske vojske prekoračila Sueški prekop in napadla izraelske položaje severno od Ismailije. Skupina sedemdesetih mož je v spremstvu inženirskih čet prekoračila preteklo noč prekop, napadla izraelsko utrjeno postojanko ter uničila vse tamkajšnje naprave. Po treh urah se je patrulja vrnila na zahodni breg prekopa. Egiptovski predstavnik je izjavil, da je vse poteklo zelo tiho, ne da bi padel niti en strel. Izraleci so bili presenečeni in niso reagirali. _ Danes pa so v Kairu javili, da strelllo danes opoldne en izrael-je nocoj nova patrulja egiptovskih I ski helikopter nad velikim Gren- redniih čet prekoračila prekop ob I kina jezerom. Poleg tega je bil da-krltju topništva ter napadla neko nes nov topniški dvoboj med Izra-izraolsko postojanko na področju Ielci l'n Egipčani čez Sueški pre Port Tevfdk, od koder so Izraelci bombardirali Suez in Pori Tevfik. Ko je patrulja uničila to postojanko, je prekoračila izraelsko u-trjeno črto in napadla drugo obrambno črto ter uničila tamkajšnje naprave, pri čemer je padlo ali bilo ranjenih štirideset izraelskih vojakov. Po eni uri se .je patrulja vrnila na zahodni breg brez izgub z enim ranjenim izraelskim ujetnikom. Nocojšnji egiptovski napad je po-ttdil tudi izraelski radio, ki je javil, da .je bilo ranjenih osem izraelskih vojakov ter da sta bili poškodovani dve ok'epni vozili. V zvezi z včerajšntm napadom pa je predstavnik izraelske vojske izjavil, da «niso odkrili nobenega sledu o egiptovskem napadu.« V Kairu so javili, da je egiptovsko protiletalsko topništvo se- kop. V Tel Avivu pa so zanikali sestrelitev izraelskega helikopterja. Tudi med izraelskimi in jordanskimi četami je bil danes nov spopad ob reki Jordan. Ostavka češkega ministra za kulturo PRAGA, 10. — češki ministrski svet je sprejel ostavko ministra za kulturo republiške vlade Miroslava Galuške. Na njegovo mesto je bil imenovan njegov dosedanji namesti nik Miroslav Bružek. SOFIA, 10. — Bolgarija in Madžarska sta danes v Sofii podpisali novo pogodbo o prijateljstvu im vzajemni pomoči. Pri svečanosti podpisa sta bila med drugimi prisotna sekretarja bolgarske in ma clžarske KP Živkov to Kadar. Zunanji minister je dejal, da SZ pozitivno ocenjuje dejstvo, da so v teku v Habarovsku sovjetsko-ki-tajska pogajanja. Dodal, pa je, da je za sedaj še težko oceniti, kaikšni bodo rezultati razgovorov, to pa predvsem zaradi nekaterih izjav kitajskih delegatov na začetku zasedanja in zaradi nedavne nove kitajske provokacije na Amurju. Na začetku svojega nastopa je Gromiko govori! o pomenu varšavskega pakta, «M ne bo dovolil nikomur, da bi ogrožal varnost svojih članov«. Govoril je tudi o potrebi po utrditvi prijateljstva in medsebojne pomoči med socialističnimi držaTtimi, med katerimi je izrecno omeni! Vietnam, Korejo, Romunijo to Kubo. V zvezi z Jugoslavijo je minister dejal: «Mi polagamo veliko i važnost na razvoj odnosov s te socialistično državo, čeprav se ti odnosi ne razvijajo vedno harmonično. Prepričani smo, da bosta privrženost jugoslovanskega to sovjetskega naroda idealom socializma ter njun vzajemni interes za razvoj odnosov to stikov, omogočila razširitev sovjetsko -jugoslovanskih odnosov. Mi smo naklonjeni taki razširitvi«. Gromiko je nato omenil položaj v Vietnamu in na Srednjem vzhodu, v zvezi s katerim je poudaril, da je edina varna pot za rešitev spora v umiku izraelskih čet z zasedenih ozemelj in istočasno priznanje pravice nacionalnega suverenega obstoja vsem državam Srednjega vzhoda, vštevši Izraelu. SZ, je nadaljeval, je za izkoriščanje vseh možnosti, ki bi lahko privedle do tega cilja. Vsako odlašanje na tej poti je nevarno ter u-tegne biti škodljivo za vse. Sovjetski zunanji minister je nato prešel k evropskim problemom, ki rimajo važno mesto v sovjetski zunanji politiki«. Eden od pogojev za varnost v Evropi je po Gromi-kovem mnenju »priznanje rezultatov zadnje vojne s strani vseh držav. Meje v Evropi, je dejal, so nedotakljive, in nobena sila jih ne bo mogla spremeniti. Gromiko je omenil nekatere «po- Pompidoujeva tiskovna konferenca o mednarodnih in notranjih problemih Glavni argumenti so bili Srednji vzhod, odnosi z ZDA in s SZ in Evropa - ^Francija nima načelnih pomislekov proti vstopu Velike Britanije v EGS» • Gospodarski položaj PARIZ, 10. — Prvič po izvolitvi za francoskega predsednika je imel danes Georges Pompidou tiskovno konferenco v Elizejski palači ob prisotnosti vladnega predsednika Chabana Delmasa, vladnega glasnika Hamona in kakih stopetdeset časnikarjev. Tiskovna konferenca, ki je trajala uro in petdeset minut, je bila razdeljena na tri dele. Prvi del je bil posvečen zunanjepolitičnim problemom, drugi notranjim in tretji finančnim in gospodarskim problemom. Pred tem je imel Pompidou kratek uvod, v katerem je izrazil željo, da bi prišlo med predstavniki tiska in predsednikom republike do pravega in koristnega dialoga. Prvi problem, ki se ga ie francoski predsednik na pobudo časnikarjev dotaknil, je bil problem Srednjega vzhoda m prekinitve dobavljanja orožja Izraelu. Pompidou je dejal, da cilj francoske politike na tem področju ni, da bi prodajali orožje, ampak da bi pripomogli k zopetni vzpostavitvi miru. Ž druge strani pa mora Francija zaščititi svoje znatne materialne in moralne interese na tem področju, ki izhajajo v prvi vrsti iz dobrih odnosov, ki so bili vzpostavljeni z arabskimi državami. Končna rešitev, je dejal predsednik, mora zagotoviti Izraelu mimo življenje z zajamčenimi mejami, seveda ob upoštevanju problema palestinskih beguncev. Glede ((embarga« nad orožjem je Pompidou omenil, da je bil ta ukrep na začetku šestdnevne vojne sprožen proti vsem srednjevzhadnim državam. Pozneje je ostal v veljavi samo za vojskujoče države (Izrael, Jordanijo, ZAR in Sirijo), leta 1968 pa je bil ((embargo« izveden na «oblaipen» način s pooblastitvijo dobavljanja nadomestnih delov ta obrambnega materiala. Samo po izraelskem napadu na Deirutsko le-vjiu.iuivu je v,.*,.;.,.* tališče 3. januarja 1969 je bil uve- dobnosti« med predvojno Nemčijo p0p0in (.embargo« proti Izraelu. Glede bodočih perspektiv v tej zvezi je Pompidou izrazil željo, da bi vse sile prekinile do- ir sedanjo ZRN, dodal pa je, da je Moskva naklonjena izboljšanju odnosov z Bonnom. Težave v tej zvezi, je dejal minister, ne pri- ba-vJijanje orožja vsem državam Srednjega vzhoda, kar se pa sedaj ne dogaja. Pompidou je dopustil možnost, da bi Francija ponovno proučila vprašanje, vendar samo glede možnosti zopetne uvedbe »ohlapnega embarga«. To pa je odvisno, je dejal, od razvoja lo kalnega položaja in od zadržanja zainteresiranih držav. Druga točka je bila Vietnam: Pompidou je dejal, da je pariška kcmferenca kljub počasnosti zabeležila nekatere napredke in da bi Francija lahko odigrala v tem pogledu pozitivno vlogo glede na dobre odnose, ki jih ima z zainteresiranimi državami. Nemški problem: stališče Fran cije ostaja nespremenjeno, je dejal Pompidou. Rešitev tega problema bo mogoče doseči samo v sklopu vzpostavitve dejanske pomiritve med Vzhodom in Zahodom. Glede odnosov Pariz - Ottawa je predsednik v šali dejal, da si Francija nikakor ne misli priključiti Quebeca. Dodal pa je, da hoče imeti Francija s tem področjem tesne in prijateljske stike. Združitev Evrope: v tej zvezi je Pompidou v bistvu potrdil izjave, ki jih je dal že med volilno kampanjo. Francija zasleduje na tem področju dva cilja: napredek EGS, ki naj postane prava skupnost, ter paralelno s tem napredovanje in okrepitev skupnosti. Pompidou je izrazil željo, da bi se državni poglavarji in predsedniki vlad šestih članic skupnosti sestali to se sporazumeli o pogojih za vstop Velike Britanije v EGS in c posledicah, ki bi jih ta vstop prav gotovo imel. Sicer pa .je francoski predsednik zagotovil, da nima nobenih načelnih pomislekov nad morebitnim pristopom Velike Britanije ali drugih držav, ki bd to želele. Glede odnosov z ZDA je Pompidou dejal, da so razgovori med Nixonom in de Gaullom, do katerih je prišlo med obiskom ameriškega predsednika v Evropi, (kikazali, da ti odnosi niso tako slabi, kot bi se zdelo na prvi pogled. Lahko bi nasprotno rekel, je dejal, da so francosko - ameriški odnosi dobri. Glede mednarodne jedrske politike Francije je Pompidou dejal, da ostane ta nespremenjena, kar pomeni, da ne bo Francija podpisala pogodbe proti širjenju jedrskega orožja. Tudi glede ZEZ je pr/dsednifc ponovil stališče, da se je organizacija oddaljila od nalog, ki jih ji zastavlja ustanovna pogodba. Zadnji zunanjepolitični argument, ki se ga je Pompidou dotaknil, je bil problem odnosov s SZ. Francosko - sovjetsko sodelovanje, je dejal, je izraz politike, ki hoče raizbiti sistem blokov. To pa seveda ne preprečuje, da ne bi Francija izražala svojega mnenja o tistih pobudah sovjetske diplomacije, ki jih ne odobrava. Vsekakor pa — je dodal — skušamo poudarjati to, kar nas zbližuje, ne pa tega, kar nas loči. Govor je bil nato o notranji politiki: Pompidou je predvsem izrazil namen, da bi vzpostavil čim širše stike s predstavniki vseh slojev francoskega prebivalstva ter podčrtal, da so se ti stiki že začeli. Nato je govoril o nalogah predsednika republike in o odnosih s parlamentom, pri tem pa je ponovil svoje znane teze, ki jih je orisal že med volilno kampanjo. Zadnji je bil na vrsti gospodarski položaj. Pompidou je izrazil mnenje, da je Francija na meji inflacije in da te meje ne sme prekoračiti. Poudaril je nato, da so nekatere težave, ki trenutno tarejo državo, lastne tudi drugim industrijskim deželam. Povpraševanje je povsod zelo močno, zaradi potreb produkcije pa se podjetja večkrat poslužujejo pretiranih kreditov: vse to povzroča seveda napetost na tržišču kapita-lov. Glede mednarodne valutarne krize ne misli Francija sprožiti nobene visokodoneče pobude. Treba je, je dejal Pompidou, predvsem ponovno vzpostaviti ravnotežje in sanirati lastne finance. PRED POLETOM VESOLJSKE LADJE «APOLLO 11» Strokovnjaki skušajo odpraviti napake na raketi «Saturnus 5» Tik pred začetnim vzvratnim štetjem so se pojavile napake pri rezervoarjih helija, ki pa so jih strokovnjaki menda že odstranili CAPE KENNEDY, 10. — Davi so odtalili v raketi «Saturnus 5» nekatera napake, ki bi mogle povzročili zamudo pri začetnem vzvratnem Štetju. Tehniki so se takoj lotili dela, da bi ugotovili, kje je priSlo do okvar in kakšni so njihovi vzroki. Po mnenju predstavnikov NASA 50 se okvare pojavile v sistemu presurizacije rezervoarjev helija, ki napajajo prvo stopnjo rakete »Saturn 5». Helij se nahaja v rezervoarjih, ki imajo obliko velikanskih steklenic, ki so položene zraven rezervoarjev tekočega kisika. Skupna količina kisika v teh rezervoarjih znaša več kot en milijon In 300 tisoč litrov. Glasnik ustanove NASA je izjavil ,da se še ne ve, kako je prišlo do puščanja plina in kako huda je okvara. Potem ko so odprli vrata, so tehniki stopili v notranjost prve stopnje rakete ter so skušali ugotoviti okvare. Kljub temu prevladuje mnenje, da se bo pripravljalno vzvratno štetje začelo ob predvidenem času. Vendar pa bd tudi morebitna zakasnitev ne vplivala v večji meri na izvajanje poleta. Pripravljalno vzvratno štetje je namreč povezano le s prvimi operacijami, katerih namen je pripraviti vse pogoje za Izstrelitev rakete. Zadevni čas upošteva morebitne poprave aparatov, kakor tudi počitek vesoljske posadke. Po načrtu ustanove NASA se bo to pripravljalno vzvratno štetje začelo danes oto 14. uri po ameriškem času ter bo trajalo 105 ur in 32 minut. Petnajstega julija ob 11.32 (po italijanskem času) se bo za- čelo pravo vzvratno štetje pred Izstrelitvijo. Predvidevajo, da bodo raketo Izstrelili točno ob 15.32 v sredo 16. julija. Mandstrstvo za pošte ZDA je medtem sporočilo, da bo sodelovalo pri odpravi «Apollo 11» s tem, da bo za vsaj nekaj mdnut deloval na Luni poštni urad. Poštni minister Winton Bloumd je sporočil, da bosta kozmonavta Armstrong in Aldrin takoj po pristanku na Luno žigosala «lundnio pismo« (gre pravzaprav za prazen pisemski ovoj). Na žigu je napisano: ((Pristanek na Luni — ZDA — 20. julija 1969». Ovoj se bo potem vrnil na Zem ljo skupaj s kozmonavti ter ga bodo, potem, ko bo ostal za določen čas v središču za dekontaminacijo v Houstonu, razstavili p.a sedežu ministrstva za pošte v Wa-shdngtonu. Glasnik