•o
Its ■o
-O
im
¡«/"> im
-r--¡r-
90,6 95,1 95,9 100,3
Nenavaden likovni projekt
Grofje prvič zmagali v Lendavi
Št. 82/Leto 66/Celje, 18. oktober 2011/Cena 1,10 EUR
Nesojeni celjski Beverly Hills
Odpravili smo se po sledeh bralcev z Brega in skušali ugotoviti, zakaj so nezadovoljni zdaj, ko se je celjska občina lotila temeljite obnove njihove ulice. Bi bilo manj zapletov, če bi uredili le komunalne vode in preplastili cesto, ob tem pa »pozabili« na parkirišča, ekološki otok in še vse drugo, kar si mnogi krajani marsikje želijo?!
INTERVJU
Marjana Novak: »Nisem strahopetna«
Lažen preplah z bombo ohromil Šentjur
, ^ KOZJE - Rdeči petelin se jih boji
LAŠKO - Borza za nove goste
ŠENTJUR - Dobrina z novo podobo
Breg bi lahko bil celjski Beverly
LJ lil ^ »Projekt je fenomenalen, a kaj, ko ni uporaben za našo ulico,« obžalujejo prebivalci Brega. Občina se I 11 I 1trudi za celostno ureditev, večina krajanov pa bi le nov asfalt!
Le streljaj, največ kakšnih 15 minut hoje od starega mestnega jedra, je pod Miklavški hrib stisnjen Breg. Ulica, skoraj uličica, zvečine nekaj desetletij starih hiš se zdi kot naročena, da bi bil človek tukaj doma. A tisti, ki bi mu zadišalo kaj takšnega, bi si v zadnjih mesecih zagotovo premislil. In kot kaže, tudi potem, ko bo končan projekt celovite komunalne ureditve tega dela mesta, življenje na Bregu ne bo nič kaj idilično.
V uredništvu smo vajeni, da se ljudje pritožujejo zaradi neurejene komunalne infrastrukture v domačem kraju, a da bi nergali takrat, ko jim končno prisluhnejo in začnejo delati ... In to ne zaradi hrupa in delovnih strojev pred hišnimi vrati, pač pa zaradi tega, ker sicer dobivajo pločnik, a kaj ko bo omejen s previsokimi robniki, ker jim hoče občina urediti ekološki otok, ker ... Tega res ne doživimo vsak dan, zato smo se odpravili na Breg in povprašali ljudi, kaj vse je narobe.
Pri nas se otroci igrajo na ulici
Hiše na Bregu je pred leti delila stara cesta, ki je vodila v Laško. Ljudje so se oddahnili, ko je bila vzporedno z njo med naseljem in Savinjo zgrajena nova. Res da za garaže še vedno ni bilo prostora in so ljudje parkirali na cesti pred hišo, a zvečine so tod vozili samo domačini. »Zato ni bilo nič nenavadnega, da so se na naši ulici igrali tudi otroci, z žogo ali pa badminton,« pravi Helena Markovič in takoj pribije: »Nihče nima nič proti načrtu, ta je zelo lep. A kaj, ko je funkcionalno za ulico neuporaben. Če se dela nekaj na novo, je treba vprašati tudi stanovalce. Na Bregu smo bili vedno zadnji, zato je lepo, da se je začelo nekaj delati, a kaj ko tudi to ne bo dokončano tako kot je treba.«
Kot na Beverly Hillsu
»Nihče ne oporeka načrtu - ulica bi bila fenomenalna, res bi bila lepa. A zakaj nismo imeli možnosti povedati svojega, ko je bilo še čas za to. Tako se to ne dela. Živela bom kot na Beverly Hillsu, a
TOREK
Hiše na Bregu je včasih delila stara cesta v Laško, zdaj je to mirna ulica, za katero ljudje vzorno skrbijo.
Roman Kramer: »Ko bo Breg v celoti obnovljen, ne bo tak, kot smo si ga zamislili. Škoda, saj je to naselje res zelo lepo in bi lahko bilo na koncu prav prestižno. No, še vedno bo lepo, a ne tako, kot bi lahko bilo. Eni si pač želijo anarhije ... Na Bregu je tako, da nekateri nočejo vsega tistega, za kar v drugih naseljih dobesedno prosijo in si želijo.«
V pogovoru z domačini, ki jih v petek sredi dne najdemo doma, še izvemo, da se doslej zanje nihče ni brigal, zato je razočaranje še toliko večje. »Krasno, da nam urejajo komunalo, a zahtevali smo samo, naj nam po opravljenih delih asfaltirajo cesto - s tem bi občina prihranila, denar bi jim ostal. Morda za tisto, kar res najbolj potrebujemo. Za uvoz na glavno cesto, ki ga pa še vedno ne bomo dobili,« še pravi Helena Markovič in doda, da je za ljudi ob poplavni ogroženosti največji problem prav tranzitni promet, saj ni urejena niti protihrupna ograja pod naseljem. »Zelo lepo je urejen most čez Savinjo, a nas to še bolj ogroža. Zdaj je cesta v Laško res dirkališče, nihče ne upošteva omejitev.«
Na Bregu parkirišča ne bodo označena, če se bo parkiralo, se bo »na črno«. »Problem pa bo prehodnost pločnikov za invalide in seveda otroke,« pravi Kramer in dodaja, da bodo do konca oktobra dela končana. Urejanje Brega se je močno zavleklo zaradi arheoloških raziskav, saj so arheologi kopali tudi do šest metrov globoko in proučevali kar nekaj zanimivih najdb. Ker so se dela na Bregu zavlekla, se bo urejanje kanalizacije ob Maistrovi začelo šele spomladi.
Karmen Pohajač: »Marca so začeli pošteno delati, rečeno je bilo, da bodo do konca maja dela končana. Razumem, da so bili tu arheologi, ampak zdaj še kar traja. Ne vem ... Parkirišča so absolutno problematična. To ni ulica samostojnih hiš, ki bi imele vsaka svojo garažo. Avtomobili morajo nekam, saj jih ne moremo na >lustre< obesiti. Slišala sem, da bi naj bilo skupno parkirišče za 20 vozil, a samo v ulici jih je 49, brez obiskovalcev. Naj se potem sami kregamo, kdo bo parkiral? Ko bodo dela končana, bo slabše, kot je bilo. Če bi samo uredili vode in obstoječo cesto asfaltirali tako kot je bila prej, bi bili čisto zadovoljni.«
ČETRTEK PETEK
							
m	14	m	16	m	3	3	KI
kaj, ko je treba vsak dan priti tudi domov,« ne more skriti razočaranja Markovičeva.
»Naredili bodo in šli, s problemi pa bomo ostali mi,« je stavek, ki ga na Bregu kar nekajkrat slišimo. Res gre S za občinsko zemljo, poudarki jajo ljudje, a tu so navajeni, s da urejajo vse sami. Tudi če
so umaknjeni vsi avtomobili, morajo pozimi na koncu sami sčistiti sneg. »Ne gre za to, da bi bil nezadovoljen samo en človek, gre za celo ulico. Saj bi bili otočki z zelenicami in rožami lepi, a poglejte ulico, sredi oktobra smo, pa na vseh oknih še cvetijo rože.«
Parkirišče za »zastonjkarje«
Vzrok vse nejevolje v naselju je v tem, da ljudje niso vedeli, kaj jih čaka, saj je javna razgrnitev projekta »šla mimo njih«. »Nihče nas ni obvestil, nismo vedeli zanjo,« pravi Dorica Oražem. »Potem smo se julija
sestali z >občinarji<, pa zdajle pred 14 dnevi spet. Vmes se dogovarjamo, pločnike širijo, cesto ožajo. Treba je misliti na požarno varnost, živimo blizu gozda, po vsej ulici mora biti dostop za intervencijska vozila,« opozarja in doda, da so se končno dogovorili tudi za ekološki otok. »Prvotno je bil projektiran tako, da sosed ne bi z avtom mogel do doma.«
Ob tem opozori, da so že doslej na Bregu pogosto parkirali svoja vozila ljudje, ki delajo v mestu. »Sama nisem nikomur dovolila, a naprej ob cesti je vedno bilo po nekaj vozil,« pribije in se ujezi, češ, da se Breg ne ureja tako, kot bi se moral. »Zdaj se dela tako, da ti eden nekaj obljubi, drug pa dela po svoje. Tu živim od leta 1972, vem kako smo živeli doslej.« To ve tudi Vladimir Prelovec, ki se sprva sploh ne želi pogovarjati: »Ne bom nič rekel, zdaj se že sosedje jezijo name.« Ko še malo vrtamo, pa le izvemo: »Dejstvo je, da se marsikdo noče prilagoditi. Nekateri imamo garaže, drugi ne. Hoteli so narediti 20 do 25 parkirnih mest, pa ljudje niso bili zadovoljni, češ da bodo na njih parkirali drugi. Res pri nas zadnjih deset let parkirajo tudi tisti, ki se vozijo v Celje v službo. Naše potrebe in želje bi s projektom lažje uskladili, če bi sedli skupaj takrat, ko še niso delali. Zdaj pa ...«
Kompromis kot izhod
»Za Breg je bil narejen celovit projekt komunalne ureditve. Osnova je bila kanalizacija, ki je prej ni bilo, ter seveda obnova dotrajane ceste. Obnovili smo vodovod, pod zemljo spravili elektro napeljave in narejeni sta kabelska kanalizacija in javna razsvetljava,« pravi Roman Kramer, vodja občinskega oddelka za okolje in prostor ter komunalo. »Ko smo šli na teren, je ena stran hotela dvignjene robnike, takšne kot so po predpisih, na drugi strani so ljudje želeli spuščene. To pa je potem težko narediti.«
Za Breg so predvidevali posebna parkirna mesta in s tem želeli narediti konec parkiranju na ulici, a se ljudje niso strinjali. »Zdaj je cesta široka pet metrov, na Ostrožnem so recimo 3-metrske ceste. Do polulske šole bo urejena šolska pot,« še našteva Kramer in doda, da se je na Bregu »zgodila ulica«. »Oglasili so se ljudje, ki bi s tako ureditvijo izgubili parkirišča. A vedeti moramo, da so bila doslej ta ob hišah na zemljišču, ki je javno dobro. Ta zemlja je v občinski lasti, javno dobro je edina stvar, ki je ne moreš priposestvovati,« pojasnjuje Kramer in priznava, da se sproti dogovarjajo in prilagajajo dela.
IVANA STAMEJČIČ, foto: TimE
NOVI TEDNIK
iZ NAŠIH KRAJEV
3
Čeprav so vsi slutili, da gre za neslano šalo, je bilo nekaj ur stanje v Šentjurju zelo resno.
Bombo iskali tudi v Šentjurju
Potem ko so z daljinsko vodenim robotom spraznili sumljiv koš za smeti, si je zadevo od blizu ogledal še bombni tehnik.
Po celjski epizodi je neznanec z bombno grožnjo za en dan ohromil še šentjurske urade
ŠENTJUR - Šele mimoidoči so v petek zjutraj zaposlene v občinski stavbi v Šentjurju opozorili na obvestilo, ki je bilo pritrjeno na betonski koš za smeti pred vhodom. Ker večina na delo prihaja pri zadnjih vratih, so namreč spregledali napis, na katerem je pisalo, da je na občini podtaknjena bomba, ki bo eksplodirala ob 9.00. Ob napovedani uri se na srečo ni zgodilo nič, je pa policijska akcija v nadaljevanju za celo dopoldne ohromila Šentjur.
Po obvestilu pristojni po- je bil ob tem vidno nejevo-
licijski upravi so seveda po hitrem postopku izpraznili celotno stavbo in še vse druge, ki obkrožajo Mestni trg, vključno z okoliškimi parkirišči. Glede na to, da so poleg občine in upravne enote še mnoge druge pisarne, pošta, knjižnica, trgovina in gostinski lokali, zaradi omenjene grožnje svojega dela ni moglo opravljati krepko več kot sto zaposlenih. Šentjurski župan Marko Diaci
ljen. »Jasno, da je treba vsako tako grožnjo vzeti resno, in policija bo opravila svoje delo. Vendar sem prepričan, da gre za veseljaka, ki se je neposrečeno pošalil in nam vsem vzel dan dragocenega delovnega časa. To me milo rečeno jezi.« Da je imel o neslani šali prav, se je izkazalo še pred poldnevom, ko je s policije prišlo tudi uradno sporočilo, da je šlo za lažni preplah.
Do takrat je bil center Šentjurja več ur zaprt, na kraj dogodka so pripeljali daljinsko vodenega robota, ki je izpraznil sumljiv koš smeti, bombni tehnik je vsebino pregledal, na desetine ljudi pa je delovni dan preživljalo za policijskim trakom in razpravljalo o motivih človeka, ki se mu tako početje zdi smiselno ali celo zabavno.
Tudi tokrat se je na prizorišču pojavil isti posameznik, s katerim se je po celjski grožnji v sredo policija zaradi različnih indicev menda že pogovarjala. Tudi tokrat je zbranim novinarjem in občinskim uslužbencem navrgel nekaj provokativnih izjav in mirno odkorakal.
StO, foto: GrupA
Uradne ure
Pred akcijo na Trojanah
CELJE - Župan mestne občine Bojan Šrot se skupaj s kolegoma Francem Kanglerjem iz Maribora in Antonom Štihcem iz Murske Sobote ter ob podpori vrste županov iz severovzhodnih slovenskih občin zavzema za avtonomijo Štajerske.
Pobuda za avtonomijo Štajerske je zrasla zato, ker se župani pri svojem delu srečujejo z vse večjo centralizacijo države in občutkom, da je območje »preko Trojan« odrinjeno in vse prevečkrat pozabljeno, ko se v državi sprejemajo pomembne odločitve. Včeraj popoldne je trojica županov, ki so nosilci pobude za avtonomno Štajersko, obiskala Gradec in se srečala z glavarjem avstrijske Koroške. Od njega so želeli čimbolj podrobno izvedeti, kako funkcionirajo avstrijske dežele, saj naj bi tudi avtonomna Štajerska v bodoče delovala po njihovem vzoru. Za prihodnje dni pa napovedujejo protestno akcijo na Trojanah, vendar ne natančen datum ne vsebina akcije še nista znana.	IS
Konec novembra na sneg
ROGLA - Slovenska smučišča, med njimi tudi Rogla s Krvavcem, so pripravila številne ugodne pakete smučarskih vozovnic.
Cene smučarskih vozovnic so večinoma ostale na lanski ravni, novi v ponudbi slovenskih smučišč pa sta enotna sezonska smučarska vozovnica in šestdnevna vozovnica, s katerima je mogoče smučati v večjih središčih. Poleg tega so poskrbeli za različne novosti. Na Rogli na primer bodo to zimo lažje izdelovali umetni sneg, saj so uredili novo akumulacijo vode s prostornino 30 tisoč kubičnih metrov in zagotovili možnost umetnega zasneževanja štar-tno-ciljne arene tekaškega centra in dela tekaških prog. Rogla bo decembra ponovno gostila svetovni pokal v teku na smučeh, sezona pa se bo, če bodo vremenske razmere ugodne, začela konec novembra.	US
MOŽ, PES IN PAJEK » Prva vrata levo, spodaj. Pohitite, uradne ure so samo do trinajstih!«
Avtor: Dalibor Bori Zupančič
Kam plove Alpos
Na jutrišnji skupščini o dokapitalizaciji oziroma konverziji terjatev
Nekateri so rekli, da je to začetek konca, ko je celjsko okrožno sodišče v petek v podjetju Alpos Oprema, proizvodnja kovinskih izdelkov, ki je v lasti družbe Alpos, njegov zastopnik pa je Srečko Slemenšek, uvedlo stečajni postopek. Vendarle se je za mnoge precej neopazno na spletni strani šentjurske družbe Alpos pojavilo vabilo za današnjo skupščino, na kateri naj bi lastniki odločali o dokapitalizaciji.
Na skupščini bodo lastniki poleg poročila uprave in mnenja nadzornega sveta o ukrepih finančnega prestrukturiranja razpravljali o dokapitalizaciji. V bistvu so za odpravo trenutne insolventnosti in izpeljavo vseh predvidenih reorganizacij skih sprememb predlagali 100-odstotno konverzacijo navadnih nepogojnih terjatev lastnikov družbe Alpos z vplačilom stvarnega vložka. Zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja naj bi se osnovni kapital
Konverzacija terjatev v lastniške deleže je značilna predvsem za podjetja, ki so tik pred stečajem. Ponavadi banke v podjetje pošljejo kriznega menedžerja, kasneje pa skušajo podjetje prodati.
