llhtlM ^MmmMi prei Prva zamisel podmornice, Večina ljudi je uverjena, da so podmornice iznajdba najnovejšega casa, in so se posebno razvile med svetovuo vojno. V resnici pa je že leta 1578 objavil opis te iznajdbe ncki Viljem Bourne v svoji knjigi, ki nosi naslov: »Iznajdbe in nasveti«. Bourne trdi v opisu, da bode podvodni čoln prinesel pomorskim vožnjam mnogo koristi in predvsem to, da bodo lahko ladje kljubovale viharjem Atlantskega Oceana. Vendar je ostal od Bourneja zamišljen podvodni čoln samo na papirju, a le je bil omenjeni prvi, kateremu se je rodila miscl možnosti podvodne plovbe. Holandski zdravnik.' Za Bournejem je prišel holandski zdravnik Kornelij Drebbel, ki je živel na Angleškem. On je zgradil 40 let za Bournejem leta 1620 dva majhna čolna, s katerima je delal poskuse na reki Temzi. Angleški kralj Jakob I. bi naj bil prevozil na enem od tch čolnov pod vodo po Temzi iz Westminstra v Greenwich. Čolna sta bila lesena, obbita z železom in opremljena s šestimi pari vesel, ko jih naloga je bila: čoln spraviti pod vodo. Drebbel je skrbel za zrak -v čolnu s pomočjo steklenic po svojem lastnem in skrivnostnem receptu. Toliko je res, da se je Drebblov čoln lahko potopil, se dvignil zopet na površje, a voziti pod vodo se je bilo v njem nemogoče. Francoski načrt. Že leta 1653 je zgotovil Francoz De Sons risbe o prvi podmornici, iki je na zunaj sličila poznejšim iznajdbam. Potapljanje bi se naj izvršilo z vsesavanjem vode, dvig pa z izmetavanjem. Tudi ta podmornica se ni mogla premikati pod vodo. Lesena ladjica. Princ Karl Heški je pustil leta 1689 zgraditi na svoje stroške od Denisa Papina čoln, ki je bil podoben posodi za škropljenje. Tudi ta čoln ni doscgel nikakih uspehov. Symons, ki je preizkušal svojo iznajdbo po angleški reki Temzi, se je povspel korak dalje leta 1747. Zgradil je majhno ladjico, ki je bila obita z z mastjo prepojenim nsnjem. Na ladjico so bile pritrjene usnjate posode, ki so jo potapljale z usesavanjem vode. Ako se je hotel čoln dvigniti na površnje, so morali te posode izprazniti z ročno močjo z iztiskavanjem. Ko je bila voda iztisnjena, so zavezali vrata usnjatih posod in čoln se je dvignil. Na podlagi tega postopanja so zgrajene tudi današnje podmornice, samo iztiskava danes vodo stisnjeni zrak. Symson se je posluževal kot gonilne sile štirih parov vesel. Iznajdba mizarja. Trideset let pozneje je izgotovil mizar Day podmornico pri Yarmouthu na Angleškem. Z iznajdbo se je potopil 10 m globoko in zopet priplaval na površje. Napravil je še večji čoln, vzel seboj v globočino kot utež kamenje, ki je bilo pritrjeno na zunanjih straneh čolna in je s to napravo delal ponovne poskuse pri Plymouth_. Ko se je pogreznil drugič, čolna ni bilo več na svetlo in mizar Day se je zadušil pod vodo. Day je torej prva smrtna žrtev, katero je zahtevala podmornica. Amerikanska iznajdba. V ameriški osvobodilni vojni (1776 do 1783) je zgradil Amerikanec Bushnell podmornico, katero so tudi praktično uporabili. Čoln je bil iz lesa, utež je tvorila usesana voda, v čolnu je bil naboj, katerega bi naj spravila do eksplozije ob gotovem času posebna ura. Poskus, na ta način potopiti angleško bojno ladjo, se je ponesrečil, ker se je naboj sprožil v preveliki razdalji od cilja. Napoleon in Angleži. Francoskemu cesarju je ponudil podmornico iznajditelj Robert Fulton. Cesar je pustil napraviti več poskusov v luki Brest. Tokrat se je že ¦posrečilo, da so pognali s pomočjo podvodnega čolna več ladij v zrak. Napoleon pa se le ni mogel odločiti, da bi bil upeljal v svojo mornarico podmornico. Fultona so odklonili tudi na Angleškem in to največ radi tega, ker se Angleži niso mogli navdušiti za izpopolnitev orožja, ki bi moglo postati opasno angleški premoči na morju. Nemec Bauer. Nemec Viljem Bauer je napravil v luki Kiel 10 m dolgo podmornico, ki je delala s pomo.j. 13 mož posadke prav posrečene poskuse. Tudi on ni žel zanimanja in radi tcga iznajdbe ni izpopolnil. Nadaljnja zgodovina podmornice. Iz nadaljnje zgodovine razvoja podmornice je imenovati profesorja MarieDavy na vseučilišču v Montpellier na Francoskem in Tetarja van Elven. Amerikanec Alstitt je zgradil leta 1863 prvo podmornico na paro nad vodo in na pogon z elektromotorji pod vodo. L. 1883 je manevrirala pri Stockholmu podmornica, ikatero sta zgradila Šved Thorston Nordenfelt in angleški duhovnik Garret. Nad vodo je gnal čoln propeler, pod ^odo pa para. Dva vodo- ravno pritrjena propelerja sta čoln potapljala in ga gnala na kvišku. Leta 1885 je nastopil Anglež Waddigton s podmornico na električni pogon. Dve leti za tem je združil Francoz Lede vse dobre lastnosti dosedanjih iznajdb. Zgradil je 20 metrov dolgo podmornico in Francija se je zelo zanimala za iznajdbo. Leta 1902 so posedali Francozi že 40 podmornic. Današnji podmornici je tedaj tekla zibelka že pred 350 leti.