Organizacije Združenih narodov pa je s svoje strani izjavit včeraj, da pristojne oblasti niso povabile generalnega tajnika OZN U Tanita, naj izroči kozmonavtom poslanico, ki naj bi jo ti le ponesli na Lunino površje. Glasnik je še pristavil, da niso povabili OZN, naj izroči kozmonavtom zastavo OZN, Id bd jo ti ponesli na Luno in potem prinesli nazaj na Zemljo. V tej zvezi je treba pripomniti, da je ustanova NASA sporočila pred dnevi, da bodo kozmonavti ponesli s seboj na Luno poslanice številnih dižaivndb poglavarjev in zastavice dežel, ki so članice mednarodne organizacije. Iz Moskve pa poročajo, da se je ameriški kozmonavt Frank Barman vrnil v ZDA. Profesorica je zapeljala študenta PARIZ, 10. — Sedma sekcija marsejskega sodišča je davi obravnavala primer 32-letne profe-sorcie Gabrielle Roussier, ki je mati dveh otrok, toda ločena od moža, in ki je bila obtožena, da je zapeljala nekega 17-letnega študenta. Občinstvo, ki je bilo v dvorani, je pričakovalo, da bo prišla pred sodnike kaka izredna lepotica, toda to se ni zgodilo. Gabrielle Roussier ni namreč nikakršna lepotica ter bi skoraj 'rekli, da je bolj grda kot lepa. Obravnava je bila za zaprtimi vrati. Zvedelo se je pa, da je profesorica dajala privatne lekcije študentom nekega marsejskega liceja. Z vsemi se je obnašala zelo korektno, le z nekim 17-letnim študentom so se njeni odnosi popolnoma spremenili. Profesorica in mladenič sta se zaljubila in kmalu nato je študent zginil iz domače hiše. Starši so vpisali mladeniča v neko drugo šolo, toda kmalu nato je Gabrielle Roussier šla po njega ter ga spet pripeljala v Marseille. Prišlo je do ponovne intervencije staršev, ki so mladeniča odpeljali v Montpellier, kjer pa ni ostal dolgo časa. Na zadnje so našli dvojico v Marseillu. Starši so se naveličali ter so prijavili profesorico policijskim olbastem. Včeraj se je Roussierova zagovarjala, da ni zapeljala mladeniča in da je sploh pozitivno vplivala nanj. ■M V Lipici je bila predvčerajšnjim tiskovna konferenca, ki jo je priredila Kraška turistična zveza. Prisotni so razpravljali o pobudah za vsestranski razvoj turističnih in drugih dejavnosti na področju Krasa iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiitifiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiia RAZSODBA POROTNEGA SODIŠČA V B0CHUMU Obsojen na dosmrtno ječo bivši esesovski podčastnik BONN, 10. — Porotno sodišče v Bochumu je danes obsodilo na dosmrtno ječo bivšega podčastnika SS Karla Oppermanna. Obtoženec, ki je sedaj star 61 let, je zagrešil med letom 1940 in 1843 številne umore (med drugim žensk in otrok) v naseljih Židov na Poljskem. Drugi obtoženec, SOBOTA 12. JULIJA Veliki vajo, da je želva prišla iz Atlantskega oceana In da so jo do sicilske obale prinesli morski tokovi. G3-letni Gerhard Gaa, pa je bil | pletel neki težak predmet. Domne-oproščen, ker so zločini, ki so mu jih pripisali, že zastareli. Predsednik sodišča je poudaril v obrazložitvi razsodlbe, da je Oppermann ubijal zaradi naslade In ker je zaničeval Žide in Poljake. Sodnik je ugotovil, da je bivši podčastnik SS ubijal Žide zaradi malenkostnih razlogov, n. pr. če niso imeli pripete judovske zvezde, ali pa samo zato, ker so bili «stari in grbasti*. Oppermann je sicer trdil, da teh zločinov ni zagrešil in da so ga obtožili po pomoti. Sodnik pa je poudaril, da so bili vsi njegovi izgovori otročaji. Po njegovem je bilo treba bolj verjeti 96 pričam, ki so potrdile, da je Oppermann lastnoročno u-bil žrtve. Vitt st dello OB POPOLNI NAJAVLJA OBNOVITVI SVOJIH PRODAJALN VITTADELLO VAŽEN DOGODEK Maove «misli» kanclerju Kiesingerju BONN, 10. — Kurt Georg Kde-singer, kancler zvezne republike Nemčije, je prejel po pošti zavojček, ki je bil poslan in Pekinga. V zavojčku je bila majhna knjižica Maocetungovlh «mlsli» ter serija značk z Maovimi podobami. Zavojček je poslalo Kurtu Georgu Kiesingerju na naslov A-denauer - ;Alee - Bonn kitajsko založniško središče v Pekingu. Potres na Siciliji PALERMO, 10. — Davi ob 10.55 so zabeležili potresne sunke na gorski verigi Madonie vzhodno od Palerma. Potres je bil lažjega značaja ter ni povzročil nikakršne škode. Ulovili so 350 kg težko želvo PASADENA (Kalifornija), 10. — Sin bivšega predsednika ZDA Herberta Hooverja je umrl danes v starosti 56 let. Herbert Hoover ml. je bil specializiran na področju nafte ter je bil večkratni častni doktor. Od leta 1954 do 1957 je bil državni podtajnik y vladi predsednika Ei-senhowerja. Henry Fonda se zdravi v bolnišnici ALBUQUERQUE, 10. — Igralca Henryja Fondo so danes prepeljali v bolnišnico, ker je zbolel na dihalih. Zdravniki sicer menijo, da je njegovo splošno zdravstveno stanje razmerama dobro. Obsojen na dvajset dni zapora ker je ostrigel hčerko RIM, 10. — Na dvajset dni zapora je bil obsojen Lorenzo Leon-cavallo, ki je v maju letos popolnoma ostrigel svojo 17-letno hčerko Plerino. Dekle je pred časom zbežala z doma z nekim fantom, ki JI je obljubil, da jo bo poročil, že Isti dan pa so policijski organi izsledili dekle ter poklicali na postajo njenega očeta. Lorenzo Leonca-vallo, ki se ukvarja s striženjem psov, sprva ni hotel slišati, da bi vzel dekle s seboj domov. Policisti pa so ga vendarle prepričali. Ko pa je prišel na dom, je Leoncaval-lo zvezal hčerko za posteljo ter jo popolnoma ostrigel. OATANIA, 10. — Na odprtem morju v bližini kraja Ognina so ribiči ulovili morsko želvo, ki teh- Včeraj so sodniki spoznali Leon-ta 350 kg. Ribiči so lovili ribe z cavalla za krivega, ker je upo-močniml mrežami, ko so nenado- rahljal nedopustne metode pri rna opazili, da se je v mreže za- vzgajanju otrok. ..........................................................mu veliko razprodajo Defregger v samostanu VES IZBOR LETA 1969 ZA MOŠKE, ŽENSKE IN OTROKE PO IZREDNIH CENAH VELIKA RAZPRODAJA OMOGOČA RES UGODNE NAKUPE ----MOŠKI POLETNE VOLNENE OBLEKE L 9.900 11.900 OBLEKA IZ ČISTE VOLNE L 13.900 15.900 VOLNENE HLAČE L 1.900 HLAČE IZ TERITAL VOLNE L 2.900 ZENSKE obleke l 1.500 2.500 . , aaa KOSTIMI L 3.900 OBLEKE ZA DEKLICE L 900 u v w BONN, 10. — Muenchenskl pomožni škof Matthlas Defregger živi sedaj v neki hribovski vasici, kamor je odšel, da bi se odpočil. Vest je posredoval tisku muen-chenski škofijski ordinariat, ki je pristavil, da je Defregger potreben počitka spričo napadov na njegovo osebo, ki so si sledili v zadnjih dneh. Izključujejo pa možnost, da bi Defregger podal o-stavko zaradi polemik, ki so nastale potem, ko je časopis «Der Spiegel* objavil dokumentirane podatke o njegovem dedovanju med zadnjo svetovno vojno. Konkretno gre za obtožbe, ki zadevajo u-strelltev 17 prebivalcev vasi Filet-to di Camardo v Abruzzih leta 1944. Kot smo že sporočali, Je muen-chenskl nadškof kardinal Doepf-ner takoj po objavi člankov, v katerih Je bil Defregger obtožen vojnih zločinov, precej ostro reagiral ter Je skušal braniti svojega sodelavca in je zahteval razumevanje do človeka, ki je bil v Izrednih pogojih prisiljen, da je sprejel sklepe, ki niso bili v skladu z njegovo zavestjo. ((Sueddeutsche Zeitung* (liberalne usmerjenosti) pravi danes, da Doepfnerjeve izjave niso povsem zadovoljive, časopis se sprašuje: «Ko škof praivi, da se Je Defregger omejil na to, da je posredoval ukaz za ustrelitev, ali ne pomeni to morda, da se skuša preveč zmanjšati odgovornost tedanjega kapitana Defreggerja?« In Se: »AH Je dokazano, da se Je kapitan Defregger uprl temu u-kazu?» In potem še: «Kako Je mogoče vedeti s tako gotovostjo, da so bili ubiti štirje nemški vojaki (ki so Jih nacisti ((maščevali* z ustrelitvijo 17 talcev) in ne samo eden, kot so pozneje trdili Italijani? Nemški časmis krltMra nada-l:e zelo strego visokega cerkvene ga dostojanstvenika, ker Je v sv« ji izjavi rekel, da dejanja, za ki tera Je Defregger obtožen, ni bila zločinska v zvezi z mednaroi nim pravom, ki je veljal v ča vojne. V tej zvezi «Sueddeutscl Zeitung* piše: «V resnici nobei mednarodno pravo ne predivid va ustrelitve talcev. Gre samo : obsojanja vredno kruto navade List pripominja nadalje, da : pritiče nekemu kardinalu, da pr soja o tem kaj je dovoljeno i ni dovoljeno po mednarodnem z konu, ko bi moral presojati sam na podlagi krščanske etike. V zvezi z Defreggerjevim prfn tom pa katoliški tednik «Publi piše o nekakšnem «šoku» za ne ški katolicizem. Navaja tudi izjs Hansa Wangarja, ki Je član mui chenškega katoliškega sveta. Wi ger je namreč izjavil: »Gotovi si lahko, da niso odgovorne osebo sti, ki so dale Defreggerju škof' sko dostojanstvo, ravnale lahkoi selno*. Po njegovem so bile c kvene oblasti prepričane, da 1 fregger ni zagrešil mkakšnega z čina leta 1944. Časopis pa vem pripomipja, da je cerkev ustano ki mora biti povezana z javn mnenjem in da Je prav temu j nemu mnenju zatajila resnico Defreggerjevi preteklosti, preč so ga posvetili za škofa. List «] bilk* zaključuje: «Nihče ne odr« Defreggerju svojega človeškega zumevanja. Prav tisti, ki se za sa nacizma niso morali ukvarj s takimi konflikti zavesti, bi r rali danes molčati. Ne gre to za nikakršno obsodbo Defreggei Od cerkve pa Je pričakovati, da večji meri kot kakršna koli dn ustanova dokaže razumevanje dvomov in konfliktov vesti. Pom ni škof Defregger pa bi moral vsak način podati ostavko ter htevatl, da se ponovno uvede p t »kovalni postopek o dogodku Filettu. & E L R »n C RFRIKR ft StMIHJ____ JUŽNA AFRIKA Majibuje! - Prišel bo dan! 3. Revni belci sestavljajo danes tretjino belega južnoafriškega prebivalstva. Združeni so v močna nacionalistična gibanja in predstavljajo najbolj neizprosen rasizem, s precejšnjo protiangleško ostjo. Pri tem prezirajo važnost angleškega kapitala v južnoafriškem razvoju, kar ni nič čudnega, ker niti sami ne vedo, v kakšni meri mu pomagajo s svojim rasizmom. Ko bo prišel dan obračuna, se bodo tega zavedli, a verjetno bo prepozno. Kmetijstvo v Južni Afriki danes zadošča notranjim potrebam in s tem je zagotovljen nemoten razvoi industrije in rudarstva, ki sta glavna vira bogastva države, oziroma belcev. Južna Afrika koplje več kot polovico vsega zlata na svetu ter dober del diamantov in drugih dragocenih rud. Ta rudna bogastva izkorišča šest velikih družb, ki si vneto konkurirajo na mednarodnem tržišču, doma pa složno sodelujejo po pravilu, da vrana vrani ne izkljuje oči. Pet od teh družb imajo v rokah Angleži, šesta pa je last Oppenheimerja. Oppenheimerji so poglavje zase v južnoafriškem gospodarstvu. Danes nadzorujejo kakih 200 družb, njihovo bogastvo se ceni nad tisoč milijard in plačujejo letno dva odstotka vseh južnoafriških davkov. Ustanovitelj tega gospodarskega cesarstva je bil Ernest Oppenheimer, ki se je rodil leta 1880 pri Frankfurtu. Mlad se je posvetil trgovini z diamanti in bil je dovolj nadarjen in drzen, da se je vrinil v druščino južnoafriških veleposestnikov zlatih polj. S tem se je zameril družbi De Beers, ki je bila njegova največja nasprotnica, dokler ni kupil večine njenih delnic. Zlatim rudnikom je kmalu dodal diamantna polja, uran in baker bogatih ležišč v današnji Zambiji. Pozneje so prišli na vrsto premog, nepremičnine, kovinarska, kemijska in živilska industrija. To v Južni Afriki. Oppenheimerji pa imajo velike interese v portugalskih kolonijah in drugod po svetu. Glavna skrb južnoafriških podjetij je, kot v kmetijstvu, preskrba delovne sile. Cenenih črnskih rok ne manjka, toda z njimi je treba ravnati zelo previdno, predvsem je treba stalno skrbeti, da si ne ustvarjajo kakšnih organizacij, s katerimi bi lahko nastopili proti belim izkoriščevalcem. Zato je večina črncev, ki delajo v rudnikih, tujcev.' A-gentje rudnikov jih nabirajo po sosednih državah, ki so pod južnoafriškim gospodarskim vplivom, kot Malavi, Bot-svana, Mozambik in Angola. Ti črnci ostajajo na deloviščih nekaj mesecev in v tem času se ne smejo oddaljiti od njih in ne smejo imeti pri sebi družin. S tem stalnim menjavanjem delavcev se učinkovito preprečuje ustvarjanje razredne zavednosti in proizvodnja se ohranja na visoki ravni, ker delavci delajo v začetku z večjim zanosom. Ko zapade pogodba je delavci ne smejo obnoviti: morajo se vrnita domov in tam jim njihovo delavsko izkustvo ne more koristiti v prevratne namene, ker so razmere popolnoma drugačne. Črnci navadno sprejmejo te delovne pogodbe, ker si lahko