Šentjurski Alpos
družbe, ki znaša milijon evrov, povečal za več kot 27 milijonov evrov. To naj bi izvedli z izdajo več kot 540 tisoč novih delnic po 50 evrov.
Tako naj bi Abanka Vipa konvertirala več kot 5 milijonov evrov, Nova kreditna banka Maribor približno 6,5 milijona, Nova ljubljanska banka dobre 4 milijone, Probanka 2,7, Factor banka pa skoraj 1,2 milijona evrov. Največji delež v predvideni konverzaciji bo odpadel na Acroni, in sicer 7,2 milijona evrov. Rok za
Za danes sta napovedani skupščini dveh družb, ki utegneta precej vplivati na nadaljnje poslovanje. Poleg Alpo-sa naj bi v družbi Ceste mostovi Celje odločali o menjavi upravnega odbora, in če sodimo po govoricah, bo moral predsednik Marjan Vengust najverjetneje odstopiti z vodilnega položaja v tem celjskem gradbincu.
vpis in vplačilo novih delnic na podlagi te točke je 15 dni od sprejema sklepa o povečanju osnovnega kapitala na skupščini. Dokapitalizacija se bo štela za uspešno, če bodo v roku vpisane in vplačane vse novo izdane delnice.
UPRAVNA ENOTA CELJE
VAS NOVI PARTNER
VI VPRAŠATE
MI NAJDEMO ODGOVOR
Vprašanja za upravno enoto lahko zastavite na www.uis.si ali nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, za rubriko Vi vprašate, mi najdemo odgovor oziroma na radio@radiocelje.com!
Načelnik UE Celje Damjan Vrečko
Kdaj, v katerih primerih in na kakšen način se lahko prevzame osebne dokumente, kot so osebna izkaznica, potni list, vozniško dovoljenje in prometno dovoljenje? Kako je v primerih, ko gre za sorodstveno razmerje, in kako v preostalih?
Vsaka polnoletna, opravilno sposobna fizišna oseba lahko pri upravnem organu, upravni enoti, prevzame svoj osebni dokument. S pooblastilom lahko namesto nje osebni dokument prevzame tudi katera druga opravilno sposobna oseba (ne glede na sorodstveno razmerje). Osebi, ki je ob vložitvi vloge za izdajo osebne izkaznice stara 15 let in veš, se lahko ne glede na njeno poslovno sposobnost vroei osebna izkaznica oz. potni list, ee temu ob
vložitvi vloge ni nasprotoval zakoniti zastopnik.
Ali lahko uporabim osebno izkaznico kot legitimen dokument pri potovanju v evropske države tudi v primerih, ko potujem z letalom?
Slovenski državljan lahko z veljavno osebno izkaznico vstopi (tudi z letalom) in prebiva (do 90 dni) v vseh državah Evropske unije, in sicer: v Avstriji, Belgiji, na Cipru, Češkem, Danskem, v Estoniji, na Finskem, v Franciji, Grčiji, na Irskem, v Italiji, Latviji, Litvi, Luksemburgu, na Madžarskem, Malti, v Nemčiji, na Nizozemskem, Poljskem, Portugalskem, Slovaškem, v Španiji, na Švedskem, vVeliki Britaniji, Romuniji in Bolgariji. Z osebno izkaznico lahko državljan Slovenije na podlagi bilateralnih sporazumov potuje tudi na Hrvaško in v Švico. Prav tako s slovensko osebno izkaznico lahko potuje v Bosno in Hercegovino, Črno goro, Makedonijo in Srbijo. O spremembah in ažurnih informacijah s tega področja se lahko pozanimate na konzularnem oddelku ministrstva za zunanje zadeve.
Kakšen je postopek registracije izvenzakonske skupnosti in skupnega gospodinjstva?
Izvenzakonske skupnosti ni mogoče registrirati, zato tudi ne obstaja tovrsten javni register.
Evidenca skupnih gospodinjstev pa se vodi znotraj registra stalnega prebivalstva. Posameznik prijavi pripadnost gospodinjski skupnosti s pri-
javo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji ali z izjavo o pripadnosti gospodinjstvu pri katerikoli upravni enoti ali krajevnem uradu na območju Republike Slovenije. Posameznik lahko prijavi bodisi samostojno gospodinjstvo bodisi skupno gospodinjstvo, v katerem je poleg njega včlanjen še en ali več članov gospodinjske skupnosti. Skupno gospodinjstvo je torej sestavljeno iz nosilca in članov gospodinjstva, ki imajo določeno razmerje do nosilca.
Kakšen je postopek, če bližnja oseba umre v bolnišnici? Ali bolnišnica obvesti o smrti upravno enoto? Kdaj se začne zapuščinski postopek?
V navedenem primeru bolnišnica obvesti upravno enoto o smrti osebe. Po opravljenem vpisu smrti upravna enota povabi enega od dedieev k sestavi smrtovnice, ki je obvezna vsebinska podlaga za zapuščinski postopek na sodišeu.
Zapuščinski postopek ter sestavo in vsebino smrtovnice ureja Zakon o dedovanju. Ta zavezuje matičarja, da v tridesetih dneh po vpisu smrti v matični register sestavi smrtovnico in jo pošlje pristojnemu zapuščinskemu sodišču, kjer je imel pokojnik zadnje stalno prebivališče. Zapuščinski postopek se uvede po uradni dolžnosti na pristojnem sodišču, takoj ko sodišče izve, da je kdo umrl ali da je razglašen za mrtvega.
UPRAVNA ENOTA CELJE VAS NOVI PARTNER
Vlagatelji verjamejo v rešitev dolžniške krize
Svetovni kapitalski trgi so tudi v tem tednu pridobili vrednost. Na vlagatelje so imeli optimističen vpliv vse bolj krepki znaki koordiniranega reševanja bank območja evra in podatki z ameriškega trga dela. Ameriško gospodarstvo je septembra dodalo 103 tisoč delovnih mest.
Podatki so pozitivno presenetili analitike, nova delovna mesta pa niso zadostovala za znižanje brezposelnosti, ki ostaja pri 9,1 odstotka. Na drugi strani sta nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkokzy, voditelja dveh največjih gospodarstev z evrom, po srečanju v Berlinu sporočila, da sta dosegla dogovor o krepitvi bančnega sektorja in rešitvi dolžniške krize v območju evra. Dogovor o tej celoviti in dolgoročni rešitvi naj bi bil predstavljen do konca oktobra. Na to novico so se trgi v ponedeljek odzvali z občutno rastjo, vrednost pa je močno pridobil tudi evro. Za stabilnost trgov je poskrbela tudi Evropska centralna banka (ECB), ki je minuli teden odkupila za 2,3 milijarde evrov obveznic ranljivih članic območja evra. S tem ukrepom želi banka omiliti dolžniško krizo v območju evra oziroma preprečiti, da bi se razširila tudi v Italijo in Španijo. ECB ta program izvaja od lanske pomladi, skupaj pa je od tedaj odkupila za 163 milijard evrov obveznic.
PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU I
110.10. IN 14. 10.2011
Sicer Alposu, ki je sicer že v prisilni poravnavi, ne kaže najbolje. V šentjurski družbi so letos ustvarili 2,2 milijona evrov prihodkov, ob čemer beležijo 5 milijonov evrov čiste izgube. Še bolj zaskrbljujoč je podatek o skupnih obveznostih, ki presegajo 97 milijonov evrov, podrobni izračuni pa kažejo, da je bil Alpos že konec avgusta dolgoročno plačilno nesposoben. Med vzroki za insolventnost uprava navaja daljše trajanje prisilne poravnave, odstopanje spremenjenega načrta finančnega prestrukturiranja, slabše poslovanja metalurških hčerinskih družb ter neizpolnjevanje pogodbe o ravnanju upnikov.
Sicer uprava, kot je mogoče razbrati iz načrta finančnega prestrukturiranja, še ni vrgla puške v koruzo in je pripravila poslovni načrt za prihodnja tri leta. Ta predvideva reorganizacijo delovanja družbe Alpos, v okviru katere bi izvajali dejavnosti cevarstva in orodjarstva. Poslovni načrt predvideva reorganizacijo Al-posa z začetkom leta 2012.
Denarja niti za stečaj
Podjetje Alpos Oprema je podjetje brez zaposlenih, ki je v preteklosti, vsaj po uradnih podatkih, ustvarilo kar precej izgube. Že leta 2009 ni več beležilo prihodkov od prodaje, konec lanskega leta pa je beležilo 1,1 milijona evrov izgube. Zato je treba omeniti, kot izhaja s spletnih strani Ajpesa, da podjetje ni imelo niti denarja za plačilo predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, zato ga je sodišče oprostilo plačila. Za stečajnega upravitelja je sodišče imenovalo Andreja Razdriha, rok za prijave terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic pa je 16. januar prihodnje leto.
US
Oznaka	Ime	Enotni tečaj	Promet v tEUR		% spr.
CICG	Cinkarna Celje	86,00	7,07		0,00
CETG	Cetis	21,00	4,20		4,55
GRVG	Gorenje	5,55	106,56		4,79
PILR	Pivovarna Laško	11,80	6,62		9,77
JTKG	Juteks	15,00	3,60		7,14
ETOG	Etol	60,00	0,00		0.00
Spodbudni kazalci za Nemčijo
Izjemno dobri makroekonomski podatki so bili v tem tednu objavljeni za nemško gospodarstvo. Nemški izvoz se je avgusta na mesečni ravni okrepil za 3,5 odstotka, kar je bolje od pričakovanj analitikov. Podatki kažejo, da največje evropsko gospodarstvo dobro kljubuje počasni rasti svetovnega gospodarstva in negotovosti zaradi dolžniške krize v območju evra. Iz te države so sporočili, da bo v tretjem četrtletju predvsem zaradi močne industrije zabeležila gospodarsko rast, a krepitev bruto domačega proizvoda je vse bolj ogrožena. Zaskrbljenost glede prihodnosti je vezana predvsem na stanje v Evropi, v kateri se širi dolžniška kriza. Bonitetna agencija Fitch je znižala bonitetni oceni za španski in italijanski državni dolg. Italiji je oceno znižala za eno stopnjo, z AA- na A+, Španiji pa za dve stopnji, z AA+ na AA-. Pozitivno novico je v tem tednu sporočila Belgija, ki bo prevzela belgijski del francosko-belgijske banke Dexia, ki jo je močno prizadela dolžniška kriza v območju evra. Za 100-odstotni delež Dexia Banque Belgique bo odštela štiri milijarde evrov. Odmevnejša novica v tem tednu je prišla iz slovaškega parlamenta, ki je v torek zavrnil krepitev mehanizma za stabilnost evra (EFSF), s čimer je slovaška postala edina članica evroobmnočja, ki je zavrnila povečanje sklada s 440 milijard evrov na skoraj 780 milijard evrov. S to odločitvijo je padla tudi slovaška vlada. Tudi ta novica ni prinesla na trge negativnega vzdušja.
	INDEKSI MED 10.10. IN	114.10.2011	
			
Indeks	Zadnji tečaj		%spr.
SBI20	628,31		2,15
Zaradi dogovora o krepitvi bančnega sektorja, ki sta ga sklenila Marclova in Sarkozy, je v tem tednu evro porasel za 3,3 odstotka in v sredo pristal pri 1,3790 dolarja za evro. Z manjšim padcem dolarja so se posledično tudi pocenile surovine. Vrednost nafte je porasla vse do 86,3 dolarja, kar je 3,7 odstotka več kot pretekli teden. Nič manj ni pri rasti zaostalo zlato, ki je pridobilo 3 odstotke in pristalo pri 1.687 dolarjih. S torkom so se začele objave rezultatov podjetij za tretji kvartal. Alcoa, ki med prvimi objavi svoje podatke za posamezni kvartal, je razočarala analitike v tretjem kvartalu. Dobiček podjetja je bil 172 milijonov dolarjev oziroma 15 centov na delnico, medtem ko so analitiki pričakovali 22 centov na delnico. V prihodnjih dneh se bodo trgi gotovo ravnali po rezultatih najpomembnejših podjetij.
ROMAN GOMBOC ILIRIKA, borzno posredniška hiša, d. d.
Vrednost največjih svetovnih indeksov je v tem tednu močno narasla. Frankfurtski Indeks DAX je ta teden končal 5,4 odstotka višje in je v petek dosegel 6.978 indeksnih točk. Francoski indeks CAC40 je končal 4,1 odstotka višje, medtem ko je angleški indeks FTSE100 v tem tednu pridobil 3,6 odstotka vrednosti. Ameriška indeksa SP500 in Dow Jones sta v petek trgovanje zaključila 3,7 in 2,9 odstotka višje glede na pretekli teden. Na drugi strani se je indeks NASDAQ v tem tednu podražil za 5,3 odstotka ter v petek dosegel 2.356 indeksnih točk.
NOVI TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJEV
5
LAŠKO - Thermana je pretekli teden gostila tretjo borzo zdraviliškega in wellness turizma centralne Evrope, imenovano SPA-CE. Na njej se je predstavilo 30 ponudnikov zdraviliških in wellness storitev iz Slovenije, s Slovaške, Hrvaške in z Madžarske.
V imenu Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč je direktor Iztok Altbauer ocenil, da so bili ponudniki zadovoljni z odzivom 45 vabljenih obiskovalcev iz 18 držav, prišli so celo iz Egipta in Libanona. Vsak od udeležencev je imel od 15 do 20 kratkih sestankov, kar je pomenilo, da so se lahko organizatorji potovanj, predstavniki turističnih agencij in drugi kupci predvsem seznanili s ponudbo naših zdravilišč, medtem ko je za sklepanje večjih poslov to šele začetek. Gotovo pa imajo naša zdravilišča veliko možnosti na tujih trgih. To je potrdila tudi mag. Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije, ki je povedala, da zdravilišča ustvarjajo dobro tretjino vseh nočitev v slovenskem turizmu in da v zadnjih letih beležijo nenehno rast števila gostov. Ta rast velja za naš turizem v celoti, po čemer izstopa celo v evropskem merilu. Ker so napovedi, da bo v prihodnje v ospredju predvsem zeleni turizem, kar pomeni, da bo največ zanimanja za počitnice v povezavi z naravo ter za medicinski in wellness turizem, je Pakova ocenila, da imamo za vse to v Sloveniji odlične pogoje, sploh v zdraviliščih.
Da spremljajo trende in da so usmerjeni na svetovni trg, je povedal gostitelj borze in
Na Konjiško Saubermacher?
Na borzi v Laškem se je predstavilo 15 slovenskih zdravilišč, povezanih v skupnost, ter nekaj tujih iz osrednje Evrope.
Na borzo po nove goste
Udeleženci tudi iz Egipta in Libanona
VITANJE, ZREČE - Kdo bo imel v prihodnje na skrbi ravnanje z odpadki v občinah, kjer z delom Javnega komunalnega podjetja Slovenske Konjice niso povsem zadovoljni? Postopek po objavi razpisa za podelitev koncesije uradno še ni končan, odgovarjajo v občinskih upravah Vitanja in Zreč, vendar so podatki končnega poročila znani.
Na razpis so se prijavili trije interesenti za podelitev koncesije, konjiška komunala, ki je v lasti Občine Slovenske Konjice, ter družbi Saubermacher in Snaga Maribor. Po končnem poročilu naj bi postalo koncesionar v Vitanjah in Zrečah podjetje Saubermacher, ki je ponudilo najnižjo ceno, najvišjo pa mariborska Snaga. Družba Sauberma-
V primeru, če bo izbrano podjetje Saubermacher, naj bi vitanjske in zreške odpadke vozili najprej do prekla-dalne ploščadi v Slovenskih Konjicah ter nato naprej na končna odlagališča v Avstriji in na Madžarskem. Tako naj bi bilo vse do končne ureditve regijskega centra za ravnanje z odpadki na Pragerskem, ki bo dokončan prihodnje leto. JKP Slovenske Konjice vozi odpadke na Pragersko od začetka julija.
cher, ki je bila ustanovljena pred tremi desetletji v avstrijskem Gradcu kot družinsko podjetje, je danes največje srednjeevropsko zasebno podjetje, ki zbira in obdeluje odpadke v petdesetih slovenskih občinah. Snaga Maribor opravlja gospodarsko javno službo ravnanja z odpadki v štajerski metropoli ter še osmih okoliških občinah.
Kot je slišati, je Javno komunalno podjetje Slovenske Konjice imelo pripombe na
zapisnik komisije, ki postopek javnega razpisa vodi ter je izdala končno poročilo. V konjiški komunali, za katero bi lahko ločitev od vitanjskih in zreških odpadkov pomenila znižanje števila zaposlenih, o podrobnostih še ne želijo govoriti. V petek so povedali le to, da sklepa o izbiri kon-cesionarja še niso prejeli. V konjiški komunali je trenutno 49 zaposlenih, med njimi tudi občani Vitanja in Zreč.
BRANE JERANKO
direktor Thermane Laško Roman Matek. To kažejo tudi njihovi rezultati, saj so že letos lahko zelo zadovoljni z obiskom tujih gostov, ki jih je v Thermani 40 odstotkov, v Wellness Parku pa 70 odstotkov. Skupno so v osmih mesecih zabeležili 110 tisoč nočitev in računajo, da bo to tudi finančno pomenilo dober zaključek poslovnega leta. Zaradi krize je trenutno manjše povpraševanje po gostinskih in wellness storitvah, je povedal Matek, zato so se bolj usmerili v kongresni turizem. Sicer pa dolgoročno usmeritev v zeleni turizem potrjuje tudi nedavna nagrada eko marjetica za ekološko osveščeno ponudbo.
Strokovni del borze je bil namenjen tudi predstavitvi dobrih praks s Slovaške, z Madžarske in iz Slovenije ter študijskim potovanjem v izbrana zdravilišča.
Nič drugače ne razmišljajo v Rogaški Slatini, od koder je bil na borzi v Laškem Damijan Merc, vodja marketinga v Grand hotelu Sava. »Poleg običajnih gostov iz Italije in Avstrije imamo zadnje čase veliko Rusov, ki so običajno premožni gostje, vajeni iskati zdravje v zdraviliščih z zdravilno vodo. Želimo si gostov iz cele Evrope in od drugod, zato smo tudi prišli na borzo, kjer je bilo zanimanja kar precej. Toda to je šele začetek morebitnega sodelovanja,« je povedal Merc.
TATJANA CVIRN, foto: GrupA
Samski dom najela občina
VELENJE - Očitno bodo za nekaj časa potihnila prerekanja zaradi samskega doma, v katerem bivajo predvsem nekdanji Vegradovi delavci, ki občasno niso plačevali najemnine.
Zaradi tega je prihajalo do sporov s humanitarnim društvom Mali princ, s katerim je nato stečajna upraviteljica Vegrada Alenka Gril prekinila najemno pogodbo. Nazadnje je Grilova pojasnila, da z najemniki ni večjih težav. Sedaj je po sklepu celjskega okrožnega sodišča pogodbo za najem samskega doma sklenila mestna občina Velenje. Najemnina znaša 873 evrov, velenjska občina pa bo poravnavala tudi stroške ogrevanja, komunalnih storitev, odvoza odpadkov in druge stroške. Najemno pogodbo so sklenili za pol leta, v tem času pa bo stečajna upraviteljica poskušala samski dom prodati.	US
PROSTOVOLJSTVO
Mladi in stari ob računalnikih
Cilj prvega prostovoljnega projekta Simbioza, ki ga je Zavod Ypsilon včeraj z delavnicami začel po vsej Sloveniji, je ob računalnikih povezati mlado in staro generacijo.
Na Celjskem izvajajo delavnice mladi prostovoljci v 12 občinah - ob obeh mestnih občinah Celje in Velenje še v občinah Vojnik, Štore, Šentjur, Laško, Slovenske Konjice, Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina, Kozje, Nazarje in Šoštanj. Do petka bodo mladi poskušali približati rabo računalnika starejšim in jim okrepiti samozavest in motivacijo za nadaljnje učenje ter uporabo računalnika. »Nagovorili smo več kot 200 tisoč mladih in več kot 300 tisoč starejših. Mlade smo pozvali k prostovoljstvu, starejše pa spodbudili, da se vključijo v vseživljenjsko učenje in s tem dvignejo raven kakovosti svojega življenja,« projekt predstavljajo v Zavodu Ypsilon.	IS
Varna odloc itev za vaš denar
Ugodna ponudba depozitov Banke Celje.
Oplemenitite svoja denarna sredstva v času, ko jih ne potrebujete. Izberite varno, donosno in prijazno ponudbo depozitov Banke Celje. V oktobru, mesecu varčevanja, smo za vas pripravili posebej ugodne pogoje.
Dobra mera!
Dobro je vezati denar, še posebej
če vam za sklenitev depozita nudimo izjemno ugodno fiksno obrestno mero!
4,20
a
o
13-mesečni depozit
4) banka celje
www.banka-celje.si
TELEFON RADIA CEUE
Dobrina, kakršne še nismo videli
ŠENJTUR - Konec poletja so v Dobrini zaključili z obnovo vaškega jedra. Občina je namreč konec lanskega leta uspešno kandidirala na razpisu agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja. Celotna vrednost investicije je bila 463 tisoč evrov, od tega so 317 tisočakov uspeli pridobiti na omenjenem razpisu.
Dobrina je znana po termalnem grajskem izviru, ki svojega pravega namena sicer še ni našel. Ima pa tudi vsestransko aktivne domačine, ki se za družabni in socialni utrip kraja izjemno trudijo. S tokratno investicijo pa je Dobrina dobila tudi na zunaj privlačnejšo podobo. Med šolo in gasilskim domom so uredili avtobusno postajališče, prostor ob večnamenskem objektu, ekološki otok, prireditveni prostor, plato ob gasilskem
domu, parkirišča ob igrišču, zemeljske travnate tribune ob njem in fasado večnamenskega objekta. Ob tem je zdaj urejena tudi meteorna in fe-kalna kanalizacija ter javna razsvetljava. Dela je izvajalo podjetje Remont iz Celja, nadzor pa Gins iz Vojnika. Častna naloga rezanja traku je pripadla županu mag. Marku Diaciju, podžupanu Robertu Polnarju in predsedniku KS Loka pri Žusmu Srečku Krajnčanu.
StO, foto: GrupA
Vaško jedro Dobrine bo odslej še bolj privlačno za druženje krajanov in razposajeno igro otrok.
Prva nagrada za Celjski dvojec
LJUBLJANA, CELJE - Z uvodno slovesnostjo in s podelitvijo nagrad v posameznih kategorijah so se v četrtek v Ljubljani začele prireditve letošnjega Meseca oblikovanja, ki bodo trajale vse do 13. novembra. Uvodni večer je z osvojitvijo prve nagrade med gastronomsko oblikovalskimi dosežki zaznamoval Celjski dvojec - kuharski mojster Marko Pavč-nik, ki vodi restavracijo Pavus na Gradu Tabor v Laškem, in grafični oblikovalec Gašper Puhan iz agencije Medias kreativ v Novem Celju.
Celjski dvojec - Gašper Puhan in Marko Pavčnik v sredini, desno tričlanska strokovna žirija - je med prijavljenimi gastronomsko-oblikovalskimi dosežki najbolj prepričal strokovno žirijo, ki jo je vodil Andrej Kuhar, prvi Slovenec z Michelinovo zvezdico.
Mesec oblikovanja je vsako leto posvečen določeni tematiki, ki raziskuje vlogo oblikovanja v kreativni industriji, poslovnem svetu ter v kulturnih in družbenih praksah. Leto-
šnja naslovna tema festivala je Nova pravila, vloge in vladarji. Na oblikovalsko-gurmanskem dogodku Eat & Drink Design sta Pavčnik in Puhan s kreativnostjo, enostavnostjo in
kulinarično dovršenostjo očarala žirijo in obiskovalce ter razvajala njihove brbon-čice. »Svojo idejo sva strnila v oblikovalsko čisto in mini-malistično rešitev - inovativno catering mizo. Poudarek sva usmerila na osnovni element dogodka, torej hrano, in gostom omogočila, da so skozi v naprej pripravljene namige sami ustvarili svoja kulinarična doživetja,« je bil po osvojeni prvi nagradi zadovoljen Gašper Puhan.	IS
Rudarji tudi gasijo
VELENJE - V premogovniku so v sredo izvedli taktično vajo, med katero so člani Prostovoljnega industrijskega gasilskega društva Premogovnika Velenje in Prostovoljnega gasilskega društva Velenje s poklicnim jedrom »gasili« požar, ki je nastal zaradi vžiga odpadnega olja v skladišču z odpadnim oljem in gradbenim materialom na objektu novega jaška NOP II na območju Novih Prelog v Velenju.
Korenine premogovniškega gasilstva segajo v leto 1932, ko je bilo ustanovljeno Gasilsko društvo Rudnika Velenje. Zdaj je vanj vključenih 45 članov, njihova oprema je so-
dobna, delovanje pa je podrejeno predvsem potrebam podjetja. Pomemben del svojega delovanja posvečajo preventivi s pregledi objektov podjetij, vsako leto pa organizirajo taktične vaje, na katere občasno povabijo sosednja društva. Ker je bila taktična vaja v času, ko je na območju Novih Prelog povečan promet, so z njo preverili tudi sodelovanje voznikov ob nastanku izrednih razmer. Kot je poudaril vodja intervencije Robi Rotovnik, so se vozniki dobro odzvali, pri čemer tudi sicer izkušnje kažejo, da vozniki na splošno dajejo prednost intervencijskim vozilom.
MM
Usposobljenost gasilcev je pohvalil tudi direktor PV dr. Milan Medved.
Popravek
Popravek
V tekstu z naslovom Gasilci za državno tekmo, objavljenem v Novem tedniku, št. 80, smo zapisali, da so v kategoriji članov A »tretje mesto osvojili združeni gasilci GZ Prebold«. Poimenovanje »združeni gasilci GZ Prebold« je napačno, saj so 3. mesto osvojili člani Prostovoljnega gasilskega društva Prebold-Dolenja vas-Marija Reka, ki je osrednje društvo v občini Prebold. Za napako se opravičujemo.	Uredništvo
V torkovi številki Novega tednika, št. 80, smo v članku Ekofest tudi v Galiciji enega od pobudnikov Ekofesta pomotoma preimenovali v Janjo Štusej. V resnici gre za Janeza Štu-seja. Za napako se opravičujemo.
Uredništvo
NOVI TEDNIK
ZDRAVJE
7
Klic rešitve ali vsaj upanja
Telefon za pomoč v stiski praznuje visok jubilej - Ob dnevu duševnega zdravja na različne pomoči opozarja tudi Zavod za zdravstveno varstvo Celje
V duševnih stiskah ljudje iščejo najrazličnejše načine, kako se izkopati iz težav. Včasih imajo občutek, da izhoda ni. Ena najhitrejših in tudi tistih pomoči, ki so resnično vedno na voljo, so različni brezplačni telefoni pomoči v stiski. Eden takšnih je tudi Klic upanja, ki ga je v Celju pred četrt stoletja zasnovala psihiatrinja Cvijeta Pahljina.
Odkar je telefon brezplačen, je klicev več. Letos so prostovoljci društva Klic upanja opravili že več kot štiri tisoč pogovorov. In zagotovo so rešili veliko stisk. Reševanja duševnih stisk so se lotili tudi v Zavodu za zdravstveno varstvo Celje, pod okriljem katerega vedno bolje deluje svetovalnica za prvo psihološko pomoč v stiski Tu smo zate. Cvijeta Pahljina pravi, da se potrebe ljudi v zadnjih 25 letih niso veliko spremenile. Tako kot takrat tudi danes živimo obkroženi z veliko ljudmi, a vendar smo večkrat osamljeni.
Ideje, morda celo predsodki, kdo vse kliče na telefon za pomoč v stiski, hitro padejo, ko izvemo, da kličejo vsi. Mladi, stari, moški, ženske. V povprečju največkrat telefon zavrtijo ljudje med 25. in 50. letom. Težave so povsem življenjske. So pa tudi večji problemi, nadaljuje Pahljina: »Veliko ljudi pokliče, ker imajo neke psihične motnje in poleg uradne medicine potrebujejo še nekoga, ki jim bo stal ob strani, bo njihov sopotnik. V takih primerih opravljamo delo podaljšane roke psihiatrije in mislim, da je to tudi dokazljivo. Recimo
25-letnico društva Klic upanja so popestrili z bogatim kulturnim programom.
število samomorov upada. Mislim, da je to povezano z obstojem teh telefonov.«
Ključ je upanje
Klic upanja ni le telefon pomoči, ampak je tudi dokaz, da še obstajajo ljudje, ki so pripravljeni za druge povsem brez plačila narediti veliko in še več. Telefonske slušalke namreč dvigujejo za to delo usposobljeni prostovoljci. Danes jih je okoli 70, ki skrbijo, da lahko pomoči
Svetovalnica za prvo psihološko pomoč v stiski Tu smo zate deluje v prostorih Zavoda za zdravstveno varstvo Celje. Odprta je vsak ponedeljek, torek in četrtek med 15. in 18. uro. Posamezniki lahko pridejo kadar koli, lahko pa se naročijo tudi po telefonu 031/778-772 ali po elektronski pošti svetovalnica@zzv-ce.si.
Telefon za pomoč ljudem v stiski je brezplačen in je na voljo 24 ur na dan. Telefonska številka je 116-123.
potrebni pokličejo kadar koli. Kljub temu prostovoljec ne
S pentljo na tekme
Društvo onkoloških bolnikov je pretekli teden v Zdravstvenem domu v Celju postavilo svojo stojnico.
Ob »rožnatem oktobru«, ki 22. oktobra s svojo stojnico
je tudi mesec boja proti raku dojk, so mimoidoče člani društva ozaveščali o pomembnosti preventive pred to boleznijo in o možnosti pomoči bolnicam. Člani društva bodo
navzoči tudi ob nogometni tekmi med CM Celjem in Rudarjem v Areni Petrol. Gre namreč za akcijo Izberi rožnato prihodnost. Za življenje gre. V njej so se slovenski nogo-
metaši že drugo leto zapored odločili za sodelovanje z Društvom onkoloških bolnikov, kjer skupaj ljudem pokažejo, da si pred rakom ne smemo zatiskati oči, igralci bodo zato med tekmo nosili rožnato pentljo.
SŠol, foto: GrupA
more biti kdor koli, poudarja Pahljina: »To so ljudje, ki imajo človeške kvalitete, da poslušajo, dajo svoj čas, ga darujejo za nekoga drugega. Gre res za plemenito dejavnost, v kateri pa prostovoljci ogromno dobijo tudi zase.«
Želja pomagati drugim ni dovolj, da nekdo postane prostovoljec. Ti imajo še nekaj, nadaljuje Pahljina: »Prostovoljec mora biti sposoben upati, da se dajo stvari, tudi če so hude, prenesti, zdržati, da se je možno s položaja na tleh dvigniti in iti naprej. Morajo verjeti, da so stvari rešljive. Tudi med izobraževanjem za prostovoljce analiziramo lastne izkušnje.« Pahljina opozarja, da gre sicer za povsem splošne človeške izkušnje, vendar je prav v ljudeh težava: »Ljudje smo žal vedno pozorni ne na tisto, kar nam uspeva, ampak bolj na tisto, kar nam ne uspeva.«
Vedno več iskalcev pomoči
Pomembnost Klica upanja priznavajo tudi v Zavodu za zdravstveno varstvo Celje. Socialna psihologinja iz zavoda Nuša Konec Juričič pravi, da je taka oblika pomoči v stiski res izjemna: »Prvič zato, ker klicatelji, če želijo, ostanejo anonimni. S tem dostikrat
lahko sporočajo stiske, ki jih sicer iz oči v oči ne bi povedali. Druga prednost tega telefona je, da je na razpolago 24 ur na dan, se pravi, da je dosegljivost velika in si s to obliko pomoči lahko človek pomaga natančno v trenutku stiske, ko druge oblike pomoči na voljo oziroma morda druge oblike pomoči človek sploh še ne potrebuje.« Klic upanja je tako po eni strani preventiva, po drugi pa tudi že terapija. Konec Juričičeva zato meni, da bi bilo treba take pomoči še okrepiti, morda tudi s povezovanjem preko spletnih strani. Takih oblik pomoči se namreč ljudje vedno bolj poslužujejo.