v kratkem času prislužijo, kar potrebujejo za ustanovitev družine v domačem kraju. Južnoafriško gospodarstvo i-ma Ahilovo peto v pomanjkanju petroleja, ki je danes ne-obhodno potreben za razvoj industrijske države. Osemnajst družb je srečnih, da ga lahko iščejo, a do sedaj niso našle ničesar in Južna Afrika ge mora uvažati. Teoretično bi to pomenilo, da je Južna Afrika izpostavljena na milost in nemilost proizvajalcem petroleja v neprijaznem svetu, V resnici pa ni njen položaj tako tragičen, ker kljub mnogim odlokom zaslužnih in nekoliko dobrodušnih mednarodnih organizacij hi še nobena družba odrekla Južni Afriki svojih u-slug. Stara modrost bi to razložila s pregovorom, da z zlatom natovorjeni osel gre preko vsakega zidu. Hujšo grožnjo od pomanjkanja petroleja predstavlja za Južno Afriko pomanjkanje notranjega trga za pridelke svoje industrije, črnci so pr e; revni, da bi lahko bili dobri potrošniki, belcev pa je malo. Danes ima Južna Afrika skromno tržišče za svoje proizvode v tako imenovani beli Afriki, to je v tistih ozemljih na jugu kontinenta, kjer so na oblasti belci ali kjer belci odločajo o življenju in smrti, in te države so Južna Afrika, Botsvana, Lesoto, Svaziland, Angola, Mozambik, Rodezija in delno Malavi. Južna Afrika stoji danes pred svetom kot zapostavljen in porogljiv velikan na Katerem se odbivajo vse stre-lice. Ta velikan je navidezno nepremagljiv, toda le navidezno. Edina sila, ki ga lahko stre, je njegov notranji sov* ražnik. Afričani, ki so do nekaj let od tega neorganizirano vzdihovali nad svojo usodo, danes pa se borijo v narodnoosvobodilnih gibanjih. O njihovi dejavnosti lahko sodimo le po ukrepih bele vlade, kajti novice, ki pridejo do nas, so zelo medle. Pred letom dni je postal vrhovni poveljnik južnoafriške vojske G. A. Fraser, ki je po uradnik vesteh izvedenec v ((nekonvencionalnem bojevanju*, torej V partizanskih vojnah. To je značilno za bodočnost, ki jo lah" ko pričakujejo belci. Južnoafriška vojska šteje 250.000 dobro oboroženih mož in drugih 130.000 je v rezervi. Iz raznih virov sledi, da si Južna Afrika trenutno gradi vojno brodovje in bo tako postala prva afriška velesila, kar je tudi znak skrbne priprave na bodočnost. Se bolj značilno je dejstvo, da 1.700 južnoafriških vojakov sodeluje v pro-tig meniških bojih v Rodeziji, jcnannesburška vlada pa sodeluje tudi v vsel> ostalih protiparciizanskdh voj* nah v Portugalski Afriki; kajti vojne v Mozambiku, Angoli in Rodeziji so važne za južnoafriški obstoj nič manj od bojev z domačim afriškim narodnim kongresom in osvobodilnim gibanjem za Jugozahodno Afriko. Možnosti za uspeh teh afriških gibanj so skromne i11 nihče si ne dela utvar, da bodo kaj kmalu spravila na kolena belega velikana, ki im® za hrbtom še svetovne velo* sile. Ko je bil umorjen predsednik Verwoerd, se je izkazalo, da umor posameznega voditelja ne pomeni dosti, ker danes je oblast kolektivna. Jugozahodna Afrika Dežela sirota Jugozahodna Afrika je sirota. Do prve svetovne vojne jo je izkoriščala Nemčija; s pristno kolonialistično skrbjo je tam zgradila železnice, poiskala ležišča dragocenih rud in pomirila nekaj uporov nezadovoljnih domačinov. Med leti 1904 in 1905 se je uprlo pleme Herero. Nemci so ubili 78.000 od 90.000 pripad nikov plemena. Komaj se je končal ta upor, pa se je začel upor Hotentotov, ki je trajal tri leta. Hotentotov je ostala polovica. Nemci niso imeli veliko izkustva s po-mirjevanjem črnskih uporov zato so opravili svoje posle precej grobo; leta 1908 je bila Jugozahodna Afrika pomirje na in skoro neobljudena. Nesreče Jugozahodne Afrike se niso končale tam. Med prvo svetovno vojno je njen skrbni gospodar padel nekje daleč na evropskih frontah in za domačine je ostal le strah, kdo bo sledil Nemcem. Odgovor na dvome je pri šel kmalu. Med zavezniki, ki so pripomogli k nemškemu porazu, so bili tudi južni Afričani, ki so že dolgo poželjivo gledali čez mejo in tokrat se jim je ponudila primerna priložnost da so stegnili roke čeznjo. - ~ JC ui rodov podelilo Južni razredni mandat na njo nemško kolonijo zahodna Afrika je u bila očima, ki je izkoriščanje tam, kj< nehali Nemci. Prišli kot Oppenheimer, na mante in jih zače Težava je bila le er kot v Južni Afriki: kanje delovne sile. Po drugi svetovni vojni J6 pol sveta menjalo gospodari®1 zato je tudi Južna Afrika Želela obnoviti svojo pravic® nad Jugozahodno Afriko Organizacija združenih narodo* nezakonska potomka Društv® narodov, je sprva prošnjo dobrila, pozneje pa ko belci ravnali s črnci že nesramno, se je premislila in J* oktobra 1960 Je OZN odpovedala mandat. (1) (1) To je storila po 6 ledf razpravljanja, po 73 resolucij®11; potem ko je zbrala 6000 strt®® dokumentov in potrošila 18 mi® tonov dolarjev. (Nadaljevanje sledi) hamburški «der spiegel» odkril nenavadnega vojnega zločinca Kdo je Mathias Defregger današnji muenchenski škof Hopetan114. divizije gorskih lovcev, ki je po pokolu v Filettu di Camarda v Abruzzih napredoval v M/orja ■ Po vojni posvečen za duhovnika in imenovan za generalnega vikarja muenchenske skolije ■ Danes Škot v Muenchnu in je še vedno povezan s svojimi nacističnimi «kameradi» Povzemamo iz Unita. in objavljamo v pričujočem član-primer, ki se zdi navidez uoma a neverjeten, obenem pa razkriva, kako globoko je še ‘■Ukoreninjeno zlo nacizma celo am, kjer bi ga človek vsaj v. nieyovi najbruta nejši obli-ne mogel pričakovati. Dokazuje obenem, da je fašistična ideologija bolj prisotna in l,rganizirana, kot so to danes prenekateri uradni predstavniki pripravljeni priznati. In ni povsem izključeno, da je kr-vavi junak naslednje zgodbe, navsezadnje, celo premišljeno vstopil v vrste katoliške cerkvene hierarhije, da bi tu lažje razvijal svoje delo v prid kakega morebitnega preporoda povampirjenega tevtonskega nacizma. «■*> ® Camarda je majhna asica v gorovju Abruzzov, v vi-w J ■ m' Tu so "■ junija 1. 1944, I dni po osvoboditvi Rima, naci-mrsili krvav pokol civilnega Pteaivalsbva, ki po svoji tragični “Ročnosti, s katero je bil o-pravjen, spominja na dramo v “terzabottu, pri Sv. Anini in v P°vesu- Na majhen vaški trg je r™? prignanih 17 ljudi. Nanje so od ■en različnih strani začeli s svo-brzostrelkami in strojnicami ■re.jati podivjani nacisti. Ime-a 21'tev so dianes vklesana v spoli16?^. kot spomin nanje, ki so Parni z milijoni drugih svobodo-vUbnih ljudi po vsej Evropi, in j svarilo naslednjim generaoi-,d’a bi nikoli več ne dovolile, iz j ^ kaj podobnega povrnilo. Kdo je umoril te ljudi? To nam «£»er Spiegel*, znani ham-arssii tednik, in sicer v senzacionalnem č anku, ki je zbudil gromno zanimanje ne samo v eaici.i, ampak tudi izven nje, as:i v Italiji, kakor je spričo J0-8 vsebine dvignil hkrati tudi prahu. Zakaj? Odgovor bo-°p naslednji podatki. Pokol je zapovedal neki kape-?*}• Mathias Defregger, ki je ta-°J zatem napredoval v majorja. Takihle kapetanov in majorjev J® v. teku druge svetovne vojne v emski nacistični vojski bilo na Mathias Defregger bi med ne bil posebno redka izje-®a- Pa je vendar tako, in sicer ^adi tega, ker je po vojni ubral r*° Povsem svojsko življenjsko > M je, oziroma bi morala biti . ^pomirljivi oprete s tem, kar tistega usodnega dne v . mali aaici . Piletbo di Camarda storil. 0 vojni je namreč študiral teoio-rj? in postal duhovnik, bližnji ^delavec kardinala Faulhalerja. se je povzpel, kardinal ~**Pfner ga je imenoval za ge-eraipega vikarja muenchenske rak6, je 1° zelo važen ko-"k na poti njegovega napredo-jvJJja, vendar je zadnji. Monsignor Jjptegger se je povzpel še višje, • septembra 1969 (ko je državno PPavdnišivo v Frankfurtu na Mai-, te leto dni prej proti njemu »celo postopek zaradi sodelovanj v omenjenem pokoju — je za-aI «Der Spiegel*) ga je Pavel s , lmenoval za škofa. V pismu, katerim mu je podelil to visoko Jfkveno dostojanstvo, poudarja ‘to drugim, zlasti njegovo «srčno nroto in razumske sposobnosti*. o«ui -i010 s* v kratkem, vedno na teovi poročila hamburškega ted-l,„Xa' kako je potekala omenjena k,Pvava zgodba. "Kapetan Mathias Defregger, k»-Ian^t obveščevalnega oddelka • d vizije gorskih lovcev, je bil Polt mneniu komandanta divizije, Sj K(>vnika Boelsena, najprimernej ; te neko posebno nalogo. Imel j. Postreliti vse moške v Filettu. p- 'te^ger, ki je kmalu po oprav-io«; Halogi bil imenovan za ma-l3, ie ubogal.* re “kol naj bi bil kazen oziroma ške esakja za umorjenega nem-zija”'- X°iaikfi. Omenjena 114. divi-l0ja le imela »za take posebne na-in° Posebne izkušnje. Dve leti tj J30*.S8 je borila izključno pro-tn^f^manom v Srbiji, Bosni, Dal-in vzdolž jadranske obale.* v acl^tična propaganda je tedaj rik ea' s Filettom govorila o šti-ie^Urnorjen.ih Nemcih. Toda v Finku Se vsi spominjajo, da je bil gor temo eden. Tudi škof Defreg-V Se dobro spominja tega dne. tedTVif0voru z enim od urednikov J jka «Der Spiegel* omenja, da 24 telo zbranih okrog 22 do starčkih med 20. in 50. letom «ru> 1Svl*> ki da so bili odpeljani Preri stTei'j,anje v nete gozdiček ng^ .vasico». Vendar te številke biln v’ar ja jo, zakaj mrtvih je haimi1?:, "ajstarejši je imel 65, jfNst pa 17 let jvvk.., P°8ovora med škofom in u-Pritilkorn tednika «Der Spiegel* je votebli Potekli petek. «Oni štirje g,, ®: ki so jih umorili partizani, j^ PripadaU oddelku moje obve-Uk alne službe. Zaradi tega je 0^ , za streljanje bil izdan meni.* dvatJ Priložnosti — pravi — je «Dakrat skušal uveljaviti svoje QTV-ke moralnega značaja*. Po- l,n,,,l"lill!i!::!tiMiinniim.. ^rancozi in alkohol ^jtovejši ukrep fraricoskih ob-.te zmanjšanje števila pro-nm nesreč: od ponedeljka je . Povedana prodaja alkoholnih kdrc v restavracijah vzdolž av-i °bilskih cest v vsej državi. S lok* Je razvel javljen prejšnji od-Dt, ’ ,P° katerem je bilo dovoljeno v.^kJJati pivo z nizkim odstot-*°te alkohola. tem pa je »izvršitev* pokola pre- | Zdaj bo začelo, sem dejal. Vrgel ifurtu se je nato odpeljal v Muen- nesel na nekega poročnika «v prepričanju, da bi bil ta ukrep izpol-Jijen v vsakem primeru*. Osebno je prisostvoval dramatičnemu prizoru, ko so za streljanje določeno skupino 17 moškin priginali na trg. Poiem — kot za/trjuje — se je oddaljil, dia bi uredil nekatere stvari za nadaljnji pohod svoje kolone. »Streljanje — poudarja «Der Spiegel* — pa ni imelo nič skupnega z vojaško eksekucijo, šlo jc za pokol. Prebivalci vasi so bili pobiti v navzkrižnem ognju avtomatičnega orožja od treh različnih strani. Vendar s tem nacistični krvoločnosti ni bilo še zadoščeno. »Poveljnik vojaškega oddelka, te se je nahaja; v Fulettu in ni pripadal 114. diviziji, je bil neki p .častnik, o katerega smrti se v F in Devina. grassija se je včeraj sestal odbor sindikata gradbincev CISL, ki je razpravljal predvsem o perečih vprašanjih stroke, razvoja gradbeništva v našem mestu s posebnim poudarkom na mestni urbanistični načrt in končno tudi o enotni platformi zahtev gradbinskih delavcev, ki so jo izdelale sindikalne organizacije FILLEA (CGIL), Feneai (UIL) in FILCA (CISL). Zahteve gradbincev so, poudarja tajništvo sindikata, popolnoma uresničljive, predvsem tiste po mezdnih poviških, 40-umem petdnevnem delovnem tednu in sindikalnih pravicah v podjetjih. Glede mestnega položaja gradbeništva je sindikat mnenja, da daje tudi mestni regulacijski načrt možnost polne zaposlitve delavcev te stroke, če se pri tem razvije predvsem pobuda za ljudske gradnje in uresničitvijo tistih načrtov javnih gradenj, ki jih Trstu že dalj časa obljubljajo. Druga vest iz sindikalnega sveta zadeva stavko livarjev v Skedenj-ski železarni «Italsider», ki se je pričela včeraj zjutraj in prenehala danes ob 6., ko je v tovarno vstopila prva izmena. Delavca, ki so prekrižali rake na poziv treh enotnih .sindikatov, ločeno pa jih je pozvala tudi organizacija desničar skega sindikata, ker jim je vodstvo podjetja odbilo zahteve, izrečene na rednih sindikalnih pogajanjih, po povišku oziroma priznanju posebne proizvodne nagrade. Do tretje sindikalne pobude pa je prišlo v trgovski stroki, ki prizadeva predvsem tisoče in tisoče zaposlenih, starejših delavcev in de klet, v trgovskem in turističnem gospodarstvu Trije sindikati so zahtevali nujen sestanek s predstavniki delodajalcev, da hi se čimprej pričela pogajanja za preureditev mezdnega sistema, ki naj prizna spremembe, do katerih je prišlo v stroki sami, glede kvalifikacij in Bregu in Krasu do Mavhinj delovnih mest, ~ kakor tudi potre- be, da se prejemki uslužbencev v tem delovnem sektorju čimbolj pr. bližajo rami drugih sorodnih sektorjev, kot je industrijski ali javni. Avtomobilska kolona ZKMI proti NATO V okviru pobud mladinske komunistične organizacije (ZKMI) bo danes stekla avtomobilska kolona od Rižarne po vseh okoliških kira- MladSnd, ki bodo sodelovali v avtomobilski »karavani*, se bodo v posameznih krajih spomnili padlih za svobodo in imeli krajša zborovanja s pozivi na mir in na antifašistično budnost. Ob 9.20 bo avtomobilska kolona krenila izpred Rižarne pri Sv. Soboti, od tod k Dom ju, v Mačkov-lje, Rrebeneg, Dolino, Boljunec (ob 11.), Boršt, Ricmanje, na Katinaro, Lonjer (opoldne), Bazovico, Gropa do (ob 13.), v Padriče, Trebče (ofc 15.), Repen, na Kontovel (ob 16.), Prosek, v Zgonik, Salež (ob 17.), Križ, v Nabrežino (18.), Šempolaj, Vižovlje in Mavhinje, od koder bo kolona odbrzela v Milje, kjer bo ob- 20. uri zborovanje. dnevov, ki so bili v okviru letos njega mednarodnega tržaškega velesejma posvečeni marmorju. Nakazal je ugodne perspektive, ki se odpirajo tej deželni proizvodnji in orisal pobude, ki bodo sprejete zato, da prodre marmor iz naše dežele tudi na tuja tržišča. Med drugim bodo navezali stike z drugimi proizvodnimi središči v državi in začeli skupno akcijo za okrepitev izmenjave marmornih proizvodov tudi z drugimi tujimi pokrajinami. Nato je predsednik Caidassi seznanil odbor z okrožnico ministrstva za zunanjo trgovino, s katero bo od 15. t.m. dalje izkrcavanje blaga z brazilskih ladij podvrženo posebnim dovoljenjem, ki jih bodo izdajali vsakikrat posebej. Orisal je možne negativne posledice, ki bi jih ta ukrep lahko imel za tržaški pristaniški promet, ki je močno zainteresiran na izkrcavanju brazilske kave v vrečah. V tej zvezi je tržaška trgovinska zbornica poslala ministru Vittorinu Colombu brzojavko z zahtevo, da se uveljavijo predvidene izjeme (v zvezi z omenjenimi dovoljenji) tudi za pošiljke brazilske kave za skladišče IBC v Trstu. Okrožnica ministrstva za zunanjo trgovino je seveda povzročila razburjenje v tržaških poslovnih krogih pa tudi v krogih »Brazilskega inštituta za kavo*, ki ima v našem pristanišču skladišče, iz katerega zalaga vse evropske države in zlasti države skupnega evropskega tržišča. Brazilske ladje izkrcajo v Trstu poprečno 3 in pol milijona vreč kave na leto, kar predstavlja najpoglavitnejše paketirano blago, ki prihaja v naše pristanišče. Po nekaterih vesteh so v krogih »Brazilskega inštituta za kavo* že začeli proučevati možnost preusmeritve vsega prometa, namenjenega v Trst, v jugoslovanska ali francoska pristanišča, če bi obveljal diskriminacijski ukrep proti brazilskim ladjam. Brazilci namreč zatrjujejo, da imajo vso pravico posluževati se za prevoze kave brazilskih ladij in čeprav imajo glede tega prav, ostaja vendarle dejstvo, da bi zaradi ukrepa ministrstva za zunanjo trgovino, katerega namen je zaščititi interese italijanskega ladjevja, bila povzročena ogromna škoda prometu tržaškega pristanišča. Vprašanje je toliko bolj aktualno, ker pravkar plujeta proti Trstu dve brazilski ladji s skupno 140.000 vrečami kave. Dr. Caidassi je potem načel tudi vprašanje ukinitve pomorske proge Trst — Severna Amerika, ki jo vzdržuje družba »American Export z izhodiščem v in zato bo zbornica storila potrebne korake tako pri deželi, kot pri drugih pristojnih oblasteh za dosego nadomestilnih pomorskih prog. Predsednik je nato poročal o najnovejšem razvoju pobude za realiza cijo služnostnega področjte na kra-ški planoti blizu Fernetičev, ki pp-staja vedno bolj nujno spričo naraščajočega prometa s tovornjaki preko prehoda pri Fernetičih in ki povzroča kaotični položaj kot je že poudarilo carinsko ravnateljstvo in združenja zainteresiranih kategorij. Trgovinska zbornica namerava stopiti v stik z deželnimi oblastmi, da kovaško mehanično delavnico Stanislava Saražina in mizarsko podjetje Santa Žagarja. Razen nagrad za prve tri uvrščene bo trgovinska zbornica podelila vsem 15 vpisanim podjetjem posebne diplome. Razen omenjenih treh podjetij so sodelovala še podjetja: Nicolo Borromeo, Aldo Brezzi, Claudio Manzano, Bruno Ermadora, Tarcisio Fabris, En-rico Glavina, Giovanni Magnoli, Giuseppe Metlika, Emesto Michelli, Ste-fano Sindici, Ettore Sostero ter Ser-gio in Sereno Zampa. Razdelitev nagrad in diplom bo v prihodnjih dneh na trgovinski zbornici v ITstu. Danes, 11. julija bo ob 19.30 na trgu pri Sv. Jakobu javen shod, ki ga prireja Avtonomna tržaška federacija KPI v zvezi z vladno krizo in razkolom socialistične stranke. Govoril bo pokrajinski sekretar inž. Antonino Cuffaro o temi: «E-notnost in borba delavcev in mladine: edino izhodišče, da se preprečijo avtoritarni poiskusi in zajamči razvoj demokracije v deželi.« * * * Or. Rustia-Trainer je poročal o udeležbi, v svojstvu predstavnika zbornice, na I. mednarodnem za-. , , ... sedanju za ribištvo držav Skupne- se nujno uredi vsaj del področja, ga evropskega tržišča, ki je bilo ki je namenjen za izvrševanje ca- v Anconi 30. 6. in L 7. na pobudo rinske službe. Dr. Caidassi je poročal tudi o sestanku STIMAT, ki je bil, 3. , t.m. v Rimu. Predsednik je govoril o doseženih rezultatih, zlasti pa o nameravani ustanovitvi dveh družb »Terminal Containers* in «Leasing Containers* v Trstu, s čimer naj bi se praktično pričel izvajati načrt STIMAT. Sporočil je tudi, da bodo v prihodnjih dneh v našem mestu nadaljnji sestanki v ta namen. Končno je predsednik opozoril na nevšečnosti, ki so nastale v preteklem mesecu na povrtninskem trgu na debelo v Trstu, zlasti z zahtevami glede urnikov za sklepanje pogodb, ki so jih postavile razne kategorije operaterjev Te nevšečnosti lahko povzročijo preusmeritev dotoka trgovcev iz sosednih pokrajin, ki se doslej zalagajo na tržaškem tržišču. Če bi se ta hipoteza uresničila, bi bilo tržišče znatno raz vrednoteno tako kvalitativno kot predvsem kvantitativno na škodo vseh zainteresiranih kategorij. O tem vprašanju se je predsednik pretekli teden razgovarjal s predsednikom združenja trgovcev, s predsednikom združenja trgovcev na drobno, kakor tudi z voditelji združenja operaterjev. Odbor je z obžalovanjem sprejel na znanje nastali položaj, zaželel skorajšnjo njegovo rešitev in pooblastil predsednika, da stori vse za čimprejšnjo zadovoljivo rešitev vprašanja. Dr. Novelli je nato poročal o poteku natečaja za varstvo in higieno v obrtniških podjetjih, ki se je ne davno zaključil. Natečaj je veljal za obrtniška podjetja, ki so vpisana v pokrajinsko zbornico in ki delujejo na področju mehanike, kovino-mehanike in lesa. Razsodišče je uvrstilo na prva tri mesta natečaja mizarsko podjetje Livia Rogatina, pobudo mednarodnega sejma ribištva in pomorskega športa. Na tem zasedanju so govorili tudi o pomanjkljivostih sedanjega pravilnika o ribolovu na Jadranu, zlasti kar zadeva nejasno določitev teritorialnih voda in incidentov, ki nastajajo zaradi tega. Prof. Florit je opozoril odbor na potrebo, da bi Trgovinska zbornica posredovala pri glavnih krajevnih ustanovah, da bi pri delih na tržaškem področju oddelili dela, ki imajo različne karakteristike, da bi tako mogla ta dela prevzeti mala podjetja glede na njihovo posebno specializacijo. Spričo težke- j ga položaja, v katerem se naha- j jajo mala podjetja v naši pokrajini, je odbor sklenil, da se bo zavzel za rešitev tega vprašanja. Com. Frandoli pa je nato spregovoril še o operaciji, ki je v preteklih dneh zadevala Tržaško banko. Kot znano, je bila na izrednem občnem zboru banke 1. julija letos sklenjena spojitev «Ban-ce Triestine* z »Banco Cattolica del Veneto*. Pojasnil je razloge, ki so zahtevali to spojitev in navedel njene pozitivne rezultate. O isti temi bo govoril prav tako dianes ob 20. uri na Trgu Gioberti pri Sv. Ivanu, občinski svetovalec Dario Supancich na zborovanju, ki ga prirein kr;ievra sekcija KPI «Vostok». Sagra terana in pršuta v Repnu Tombola v Kopru v korist invalidov Mestna organizacija vojaških vojnih invalidov v Kopru, priredi v okviru invalidskega tedna veliko javno tombolo, v nedeljo, dne 13. julija 1969 ob 17. uri na športnem igrišču »Stadion« v Kopru. Glavni dobitki so letos: osebna avta zastava 1300 in zastava 750, spalnica v modernem stilu tipa «Karmen», moped «Tomos . avtomatika, vrtna garnitura «Barok» ter več sto lepih praktičnih dobitkov (dvokolesa, tranzistorji, itd.). Cisti dobiček tombole je namenjen za pomoč invalidom, vdovam, otrokom po vojni umrlih vojnih invalidov, itd.. Po končani tomboli prirejajo veliko tradicionalno rajanje s plesom, Letošnjo tombolo prirejajo v povezavi s proslavo šoferjev in avtomehanikov, ki bo dopoldne istega dne na Titovem trgu v Kopru. Delegacije mestne organizacije vojnih invalidov — tudi letos kakor vsako leto doslej — že obiskujejo težke invalide na domovih in jim izročajo darila. Prav tako so v teku obiski po bolnišnicah v koprski občini in v domu onemoglih v Izoli, koder je veliko število invalidov — borcev. Ta plemenita vsakoletna akcija koprske organizacije vojaških vojnih invalidov je vredna vse pohvale, zlasti pa zaslužijo pohvalo njeni organizatorji. Odvzem voznega dovoljenja Pevski zbor «Vasilij Mirk» s Proseka - Kontovela bo nastopil v soboto, 12. t.m. ob 21. uri v Kraški hiši v V. Repnu s sporedom pesmi za zaklju- -ček sezone in v zahvalo vsem, ki so pripomogli k njegovemu uspešnemu gostovanju na Škotskem. Koncerta se bo udeležil tudi prof. Brown iz Airdria, ki je imel toliko zaslug pri organizaciji gostovanja. Vabljeni so vsi prijatelji zbora in ljubitelji petja! ZADRUGA »NAŠ KRAS« vabi na razstavo: LJUDSKO SLIKARSTVO NA STEKLU v Kraški galeriji v Velikem Repnu št. 31. Razstava je odprta ob nedeljah med 16. in 20. uro; ob delavnikih je ključ pri sosedu od 19.30 do 20.30. V zvezi s prometno nesrečo na na državni cesti št. 14 pri kraju ((Belvedere«, ki se .ie pripetila 6. t. m., pri kateri .ie avto vrste ford TS 109505, ki ga je vozil Krešimir Jagodic, čelno trčil z avtom, ki je prihajal iz nasprotne smeri in povzročil smrt treh oseb v tem avtobobilu, je prefektura odredila takojšen odvzem vozniškega dovoljenja Krešimir.ju Jagodicu zaradi prevelike hitrosti. Hud padec s stola Zaradi zloma leve stegnenice so včeraj sprejeli na ortopedskem oddelku splošne bolnišnice 61-letnega težaka Francesca Štefanija iz Ul. del Serbatoio 7. Težak, katerega so v bolnišnico pripeljali z rešilnim avtom Rdečega križa, je dežurnemu zdravniku izjavil, da se .je ponesrečil v nekem stanovanju poslopja št. 2 v Ul. del Serbatoio, kjer je padel s stola, na katerega se je bil povzpel. Nesrečni padec s komaj pol metra visokega stola ga bo stal dva meseca zdravljenja. V Repnu t>o jutri, v soboto, ob 18.30 uradna otvoritev tradicionalne šagre terana in pršuta. Od 19. do 24. ure Ido igral orkester «The Leaders*, v nedeljo se bo šagra začela ob 9. in bo trajate do 24. ure. Od 16. do 20. bo v nedeljo igrala godba na pihala s Proseka, od 20. do 20.30 bo nastopil pevski zbor «Sreeko Kumar* iz Repna, od 3130 do 24. ure pa bo igral orkester »Kras*. Claudio Patarino, sin načelnika urada obmejne policije, je z odliko položil doktorski izpit iz elektronske inženirije. Novemu doktorju čestitamo! Državna srednja šola s slovenskim učnim jezikom »Fran Levstika na Proseku z oddeljenimi razredi v Sv. Križu javlja, da se je pričelo s 1. julijem vpisovanje v prvi razred te šole, ki bo trajalo vsak dan do vključno 25. Julija letos. Osnovna srednja šola s slovenskim učnim Jezikom (Fran Erjavec* v Trstu (Rojan) javlja, da se je pričelo s 1. julijem vpisovanje v vse razrede te šole. Vpisovanje v prv-razred bo vključno do 25. t.m. Prijave sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure Ravnateljstvo državne srednje šole »Ivan Cankar« sporoča, da se je pričelo s prvim julijem vpisovanje v I. razred te šole, kii bo trajalo do , vključno 25. t.m. Prijave sprejema i tajnštvo šole vsak dan od 9.