Največ težav v
medpartnerskih
odnosih
Največkrat pridejo v svetovalnico ljudje, ki imajo težave v medpartnerskih odnosih, sledijo težave starševstva, prihajajo pa tudi ljudje z depresivnimi razpoloženji in različnimi tesnobami, pa seveda tisti, ki iščejo smisel v življenju. Žal še vedno v družbi obstaja stigmatizacija ljudi, ki tovrstnih težav ne znajo oziroma ne zmorejo rešiti sami. Kljub temu Konec Juričičeva pravi, da se stigma manjša in da ljudje tudi v vsakodnevnih pogovorih večkrat in lažje govorijo o svojih težavah in lažje iščejo različne vire pomoči: »Stanje se izboljšuje. Še vedno pa je treba ljudem povedati, da je seveda dobro, če večino psihičnih stisk rešimo sami. Kadar to ne gre, je treba vedeti, da obstajajo viri pomoči, in takrat nima smisla trpeti.«
ŠPELA KURALT Foto: GrupA
Celjski zavod za zdravstveno varstvo je pred letom in pol ustanovil posebno svetovalnico za pomoč v stiski Tu smo zate, kjer za simbolično plačilo petih evrov strokovnjaki pomagajo ljudem.
»Ljudje v prvi vrsti potrebujejo sogovornika, pozornega poslušalca. Kulture poslušanja pa manjka. Začnemo nekaj pripovedovati in nas takoj prekinejo. To pa ni tisto, kar človek potrebuje. Vsi potrebujemo nekoga, da bi nam pomagal odložiti breme, nam pomagal analizirati, oceniti situacijo, v kateri smo se znašli, poiskati izhod iz nje. Zato se nam je takrat zdelo, da bi bila taka služba v preventivnem smislu nekaj zelo pomembnega. Teh 25 let potrjuje, da smo imeli prav,« razlaga Cvijeta Pahljina.
Iskalcev pomoči je vedno več. Do danes je v svetovalnici Tu smo zate pomoč iskalo okoli 280 ljudi. Težave so največkrat vsakdanje, pravi Konec Juričičeva: »Ljudje so v stiskah, ki jih sami ne zmorejo obvladovati. Te stiske so zelo vsakodnevne, zelo življenjske. Ljudem na nek način primanjkuje smisla, morda tudi energije za soočenje s težavami, ki so načeloma rešljive. Zdi se mi, da primanjkuje tudi optimizma in zadovoljstva s samim seboj.«
Strogo
varovana reka
Pred dnevi je tiho minilo dvajset let od vzpostavitve kontrole na mejnih prehodih na reki Sotli. Od vzpostavitve mejnih prehodov, na katerih so na začetku opravljali mejno kontrolo celo v kamp prikolici, kot je bil primer v Bistrici ob Sotli, do današnjih sodobnih zgradb, ki predstavljajo velika vrata Evropske unije.
Ob tej priložnosti je izšla obsežna knjiga, na dobrih 300 straneh, z naslovom Meja na reki Sotli 19912011, ki jo je napisal obso-teljski domačin Janez Žan Ilek. V času osamosvajanja je opravljal več pomembnih policijskih funkcij v Rogaški Slatini, Šmarju pri Jelšah in Celju, kjer je bil odgovoren tudi za vzpostavitev šengen-ske meje. Ta meja na Sotli je pomembno zaznamovala zadnji dve desetletji življenja in dela v Obsotelju ter na Kozjanskem.
Začelo se je z vojno in osamosvajanjem, ki je terjalo vzpostavitev državne meje s Hrvaško, novo državo, ki je bila v vojni. Skoraj vsi občani so se nove države veselili, vendar je za posamezne prebivalce tik ob meji pomenila hudo breme. »Prosili so nas, klečali in jokali, naj vendar pomagamo in jih razumemo, saj je bilo vprašljivo njihovo preživetje,« omenja v knjigi Ilek. Nekaj prebivalcev naselja Rogatec je moralo v središče svojega kraja čez mejni prehod, podobno je bilo v bližnjem Trličnem, Atomske toplice so ostale brez povezovalne poti do kampa, hrvaška tovarna Straža je morala hoditi kar dve desetletji v svoje skladišče, ki je ostalo na slovenski strani, čez mejni prehod ... Danes so vsi ti problemi rešeni.
Na meji se je kmalu pojavila vsa problematika, kot jo poznajo na pravih državnih mejah. Ko so leta 1991 na Hrvaškem divjali hudi vojni spopadi, so se na Sotli že znašli prvi ilegalni preho-dniki meje iz revnih držav, vse do Kitajske. Poleg ilegalcev se je na meji prva leta pojavljalo veliko ilegalnega orožja in streliva, začelo se je tihotapljenje mamil ... Nekateri so v novi meji seveda videli »poslovno priložnost« ter so začeli tihotapiti ljudi in prepovedane stvari; med
WM
tihotapci so bili celo domačini. Tudi incidenti so se začeli dogajati, med najodmevnejšimi je »izlet« črede krav iz okolice Bistrice ob Sotli v tujino, na najbližje hrvaško koruzno polje, od koder so jo hrvaški kmetje uspeli prepoditi na sončno stran Alp. Brez pomoči veterinarjev.
Druga največja prelomnica na meji na reki Sotli je bila vzpostavitev šengenske meje. Pred njo in po njej so se dogajali in se še dogajajo na obmejnem območju različni dogodki, povezani z usodami ljudi. Začelo se je s sporom dveh slovenskih državljanov v hrvaški obmejni gostilni in s strelom v prsni koš, pa z utapljanjem hrvaškega otroka v hladni Sotli, od koder ga je rešil slovenski kmet, ter nadaljevalo s štirikratnim umorom v Tekačevem ter še z marsičim. Knjiga o meji je napisana s policijskega vidika, zato so opisane tudi grožnje policistom in njihovim družinskim članom. Začelo se je z različnimi grožnjami slovenskih državljanov, ki so služili v hrvaški vojski, med njimi so bili stari znanci policije, v poznejših letih so sledili fizični napadi, tihotapec je s tovornjakom povozil policista, nekdo je hotel povoziti šmarskega komandirja, skupina moških pa se je celo pripeljala celo na dom slatinskega komandirja ter mu grozila s smrtjo.
In meja na Sotli danes? Nekateri občani jo sprejemajo kot nujno zlo, drugi kot hudo nadlogo, povezano s kontrolami njihovih vozil ter z alkotestom. »Če bi zapisal, da je odnos med policijo in lokalnim prebivalstvom dober, bi se pošteno zlagal,« meni avtor knjige.
O AVTORJU
Avtor knjige Janez Žan Ilek je odraščal v KS Virštanj. Po končani kadetnici se je ob delu izobraževal na višji pravni šoli ter še na visoki policijski varnostni šoli, bil je tudi delegat v slovenski skupščini. Prelomnega leta 1990 se je vrnil v domače Obsotelje, na Kozjansko. Danes sodeluje pri usposabljanju policistov opazovalcev iz helikopterja ter je tudi somentor študentom na višji policijski šoli.
BRANE JERANKO
Muzej »na otip«
V Pokrajinskem muzeju Celje stalno zbirko prilagodili »ogledu« slepih
Prav na svetovni dan vida so v Pokrajinskem muzeju Celje predstavili prenovljeno stalno razstavo svoje zbirke, ki je na ogled v prvem nadstropju Stare grofije. Zbirko so dopolnili z desetimi eksponati, ki so kot izvirniki ali replike prilagojeni slepim in slabovidnim. Ti lahko z otipom zdaj spoznavajo predmete na razstavi Od gotike do historizma po korakih.
Gre za večletni projekt Pokrajinskega muzeja Celje, ki se je z njim odzval na poziv ministrstva za kulturo, da naredi svoje zbirke čim bolj dostopne tudi tako imenovani hendikepirani populaciji. Zato so, tudi s sredstvi ministrstva, skrbno izbrali po en predmet iz časov od 14. do 19. stoletja in ga na primerno višino za otip in varno pred kakršnimi koli poškodbami umestili v vsako od razstavnih sob, ki obiskovalce vodijo od časov gotike do historicizma. Predmetom »na otip« so dodali še vodnik v brajici.
»Najtežje vprašanje za nas je bilo, kako med številnimi eksponati izbrati po enega iz vsakega obdobja, da bi tako predmet sam, a tudi čas, v katerem je nastal, najbolj verodostojno predstavili slepim ali slabovidnim. Pri gotiki smo na primer izbrali pečnico, pri renesansi pa smo se odločili za Teharsko žezlo, ker je zelo pomembno za našo lokalno zgodovino ... Dodaten kriterij je bil izbira predmeta, ki človeku z okvaro vida največ pove. V opisih v brajici je povedano vse o teh predmetih.
Predmete »na otip« je med prvimi preizkusil in si jih »ogledal« predsednik celjskega društva slepih in slabovidnih Edvard Vodeb.
Obširnejši vodnik, ki bo ob predmetih, ki jih je mogoče otipati, povedal še kaj o času in ostalih predmetih, dodal pa bo tudi vzdušje časa, pripravljamo še v zvočni obliki in šele ta bo pomenila nadgradnjo tega projekta,« je ob predstavitvi prenovljene in dopolnjene zbirke povedala vodja projekta, kustusinja Ro-landa Fugger Germadnik.
Celjski strop v tipnih podobah
Prav poseben podvig je bila v tem projektu izdelava predstavitve slovitega Celjskega stropa. Nastala je knjiga, ki na posameznih straneh z opisi v brajici in z risbami na
otip predstavlja to najdragocenejšo umetnino celjskega pokrajinskega muzeja. Kustosinja Tatjana Badovinac, ki je vodila ta del projekta, pravi, da gre za edinstven podvig v slovenskem prostoru. »V tej taktilni tipni obliki je bil doslej predstavljen le katalog razstave Piccasovih del v Mestnem muzeju Ljubljana. Prav študentka Agnieszka Ro-všnik, zdaj absolventka Nara-voslovno-tehniške fakultete v Ljubljani, ki je izdelala tisti katalog, se je lotila tudi Celjskega stropa. Zasnovali smo katalog v tipnih podobah in videli bomo, če smo uspeli ali ne. Strop je predstavljen v veliki knjigi, ki se začne s
Celjski muzeji se nasploh dobro prilagajajo potrebam tako imenovane hendikepi-rane populacije. Muzej novejše zgodovine Celje je namreč kot prvi omogočil dostop do zbirk gibalno oviranim s tem, da so ob stavbi muzeja zgradili dvigalo. Dostopnost je povečal tudi za gluhe, saj imajo ti že od lanskega leta na razpolago elektronski vodnik po muzejski zbirki, ki na preprost način in ob uporabi znakovnega jezika gluhih vodi obiskovalce po muzeju. Tudi v pokrajinskem muzeju že načrtujejo, kako bi v Stari grofiji omogočili obisk gibalno oviranim. A ovira je tako kot pri izdaji zvočnega vodnika denar.
tipnim spoznavanjem celotnega polja stropa, ki je narejeno tako, da daje občutek globinske perspektive, ki jo ta umetnina daje tudi videčim. Nato v delno reducirani obliki, ki slepim olajša predstavo in dojemanje, reproduciramo glavne slike, prizore in podobe vseh polj stropa. Katalog je na posebnem papirju, ki se z otipom ne bo obrabil. Za zdaj imamo v muzeju dva takšna kataloga.«
Za prihodnje leto v pokrajinskem muzeju napovedujejo še omenjeni zvočni vodnik po zbirki in tudi, da bodo novo postavitev o Celjskih grofih in stalno arheološko zbirko prilagodili ogledom za slepe in slabovidne.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA
Mesec fotografije v organizaciji društva Svit se po petkovi društveni projekciji desetih avtorjev, ki je bila v Mestnem kinu Metropol, preveša v drugo polovico.
Že danes (torek) ob 19. uri čaka ljubitelje fotografije nov dogodek, ki je tudi letošnja programska novost. V Mestnem kinu Metropol bodo namreč predstavili knjigo, ki so jo avtorji Matej Peljhan, Jure Kravanje in Dušan Rutar naslovili Zagovor podob. Predstavitev te posebne knjige bodo podprli še z okroglo mizo na temo fotografije v digitalnih časih.
»Knjiga Zagovor podob je posebnost na našem knjižnem trgu, a tudi med literaturo, posvečeno fotografiji. Zasnova knjige temelji na filozofskem, poglobljenem razmišljanju o fotografiji nasploh, ki ga je prispeval Dušan Rutar, opremljena pa je z vrhunskimi fotografijami naših dveh članov. Podobnih
knjig v slovenskem jeziku v knjigarnah in knjižnicah ni ravno veliko. Imamo mnogo učbeniške literature o fotografiji, prav tako je veliko monografskih del, kombina-
cije fotografij in poglobljenega besedila o fotografiji nasploh pa ne na slovenskem ne na svetovnem trgu ni prav veliko. Prav ta knjiga bo iztočnica tudi za razmišljanje o digitalni fotografiji na okrogli mizi,« pravi predsednik društva Svit Marko Rebov.
Naslednji dogodek v Mesecu fotografije bo četrtkovo odprtje razstave najboljših osnovnošolskih fotografij, ki bodo na ogled v Osnovni šoli Lava. Tradicionalna razstava Bistvo očem skrito, srcu odkrito bo predstavila
okoli 600 fotografij, ki jih je letos prispevalo rekordnih 200 prijavljenih. »Vedno se bojimo, kakšen bo odziv na naš razpis, saj je mesec fotografije oktobra, ko v osnovnih šolah fotografski krožki šele začnejo delovati. Odziv nas je izjemno pozitivno presenetil. Dokazuje, da ima vedno več šol fotografske krožke in mentorje. Da ti delajo dobro, dokazuje opazna rast kakovosti prijavljenih fotografij,« pravi Rebov.
BRST
Fotografijo z naslovom Začaran je posnel kandidat za mojstra fotografije Matjaž Čater, objavljena pa je bila v številnih revijah po svetu.
Rojstni dan doma in po svetu
Nova razstava v Hermanovem brlogu se posveča otroškim praznovanjem
V Celju je bil v petek praznični dan za otroke, a tudi za številne muzealce, ki se v mednarodni organizaciji Hands on! International ukvarjajo s kar najbolj inventivnim in privlačnim predstavljanjem kulturne dediščine otrokom do 14. leta v otroških muzejih. V Celju je bil namreč zaključni, plenarni del mednarodne konference Hands on!, katere osrednji poudarek je bil na vlogi otroških muzejev v hitro spreminjajočem se času. Za češnjo na torti te konference so poskrbeli v Muzeju novejše zgodovine Celje, kjer so slavnostno odprli razstavo Moj rojstni dan, posvečeno otroškim praznovanjem po svetu.
Udeleženci konference so bili v petek gostje Celja. Po opravljenem sprejemu sklepov konference so si namreč ogledali mesto in njegove znamenitosti, v Celje pa so prišli s posebnim vlakom, na katerem jim je družbo delala maskota celjskega otroškega muzeja, Herman Lisjak.
Tema tokratne razstave, ki so jo odprli, tako kot se spodobi - z velikansko torto in množico balonov - je predstavitev rojstnega dne
Otroški muzej Hermanov brlog je v 16 letih obiskalo že več kot pol milijona mladih, ki so tako na dosedanjih kot sedanji razstavi spoznavali dojemljive delčke domače in tuje kulturne dediščine. Tokratna razstava bo najbrž prava uspešnica, saj je le malo dogodkov, ki bi se jih otroci veselili tako kot praznovanj rojstnih dni, druženja in igre z vrstniki in obvezne torte.
Osrednje prizorišče razstave je gromozanska rojstnodnevna torta, v katero lahko tudi zlezete.
kot tradicionalnega, a hkrati sodobnega, globalnega pojava. Vedeti je namreč treba, da je praznovanje rojstnega dne razmeroma nov pojav, ki je v mnoge dele sveta segel šele pod močnim zahodnjaškim vplivom. Marsikje, tudi v naših krajih, so več pozornosti posvečali praznovanju goda. Na Japonskem na primer rojstni dan po tradicij proslavljajo vsi prebivalci skupaj, na dan, ko vstopimo v novo leto.