-12. ure. MiiiiiiiiiiiuiiiiifiiiiliiiiaiiiMlilliiiiiiiliiiiiiiiiimiiiiimitiuiiiiiiiiiiiiliiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiliiiiiiiiiiitiiiiii NA GRADU SV. JUSTA Kaj je z mostom na cesti Zgonik-Gabrovee? iiiiniiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiifiiiimmiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiuiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHi PRED TRŽAŠKIM KAZENSKIM SODISCEM Zaradi sodne preiskave v teku odložen proces o dolinski aferi Gre za tožbi članov cOdbora za pomoč razlaščencem v DoIini» dr. Tula, dr. Berdona in dr. Škerka proti prof. Marcu in dr. Agnelettu Pred tržaškim kazenskim sodi- naj bd se oba sodna postopka zdru ščem, ki mu predseduje dr. Li gabue, (stranska sodnika Del Con-te iti Cola) se je včeraj pričela sodna razprava v zveri z dogodki, ki so pred časom vznemirili slovensko javnost. Gre za sodna postopka proti odgovornemu uredniku glasila SDZ »Demokracija* prof. Rudolfu Marcu in dr. Branku A-gneletto. ki so ju sprožili člani «Odbora za pomoč razlaščencem* oz. njegov predsednik dr. Tul ter odv. di Berdon in dr. Josip Škerk. V prvem primeru gre za tožbo V prvem primeru gre za tozl radi razžalitve časti v zvezi nekim člankom tržaške »Demokracije*, v drugem pa obtožujejo člani »Odbora* dr. Agneletta »zlonamernega natolcevanja* v zvezi z objavo brošure »Pomoč razlaščencem v Dolini*. Ker sta si pravdi sila podobni, je sodnik dr. Li gabue predlagal, žila v enega, čemur se je uprl dr. Logar, ki zastopa dr. Škerka v pravdi proti odgovornemu uredniku »Demokracije*. Svoje nesoglasje je utemeljeval z dejstvom, da so osebe v procesih različne (v prvem gre za časnikarja in je postopek tudi enostavnejši, v drugem pa za zasebnike in je tudi dokazilni postopek bolj zapleten. Kljub tem pripornbam je predsednik sodišča združil oba postopka, na kar je dr. Floridan, ki zastopa odv. Agneletta, postavil pre-judiidalno zahtevo na osnovi čl. 18 zakonika o kazenskem postopku in priložil zahtevi dva dokumenta, iz katerih izhaja, da je v teku sodna preiskava proti predsedniku ♦Odbora za pomoč razlaščencem* dr. Jožetu Tulu. Zaradi tega, ker pogojujejo ugotovitev sodne resni ce v teh sodnih postopkih tudi iz- preiskave, je dr. el, r sledki omenjene Floridan predlagal, naj bi se sodna razprava odložila za nedoločen čas. Zahtevi dr. Plorudana se nista uprla zastopnika dr. Tula, odvetnik Civello, in dr. Škerka (za tožbo proti dr. Agnelettu zaradi brošure «Pomoč razlaščencem*) odv. Nurra. llprl pa se je odložitvi procesa, o-mejeno za postopek proti odgovornemu uredniku »Demokracije*, dr. Logar. Vsi so so sodnemu zboru predložili, naj se v zapisnik vnesejo besedila sodnih prijav dr. Berdona, prof. Lojzeta Tula in dr. Josipa Škerka proti odv. dr. Agnelettu. Sodni zbor je po krajšem posvetu sklenil sprejeti zahtevo dr. Floridana in je odložil oba že združena postopka na nedoločen čas, dokler ne bodo znani izsledki prej omenjenega sodnega postopka, ki je še v preiskovalni fari. Poslanec Albin Škerk je te dni naslovil na ministra za prevoze pismeno vprašanje, da bd zvedel Jutri začetek VIL festivala znanstvenofantastičnega filma 47 filmov iz 14 držav - Uvodni film bo cApollo 10» NASA Jutri ob 21.30 se bo na gradu sv. Justa začel 7. mednarodni festival znanstveno - fantastičnega filma v okviru katerega bodo od 12. do 19. t.m. prikazali 47 filmov iz 14 sodelujočih držav. Gre za rekordno število dolgometražnih, srednje in kratkometražnih filmov ter dokumentarcev, odkar obstaja ta pomembna mednarodna filmska manifestacija, ki privablja v naše mesto najuglednejše proizvajalce in strokovnjake s tega področja. Festival se bo začel z ameriškim filmom »Apollo 10». To je barvni za vzroke prekinitve del za ure fS^^bčTteto^nekaj0 u^pred ditev novega mostu nad železnico na cesti med Zgonikom in Gabrovcem. Po nekaj dneh deda se je vse ustavilo in zaradi tega je ukinjen promet po omenjeni cesti že od aprila. To povzroča resne težave prebivalstvu in krajevnemu prometu! Dosedanja posredovanja in protesti zgomške občinske ’ uprave ndiso nič zalegli. Zaradi tega posla nec škerk zahteva, naj pristojno ml. nistrstvo posreduje, da se bodo dela čimprej nadaljevala in zaključila. Z vespo v zid: prognoza pridržana Včeraj zvečer okrog 20. ure je nekdo telefoniral na glavno postajo Rdečega križa ter povedal, da se Je na državni cesti St. 202, a OC v <& A & oj v. bližini predora pri Carboli, neki vesplst hudo poškodoval pri prometni nesreči. S postaje je nemudoma zdrvel rešilni avto in kmalu nato so bolničarji naložili nanj nezavestnega moškega s prebito čelno kostjo ter raznimi u-darci in odrgninami po raznih delih telesa. Moškega so v bolnišnici Identificirali za 36-letnega mehanika Giorgda Zarnija, stanujočega v Ulici Trisslno 31. Zaradi izredno hudih poškodb so ga nemudoma sprejeli na nevrokirurškem oddelku s strogo pridržano prognozo. Kot so iajavili agenti prometne policije, ki so bili na kraju nesreče, se je Zorni peljal po državni cesti proti mestu na vespi z evidenčno tablico TS 37041. Na ovinku pred omenjenim predorom pa se Je lz neznanih razlogov, mogoče zaradi nenadne slabosti, mogoče pa, ker so ga preslepile premočne luči ‘kakega avtomobila, zaletel ob zid na deanl strani ceste. veličastnim človekovim poletom na Luno oživel t.a epohalni dogodek. Videli bomo smejoče se obraze kozmonavtov Stafforda, Younga in Cernana ter fantastično znanstvene vizije vulkanskih žrel zemeljskega satelita, ki so jih poslali na Zemljo in še enkrat nam bodo potrdili, da realnost presega celo najbolj drzne futuristične fantazije/ Po drugi strani pa je prav fantazija tista, ki lahko še vedno presega pogoje realnosti ter išče m raziskuje možnosti, ki postajajo verjetnost in nudi izhodišča za človekova iskanja. Fantastična znanost je prav zaradi simbioze fantazije in znanosti, ki sta njeni komponenti, ohranila razlog svojega obstoja in se zaradi tega ne boji odkritij velikih vesoljskih a-vantur. Naslednji film bo kanadski risani kratkometražni film »Cosmic Zoon* Roberta Verralla in Joe Ko-ninga, ki prikazuje kroženje modela »LEM* okrog Lune. Film se začenja pri idilični sceni dečka, ki lovi ribe na bregu reke in doseže najbolj oddaljeno točko vesolja ter se potem ponovno vrne k mlademu ribiču, k neskončnosti, ki je v njem, k zadnjemu atomu živeče celice. Ob 22. uri Ido nastopil Roberto Busio, prvi član skupine »Gufi* z izborom pesmi z znanstveno - fantastično tematiko. Prvi dolgomeiražni film prvega večera bo ameriški »Ilustrirani človek* Jacka Smighta z Rodom Stei-gerjem, Claire Bloom in Robertom Drivasom, ki bo prikazan izven natečaja. Film je povzet po treh povestih znanega ameriškega pisca fantastično . znanstvenih del Ray& Bradburyja. Vzporedno s projekcijami na gradu bodo popoldne projekcije v kinu Excelsior, kjer bodo popoldne ob 17.30 vrteli italijanski film «Op-steel*. belgijski film »Non lieu* in ameriški film »Ne s te zemlje*. V nedeljo pa bodo na gradu vrteli prvi jugoslovanski film »Leteči Fabjan* Zlatka Grgiča in Borisa Kolarja, v kinu Excelsior pa film »Vjetrovita priča* Zlatka Grgiča, Borisa Kolarja in Anteja Za-ninoviča. Med vzporednimi manifestacijami bodo jutri v galeriji palače Co-stanzi odprli razstavo surrealistič nega slikarja Ludovica De Luigi-ja, čigar dela se navdihujejo ob temi Benetk v letu 1300. Dne 14. in 15. julija pa bo v zbornični dvorani Trgovinske zbornice okrogla miza. za katero bodo znanstveniki, časnikarji in pisatelji iz različnih dežel razpravljali o osvajanju Lune. Danes in jutri se bodo začeli v Trstu zbirati akreditirani časnikarji iz številnih evropskih in izven-evropskih držav, ki bodo spremljali festival in poročali o njem tako v dnevnem kot v specializiranem tiska V prostorih časnikarskega krožka bo posloval tiskovni urad, ki bo ves čas na razpolago akreditiranim časnikarjem. Razstave Slikarska in kiparska razstava de; želnega sindikata lepe umetnosti Furlanije - Julijske krajine, ki j® včlanjen v Delavsko zbornico, 1(1 je v stalni razstavni dvorani «Cesa-re Sofianopulo« na Trgu Papa G'«' vanni 6, kjer razstavlja svoja del* okrog 30 umetnikov, se bo zaključi" la v soboto, 12. t.m. Odprta je vsaK dan od 18. do 20.30. Do 12. tim. sprejemajo dela študentov srednjih šol, ki nameravaj® razstavljati na grafični razstavi, 1(1 se bo začela 21. t.m. Dela sprejemajo vsak dan razen ob sobotah >n nedeljah od 17. do 19. ure v sohi št. 32 v istem poslopju na Trgu P*| n>» diAirnnni C Dn tai rn7c)bt/:* K*. I pa Giovanni 6. Po tej razstav’., se bo zaključila 31. t.m., bo dvorana zaprta zaradi poletnih počitnic. PARK MIRAMARSKEGA GRADU: »Luči in zvoki*. Ob 21.30 «Maximl-lian of Mexico» v angleščini; ob 22.45 ((Massimiliano e Carlotta« v italijanščini. Avtobus «M» vozi iz Barkovelj, postajališče tramvaja «6» in od M" ramara pred in po predstavi. Nazionale 16.00 «1 5 figli di cane»; Technicolor. Prepovedano mladih* pod 14. letom. Grattaclelo 16.00 «Salvare la faccia*-Adrenne La Russa, Nino Castel-nuovo, Paola Pitagora. V barvan. Prepovedano mladini pod 18. letoh*-Fenke 16.00 ((Caporale di giornata*-Nino Manfredi. Technicolor. ■ I Eden 16.00 «11 circo«. Charlie Chaplin. Exceisior 16.00 «Realt4 romanzesca*-Technicolor. Titanus. Ritz 15.30 «11 diavolo alle 4». Spencer Tracy, Frank Sinatra. Technicolor. Filod ram matico 16.30 «Nuda sotto 18 pelle«. Alain Delon, Mariann* Falthfull. Technicolor VVarner. Pre' povedano mladini pod 18. letom- j Alabarda 16.30 «Un corpo caldo Prt 1’inferno«. K. Neli, j. Valmont-Technicolor. Prepovedano mladih* pod 18 letom. Aurora 16,30 «007 dalla Russia e0" amore«, Technicolor. Cristallo 16.30 «La notte del gi°r" no dopo«. Marlon Brando. Technicolor. Prepovedano mladini P°“ 18. letom. Capitol 16 30 «1 due deputati«. Fr3”' co Franchi, Ciccio Ingrassia. Te' chnicolor Impero 16.30 «Frontlere a nord r vest«. Technicolor. Vittorio Veneto 17,00 «Lo strango1* tore d-. Boston«. Tony Curtis, He°' ry Fonda. Technicolor. Prepoved*' no mladini pod 14 letom Astra 16,30 ((Preparate la bara«. chnicolor. Prepovedano mladini P°" 14. letom. Ideale 16.00 «Un mil tare e mezz®*-Virna Lisi, Renato Rascel Aid" Fabrizzi. Technicolor. . Abbazla 16.30 «La legge del P|u furbo«. Louis IDe Funes. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 10. julija 1969 se Je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 13 oseb. UMRLI SO: 83-letna Orosolina Dei Betlo Vd. De Favento, 62-letni Giuseppe Marini, 59 leta-' Augusto Godina, 42-letna Marisa Godnik, 60- letnl Enrico Pamossi, 48-letna Te- resa Povolato por. Rusconl, 59-letnl Umbe-rto Giacomelli, M-letni Giorglo Avogardo, 39-letna Llllana Usco por. Maganucco, 58-letn( Giuseppe Cadel-li. 72-1 etn 1 Giovanni Raker, 56-letni Romano Petronio, 72 letna Flora De-giassi por. De lise. Naročnikom in čitatcljem «FrimorskeJa dnevnika* ZiPo. n; tvo tržaškega tiska je ob pohvali turističnih oblasti objavilo ta mesec prvo številko turističnega informatorja pod naslovom TOURISTISCHE NACHRICHTEN v nemščini, ker .ie namenjen nemškim in avstrijskim državljanom, ki prihajajo in bodo prihajali na letovišče v turistična in kopališka središča v naši deželi. Vsi. ki bi radi prejeli brezplačno to prvo številko in naslednje številke v juliju, avgustu in septembru te publikacije, so naprnšeni, da pridejo ponjo v prostore naše družbe v Ul. Montecchi št. 6. ali v goriško uredništvo «Primor-skega dnevnika« (Drevored XXIV. maja št. 1) ali pa jo dobe pri raznašalcili »Primorskega dnevnika«. SPDT obvešča Izletnike na M*f‘ DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Blasoletto, Ul. Roma 16. Davanzo, Ul, Bemlnl 4. Benussl, Ul. Cavana 11. Sponza, Ul. Montorslno 9 (Rojan) NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 11.39 do 9.39) Vlelmettl, Trg della Borsa 12. Cen tauro, Ul. Rossettl 33. Alla Madon-na del Mare, Largo Plave 2. Santa Anna, Erta da S. Anna 10. Izleta kdor do petka ne bo poral^ na) voznine. Odhod bo točno ob 5-15 z začetka Ul. Fabio Severo. ! Prosvetno društvo Tabor - Op priredi v nedeljo, 20. t.m. enodn®tf' n* izlet na Dolenjsko, v dolino olj ke, dolino gradov. Vpisovanje vs* dan od srede, 9. t.m. naprej v t>t° svetnem domu od 21. do 22. ure. Športno društvo Breg priredi * nedeljo, 13. Julija Izlet na KorošK"; in sicer v Ziljsko dolino In k Os°‘ skemu Jezeru. Prijave sprejem" vaikč poverjeniki društva. gart, da se spričo velikega štev!*? prljavljencev ne bo mogel udeleži" 12 POROČILA OBČINSKEGA ODDELKA ZA PREHRANO IN POLICIJO Neugoden potek cen na drobno ie občutno prizadel potrošnike Najobčutneje so se podražile ribe in povrtnina, pa tudi maslo, sir in jajca - Tržišče z mesom brez sprememb ^mesečnega poročila občinskega "“Oaika za prehrano in policijo za ""-see junij o gibanju cen osnovani prehrambenim artiklom je raz-i®°, da so v primerjavi z majem HW^ej P^kočile cene nekaterih ar Jifv. kot n.pr. masla, mesa v kon-Mrvah, sirov, zlasti pa rib in po-nražrf!*v ,a S°veJ«ga mesa je bila t^aKtieno brez sprememb Nedavni "P^azum med Italijo in Jugoslavijo povečanju kontingenta mesa, pro fanne' P° katerem bi moralo “P znatnih pocenitev na trži nrrJ'^ , obno z ugodnostmi tako za . Ce ^ 23 potrošnike, je bil Jlr z ugodnimi komentarji, ven-nn-.JP3 i 0 Postal operativen šele M-J3* ko ga bo odobrila vlada. adtem pa je prišlo do podražitve ta. a 2 onstran meje, zlasti za ne-naj*x>lj iskane vrste (pljučna t^cenka, roastbeef, telečje stegno) v; adlmmanj?e razpoložljivosti z ži-tuš;' t? Pojav je v ostalem očiten kom/- kjer je potrošnja krita kn„taj 23 50 odstotkov Za malen-flpu„,se Je podražilo telečje meso na d»if °’ v?ndar brez Posledic za pro-le noT3 drobno. Prav tako so osta-sP7n„P^onienjene cene perutnine, iz ..glogov pa se je ponov-podrazilo konjsko meso. Nespremenjene so v juniju v pri-rtli,,« i1 ? majem ostale tudi cene semenskega olja, z izje-i'' ; Posebnih ponudb nekaterih tvrdk rpnP'pr- Bertolli, Dante in Topazio. Vopif *Paslu. kot v ostalem cena nih hecnih proizvodov, je precej ~~ lz raznih razlogov, vendar se tnnsu spoano dvignila kljub uvozu staj a 23 slaščičarsko industrijo. Obda Jk^Pa opBmistično predvidevanje, ve v f.,sl° v ^rutkem do pocenit evronskem U t d?.Sov°roy na Skupnem riem trziscu. Ponovno so se zla^f; i cene živalsikim maščobam, von VAanini i« masti tako pri iz-so a kot na debelo. Prekajeno dvignil. 21?-“ VO 30 Inf j? na splošno podražilo za vatnih d/1 kg v prvih dveh razdelje-šču ni tezah, medtem ko je na trži-Poflr=a-, robno Prišlo le do omejenih si!am' o ’ predvsem pri furlanski dom i ’ i na. konserviranim proizvo-izčrnal. n^kih rezerv, ki pa so pred YenrW em' se ie nekoliko dvignila, z ]et ? P3 napovedujejo, da se bo žala c'i?0 Proizvodnjo ponovno zni-kujp .,“Orajšnje znižanje se priča-Predviri pr‘ cenah sardin zaradi £°slav^ne obnovitvo uvoza iz Ju- vfe ikjo so se kljub razpoložlji-kar Jr trSu povečale za nekaj lir, dobiTtf^i.d3 se je zaključilo obseči p3-1 nižjih cen v preteklem me-Pesnre na- mleku je za sedaj ostala sistf ; enjer>a, vendar pa so gro sestaJi Prav v preteklih dneh btevJf • ' aa katerem so sklenili za-11 Pri prefektura oblasti zvir vržefaCene, mleku, ki je sedaj pod-lir , a,..nadzorstvu, od 110 na, 120 izvodnr er- zaradi podražitev v"pro-ddšlo^ri v tem mesecu pa je nit, v 30 ponovnih podražitev raz draži h. Slra’ zl^ti pri izvoru. Po-s;0 "vKe zadevajo parmezan in vr-drugj£rana* in juh pripisujejo med Pa nJ-^omsnjkanju teh proizvodov Prilaenria^1' Mn°gi prodajalci so se Pa ;OTa-tor» vrste IBM 360/25, s katerim bodo lahko krili vse storitve, razen anagrafskih. Za tc bo potreben nov elektronski stroj IBM 360/40, kd bo stekel pozneje. S prvim elaboratorjem bodo me hanizirane naslednje storitve: petletni upravni načrt, plače, meritve tehničnega urada, upravljanje z o-sebjem, najemnine občinskih nepremičnin in gradenj, služba za trošartaske dajatve. Prav tako bo mehanizirana z\ pletena služba urejanja volilnih seznamov, pri čemer je tržaška občim prva v vsej Italiji pomislila m to. Končno bo mehanizacija storitev razširjena v drugi fazi na knjigovodsko, statistično, finančno službo in na urad za računanje m dostavljanje glob. Za vse to bo skrbel manjši «e-laboratorn vrste IBM po prvem letu poskusnega deda. Medlem bo pripravljen drugi, večji iielabora-toni, kd bo začel delovati v marcu 1971. V zvezd z ustanovitvijo decentri-ranih upravnih organov (o konzui-tah, ki jih bodo vodile, smo ža obširno pisali) bo morala občinska uprava poskrbeti tudi za sistem «teleprocessdng», tj. oddajanja podatkov iz osrednjega zbirnega dokumentacijskega urada v decentrirane urade občinske uprave, kjer bodo prav tako nameščenci anagrafskega ali drugih oddelkov, V tem smislu je tržaška občinska uprava poslala nekaj svojih Izvedencev v Bologno, kjer tak sistem že deluje. Izvedencem iz drugih mest je občinska uprava sklenila poveriti tudi predukmjamje kartonov anagrafskega, državljanskega ir. volilnega oddelka. Za vsa ta dela je občina izdala 80 milijonov lir, za katere bo najeto posebno posojilo. Omenjeni znesek je bila občinska uprava namenila že lani za posebno skupino izvedencev, ki naj bi preučila možnosti uvedbe mehanizacije v sistem občinske u-prave. Ker pa je občina sprejela pozneje sklep, da bo povzela sistem, po katerem je izvedla mehanizacijo Občinska uprava v Bologni, je znesek biti oddvojen v drug namen. Občinska uprava, je dejal odbornik Ceschia, ki je orisal zadeven sklep občanskim svetovalcem, je navezala tudi potrebne stike s krajevnimi gospodarskimi in dlrugimi ustanovami, ki so zainteresirane za skupno uporabo «elaboratorjev». •kar bi občinski upravi nekaj vrglo in krilo del stroškov. Splošna razprava se je vnela glede osebja, ki na bd se usposobilo za delo pri mehaničnih «elabora-torjihn. Predvideno e namreč, da bo s temi (lelaboratorjiii upravljala skupisia tridesetih posebno usposobljenih uradnikov. Občinska u-prtava je glede tega sprejela nasvet bolonjskih izvedencev in sklenila črpati delavno silo iz vrst občinskih uslužbencev in sicer tako, da bodo tisti, ki bodo prestali potrebne izpite po dvoletnem tečaju, za pet let dodeljeni v mehaniziran oddelek. Ne več, ker je služba izredno naporna. V ta namen bodo lahko pasečald potrebne tečaje vsi občinski uslužbenci (od smetarjev an mestnih stražnikov do uradnikov občinske uprave) z določeno starostjo (največ 35 let). Po ustreznih skušnjah bo tako usposobljen uradnik zaposlen pri mehaničnem «elaboratarju» in prejel ustrezno plačo. Ce se bo izkazalo, da je delo zanj prenaporno, se bo vrnil na prejšnje delovno mesto, ohranil pa bo plačo uradnika pri «eiaboratorju». Ce pa bo vzdržal pri sicer napornem delu, mu bo po petih letih priznana ustrezna visoka kvalifikacija in napredeva nje v upravnem staležu občinskega osebja. Te ugodnosti nudi občinska u-prava svojim uslužbencem zaradi nujne potrebe po spodbujanju. Zupan Spaccdni je o tem navedel zelo zanimive številke. Od sto slušateljev posebnih tečajev je zadnjo skušnjo opravilo samo sedem mlaj. ših občinskih uslužbencev, kar pa vsekakor ni dovolj, ker predvideva orgamik ustanovitev ekipe 30 usposobljenih uradnikov, ki se bo stalno obnavljala. Nekaj pripomb sta k županovim pojasnilom dala svetovalca KPI Gombač in svetovalka DC Bennt, na kar je občinski svet soglasno sprejel zadevni sklep. mokristjani in socialisti od PSI, v Gradiški, kjer sta iz PSI izstopila tako župan kot en odbornik, v tej stranki pa je ostal le en svetova lec — je položaj zelo negotov. V Krminu je možna le koalicija med demokristjani in PSI, v Gradežu pa ima KD absolutno večino in lahko napravi, kar se ji zljubi. Polemika med PSI in PSU se medtem nadaljuje. Včeraj so predstavniki nove stranke imeli sestanek s pravnim predstavnikom PSI, da bi razpravljali o sedežu stran ke in o imovini. Socialdemokrati zahtevajo namreč zase sedež na Korzu Italija, kjer je bila nastanjena pred socialistično združitvijo socialdemokratska stranka. Ker pa je precejšen del bivših socialdemokratov ostal v PSI meni ta stranka, da pripada ta sedež njej, tudi ker je večina sedanjega vodstva ostala v PSI. Prvaki obeh strank imajo sestanke v mestu in po manjših krajih, da bi članstvo prepričali o pristopu v eno ali drugo stranko. V Gorici je bil v sredo zvečer sestanek odbora mestne sekcije, na katerem je dosedanji tajnik Bian-coni podal ostavko iz stranke in izjavil, da ne pristopi v drugo. Z njim je potegnilo še nekaj članov odbora, večina jih je ostala v PSI. Tajnik sekcije v Pevmi So-šol, je prinesel PSI solidarnost članstva te sekcije. Za mestnega tajnika je bil izvoljen Mario Del Ben, ki je dal tisku izjavo, v kateri napada razkolnike in vabi članstvo da ostane v PSI. V prejšnjih dneh sta bili tudi skupščini članov PSI v Gradiški in Šlovrencu. V Gradiški so zabeležili le majhno število ljudi, ki so zapustili stranko, v Šlovrencu pa so v PSI ostali vsi člani. NOCOJ V DOBERDOBU SREBRNIČEVA PROSLAVA Ob 25-letnici tragične smrti bosta Srebrniča počastila Mirko Kapelj in posl. Mario Lizzero Nocoj, ob 25. obletnici tragične smrti antifašističnega borca Jožeta Srebrniča, bo v doberdobski prosvetni dvorani svečana proslava, ki jo prireja krajevna sekcija komunistične partije ob sodelovanju goriške federacije. Proslava bo ob 20.30, na njej bosta govorila Mirko Kapelj, urednik iiDela« iz Trsta in poslanec Mario Lizzero iz Vidma. Prireditelji vabijo k številni udeležbi, da bi bit s tem počaščen mož, ki je bil leta 1924 izvoljen na komunistični listi v rimski parlament, kjer se je boril za pravice delavskega razreda in slovenske manjšine. Najdeni predmeti Na sedežu mestne policije v Ul. Mazzini so na razpolago spodaj navedeni predmeti, ki so jih našli v liiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>irmiiiiiiil>iiiiiiiiiiiiiliiiiiliiiiiiiil PROSVETNI PODATKI IZ LETA 1909 V Rupi in na Peči je pred 60 leti bilo Izobraževalno društvo «Novi zar V reklami za veselico na Peči so vabili ljudi na ogled podzemeljske jame - Predsednik društva je bil Niko Jakil Tudi v Rupi In na Peči so se v letih pred prvo svetovno vojno naši ljudje udejstvovali v javnem, prosvetnem in športnem življenju. V glavnem so bili Rupenci in Pečani član-i raznih društev, ki so delovala v Mlmu, imeli pa so tudi liberalno Izobraževalno pevsko društvo :, M. Yasuda in K. Ogata, japonski kinemaskopski film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan vstop. VITTORIA. 17.15—21.30: «Inghilfer-ra nuda», dokumentarni barvni film, prepovedano mladini pod 18. letom. CENTRALE. 17.30—21.30: «Ammaz-zald tutti e torna solo«, K. Cor-mors in F. Wolff, ameriški barvni film v kinemaskopu. Tržič AZZURRO. Zaprto zaradi počitnic. EXCELSIOR. 17.30—22: »Attentato al pudore«, Y. Brel in E. Riva, francoski barvni film. PRINCIPE. 18—22: «Doktor Fau- stus», R. Burton in L. Taylor, angleški barvni film. /V«»vi Gorica Soča (Nova Gorica): «Pas nedolžnosti«, italijanski barvni film — ob 18.30 in 20.30. Deskle: »Vera Cruz«, ameriški barvni film — ob 20. Svoboda (Šempeter): «Vroča noč«, ameriški barvni film — ob 18.30 in 20.30. Šempas: «Jaz ljubimec,), švedsko-danski film — ob 20.30. Kanal: »Prisega zveste žene«, ameriški barvni film — ob 20.30. Renče: «Ko slišiš zvonove«, jugoslovanski barvni film — ob 20.30.' Prvačina: Prosto DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči bo odprta lekarna a Corso, Marzini, Korzo Italija 89, tel. 24-43. TRŽIČ Danes ves dan in ponoči J« v Tržiču odprta lekarna «AMa salu-te» dr. Fabbrds, Ul. Cosulich, tej. 72480, KOLESARSTVO «TOUR DE FRANCE*: 10. ETAPA Gimondi se je danes maščeval Eddyju Merckxu Skupna lestvica zopet brez bistvenih sprememb AUBAGNE, 10. — Dvoboj med Merckxom In Gimondijem se je nadaljeval tudi danes na valoviti progi 12. etape «Toura». Posebno pa se je vnel 25 km pred ciljem med vzponom na Espigo-ulier in pojenjal ni niti tedaj, ko sta se bitki za visoko etapno uvrstitev pridružila še Belgijec Van Schlll in Spanec Gandarias. Bitka med obema se je odločila šele na cementni progi dirkališča tik pred ciljem, kjer se je Gimcndi maščeval za včerajšnji poraz in si je priboril prvo etapno zmasro na tej dirki. Obenem pa je bila to tudi tretja letošnja italijanska zmaga. Gimondi je z današnjo u-vrstitvFo odščipnil Merxku 15 sekund, kar pa seveda zaradi velikega zaostanka, ki ga loči ne igra posebne vloge. Res pa je. da se Merckx v zadnjih metrih ored ciljem ni posebno trudil za etanno zmago. Gimondi je tako bil glavno bitko za prvo me.rto z Ganda-riasom. Merckx pa se je očividno povsem zadovoljil tudi s tretjim mestom. Glavnina je zaostala 1'23" za ubežno četverico in račun za to je plačal predvsem Pingenn, katerega zaostanek na skupni lestvici Je narasel še za skoraj poldrugo minuto. Etapna lestvica: 1 Felice Gimondi. ki je prevozil 165.500 km dolgo pot v 4.23T5" 2 Andres Gandarias (Sp.) 3 Eddy Merckx (Bel ' 4 Victor Van Schil (Bel.) 5 Sfeohan Abrahamian (Fr.) 4 24’38” in nato v njegovem času še: 6 De Boever (Bel.) 7 Poulidor (Fr.) 8 Agostinho (Port.) 9. Van Impe (Bel.) . 