Praznovanje kot del globalizacije
»Razstave in predstavitve praznovanj rojstnega dne smo se lotili s predstavitvijo, ki ji lahko rečemo ciklična,« pravi eden od avtorjev razstave Se-bastjan Weber. »Rojstni dan je namreč vezan na ciklično, koledarsko, vsakoletno ponavljanje. Zato je v prvi sobi velik globus, na katerem je označeno, kje na Zemlji rojstne dni
praznujejo in kje ne. Sledi krožni koledar, obliko kroga pa ima tudi ogromna torta, ki je osrednji eksponat razstave. Skozi razstavo je mogoče zaznati praznovanje kot del globalizacije. Rojstni dan je ponekod star in uveljavljen praznik, v mnogih predelih sveta pa je novodobna novotarija. V nadaljevanju je mogoče videti razstavo o tem kakšno je bilo praznovanje na Slovenskem. Podlago za ta prikaz imamo v
raziskavi, ki smo jo opravili v treh generacijah od 20. stoletja do danes. Zadnji del je japonski, ki prestavlja praznovanje rojstnega dne skozi tradicijo in sodobnost.«
Ob ogromni torti, izdelani iz penaste gume, ki tudi diši in v katero je mogoče zlesti skozi okenca, na katerih so fotografije praznovanj, je atrakcija razstave prav predstavitev rojstnodnevnih praznovanj na Japonskem, ki so jo pripravili v sodelovanju z otroškim muzejem iz Hamade, s katerim Muzej novejše zgodovine Ce-
lje tesno sodeluje že skoraj desetletje. Pokaže namreč, kako so z zahoda privzeti novotariji uspeli pridati duha tradicije - z otroškimi kimoni, s tradicionalno glasbo, obujanjem običajev ...
Dan po odprtju razstave so celjski muzealci pripravili še otroški živžav in tako pospremili razstavo na njeno pot, katere del bodo ob vodenih ogledih in spremljajočih delavnicah tudi prave rojstno-dnevne zabave.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA
Posebnost tokratne razstave je akcija, ki jo je pripravil otroški muzej iz japonske Hamade. Že ob odprtju so namreč povedali, da skušajo prav vsem otrokom z območij, ki jih je prizadel potres in zatem še cunami, zagotoviti rojstnodnevno torto. Da bi vsaj za trenutek ali dva pozabili na katastrofo, ki jih je doletela, in da bi rojstni dan ostal praznik tudi za otroke iz družin, ki so izgubile vse in si praznovanj ne morejo privoščiti. Tudi obiskovalce celjske razstave je kustosinja Noriko Takano pozvala, da po svojih močeh prispevajo sredstva za sladka darila otrokom, prizadetim v potresu in cunamiju.
Novačanu v čast in spomin
Po petkovem slavnostnem odprtju Nova-čanovih srečanj in po prvi predstavi, v kateri so člani Odra treh herojev KUD Pirniče pri Medvodah s komedijo Glavni dobitek dodobra nasmejali občinstvo, so se letošnja, že 19. Novačanova gledališka srečanja v soboto nadaljevala s spominsko slovesnostjo.
Člani KUD Zarja in vojniški kulturni ustvarjalci so ob grobu Antona Novačana na vojniškem pokopališču namreč pripravili spominsko slovesnost in na grob položili venec. Dogodek so pospremili s krajšim kultur-
nim programom, predvsem pa so ponovno izpostavili pomen ohranjanja spomina na Antona Novačana, enega vidnejših slovenskih predvojnih politikov in literatov, čigar vloga je še ne dovolj raziskana in čigar delo na obeh ključnih področjih udejstvovanja je še vedno prepogosto zamolčano.
Novačanova srečanja se bodo nadaljevala v petek, ko bodo na trnoveljski oder stopili gledališki ustvarjalci z Jesenic s Komedijo duhov.
BS, foto: GrupA
Andraž in Tilen Slakan med koncertom
Družinski Jožefov večer
Dom sv. Jožefa in Hiša kulture Celje sta v petek v cerkvi sv. Jožefa v Celju pripravila že drugi večer iz novega ciklusa koncertov komorne glasbe Vesperae Josephinae - Jožefovi večeri.
To pot sta se predstavila dva celjska glasbenika. Andraž Slakan, izvrsten violinist, diplomant ljubljanske akademije za glasbo, ki se je po končanem študiju vpisal še na študij sakralne glasbe in raziskuje področje orgelske glasbe, je pa tudi stolni organist v cerkvi sv. Jožefa. Z njim je nastopil njegov mlajši brat Tilen Slakan, zelo uspešen dijak velenjske glasbene gimnazije, ki študira trobento. »Bil je
lep, simpatičen, kar nekako družinski večer del stare in nove glasbe, napisane za kombinacijo orgle-trobenta ali za violino solo, občinstvo pa je slišalo tudi nekaj novitet, ki jih je pripravil Andraž Slakan, ki se spogleduje tudi s študijem kompozicije,« je ob robu koncerta povedal vodja projektov Hiše kulture Celje Gregor Deleja. In res je na koncertu, ki je potrdil žlahtnost komorne glasbe, šlo za intimno doživetje, nekakšno hitro retrospektivo komorne glasbe za kraljico vseh glasbil - orgle, hkrati pa tudi za sodobno spogledovanje s komorno glasbo za področje violine in trobente.
BS, foto: TimE
Antonu Novačanu so se zarjani in vojniški kulturniki poklonili ob njegovem grobu na vojniškem pokopališču.
NE ZAMUDITE ...
... mednarodnega glasbeno-literarno-scenskega projekta Deset zapovedi, ki bo v sredo ob 19.30 v celjskem Narodnem domu. Gre za projekt Glasbenega gledališča Gabriel iz Celovca iz niza Prisluhnimo sosedu, ki ga že vrsto let uspešno pripravlja celovško glasbeno gledališče. Projekt povezuje umetnike in promovira sodobno ustvar-
jalnost sosednjih držav Avstrije, Slovenije in Italije. Delo Deset zapovedi pa je izziv k interpretaciji desetih božjih zapovedi v času vsesplošne krize in pomanjkanja vrednot. Vabilu so se odzvali literati Waltraud Jäger, Lisa Huber, Sissy in Stefanie Sonnleitner, Fabjan Hafner, Clemens Lukas-Luderer, Florjan Lipuš, Angelika Benke, Wolfgang Gewolf, Alenka Hain in Jani Oswald ter skladatelja Nenad Firšt in Stephan Kühne. Na odrih Slovenije, Avstrije in Italije bodo ustvarjeno vizijo oblikovali dramska igralca
Magda Kropiunig in Manfred Lukas-Luderer, kitarist Marco Tamayo, violončelist Igor Mitrovic, pianistka Elisabeth Vaeth-Schadler ter vizualni umetnik Norbert Janesch. Celjska predstava bo v sodelovanju s Hišo kutlure Celje slovenska premiera tega vznemirljivega projekta, ki ga bodo javnosti krstno predstavili danes (torek) v Mozartovi dvorani celovške koncertne hiše. Še to, literarni del Desetih zapovedi je dvojezičen - slovensko-nemški. Vstopnina 5-13 EUR.
Pripovedi v nastajanju
Izviren in nenavaden likovni projekt bi moral dati Celjanom misliti
V Celju smo v petek spremljali enega bolj nenavadnih likovnih dogodkov v zadnjih letih v Celju. Projekt Pripovedi v nastajanju, ki ga je ob podpori Centra sodobnih umetnosti Zavoda Celeia Celje in španske ambasade pripravil gostujoči španski kustos Juan de Nieves, je potekal na kar treh prizoriščih - v likovnem salonu, pokrajinskem muzeju in Galeriji Plevnik-Kronkowska.
Postavitev v likovnem salonu preizprašuje Celje in Celjane, kaj bodo z izjemno bogato stalno zbirko likovnih umetnin.
Likovni salon so spremenili v nekakšno projektno oziroma študijsko sobo in v njej razstavili dela iz depojev centra sodobnih umetnosti, uredili mediateko, v kateri lahko spremljate posnetke z dogodkov in razstav centra, v salon so postavili knjižnico, celo pisarno za kustosa, ki dela na razstavi kar v živo, so postavili. Na stenah pa v vsem svojem sijaju in mogočnosti blestijo dela umetnikov, kot so Bernard, Šubic, Tisnikar, Planinc, Stu-pica, Jesih, Pregelj ...
Razstava, ki to ni
»To so dela, ki so hranjena v naših depojih in so last centra sodobnih umetnosti in last Celjanov, a so na treh ali štirih mestih razpršena in težko jih je prikazati, celo smiselno evidentirati, ker ni stalnega, enotnega de-poja,« pojasnjuje postavitev izjemnih likovnih del eden od kuratorjev razstave Jani Pirnat.
Kustos razstave Juan de Nieves si je Celje za tovrsten likovni eksperiment izbral, med lanskim bivanjem v knežjem mestu. Že takrat se je spraševal, kakšna je vloga likovnih razstavišč in muzejev in kako bi bilo mogoče drugače in ob pomoči umetnikov prikazati bogastvo zbirk. Tudi zato napis na oknu likovnega salona: »Kje je 71.144 prebivalcev Celja? Kakšno mesto to je? Je turistično? Kulturno? ...« »Zato to ni razstava, je zgolj projekt za bodoče strategije, ki bi povezale preteklost s sedanjostjo, v muzeje in galerije pa privabile več ljudi,« je povedal de Nieves in hkrati ošvrknil stanje duha v mestu.
Je ta postavitev nekakšen krik po še eni galeriji, v kateri bi lahko, podobno kot je to v Slovenj Gradcu, razstavili zbrane bisere umetniških del? Pirnat pravi, da bi Celje predvsem potrebovalo prostor za 230 kiparskih in slikarskih del, ki bi jih bilo treba najprej pregledno deponirati v varnem in suhem prostoru, z depojsko opremo in opremo za dokumentiranje. »Ko to bo narejeno, bomo iskali prostor za stalno razstavo,« razstavi, ki to ni, na rob pripenja Pirnat.
Beneški plemič
Masko in kostum beneškega plemiča si je za dogodek nadel Jaša, eden najbolj znanih performerjev med slovenskimi umetniki in iz likovnega salona občinstvo popeljal v pokrajinski muzej, ki je drugo prizorišče dogodka Pripovedi v nastajanju. Stalna razstava v prvem nadstropju Stare grofije je neverjetno lepo in prepričljivo okolje za Jašine domislice. Postavil se je namreč v vlogo nekoliko zdolgočasenega vodiča, ki o predmetih, ki jih kaže občinstvu, ne ve prav veliko, je pa silno zabaven, ko se ogleduje v zrcalu, ko komentira baročne kipce kot spolno in družbeno povsem sprejemljive in korektne, ko se ponorčuje iz likov, upodobljenih na starih slikah, in občinstvo poziva, naj bo aktivno, saj se bo tako mogoče tudi samo znašlo na kakšni od slik.
Med sodobnostjo in stripom
Zadnja postaja petkovega romanja po projektu Pripovedi v nastajanju je bila Galerija Plevnik-Kronkowska, ki ob tokratni postavitvi predstavlja zatočišče za izvirna dela sodobne umetnosti. Z videi gostujočih španskih in drugih umetnikov, s fotodokumenta-cijo enega prvih performansov izvirnega celjskega umetnika Borija Zupančiča, in zlasti s stripom, ki prekriva zidove praktično celotne galerije
daje še en pogled na sodobno umetnost. Ali kot je povedal galerist Matija Plevnik - postaja prostor javne razprave o tem, ali je funkcija umetnosti tudi družbena kritika. In se vprašal, če imamo Celje dveh hitrosti in ali je čas, da se umetniki uprejo mentaliteti primestnih pobalinov, ki so na vodilnih mestih v občini.
»Umetniki so želeli na hu-moren način preseči klasično zamejenost muzejskih postavitev. Dve steni sta preoblečeni v tapete, na katerih so skice in risbe, ki v kombinaciji citatov iz pop kulture, klasične umetnostne zgodovine in filozofije odslikavajo prepričanje o prepletenosti vsega na svetu,« pravi Plevnik.
Pripovedi v nastajanju navdušujejo z izvirnostjo, domiselnostjo, s sporočilnostjo, in so predvsem izziv za razmislek. Tako umetnike kot umetnine je namreč očitno mogoče prikazati na povsem drugačen način.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA
Jaševi performansi v muzeju se bodo nadaljevali še v torek (danes), sredo in četrtek med 10. in 18. uro. V četrtek, ob koncu Jaševih performansov, boste lahko spremljali še predavanje o tem zanimivem umetniku, ki ga pripravlja psihiater dr. Gorazd Vojteh Mrevlje.
Vodenje po stalni razstavi v pokrajinskem muzeju - po Jaševo. Zabavno, provokativno, a tudi poučno.
Med govori v likovnem salonu se je Jaša tako dolgočasil, da je zadremal kar na pisalni mizi. - Št. 82 - 18. oktober 2011 —
Večji del Galerije Plevnik-Kronkowska je oblepljen z risbami in s citati iz umetnostne zgodovine, filozofije in pop kulture.
Zimski bazen je za rekreativno plavanje odprt dopoldne med 9. in 12. uro, popoldne med 14. in 17. uro, največ rekreativcev pa pride zvečer med 19. in 21. uro. Plavalni tečaji v organizaciji Športne zveze Celje so med 8. in 15. uro, treningi plavalnih klubov pa praviloma med 16. in 19. uro, včasih na delu prog tudi do 20. ure.
Zimsko kopališče v Celju so z brezplačnim kopanjem med 15. in 20. uro odprli v nedeljo, rekreativno plavanje v njem pa bo mogoče do junija.
Zimski bazen za rekreativce in
športnike
Okoliška termalna kopališča niso konkurenca - Razlika med rekreativnim plavanjem in »namakanjem«
Celjsko zimsko kopališče v ŠRC Golovec se zadnje desetletje že tradicionalno odpira sredi oktobra. Tako je zaradi racionalizacije stroškov nadzornega in krmilnega sistema priprave vode, saj v družbi ZPO Celje, ki gospodari tako z letnim kot zimskim bazenom, uporabljajo na obeh kopališčih le en sistem. Tega po zaključku sezone prenesejo iz kopališča, ki se zapira, na tisto, ki se odpira. Seveda mora pred odprtjem bazena pooblaščeno podjetje opraviti še servis vseh naprav, in ker je v začetku septembra, ko se običajno končuje sezona na letnem kopališču na območju ŠRC Golovec še mednarodni obrtni sejem, je otvoritev v sredini oktobra povsem logična.
Pred samo otvoritvijo ko- viti še nekaj manjših del, bazena, vključno s končnim pališča je seveda treba opra- potrebnih za varen zagon čiščenjem, dezinfekcijo in
napolnitvijo sistema z vodo. Zimski bazen so v Celju tako odprli to nedeljo popoldne, ko so kopalce med 15. in 20. uro povabili na brezplačno kopanje. Cene vstopnic ostajajo enake kot v lanski sezoni, rekreativci pa spet lahko izbirajo med različnimi paketi. Tako kot lani
ostaja tudi možnost vstopa na bazen za obiskovalce Mestne savne, s to razliko, da bo upravnik letos imel te obiskovalce zaradi novega nadzornega sistema bolj »preštete«.
Lani temeljita obnova
Večja obnovitvena dela na zimskem bazenu so bila opravljena že pred lansko zimsko sezono, ko so zamenjali dno bazenske školjke in stekleno fasado. »Zaradi racionalizacije stroškov pri ogrevanju,« pravi Maja Vo-glar, vodja gospodarjenja pri ZPO Celje. Ob tem dodaja, da so se učinki naložbe pokazali že po prvi sezoni. Letos so tako menjali le nadzorni sistem pri vstopanju, ki je zdaj bolj prijazen do kopalcev, saj jim omogoča lažji dostop. Hkrati pa upravniku zagotavlja večji nadzor nad obiskovalci in s tem še večjo varnost zanje.