10 Van Springel (Bel.) 11. Shuftz (Luks.) 12. Galdos (Sp.) 13 Castello (Sp.) 14 Pingeon (Fr.) 15 Panizza (It.) Skupna lesi vica: 1 Eddy Merckx (Bel.) 57.57’30" 2 Roger Pingeon (Fr.) 7’11” 3 Felice Gimondi (It.) 7’14” 4 Rajtmond Poulidor (Fr.) 11’09” 5. Andres Gandarias (šp.) 12T1" 6. Rinus Wa?tmans (Hol.) 13 35” 7. Franco Vlanelli (It.) 16’50” 8. Joaqulm Galera (Sp.) 21’21” 9. Herman Van Springel (Bel.) 23’02” 10. Desire Letort (Fr.) 25’02” TENIS ALASSIO, 10. — Po prvih štirih srečanjih posameznic, veljavnih za žensko teniško prvenstvo Evrope je stanje dvoboja med Italijo in Češkoslovaško neodločeno 2:2. Za Italijo sta priborili točki Beltrame in Pericoli, za Češkoslovaško pa Naumanova in Landlova. LONGWOOD. 10. — Na mednarodnem teniškem prvenstvu ZD A za profesionalce so dosegli naslednje izide: posamezniki: John Newcombe (Avstral.) - Alex Olrnedo (Peru) 6:3, 7:5 Ken Rosewall (Avstral.) - Pan-cho Segura (Ekv.) 6:3, 6:3 Rod Laver (Avstral.) - Ray Moore (J. Afr.) 6:2, 6:2 S ŠPORTNIM DNEVOM V PROSVETNEM DOMU Zaključek sezone openskega Poleta V soboto, 12. in v nedeljo, 13. t.m. bo na igrišču Prosvetnega doma na Opčinah «športni dan ŠD Polet*. Na sporedu bo košarka, odbojka in kotalkanje, ob zaključku športne prireditve pa bo ples. Pierre Barthes (Fr.) - Marty Ries-sen (ZDA) 3:6, 6:3, 6:4 dvojice: John Newcombe - Tony Roche (Avstral.) — Dennis Ealston -Ron Holmberg (ZDA) 7:5, 6:2. —»lili IM Rivera v Trstu TRST, 10. — Kapetan Milana, Gianni Rivera, je že nekaj dni v Trstu, kjer je gost trenerja Nerea Rocca. Rivera bo ostal v Trstu še deset dni, nato pa bo odpotoval na počitnice na Sardinijo. ODBOJKA PESARO, 10. — V soboto in nedeljo bo v Pesaru mednarodni moški turnir, katerega se bodo u-deležile ekipe Slavia Liberec (CS SR), Satakuntae Helsinki (Finska), SchwaMn|g Muenchea (Z. Nemčija) in domači Montesi. 111111111111111111111111111111 luni milili iiiiiii im iiii*iiiiiiiiiiiiiiiiiiiIiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,iiiI,iiiiIi,,ii nniiniiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiIiiiiiiii miiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii m KOŠARKA Pregled delovanja košarkarjev Bora v pretekli tekmovalni sezoni Minulo obdobje je bilo pestro - Številni novi igrala ODBOJKA ŽENSKI TURNIR ZA «3. TROFEJO SOKOL* Zagotovljena udeležba šesterk iz Romunije, Jugoslavije in Italije Razgovor s tajnikom prirediteljskega odbora Bojanom Brezigaijem še štirje tedni manjkajo do začetka mednarodnega ženskega turnirja za «3. trofejo Sokol« v Nabrežini. Tajniku organizacijskega odibora Bojanu Brezigarju smo v zvezd s turnirjem zastavili nekaj vprašanj. V.: Kakšen kriterij ste kot prireditelji uporabili pri izbiri in vabljenju ekip za nastop na vašem turnirju in na katere večje organizacijske težave ste naleteli pri svojem delu? Dne 28. junija so se na Opčinah zbrali Borovi košarkarji, da bi skupno in v veseli družbi zaključili pestro minulo sezono, športna sezona 1968-69 je bila za Borovo košarko zelo ugodna, toda ne toliko zaradi izidov kot zaradi velikega števila novih registriranih igralcev (v glavnem naraščajnikov in mladincev). ZAKLJUČENA JE KOLESARSKA DIRKA PO JUGOSLAVIJI Med posamezniki Zoetemelk med ekipami Sovjetska zveza ŠPORTNA SEZONA 1968-1969 Registrirani igralci v F1P: 40 (med temi 25 mladincev in nara- ščajnikov). Registrirani igralci za ((mladinske igre«: 31 (letniki 1954 in več). Registrirani trenerji: Mari, Ka- iiiiiiiiiiiimtiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiititiiiiiHiiiiiiiiii OBVESTILA Najhitrejši Jugoslovan Bilič je bil 5., med Italijani pa Poloni 10. BEOGRAD, 10. — Zmagovalec 25. jubilejne dirke po Jugoslaviji je Nizozemec Zoetemelk, med ekipami pa Sovjetska zveza. Končni vrstni red je naslednji: 1 Zoametelk (Nizozemska) 47.41’25” 2 Takacs (Madžarska) 47.49'00” 3 Neljubin (Sovjetska zveza) 47.49”05 4 Dimitrijev (Sovjetska zveza) 47.50’01" 5 Bilič (Jugoslavija) 47.50'24” 6 Pesohl (Vzhodna Nemčija) 47.5F42” 7 Mickein (Vzhodna Nemčija) 47.53’42" 8 Oesterhof (Nizozemska) 47.53’43" 9 Cubrič (Jugoslavija) 47.53'48" 10 Poloni (Italija) 47 54’33" Itd. Vrstni red moštev: 1. Sovjetska zveza 143.28’09" 2. Vzhodna Nemčija 143.28'36” 3. Nizozemska 143.28'39” 4 Jugoslavija 143 38’00” Itd. Prvi trije na skupni lestvici Zoetemelk, Takacs in Neljubin, so bili za zmago nagrajeni vsak z enim avtom ford, a vseh sedem članov Sovjetske zveze je prejelo zlate ure, dar predsednika Tita. Jugoslovani so šele v zadnji etapi od Kranjske gore do Ljubljane vsaj nekoliko popravili vtis o svoji slabi udeležbi na letošnji dirki. Med prvimi sta prišla na cilj Kuvelja (Srbija), ki je 90 km prevozil v 148’26”, za njim pa ču-brič (Jugoslavija) 1.48’45” V trinajti, predzadnji etapi, so Holandci, posebno Zoemetelk, pokazali, da so izvrstni kolesarji, saj jim nihče ni bil kos tudi v najtežji gorski vožnji. V tej etapi, od Nove Gorice do Vršiča. v stalnem vzponu, ki se je končal na 1611 metrov visokem Vršiču, je bil prvi zmagovalec etape Holandec Zoemetelk, ki Je 109 km od Nove Gorice do Vršiča prevozil v 3.27’20” Vsa društva, ki so prijavila svoje tekmovalce za odbojkarski in košarkarski tečaj v Rovinju, naj prineso v ponedeljek. 14. t. m. ob 20.45, v urad športnih iger v Ul. Geppa 9-1 točen poimenski seznam svojih udeležencev. Goriška društva lahko opravijo to po telefonu. Društva s Tržaškega naj obenem poravnajo tudi tečajnino. U-deležence tečaja tudi obveščamo, da bo tečaj sredi avgusta (odhod v Rovinj bo verjetno med 10. in 13. avgustom) in bo za vse skupine istočasno. Vse ostale informacije bodo društva In tečajniki lahko dobili v ponedeljek zvečer. ODBOJKARSKI ODSEK SZ BOR sporoča, da se bodo začeli redni treningi prve, druge in tretje ženske odbojkarske ekipe v petek, 11. t. m ob 19. uri na stadionu «1. maj«. Izlet ŠD Breg na Koroško ŠD Breg priredi v nedeljo, 13. julija izlet na Koroško in sicer v Ziljsko dolino in k Osojskemu jezeru. Prijave sprejemajo vaški poverjeniki društva. fal, Čermelj, Tavčar, Kralj in Za-vadlal. PRVENSTVA 1. ((Promocijsko prvenstvo«; 12 moštev, 22 tekem, gostovanja v Pordenonu, Vidmu, 3-krat, Gorici 2-krat, Tržiču in Miljah. 2. Prvenstvo «Prima divisione«: 7 moštev, 12 tekem (vse v Trstu). 3. ((Prvenstvo naraščajnikov«: 9 moštev, 16 tekem, gostovanje v Miljah. TURNIRJI FIP 1. ((Mladinske igre, kategorija A« (letniki 1954-55): Bor je nastopil z dvema moštvoma na igrišču Poleta. 2. ((Mladinske igre, kategorija B» (letniki 1956 in več): Bor je nastopil z enim moštvom. Ta turnir, i-menovan tudi «tumir za pokal Trsta«, je bil na igrišču Grete. 3. ((Državna trofeja za najmlajše« (letniki 1955 in več): Bor je nastopil z 2 moštvoma. Turnir se je odvijal na igrišču Ginnastice Triestine. 4. «Pokal Melloni«: za naraščajnike. Bor je edino društvo v Trstu, ki se je udeležilo vseh turnirjev v organizaciji FIP. TURNIRJI (KI SO JIH PRIREDILA TRŽAŠKA DRUŠTVA) L Turnir za pripravo na mladinske igre, ki ga je organiziral Mi-var na igrišču Grete. Bor je nastopil z enim moštvom. 2. ((Trofeja Bor junlor«. šolski turnir, ki ga je priredil Bor. Nastopila so 4 moštva. Prvo mesto je osvojila ekipa Rojana, ojačena z openskimi igralci. Udeležencev je bilo 40, igrišče v Ul. Caravaggio. 3. ((Trofeja Bor senior«. Šolski turnir. Udeležila so se ga 4 moštva: ((Univerza« (zmagovalec), ((Realna«, ((Klasična« in ((Trgovska«. Igrišče CMM. PRIJATELJSKE TEKME Prvo moštvo je odigralo naslednje prijateljske tekme: proti Par tizanu (Sežana), študentom (Ljubljana), USS Topeka, USS Allagash, Mariboru 66, ((Tonetu Čufarju« (Ljubljana), Hausbrandtu (Trst), Italsidru (Trst), Arditi (Gorica), Naraščajniki so odigrali več tekem z Mivarjem in Italsidrom. Mini ■ basket več tekem z Mivarjem, Italsidrom in Trissinom. B. L. O.: Po pravilih našega turnirja ima pravico do nastopa ekipa, ki je zmagala na prejšnjem turnirju in pa domača šesterka. Drugi dve ekipi izberemo po lastni presoji. Tako smo letos povabili Parmo, ker je to mlada ekipa in je v letošnji sezoni pokazala izredne dosežke. Z Romunkami pa smo se spoznali s posredovanjem reške-ga Partizana in so same izrazile željo, da bi nastopile v Italiji. To priložnost smo seveda izkoristili m jih povabili na naš turnir v Nabrežino. Pri organizaciji turnirja pa smo naleteli na vrsto težav in že v začetku, ko smo morali določiti datum. Lanski zmagovalec, reški Partizan, je v tem obdobju precej zaposlen, Parma pa se bo u-stavila v Nabrežini ob svojem povratku z gostovanja v Bolgariji, že dan po nastopu pri nas pa bodo igralke v Modeni začele s skupnimi pripravami za prihodnje prvenstvo. Datum našega turnirja je torej kombinacija razpoložljivosti vseh ekip. Končno smo prejšnji teden dobili tudi zagotovilo o nastopu Romunk, ki so čakale na pot. ne liste, oz. vizume, kar šest mesecev. V.: Nobenega dvoma ni da stane tak turnir kar precej denarja. Kako mislite kriti organizacijske stroške? O.: Stroški za turnir so res o-gromni, v večji meri pa jih bo morala kriti društvena blagajna Ob tej priložnosti se je naše društvo obrnilo na nekatere javne in zasebne ustanove ter jih prosilo | za denarno pomoč. Prepričani smo, da se bodo — vsaj nekateri — v-godno odzvali naši prošnji. Letos bomo uvedli tudi vpisnine, ki pa bodo minimalne. V.: še eno vprašanje.: kako boste poskrbeli za številno občinstvo, ki se bo udeležilo turnirja? O.: Predvsem smo spored tekem kombinirali in si bodo v petek tn v Angliji do 5. avgusta in se bodo v tem času pomerili s petlo* angleškimi enajstericami. HOKEJ NA LEDU MONTANA, 10. — Na zasedah Mednarodne hokejske eveee Komornima m si uuuu u -n ,, ,, , l-hko soboto lahko ogledali zanimivejše Montani so odločili, da bo ia®*| na svetovnem prvenstvu leta v Kanadi v vsaki ekipi igralo do devet profesionalnih igrale®*' tekme tudi tisti obiskovalci, ki delajo do kasne ure. Vsak večer bosta na sporedu po dve tekmi. Začeli se bosta ob 19.30 in 21. uri. Seveda smo poskrbeli tudi za o-krepčila, ki bodo gledalcem gotovo teknila, saj bodo tekmovanja trajala dnevno predvidoma po štiri ure. Za občinstvo tudi pravkar gradimo novo cementno tribuno, da bodo lahko tudi zamudniki sledili tekmam brez običajnega «iztegovanja vratu«. Končno naj po-vem, da bomo med udeleženke turnirja razdelili posebne spominske kolajne, manjše število teh kolajn pa bo kot obesek za ključe naprodaj tudi občinstvu. Italijanska reprezentanca «under 21» v Londonu RIM, 10. — Italijanska nogometna reprezentanca »pod 21 leti« je danes odpotovala z letalom v London. V ekipi je 19 igralcev. I-talljainski nogometaši bodo ostali SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO — TRST z namenom da vzbudi med mladino zanimanje in ljubezen do gor skega sveta in narave sploh, razpisuje NATEČAJ za najbogatejšo zbirko razglednic gora in gorskega cvetja, s točno označbo pogorja in slovenskim imenom cvetja. Veljavnost natečaja do 10. oktobra t. I. Tri najboljše zbirke bodo nagrajene. MlllnillllllllllllllllllllinillllllllllllHIIIIIHIIIIIIIHIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIflllllllllllllllllltllllllllllllllllllflllllllllllllllirillllllllllllllllllllMlIlllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIII PO NENADNI SLABOSTI PRED TEKMO Španski nogometaš Martinez leži že 5 let v nezavesti Zdravniki so brez moči - .Trdna vera njegove žene v ozdravljenje MADRID, 10. — Čeprav je športJ ki je bila zanj še posebno po-dejavnost, v kateri domujeta raz- j membna, saj je prvič nastopal na ni delal, je čital. Neprestano # je učil iz knjige, pri ljudeh J® GEORGE SAND tujem, je paužal tableto proti glavobolu in stekel z ostalimi soigralci na igrišče. Toda njegova prisotnost na igrišču je bila kratkotrajna. Nenadoma se je brez zavesti zrušil na tla in takoj so ga prepeljali v bolnišnico. Tam je ležal več časa in ker ga zdravniki niso mogli obuditi k zavesti so ga prepeljali v Španijo. Toda tudi madridski zdravniki so bili pred tem primerom brez moči. Poskusili so z vsakovrstnim zdravljenjem, opravili so na njem številne poskuse, toda rezultat vseh izvidov je bil vedno enak. Martinez je še nadalje ležal na bolniški postelji brez zavesti. Zdravniki do danes še niso mogli ugotoviti niti točnega vzroka te nenavadne bo-čutii čudno slabost in nenavadno lezni, izjavili so le, da leži v glo- vrtoglavico. Ker pa nikakor ni ho- boki možganski komi, obenem pa, koli več odpri oči. tel zamuditi nastopa v tej tekmi, ima težave s krvnim obtokom. I Komu bo dala prav prihodnost? 111 jnmvi uiuattn. *m« r*-j—~ ------------- x--------- J ’ — Še današnji dan boste ostali pri meni; moj jetnik ste.» Povedali smo že, da je bil sir Ralph, razen v obraz, Ta namera je pognala Raymona v obup, ljubica mu je moč lep, bel in rdeč fant, postaven in gostih las, ved®' bila samo še mrzka. Vendar se je moral vdati, in morda ga skrbno napravljen in zmožen zadostiti nečimrnosti vsaj tr# igranost, razvedrilo in veselje, pride tudi tukaj včasih do žalostnih in patetičnih dogodkov, ki presunejo človeka. Tak žalosten primer je nezgoda, ki je pred petimi leti doletela španskega nogometaša M3-guela Martdneza. V teh dneh poteka namreč točno pet let, ko je Martinez s svojim moštvom, madridskim Atleti-com, odpotoval na južnoameriško turnejo. Ekipa bi morala nastopiti v Montevideu proti neki urugvajski enajsterici. Martinez, ki je te daj sodil med mlajše igralce tega madridskega kluba, a je bil med najbolj obetajočimi španskimi nogometaši (slovel je posebno s svojo požrtvovalnostjo in borbenostjo) je tik pred začetkom tekme za- Kanadski delegati so predla**-11, naj bi bilo število profesi?" nalcev celo 12, vendar tega priloga niso sprejeli. KOŠARKA Zmaga ČSSR v Messini MESSINA, 10. — Na mednarodnem ženskem košarkarskem tuj? n-irju v Messini je v drugem vu Češkoslovaška premagala jr hodno Nemčijo z visokim izide® 67:24 (38:13). Čehinje so premagale z veli** lahkoto svoje nasprotnice, ki " sinoči podlegle tudi Italiji. j Najboljša strelka v reprea*®' tanci CSSR je bila Jarusova * 1 točkami. l|| iiiHiiuiiniiiimiiii.iiiiiimiiiiiiiiiimiiHUiiiH"1 Revolucionarju Jožetu Srebrniču (Nadaljevanje s 3. strani) «Nato se je v nekaj kiticah j*’ lilo iz mene besedilo pesmi. Kak* pol ure sem premlevala kitico ** za kitico, potem sem prižgala jjj* in pesem zapisala. Pozneje se® jo za dve kitici skrajšala, sic® pa je ostala takšna, kot sem P bila napisala takrat.* Pesem je potem, uglasbil pr0'®’ sor Makso Pimik. Besedilo P bral v «Partizanskem dnevniku*; Kako je nastala melodija, piše * zasebnem pismu: «Nekaj dni po tragičnem dog°2 ku je 'Partizanski dnevnik’ mfj drugim gradivom prinesel nat**-njeno pesem Smrt v Brdih. Pr®’ bral sem jo in začutil, da je vs* bina kot nalašč zame. Bilo j® ali 8. avgusta 1944, ko sem % umaknil v kamrico. V nekaj s® kundah je bila zložena Smrt ^ Brdih taka, kakršna je še dan® — brez sleherne korekture. Bil * en sam spontan izliv.* Pesem «Smrt v Brdih* je ntf lepši partizanski spomenik Srebri niču in tovarišem. Besedilo , napev je avtorjema navdihnil b°j Zdravniki so povsem izgubili panje, da bi komatozni Martinez še kdaj ozdravel. Dejali so, da bo v kolikor ne pride do čudežne o-zdravitve — tako ležal do konca svojega življenja. Edina, ki trdno veruje v ozdravljenje je njegova mlada žena Peplta. Vsak dan že vseh pet let prihaja k njemu v bolnišnico, ga brije, sedi skoraj ves dan pri njegovem vzglavju, plete, gleda televizijo in se z njim pogovarja, čeprav nezavestni mož ničesar ne sliši in ne razume. Mlada Pepita skrbi tudi za njunega petletnega sina, ki se je rodil mesec dni po očetovi nesreči in ga torej oče še ni videl. Pepita je trdno prepričana, da bo njen mož nekega dne ozdravel in se bo zopet vrnil v normalno življenje. Njena vera je tako močna, kot mnenje zdravnikov, da ne bo Martinez ni- za svobodo, ki je zahteval tudij? ke žrtve, kot je bil po vsej morski, Istri in Beneški Slovenil1 znani Jože Srebrnič. , In v tej pesmi živi in bo živ* spomin Jožeta Srebrniča, tiste# Srebrniča, o katerem je pokoju* primorski revolucionar Ivan gent zapisal: «Ljubil je prirodo. Ljubil svoj® Sočo, ob kateri je imel v Solkan“ hišico in malo posestvo. Ljub11 je polja, gozdove in travnike. P® lo v prirodi ga ni utrujalo, j* pri delu. Poleg pa je bil dob** učitelj vsem, ki so mu bili bli*8 Kot človek je bdi izredno dob®[ Zlato srce, zlata duša. S prir' telji — prijatelj. S tovariši — ^ variš. Polovičarstvo je zaničev®* bilo mu je nadvse — .— ------- zoprno. , vražnika ni prosil milosti. Ed*®! odnos do sovražnika mu je boj.* Andrej Pagon — Ogare* Indiana 14 podlemu in surovemu človeku hočeš izročiti zaklade svoje nedolžnosti! Zavrzi me, poteptaj me, ker nisem spoštoval zaklonišča tvoje posvečene sramežljivosti; opijanil sem se tvojimi vini kot kak lakaj, ob boku tvoje služabnice; Ko ji je poljubljal črne lase, je mislil, da poljublja Indianine črne lase. In Indiano je videl v oblaku punča, ki ga je prižgala Noun; ona ga je klicala in se mu smehljala za belimi zastori iz mezlana, in o njej se mu je sanjalo na skromnem in neomadeževanem ležišču, ko je podlegel ljubezni in vinu ter potegnil razkuštrano kreolko za seboj. Ko se je Raymon prebudil, je vdirala skoz špranje oknice somračna svetloba; dolgo je ostal zatopljen v megleno osuplost, se nepremično zastrmel kot v podobo iz sanj v prostor, kjer se je znašel, in v posteljo, na kateri je počival. Soba gospe Delmarejeve je bila pospravljena in spet urejena. Noun, ki je zaspala v tej sobi kot gospodarica, se je zgodaj zjutraj prebudila kot hišna. Odnesla je cvetlice in skrila ostanke prigrizka; pohištvo je bilo na mestu, nikjer sledov ponočne ljubezenske orgije, v Indiandno sobo sta se vrnili čistost in dostojnost. Oblit s sramoto je vstal in hotel oditi; toda bil je zaklenjen. Pod oknom je bila trideset čevljev globoka strmina, zato" je moral ostati priklenjen v sobi, polni očitanj vesti, kakor Iksion na kolesu. Tedaj se je vrgel na kolena z obrazom proti razkopani ln pomečkani postelji, rdečica mu je silila v lica. «0 Indiana!« je vzkliknil in vil roke, «sem te dovolj osramotil? Mi boš mogla odpustiti takšno podlost? Ce bi mi ti storila kaj takšnega, ti ne bi odpustil. Zdaj se mi upiraj, mila in zaupljiva Indiana; saj ne veš, kakšnemu umazal sem s svojo prekleto sapo tvoje oblačilo in tvoj pas z nesramnimi poljubi na nedrih druge ženske; nisem se ustrašil zastrupiti počitka tvojih samotnih noči in razliti zapeljevanje in prešuštvo na posteljo, katero je spoštoval sam tvoj soprog! Kakšno varnost boš v prihodnje našla za temi zastori, katerih skrivnost se nisem bal onečastiti? Kakšne nečiste sanje, kakšne jedke in razjedajoče misli se ti bodo zavrtale v glavo, da jo bodo osušile? Kateri pregrešni in nesramni prividi se bodo plazili po deviškem platnu tvojega ležišča? Katero brezmadežno božanstvo bo zdaj bedelo nad tvojim spanjem, ki je čisto kakor spanje otroka? Ali nisem pognal v beg angela, ki je varoval zglavje tvojega ležišča, nisem odprl dostopa v tvojo alkovo demonu razvratnosti? Mu nisem prodal tvoje duše? Mar ne bo požiral tvojih bokov blazni ogenj, ki vnema boke te poltene kreolke, in te zajel kakor Dejanirino oblačilo? Gorje mi, nesrečniku! Grešil sem, zato sem nesrečen! Zakaj ne morem s svojo krvjo oprati sramote, ki sem jo pustil na tem ležišču!« In Raymon ga je močil s svojimi solzami. Tedaj se je vrnila Noun v polsvili in predpasniku; ko je zagledala Raymona na kolenih, je mislila, da moli. Ni vedela, da svetovljani ne molijo. Torej je molče stoje počakala, da bo izvolil opaziti njeno navzočnost. Ko jo Je zagledal, se je Raymon zmedel in razhudil; ni si je upal ošteti in ni imel moči, da bi jo, prijazno ogovoril. «Zakaj ste me zaklenili?« jo je naposled vprašal. «Ste pomislili, da je že beli dan in da ne morem odtod, ne da bi vas očitno onečastil?« «Zato tudi ne boste odšli,« je dobrikavo rekla Noun. «Hiša je prazna, nihče vas ne more videti; vrtnar nikoli ne pride v to krilo stavbe, do katerega imam edino jaz ključe. je zadrževala tudi nespremenljiva privlačnost te sobe, čeprav je tu trpel. Ko je Noun odšla, da mu pripravi zajtrk, se je ob belem dnevu razgledoval po nemih pričah Indianine samote. Odpiral je njene knjige, prelistaval albume, potem jih je na-gloma zaprl; prestrašil se Je, da zopet skruni in onečašča ženske skrivnosti. Naposled je začel hoditi sem in tja ter opazil na lesenem opažu nasproti postelje gospe Delmarejeve, veliko, bogato uokvirjeno, z dvojno tančico zagrnjeno podobo. Morda je bila Indianina podoba. Raymona je zaskomi-nalo, da bi jo pogledal, pozabil je na pomisleke, stopil na stol, odstranil bucike in ves presenečen odkril podobo lepega mladeniča. VIII «Zdi se mi, da poznam ta obraz,« je rekel Nouni in se poskušal držati ravnodušno. «Fej, gospod,« je rekla dekle in odložila na mizo zajtrk, ki ga je prinesla!; «ni prav, da rinete v skrivnosti moje gospodarice.« Ob tej pripombi je Raymon prebledel. ((Skrivnosti!« je zinil. «Ce je tu kaka skrivnost, ti je znana, Noun, potem si se dvakrat pregrešila, da si me privedla v to sobo.« «Oh, ne, ni skrivnost,« je rekla Noun ln se nasmehnila; «sam gospod Delmare je pomagal obesiti sir Ralphovo podobo na tale opaž. Ali bi mogla imeti gospa skrivnosti pri tako ljubosumnem možu?« «Sir Ralph, praviš? Kdo je sir Ralph?« «Sir Ralph Brown Je pospejin bratranec, njen prijatelj lz otroških let, In lahko bi rekla tudi moj; tako je dober!« Presenečen in vznemirjen je Raymon ogledoval podobo. rn MONTECCHl II TELEFON 93-808 ln 94-638 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA GORICA: Ulica 24 Magglo l/l. Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST UL SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefon 37-338, 95-823 — NAROČNINA) mesečno 800 — ul*. aaON 1 EAA/lli o, Li., _____ F . ____en ______________/en mncnAnn in rfin n noo riinnrlAvV lAt.nn 100 <11n (10 000 starih flln&rtAv) — Prvfcf.nl tekoči račun: Zalnftnlfcf.vo trftafckAffa UREDNIŠTVO: TKS1 - UL ^‘J^TTlbO T SFRJ ^posamezna^ŠtevUka^T tednu to "nedeljo M para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni teko« račun: Založništvo tržaškega Fj, vnaprej, četrtletna 2.250 pohetna “L 3/1 ^1*1^ 22-207 te^čl račun pri Narodni barja v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglMov: Zo vsak mm v Strini enega stolpca: trgovski 150, Hnančno-upravni 250. oemrtnloe 150 Ur - Mal) ogtaal Trst 11-6374 - Z. SFRJ: ADIT^ ^S. Ljubljana Stari »*£ *** “ 1” lz vseh druvto pokrajin, ItaUje pri sSocletk PubUcltk Itallana« - Odgovorni urednik: SIANISLAV RENKO - Izdaja to tiska Založništvo trtaSkeg. Uska, Trst ne glave, ako že ne bi zmešal romantične ženske. Umirj^ baronet je bil naslikan v lovski obleki, približno tako K smo ga spoznali v prvem poglavju te zgodbe, obdan s jimi psi. katerim na čelu je pozirala zala psica Ofelija radi lepega sivosrebrnega odtenka svilene dlake in čistor svojega škotskega rodovnika. Sir Ralph je držal v eni rCj lovski rog, v drugi vajeti imenitnega sivega angleškega ki je napolnil skoraj celo ozadje podobe Bila je čudo*^ naslikana, prava rodbinska podoba, izdelana do zadnje F drobnosti z vsemi otročarijami podobnosti in meščanske sKr^ nosti; kaka dojilja bi se ob takšni podobi razjokala, psi jj zalajali in krojač bi omedlel od zadovoljstva. Na svetu bilo samo nekaj manj pomembnega kot ta podoba, to > bil njen izvirnik. Vseeno se je Raymon strašno razjezil. , «Lepa reč!« je vzkliknil. «ta mladi čokati Anglež U^ posebno pravico dostopa do najskrivnostnejše sobe g08* Delmarejeve! Njegova neslana podoba je vedno tu in gleda najosebnejše početje njenega življenja! Pazi Jo, str8'' sledi vsak njen sfb, ob vsaki uri jo poseduje! Ponoči Jo ko spi, in prestreza skrivnosti njenih sanj; zjutraj, jL vstane vsa bela in vsa drgetajoča s postelje, vidi njeno ta®8 nožico, ko stopi na preprogo; in ko se previdno oblači, zastira zavese na konu in prepoveduje celo dnevu, ’ t# popols® na n)®1”. preradovedno vdiral k njej, kadar misli, da Je sama, dobro skrita, se pase ta nesramni obraz na nj® . čarih! Ta možakar v škornjih vlada nad njenim oblačenj*8 — Ali je podoba vedno zakrita s tančico?« je vprašal hi*® «Vedno,» je odvrnila, «kadar je gospa odsotna. Nikar Je ne trudite zagrinjati; gospa se vrne čez nekaj dnl.» (Nadaljevanje sledi) .11 besed* - Ogl^l *a tfžaško to goriško pokrajino ne naročajo pri upravi. — 1» vseh drugih pokrajin, Italije