Celjsko zimsko kopališče je namenjeno rekreativnemu plavanju, plavalnim tečajem in redni vadbi članov štirih celjskih plavalnih klubov. »Okoliška termalna kopališča nam tako niti slučajno niso konkurenca,« se nasmeje Maja Voglar in pravi, da hodijo k njim kopalci res plavat. »Tisti, ki se želijo >namakat< in poležavat ob bazenu, pa izberejo termalna kopališča.«
Temu so prilagojene tudi temperature vode v obeh bazenih, ki lahko skupaj sprejmeta okrog 240 kopalcev. V velikem bazenu, ki meri 20x25 metrov, ima osem prog in je globok dva metra, je temperatura vode okrog 27 stopinj Celzija, nekoliko
Maja Voglar
toplejša, okrog 30 stopinj, pa je v malem bazenu, ki je namenjen predvsem otrokom.
Tudi plavalni tečaji in treningi
V plavalnih tečajih, ki jih v Celju pripravljajo za malčke iz vrtcev ter osnovnošolce v 1. in 3. razredu, so se zvrstile generacije meščanov. V lanski sezoni se je tako naučilo plavati ali pa svoje plavalne veščine še bolj utrdilo nekaj manj kot 1.200 otrok iz domače občine, ob tem pa še 450 tečajnikov iz sosednjih. Za šolarje zimski bazen brezplačno odprejo tudi v času počitnic, tako je na bazenu med zimskimi počitnicami v povprečju okrog 80 otrok dnevno, med božično-novoletnimi pa nekoliko manj, okrog 65. »Še najmanj zanimanja za kopališče je med šolarji konec oktobra, ko v času >krompir-jevih< počitnic pričakujemo dnevno okrog 50 šolarjev,« pravi Maja Voglar.
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA
O pravilnem gibanju
Ali znamo hoditi, teči ali sedeti? Od kod izvirajo naše težave? Ali smo se približali svojemu optimumu v gibalni sposobnosti?
V četrtek so v Centru za zdravje in rekreacijo Top-Fit organizirali predavanje priznanega kinezioterapevta Uroša Jelena. Morda ne bi verjeli, koliko težav in bolečin izvira le iz našega vsakodnevnega gibanja - nepravilne hoje, drže in sedenja. In že preprost seštevek let nepravilnega izvajanja gibanja je lahko ključen povzročitelj kroničnih bolečin.
KOLEDARČEK REKREATIVNIH PRIREDITEV
22. oktober ob 5.00
POHODNISTVO
S postajališča na Glaziji ob Ljubljanski cesti je organiziran prevoz do sedla Šajda, kjer se začne planinska pot na Kališni-kovo poldne, 1575 m. Info: pdcelje@siol.net, 051 338 358.
23. oktober ob 7.00
POHODNISTVO
S postajališča na Glaziji ob Ljubljanski cesti je organiziran prevoz do postajališča pod Mozirsko kočo. Od tam vzpon na Boskovec, 1587 m, najvišjo točko apnenčaste planote Golte. Info: pdcelje@siol.net, 051 338 358.
Bolečine lahko vzamete kot opozorilo, ki nam ga telo pošilja, da moramo zanj nekaj postoriti. Žal smo se ljudje v letih napredka privadili neučakanosti. Tudi pri odpravljanju bolečine si želimo takojšen rezultat, s čimer pa ne odpravimo tudi vzroka. Prekomerno jemanje protibolečinskih tablet ali zgolj parcialna obravnava izvora težave vam ne bo prinesla dolgoročnega uspeha. Uroš Jelen opozarja, da do cilja ni bližnjic.
Prav tako je izjemnega pomena pravilno rekreativno gibanje. Ljudje se večkrat sprašujejo, katera oblika vadbe bi bila zanje najbolj primerna. Odgovor je preprost - katerakoli ob kateri se dobro počutite. A spet - pomembno je kako
že z neko zgodovino težav s telesom.
V mesecu oktobru bodo v Top-Fitu pod strokovnim vodstvom Jelena začeli z izvajanjem programa Šola teka. Izvajali ga bodo v naravi in dopolnjevali s treningom moči v fitnesu. Team trenerjev pod njegovim vodstvom bo spremljal rekreativce in z njimi prebrodil vse začetne težave.
»Kadar govorim o gibanju, mislim tako na vsakodnevno
gibanje človeka, rekreativno gibanje kot tudi profesionalno športno udejstvovanje. S svojim delom in opisanim pristopom uspešno pomagam ne samo vrhunskim športnikom, ampak tudi tistim, ki ste aktivni ali pa se le želite znebiti kroničnih bolečin,« je pred številnim občinstvom med zadnjim predavanjem poudaril Uroš Jelen.
DŠ
Uroš Jelen
izvajate gibe, predvsem kadar se pri vadbi uporabljajo tudi naprave in pripomočki, kot npr. v fitnesu ali kadar ne gre za individualiziran pristop, če v vadbo vstopate
Uroš Jelen je strokovno znanje pridobival na Fakulteti za šport, ki jo je zaključil z diplomskim delom o biomehaniki teka. Kot vsak športnik se je tudi sam srečeval s poškodbami, kar ga je še bolj motiviralo pri iskanju učinkovite rešitve v času rehabilitacije kot pri izvajanju preventive pred poškodbami. Ukvarjal se je tako z akutnimi in kroničnimi poškodbami kot preventivnimi vidiki preprečevanja poškodb, vzdrževanja telesne aktivnosti in zdravega duha v zdravem telesu, ki je tudi njegovo osebno vodilo. Z željo po celovitem pristopu je prišel do spoznanja, da je res učinkovit pristop le celovit pristop, kar pomeni celostno obravnavo človekovega telesa, zato je zadnjih šest let izobraževanje nadaljeval v tujini, na Keel University v Angliji.
Celjski nogometaši prvič zmagali v Lendavi!
Pred 2. polčasom dogovor v avtobusu - Štirje rdeči kartoni in dve enajstmetrovki - Zmaga za rojstna dneva Popoviča in Akakpoja
V soboto je Denis Popovič dopolnil 22 let, zadel z bele točke in bil obenem član celjskega moštva, ki je prvo uspelo slaviti v Lendavi v DP.
Nogometaši CM Celja so prvič dobili tekmo državnega prvenstva v Lendavi, v petnajstem poskusu. Zmagali so z 2:0, popolnoma zasluženo, čeprav so gostitelji vso krivdo za poraz prenesli na sodnika Mitjo Žganca iz Ljubljane.
Roman Bezjak ni bil daleč od vodilnega zadetka v prvem delu, domačinom pa bo dolgo v spominu ostala 36. minuta, ko je Boštjan Zelko - popolnoma osamljen - s petih metrov zgrešil celjska vrata ...
Kdo je pel v rdečem avtobusu?
Ostalo je 0:0 in večina od 600 gledalcev si je pretegnila noge v ozadju tribune. Zagledali so nogometaše, ki v anorakih, hlačkah in z nogometnimi čevlji korakajo v rdeč avtobus s celjsko registracijo. Domislica je uspela, namreč kaznovanima trenerjema CM Celja ni bil dovoljen vstop v klubske prostore. Nerazpo-loženega Marijana je nato zamenjal Iztok Močivnik in zadel po dveh minutah nadaljevanja, po odličnem prodoru Klemna Medveda in ostri podaji. Slednji si je malce pomagal z roko v boju z branilcem in to je bil povod za žolčne pripombe sodniku iz domačega tabora. Nato so gostitelji prejeli tri rdeče kartone. Kocsis je z obema podplatoma podrsal proti Miroslavu Raduloviču: »Malce sem še uspel odskočiti, sicer bi se klavrno končalo za moje noge ...« Predložek je izvedel Gobec, žogo je pričakoval Krajcer, pred njim je skočil Caban in ga mahnil po obrazu: enajstmetrovka in strogo dosojen rdeč karton. Protesti so bili nepopisni, sodnik je odstranil še domačega trenerja. Z bele točke je na 0:2 povišal Denis Popovič, na svoj 22. rojstni dan. Med najbolj razjarjenimi je bil Tomažič Šeruga, ki je kmalu zatem namerno podrl Gobca, sodnik Žganec pa tedaj še ni podlegel pritisku in je logično pokazal rumen karton (drugega za Šerugo) in še tretjič izvlekel rdeč karton, v 62. minuti. S tremi igralci več si Celjani niso priigrali resnejše priložnosti, nakar je Marko Krajcer storil kar-dinalno napako. Poklonil je žogo napadalcu Arpadu Vašu, toda v kazenskem prostoru ga je dohitel in mu izbil žogo. Sledil je ironičen smeh s tribun, kajti Žganec je izključil celjskega branilca in pokazal na belo točko. Mnogi menijo, da je Amel Mujči-novič še vedno eden izmed najboljših vratarjev v 1. SNL; obranil je enajstmetrovko. Z dvema igralcema več so Celjani le zaigrali bolj zbrano, Močivnikov trk z vratarjem bi lahko pomenil še tretjo enajstmetrovko, toda nihče od igralcev v belih dresih se ni več hudoval.
Ko se bodo ohladile glave ...
Ker sta bila kaznovana trener Damjan Romih in njegov pomočnik Oskar Drobne, je s klopi moštvo vodil Mladen Dabanovič: »Debitiral sem na zelo čudni tekmi. Po sodniških odločitvah je zavladala velika živčnost med domačimi igralci in navijači ter vplivala na nenavaden zaključek. Najbolj pomembno je, da smo osvojili vse tri točke, ki smo si jih silno želeli. S tem smo nadoknadili izgubo točk po nesrečnem domačem porazu z Gorico. To je dobra popotnica za naslednje tekme. Črna pika današnje tekme pa je dejstvo, da nam je popustila zbranost, ko smo imeli tri igralce več.« Novinarska konferenca v Lendavi je bila nekaj posebnega, takole jo je začela uradna napovedovalka tekme: »Jaz nimam pravice kot voditeljica tiskovne konference, da bi komentirala današnje srečanje ...« Domači dopisnik je kasneje dejal Da-banoviču: »Mislim, da vam je sodniška organizacija vrnila tisto, kar vam je vzela v Celju proti Gorici.« Dabanovič je odvrnil: »Je to vprašanje«? »Ne, to je komentar ...« »Potem pa poslušajte tudi moj komentar. Sodniki nam niso vzeli ničesar. Vroče glave so bile v Celju, kot so danes v Lendavi. Po treh dnevih, ko smo vse skupaj analizirali, smo ugotovili, da smo bili za poraz krivi sami. Po treh dnevih, ko se bodo vam ohladile glave, boste prišli do istih zaključkov!« Nekaj sekund ni bilo slišati nič, nato se je vsul
plaz pripomb, voditeljica pa je zaključila druženje, v katerem nismo imeli možnosti za vprašanje.
»Vedel sem, da bom zadel«
Strasti se v Lendavi še niso pomirile, objektiven pogled na celotno dogajanje je nujen. Med najboljšimi igralci tekme v Lendavi je bil Klemen Medved: »Nismo se obremenjevali s sodniki ali nasprotniki, vztrajali smo pri svoji igri in bili kvalitetnejši. Kam sem zadel Močivnika, niti sam ne vem. Jutri igramo proti bivšemu prvoligašu. Pripravili se bomo, kot da gre za prvenstveno srečanje.« Junak tekme je bil tudi vratar
Amel Mujčinovič: »Želeli smo se vrniti predvsem ne-poraženi. Potrpežljivo smo čakali na svojo priložnost, dočakali smo jo v pravem trenutku. Zelo smo zadovoljni.« Kakšen je bil pogled izpred vrat? »Krajcer definitvno ni storil prekrška. Morda sodnik ni dobro videl akcije. Dogajalo se je pred mano, Marko je izbil žogo. Mlad in neizkušen sodnik je podlegel pritisku. Sploh pa ne vem, kaj je bilo sporno pri našem prvem golu in kasneje pri enajstmetrovki, tudi pri rdečih kartonih. V Lendavi je vselej težko igrati, pa tudi soditi.« »Mujke« je izvrstno reagiral pri strelu Vaša z bele točke: »Čakal je do konca, kam bom krenil,
a tudi sam sem oprezal do zadnjega trenutka. Jasno je, da ni vrhunsko izvedel strela. Nogomet se igra za gledalce, zato upam, da jih bo proti Rudarju veliko. V lokalnih derbijih nihče ne pazi na svoje noge, nihče ne počiva niti za trenutek. Naboj je še večji kot na ostalih tekmah.« Zaradi bolezni, ki je sicer že za njim, je Iztok Močivnik v igro vstopil šele v 2. delu in zadel po dveh minutah: »Pred tekmo sem se počutil fantastično in sem vedel, da bom dosegel gol. Medved je zelo močno podal, zadel me je v stegno in žogo sem preusmeril v mrežo. S tremi igralci več bi morali doseči še kakšen zadetek.« Drugi
LESTVICA 1. SNL
MARIBOR	13	8	3	2 29:15 27
HIT GORICA	14	7	3	4 23:12 24
OLIMPUA	14	6	5	3 24:19 23
RUDAR	13	5	5	3 20:16 20
MURA 05	14	5	5	4 13:17 20
CM CEDE	14	5	3	6 20:18 18
DOMŽALE	14	5	3	6 18:21 18
NAFTA	14	3	5	6 15:17 14
LUKA KOPER 14		2	6	6 13:2212
TRIGLAV	14	3	2	9 6:24 11
strelec pa je bil dirigent igre celjskega moštva Denis Popovič: »Lepšega darila za rojstni dan si ne bi mogel pripraviti. Gol sem najprej proslavil s Celjskimi grofi in Amelom Mujčinovičem. Tekma mi bo za vedno ostala v spominu, čeprav se nam je pripetila neumnost in je Nafta imela celo enajstmetrovko. Prvi obračun v tej sezoni z Rudarjem se je v Velenju zaključil z izidom 3:3. Upam, da bo tudi v soboto veliko golov in da bo zmaga ostala doma.«
Od sreče je žarel trener Damjan Romih: »Čestitam kolegoma Drobnetu in Da-banoviču, s katerima smo uspeli fante psihološko pripraviti. Naši varovanci kljub temu niso bili sproščeni do odmora. Ključni igralci so prikazali premalo. Nato je vstopil Močivnik in prinesel dodatno energijo. Vse se je začelo odvijati v našo korist.« Nato je dodal nekaj zelo pomembnega: »Igralci so bili v turbulentnih časih, za katere upam, da so za nami, pridni, prizadevni, izkazali so zgleden značaj in zdaj so nagrajeni. Celje, navijači in jaz imamo srečo, da imamo tako dobre nogometaše!« Romih in Drobne sta sedela v prvi vrsti na tribuni, dva gorečneža pa sta jima že resno pretila, ko sta se le zganila redarja, ki sta dolgo opazovala verbalni napad .
DEAN ŠUSTER Foto: TimE
CM Celje (4-3-1-2): Muj-činovič - Bakarič, Akakpo, Krajcer, Radulovič - Medved, Gobec, Popovič - Marijan - Firer, Bezjak. Igrali so še Močivnik, T. Kotnik, Avguštin.
Ob dve v zadnj sekund
Nogometaši Rudarja so bili ] zmage proti Olimpiji, vendar doživeli šok, saj so gostje izen
Luka Majcen je zadel že v 3. vedanem položaju, zato pa je ure kasneje, ko se je žoga od pr je bila zatem boljša in nevarnej uvodu 2. polčasa preko Vršiča. vič izkoristil natančno podajo zadel za 2:1. Olimpiji igralci so jih je nagradila v zadnjih seku obnemel. Prosti strel je izvajal V Ta je z glavo podaljšal do Milan udaril z glavo in odvzel Rudarju danes odigrali prvo tekmo četr doma proti Gorici.
Serge Akakpo je v soboto slavil 24. rojstni dan, na fotografiji skupaj z Denisom Popovičem. - Št. 82 - 18. oktober 2011 -
Zlatorog »popil« cedevito
Košarkarji Zlatoroga so v 3. krogu Jadranske lige gostovali v Zagrebu pri Cedeviti, kjer so doživeli še tretji poraz. Domača zasedba je slavila s 85:73. Glavni krvnik pivovarjev je bil slovenski reprezentant Matjaž Smodiš.
Laščani so po porazu z Maccabijem in kasneje še z Olimpijo lovili prvo zmago, a ostalo je le pri želji. Cedevita je dokazala, da je v tem trenutku kvalitetnejša, ko je praktično celotno srečanje nadzorovala potek in na koncu zasluženo slavila. Laščani so sicer tekmo dobro začeli, ko so prišli tudi do vodstva za dve točki, vendar pa potem domačim dopustili, da so prihajali do lahkih košev. Cedevita je Zlatorogu že v prvem polčasu nasula 52 točk, zato je bilo varovancem Rada Trifunoviča, ki so pred drugim polčasom zaostajali z 39:52, znova težko. Laščani so pred zadnjo četrtino imeli 16 točk zaostanka, a kljub temu niso obupali. V končnici tekme so se gostiteljem približali na devet točk, več pa jim ni uspelo. Za domače je v najpomembnejših trenutkih zadeval Matjaž Smodiš, svoje je dodal še Vedran Vukušic, zato je bilo nemogoče priti do preobrata. Smodiš je bil na koncu z 19 točkami najboljši strelec tekme. Za Zlatorog jih je Vladimir Parne vknjižil 11, po 10 sta jih prispevala Luka Lapornik in Darko Čohadarevic.
Trener Rado Trifunovič je po tretjem porazu, ki pa ni tragičen, dejal: »To tekmo sem videl podobno kot uvodni dve. To pa je slab začetek. To popravljamo na treningih in treba je nadaljevati s tem. Vsekakor pa se že pozna, da vedno bolj verjamemo vase. Všeč mi je, da so se fantje danes vrnili v igro, zato jim čestitam. Če bi tako igrali vse od začetka, potem verjetno gostitelji tudi ne bi bili tako mirni v zaključku. Zdaj prihaja k nam motivirani Šentjur, zato ga moramo tudi mi motivirano pričakati in narediti vse, da zmaga ostane doma.« Grega Mali, ki je dosegel tri trojke, je pripomnil: »Tekmo smo začeli po dogovo-
točki
ih ah
ru, se pravi agresivno. Potem pa smo nasprotniku dopustili, da je prišel do lahkih košev in tako naredil razliko. Znova smo že v prvem delu dobili več kot 50
točk in to je absolutno preveč. V nadaljevanju smo z moštveno igro dobro zaustavljali Cedevi-to, ki je dosegla le 30 točk, a na žalost nam je zmanjkalo časa, nekaj sreče in izkušenj.«
Svoje občutke je strnil še Matjaž Smodiš: »Vsi smo si želeli in pričakovali zmago, saj smo v preteklem krogu nesrečno
izgubili proti Olimpiji. Tri četrtine smo odigrali zelo dobro, na koncu pa zopet popustili. Pokazal se je naš največji problem. Ne znamo še držati visokega ritma skozi celotno tekmo, a tudi to bomo popravili. Zmaga je povsem zaslužena.«
Laščani bodo jutri odigrali prvo tekmo v državnem prvenstvu, ko bodo gostili Šentjur. V soboto (17.00) bo v 4. krogu Jadranske lige v Laškem gostovala Cibona.
MITJA KNEZ, foto: TimE
Grega Mali je v mali dvorani zagrebškega Doma športov zadel tri trojke.
Uspešno in pretresov
brez
sred domači gledalci na pragu pa so tik pred koncem tekme načili v zadnjih sekundah.
. minuti, a se je znašel v prepo-regularen zadetek dosegel pol rečke odbila v mrežo. Olimpija ša, do izenačenja pa je prišla v V 69. minuti je Amel Mujako-Damjana Trifkoviča in z glavo vse do konca izzivali srečo, ki ndah, ko je štadion Ob jezeru 'ršič, ki je podal do Sretenoviča. ia Andelkovica, ki je prav tako u dve točki. Velenjčani bodo že finala pokalnega tekmovanja,
MITJA KNEZ
Začela se je nova sezona v 1. slovenski ligi za košarkarje. Hopsi so z 80:76 ugnali Maribor Messer, Šentjur s 97:66 Parklje, Elektra pa je bila z 69:46 boljša od Rogaške.
Šentjur v domači dvorani Hruševec ni imel težkega dela, saj je Parklje premagal kar za 31 točk. Najboljši strelec je bil z 19 točkami Igor Maric, eno manj je dosegel Ivan Držič. Trener Damjan Novakovič je po rutinirani zmagi dejal: »Uvodna tekma prinaša pritisk in nervozo. K temu je pripomoglo tudi presenetljivo veliko število gledalcev. Težko bi ocenil našo igro, saj so Parklji ekipa, ki sodi na dno prvenstvene lestvice, vsaj tako kaže trenutno. Pravega vpogleda v našo formo tako nimam, a vseeno sem zadovoljen.« Šentjurča-ni bodo že jutri gostovali pri Zlatorogu. »To je eno izmed dveh najlažjih gostovanj v rednem delu tekmovanja. V Laškem in v Domžalah namreč nimamo česa izgubiti, lahko pa veliko pridobimo.
Zlatorog? Gre za ekipo, ki igra v Jadranski ligi, je na višjem nivoju in je favorit v vseh pogledih. Najbolj me zanima, kako bomo odigrali in kaj nam še manjka do podobnega nivoja. Nikakor se ne bomo predali. Želim, da se občinstvu predstavimo v čim boljši luči, potem ko bo v Laškem tudi veliko Šen-tjurčanov,« je pripomnil No-vakovič, ki bo imel po tekmi z Zlatorogom deset dni časa, da ekipo pripravi na obračun s Slovanom.
Hopsi so na Polzeli vknjižili pomembno zmago proti Mariborčanom, saj je Messer ena izmed ekip, ki se bo zagotovo borila za vstop v ligo za prvaka. Polzelani so dobili le drugo četrtino (+10), preostale tri so pripadle gostom, a so se kljub temu na koncu veselili v taboru Hopsov. Najboljša strelca sta bila s 14 točkami Dejan Hohler in Miha Vašl. Primož Kobale, ki je dodal 4 točke, je dejal: »Prva tekma je tista, ki lahko prelomi sezono, kajti zelo je pomembno, kako si jo začel. Tekmo smo začeli
živčno, kar se je videlo v igri, a zatem smo strnili vrste in odigrali agresivno v obrambi. Potrebujemo nekaj tekem, da se uigramo. Kakorkoli že, štejeta točki iz prve tekme in vsi smo zelo veseli, potem ko smo bili kar pod velikim pritiskom pred domačo tekmo. Za cilj smo si postavili ligo za prvaka. Ekipe bodo letos zelo izenačene, zato bo treba zmagovati domače tekme in pa tudi kakšno v gosteh.« Hopsi se bodo v soboto v Šoštanju pomerili z Elektro, ki je brez težav premagala Rogaško.
MITJA KNEZ
PANORAMA
NOGOMET
1.	SL, 14. krog: Nafta - CM Celje 0:2 (0:0); Močivnik (48), Popovič (61-11 m), Rudar
-	Olimpija 2:2 (1:0); Majcen
(33),	Mujakovič (70); Vršič (50), Andelkovič (92), Domžale - Maribor 1:4 (0:1), Triglav - Mura 1:2 (1:1), Hit Gorica - Luka Koper 4:1 (0:0).
2.	SL, 9. krog: Šenčur
-	Dravinja 3:0 (1:0), Šampi-on - Šmartno 5:1 (3:1); Mu-haremovič (20), Horvat (34), Djuranovič (45-11 m), Kožar (68), Dolinar (86); Akamba (15). Vrstni red: Aluminij 25, Šenčur, Dob 16, Krško 15, Šampion 13, Interblock 12, Bela krajina 11, Šmartno 9, Radomlje 4, Dravinja 2.
3.	SL - vzhod, 9. krog: Dravograd - Zreče 1:0 (0:0), Grad
-	Kovinar 2:1 (1:0); Pižir (89). Vrstni red: Zavrč 25, Dravograd
19,	Malečnik, Veržej, Bistrica 15, Kovinar, Čarda 13, Tromejnik 12, Zreče 10, Paloma, Stojnci, Rakičan, Odranci 9, Grad 7.
Štajerska liga, 9. krog: Šentjur - Peca 4:1 (1:1); Jevšenak
(34),	Zavšek (59), Lampret (76), Belak (78), Šmarje - Koroške gradnje 0:0, Podvinci
-	Šoštanj 3:0 (0:0). Vrstni red: Pesnica 23, Šmarje 21, Drava
20,	Podvinci 18, Pohorje 15, Peca 13, Šoštanj, Koroške gradnje, Marles hiše, Šentjur 12, Maribor Tezno, Krško B 7, Ormož 4, Poljčane 2.
MČL, MNZ Celje, 8. krog: Vransko - Kozje 6:0 (2:0), Radeče - Vojnik 1:0 (1:0), Mons Claudius - Rogaška 1:4 (0:1), Pivovar - Žalec 1:4 (1:4). Vrstni red: Rogaška 22, Žalec 18, Radeče 16, Vransko 13, Mons Claudius 10, Kozje 6, Vojnik 5, Pivovar 3.
MALI NOGOMET
1.	SL, 7. krog: Nazarje
-	Bronx 7:4 (1:0); Metulj (6, 24, 32, 37-10 m), Urtelj (23), Banovšek (27), Oblak (38), Litija - Dobovec 2:2 (0:1); Marot (14), Stres (35). Vrstni red: Litija 19, Dobovec 16, Oplast 15, Puntar 12, Nazarje 9, Bronx, Ajdovščina 6, Casino Safir 0.
2.	SL, 2. krog: Velenje - Brezje 2:5 (2:2); Štraus (2), Mahmu-tovič (4). Vrstni red: Brezje, Slovenske Gorice, Velike Lašče, Sevnica, Fragmat 4, Vuko Ljubljana, Velenje 3, Tomaž 1, Kebelj, Stripy, Benedikt 0.
ROKOMET
1. SL, 7. krog: Celje Pivovarna Laško - Ormož 31:27 (19:13); Žuran 8, Žvižej 7, Toskic 4, Marguč, Razgor, Me-tličic 3, Mlakar, Poklar, Poteko 1; Sok 8, Čudič 6, Ribnica -Gorenje 25:38 (12:19). Vrstni red: Celje 12-2, Cimos, Gorenje 11-3, Maribor 9-5, Trimo 8-6, Loka, Izola 6-8, Ormož, Ribnica, Šmartno 5-9, Krško 3-11, Krka 2-12.
1. B SL, 4. krog: Slovan - Celje Pivovarna Laško B 27:29
Pod pričakovanji
V nizozemski dvorani v Landgraafu se je začel svetovni pokal v deskanju na snegu.
Pri moških sta tekmovala dva Celjana, debitant na tekmah najvišje ravni Tim Mastnak je pristal na 23. mestu, Rok Mar-guč pa šele na 36. Kvalifikacijska vožnja se mu je povsem ponesrečila, zaradi zdrsa po zavoju je izgubil preveč časa. Pri ženskah je Velenjčanka Glorija Kotnik zasedla 19. mesto. Naslednja tekma svetovnega pokala, paralelni veleslalom, bo šele 15. decembra v ameriškem Telluridu.
DŠ
(11:15). Vrstni red: Sevnica 8, Celje B 7, Sviš 6, Škofljica, Velika Nedelja, Kočevje 5, Grosuplje 4, Dol 3, Slovan, Dobova 2, Cerklje 1, Železniki 0.
1. SL (ž), 5. krog: Zagorje
-	Celje Celjske mesnine 32:24 (17:14), Ptuj - Velenje 33:28 (15:12). Vrstni red: Zagorje 10, Krim Mercator, Ptuj 8, Celje, Krka, Piran 6, Sežana 4, Ajdovščina, Velenje, Olimpija, Burja 2, Naklo 0.
KOŠARKA
Jadranska liga, 3. krog: Cedevita - Zlatorog 85:73; Smodiš 19, Vukušic 12; Panic 11, Čohadarevic, Lapornik 10, Mali, Škific 9, Nikolič Smrdelj, Omic 8, Vujasinovič 6, Atanackovic 2. Vrstni red: Partizan, Maccabi, Olimpija 6, Hemofarm, Široki, Cibona, Cedevita 5, Crvena zvezda, Zagreb, Radnički, Budučnost 4, Krka, Helios, Zlatorog 3.
Jadranska liga (ž), 2. krog: Athlete Celje- Budučnost 87:73; Oblak 17, Orozovic, Trebec 16, Macura 11, Gabrov-šek, Jagodič 10, Gajic 4, Abra-movič 3. Vrstni red: Athlete, Partizan 4, Hemofarm, Mladi Krajišnik, Radivoj Korac, Če-lik, Voždovac, Budučnost 3, Vojvodina, Sloboda 2.
1.	SL, 1. krog: Elektra - Rogaška 69:46; Julevič 12, Horvat, Lelič 9, Bajramlič 7, Lekič, Nuhanovič 6, Rizman 3, Paje-vič 2; Smajlovič 13, Tomič 10, Miljkovic 9, Šoškič 6, Strnad, Ambrož 3, Petrovič 2, Hopsi
-	Maribor 80:76; Hohler, Vašl 14, Sviridov 12, Podvršnik 11, Morina 9, Sebič 8, Godler 5, P. Kobale 4, Hannibal 3; Zolotič 23, Jovanovič 13, Mučič 11, Šentjur - Parklji 97:66; Maric 19, Držic 18, Nelson 16, Rem-bert 13, Primorac 12, Ferme 8, Pelc 7, Sebič 4; Rizvič 15, Luznar 12.
2.	SL, 1. krog: Hrastnik -Terme Olimia 82:60, Konjice
-	Elektro Gorenjska 67:79.
3.	SL, 1. krog: Vrani - Krka B 92:68, Nazarje - Bistrica 62:80.
1. SL (ž), 1. krog: AJM - Rogaška 85:73; Baltič 21, Ilijev 15; Lesjak 15, Krajnik, Jurše 14, Baloh 13, Muhovic, Vola-rič 8, Krebs 1.
ODBOJKA
1. DL, 3. krog: Sip Šempeter - Calcit 0:3. Vrstni red: Calcit 9, ACH Volley, Triglav, GO Volley 6, Kropa, Panvita 4, Salonit 3, Krka, Maribor 2, Šampeter 0.
1. DL (ž), 2. krog: Aliansa
-	Jesenice/Bled 3:0. Vrstni red: Aliansa, Nova Gorica 6, Koper 3, Prevalje 2, Jesenice/ Bled 1. (MiK)
ŠPORTNI KOLEDAR
Torek, 18. 10.
NOGOMET
Pokal NZS, četrtfinale, prva tekma, Velenje: Rudar - Hit Gorica (18).
KOŠARKA
1. SL (ž), 1. krog: Domžale
-	Athlete Celje (20).
Sreda, 19. 10.
NOGOMET
Pokal NZS, četrtfinale, prva tekma, Ljubljana: Interblock
-	CM Celje (15).
Marjana Novak: »Nisem strahopetna«
»Moj odstop je izraz protesta proti lastnikom,« poudarja nekdanja direktorica družbe Rimske terme
Za naprej bo treba zagotavljati tekočo likvidnost z viri lastnikov, v nasprotnem primeru bo družba postala insolventna, da predhodnega padca kvalitete ponudbe zaradi varčevalnih ukrepov ne omenjamo. Zato bo potrebna dokapitalizacija v višini 2 milijona evrov z vplačili najkasneje januar 2012. »Treba je pridobiti ustreznega strateškega partnerja, tudi za ceno znižanih pričakovanj lastnikov. Poleg tega bodo nujne dodatne naložbe za povečanje atraktivnosti kompleksa, vsekakor pa maksimalni napori za ustrezne standarde kvalitete storitev in uspešnost trženja ob neprestanem obvladovanju stroškov, predvsem dela,« svetuje Novakova.
V Rimskih Toplicah precej vre, saj podobno kot pred leti nikakor ne nameravajo nekdanjega vojaškega zdravilišča zaradi težav v družbi Rimske terme prepustiti usodi. V medijih je kar nekaj prstov uperjenih v nekdanjo direktorico Marjano Novak, ki so jo v petek imenovali za predsednico upravnega odbora ajdovskega Primorja.
Nadzorni svet term je v četrtek v nekoliko okrnjeni sestavi sklenil, da mora do imenovanja nove uprave Novakova še naprej opravljati vse obveznosti skladno z zakonodajo in individualno pogodbo o zaposlitvi. Ne glede na vse v Rimskih Toplicah krajani cenijo delo, ki ga je opravila Novakova. Vse to je bil povod, da smo z bivšo direktorico počistili za nazaj in se ozrli tudi v negotovo prihodnost Rimskih term (RT).
»Kot uprava družbe sem od prvega dne prihoda v RT lastnikom ves čas redno in stvarno poročala ter podajala oceno tveganj. Niti enkrat ni bil noben predlog uprave zavrnjen niti ni bila podana kritika našega dela niti mnenje, da uprava ni naredila česa, kar bi morala. Ves čas so vsi deležniki v tej zgodbi vedeli, da tveganja s koncem investicije niso odpravljena. Vse to lahko dokazujem z ogromnim številom dokumentov in sporočil, ki sem jih pripravila kot osnove za odločanje,« je poudarila Novakova.
Torej situacija v Rimskih termah ni nepričakovana?
NS je na 29. seji potrdil gradivo Simulacija poslovanja in denarnih tokov za obdobje 2011 -2021. Prikazan je bil načrt poslovanja, izid načrta pa je pokazal primanjkljaj v denarnem toku do konca leta 2012 v višini 2 milijona evrov. V dokumentu so prikazane tudi možne rešitve, in sicer: ali najetje posojila ali dokapitalizacija v tej višini ali kombinacija posojila in dokapitalizacije. Za vsak scenarij je bila narejena občutljivostna analiza. Celotna analiza je pokazala, da družba ne prenese nobenega dodatnega zadolževanja več in da je edini scenarij, ki zagotovi stabilno finančno stanje do konca leta 2012, dokapitalizacija. V scenariju je bil upoštevan izdatek za depozit v višini 0,5 milijona evrov, ni pa bil upoštevan učinek odločbe Dursa v višini 1,5 milijona evrov, ki smo jo prejeli 10. oktobra. Podrobneje sem obrazložila vsebino in zaključke dokumenta, iz zapisnika pa je razvidno, da sem predstavila tudi vsa tveganja oziroma posledice v primeru neuspeha dokapitalizacije. Zato nihče od lastnikov ne more reči, da se ni zavedal tveganja neuspele dokapitalizacije.
Na kaj ste pravzaprav naleteli ob prihodu v Rimske terme?
Ob prihodu v RT mi je bilo rečeno, da je finančna konstrukcija zaprta. Da je treba samo še zaključiti dogovore z bankami, politično je projekt podprt in bo imel vso potrebno podporo. Torej bi bilo treba zgraditi samo objekt. Že v prvem mesecu mi je bilo jasno, da sem naletela na najhujše možne probleme, saj primopredaje s prejšnjim vodstvom ni bilo, v družbi pa ni bilo nikogar, ki bi karkoli vedel o stanju. Nadzorniki so prišli na novo, doku-
mentacija je bila neurejena, pomanjkljiva in povsem neusklajena z na primer pogodbami o sofinanciranju, gradbenimi dokumenti ... Finančno projekt ni bil obvladovan, saj je računovodstvo vodil Unior in spet ni nihče nič vedel. Dela na gradbišču so zamujala, vstopali smo v zimsko obdobje, Vegradov finančni položaj je bil vse slabši. Prejšnje vodstvo se ni pogovarjalo z občino in s krajevno skupnostjo.
Prva faza obnove je bila res končana, vendar je bila njena cena 2.100 evrov/m2. Drugo fazo smo naredili za manj kot 1.300 evrov/ m2, s tem, da smo v dokončanje prve faze vložili še skoraj 0,5 milijona evrov. Prav tako ni bilo letnega revidiranega poročila za leto 2008 niti načrtov za leto 2009 in 2010. Vegrad ni predložil bančne garancije za dokončanje v roku in kvaliteti. Investicijski načrt je bil noveliran nazadnje leta 2008 in ni upošteval nobenih kasnejših dogodkov ... Krona vsega pa so bile ugotovitve o preplačilu Vegrada, o potrjevanju terjatev, ki niso obstajale, in o skupni povzročeni škodi družbi v višini 8-9 milijonov evrov. Zaradi vsega navedenega je bila skoraj 99,99-odstotna verjetnost, da bo družba izgubila nepovratna sredstva, da posojilo ne bo pridobljeno in da bo zaradi
izvedenih slabitev že takrat kapitalsko neustrezna.
Vseeno ste uspeli ... ... z ogromno dela pri izdelavi nove dokumentacije, s prepričevanjem bankirjev z revidiranimi izkazi na dan 30. 9. 2011, s prepričevanjem lastnikov, da je treba povzročeno škodo vsaj delno nadomestiti z novimi viri (dokapitalizacijami), če želimo zagotoviti dovolj denarja za dokončanje investicije, z iskanjem novih izvajalcev in s prepričevanjem, da naj delajo in da bo finančna konstrukcija zaprta. Z vsem naštetim nam je uspelo 10. oktobra lani podpisati kreditno pogodbo, izpeljati dve dokapitalizaciji v skupni višini 4,5 milijona evrov ter izvesti 85 odstotkov vseh del. V manj kot petih mesecih smo uspeli kadrovsko popolniti družbo, izdelati vse potrebne procese in pridobiti začasno uporabno dovoljenje ter začeti s poslovanjem marca 2011.
In potem je bilo slišati besedi »strahopetno zapuščanje«. Kako bi odgovorili?
Če preberete odgovor na prejšnje vprašanje, je jasno, da nisem strahopetec, da prevzemam dela in projekte, kjer obupajo vsi. Zato je moj odhod povsem druge narave: gre za deklarativen odstop iz protesta proti
odločitvi lastnikov, ki bo povzročila družbi ogromno škodo in za katero očitno ne bo nihče odgovarjal. Lastniki so točno vedeli, zakaj so, čeprav nekateri s figo v žepu, podprli dokapitalizacijo na skupščini. Preprosto so sebe zaščitili pred odgovornostjo. Zaradi nevplačila pa jih ni mogoče pravno obdolžiti ničesar. Kot uprava družbe sem ob prepo-znavi tveganja insolventnosti še pred njenim nastopom izvedla vse ukrepe, ki jih zakon omogoča ali predvideva v stanju insolvence. Zato je v tem trenutku stanje že tako hudo - ker ni več česa za storiti, da se najhujše prepreči.
Kako naprej?
Problem insolvence družbe je večplasten. Obstajajo zapadle terjatve v skupni višini 1,4 milijona evrov. Le-te bi bilo možno poravnati s črpanjem nepovratnih sredstev (če zaradi insolvence ne bodo odpovedane vse pogodbe in bo treba vračati 5,2 milijona evrov že prejetih sredstev) ali morebitno izvedbo postopka prisilne poravnave (konverzija terjatev v deleže). Vendar obstaja primanjkljaj obratnega kapitala v višini 2,5 milijona evrov in to je bil razlog za razpis dokapitalizacije. Tega denarja ni moč zagotoviti drugače kot z vplačilom svežega denarja. Prav tako obstaja primanjkljaj denarnih sredstev za plačilo obveznosti do Dursa iz naslova preveč vrnjenega DDV v letih 2008 in 2009 (zaradi Vegra-dovih gradbenih situacij iz tega obdobja) v višini 1,5 milijona evrov. Tudi tega denarja se ne da zagotoviti drugače, kot z vplačilom svežega denarja. Navedenega primanjkljaja ni moč nadomestiti s posojilom, saj bi to dodatno generiralo negativen denarni tok zaradi dodatnih finančnih obremenitev poslovanja.
Kakšna so vaša pričakovanja od družbe Rimske terme?
Nimam pričakovanj, le še to, da NS čim prej imenuje novo vodstvo. Vsekakor imam vso dokumentacijo za korektno primopredajo pripravljeno in jo bom tudi opravila, takoj ko mi sporočijo komu in kdaj.
Kako dolgo boste še »uprava««?
Največ do konca prihodnjega tedna.
Kaj bi pomenila prisilna poravnava ali celo stečaj za zdravilišče?
Na poslovanje ima že sedanje stanje zelo negativne učinke (dobavitelji pogojujejo dobave z avansnimi plačili, nekateri ne bodo dokončali dogovorjenih del, booking je drastično upadel). Ne glede na postopek po zakonu ima družba v prihodnjih dneh že lahko blokirane račune, kar seveda pomeni ustavitev izvajanja dejavnosti v celoti. Prisilna poravnava bi imela smisel le, če se poleg konverzije terjatev v lastniške deleže zagotovi še 4 milijone evrov svežega denarja.
Se čutite odgovorni za nastalo situacijo?
Ne. Katerikoli finančni strokovnjak vam lahko potrdi, da so bili sprejeti vsi možni ukrepi za preprečitev nastalega stanja. Na voljo lastnikov pa žal nobena uprava ne more vplivati.
URŠKA SELIŠNIK Foto: GrupA (Arhiv NT)
»Rimske terme so >start up< podjetje, ki ne more pričakovati hitrih odzivov trga na novo ponudbo na relativno zasičenem trgu tovrstnih storitev. Pomembno pa je tudi dejstvo, da kot turistični ponudnik niso bile prisotne na trgu več kot 60 let. Kompleks deli tudi usodo kraja, ki je kot turistična destinacija zanemarjen in neizdelan. V primerjavi z dejavnostjo pa je opaziti, da rezultati večine slovenskih zdravilišč nikakor niso briljantni in se tudi v zadnjih treh letin niso bistveno izboljšali.«
»Projekt v obnovo kompleksa Rimske terme je bil zastavljen preveč ambiciozno, višina vlaganj ni v skladu s tržnimi trendi in pričakovano ekonomiko tovrstnih investicij. Presežek vlaganj povzroča visoke finančne obremenitve, ki jim bo kompleks s tako majhno namestitveno kapaciteto le stežka kos.«
»Moja naloga po sklepu o insolvenci ni izdelava sanacijskega programa. Po zakonu mora uprava v roku enega meseca izdelati Poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja. Tak dokument je v pripravi, z delom na njem pa bo morala nadaljevati nova uprava.«
»Edini nasvet, ki ga lahko dam, je: če se doslej lastniki niso uspeli usesti za mizo s ciljem, da se RT rešijo, naj se usedejo sedaj in naj se dogovorijo, kako bodo to naredili. Druga možnost je princ na belem konju< - da se poišče vlagatelja, ki bi imel interes ohraniti družbo in vplačati potreben svež denar. Sama sem pridobila interes ruskih vlagateljev, vendar je ponovno odvisno od lastnikov ali, če in kdaj se bodo uspeli z njimi morda dogovoriti. V kaosu različnih parcialnih interesov bo tudi to zelo težko.«
NOVI TEDNIK
REPORTAŽA
15
Teh tekmovalcev v mrzlem kozjanskem dopoldnevu zagotovo ni zeblo.
O predanosti Slovencev prostovoljnemu gasilstvu ni treba izgubljati besed.
S tako urnimi gasilci bo vaš požar hitro pogašen.
H gasilstvu spada prijateljevanje. Na fotografiji ekipa iz Nove Cerkve pri Vojniku.
Rdeči petelin se jih boji
Z dvodnevnega tekmovanja celjske gasilske regije v Kozjem - Množica s 1500 tekmovalci
Za prihodnost gasilstva v celjski gasilski regiji se ni treba bati. »Že včerajšnji dan je pokazal, da so ekipe izjemno dobro pripravljene, saj so bili zmagovalni časi več kot primerljivi z normami, ki jih je postavila Gasilska zveza Slovenije na podlagi olimpijske norme,« je bil v nedeljo na regijskem gasilskem tekmovanju v Kozjem zadovoljen podpoveljnik celjske regije Ivan Jezernik.
Jezemik je tako pohvalil sobotno znanje ekip pionirjev in mladincev, saj so bile že na regijskem tekmovanju tako pripravljene, kot je potrebno za uvrstitev na gasilsko olimpijado. »Današnji delni rezultati že kažejo na podobno pripravljenost članskih ekip,« je bil vesel že pred razglasitvijo uradnih rezultatov poveljnik celjske gasilske regije Janko Turnšek, ki je obenem podpredsednik Gasilske zveze Slovenije. V celjsko gasilsko regijo so vključene gasilske zveze Celje, Laško, Radeče, Slovenske Konjice, Šmarje pri Jelšah, Šentjur, Vojnik-Dobrna in Zreče-Vitanje.
Na štadionu v Kozjem se je v soboto in nedeljo zbralo
98 ekip z okoli 1500 tekmovalci, ki so si želeli predvsem zmago. Gasilstvo Slovencem pomeni veliko, saj je med dvema milijonoma kar 123 tisoč članov društev, od tega več kot polovica operativnih gasilcev. Nekateri tekmovalci so se zato tik pred nastopom svoje ekipe v Kozjem ogrevali podobno, kot se športniki pred športnimi tekmovanji. Za sabo so imeli kar nekaj uspešno prehojenih stopnic, od občinskega tekmovanja in tekmovanja na ravni gasilske zveze, zato so prišli v središče Kozjanskega najboljši.
Za organizacijo velikega tekmovanja se je potrudilo kar sto gasilcev in poveljnik Turnšek iz Celja je gasilsko zvezo iz Šmarja pri Jelšah ter gasilce iz Kozjega posebej pohvalil. »Pripravljali smo se ves teden, zadnja dva dneva še posebej,« je povedal gasilski poveljnik v občini Kozje Milan Brilej. Sodelovala so vsa gasilska društva iz občine, torej vsak sedmi član enega od tamkajšnjih društev. »Tu se dobro počutimo,« je bil zadovoljen poveljnik Turnšek iz Celja.
BRANE JERANKO Foto: SHERPA
Zinka Krajnc iz PGD Te-panje:
Danes sodelujem kot navija-čica za gasilce iz Tepanja. Smo izrazito gasilska družina, saj sta med tekmovalci mož in sin, včeraj je bil med mladinci moj vnuk, čigar ekipa se je uvrstila na drugo mesto, na kar sem zelo ponosna. V Kozjem smo pred nekaj leti že sodelovali na gasilski paradi. To so lepi kraji, vendar za njihove oglede ne bo časa.
Srečko Očko, podpoveljnik v PGD Rečica pri Laškem:
Pričakujem prvo mesto, zato smo prišli. Ekipa je nazadnje tekmovala v Rečici pri Laškem na tekmovanju laške gasilske zveze, kjer smo bili prvi. Danes je hladno, sicer smo zadovoljni. Gasilstvo mi pomeni zelo veliko, od druženja do pomoči ljudem v stiski.
Tatjana Majcen iz PGD Nova Cerkev:
Nervozne smo, konkurenca je močna, vendar vseeno pričakujem odlične rezultate. Nazadnje je naša ekipa sodelovala na državnem tekmovanju v Celju, kjer smo bile na drugem mestu. Gasilstvo zame osebno pomeni druženje, a tudi rekreacijo.
Veliko zmagoslavje Nove Cerkve
Med pionirji je na tekmovanju celjske gasilske regije najboljši rezultat dosegla ekipa Imenega ter med pionirkami, mladinkami in mladinci Nova Cerkev. Med članicami in člani A sta prav tako slavili ekipi iz Nove Cerkve, med člani B Rečica pri Laškem ter med članicami B spet Nova Cerkev. Med starejšimi gasilci je bila prva ekipa Teharij ter med starejšimi gasilkami ekipa sosednjih Štor.
Franc Jančič, gasilec iz Mestinja:
Na tekmovanje smo pripravljeni toliko, kot smo člani imeli na voljo prostega časa. Opravili smo vse, znamo še več. Na uradni rezultat moramo še počakati, saj ekipa naše stalne konkurence iz občine Vojnik v tem trenutku še tekmuje. Večkrat smo sodelovali na državnih tekmovanjih, bili smo tudi na kvalifikacijah za olimpijado. Na zadnjem državnem tekmovanju za pokal Matevža Haceta smo bili z mokro vajo drugi v državi.
www.novitedniLCOin
Mačku morda sploh ne bodo sodili v Celju
Sodnica Mačkovi obrambi: »Zavlačujete!«
»Gre za očiten namen zavlačevanja in spodkopavanja avtoritete sodišča,« je ne petkovem sojenju Branku Mačku (zaradi tragedije 2009 na avtocesti pri Arji vasi) njegovi obrambi kar malo v jezi dejala sodnica Marjana Topolovec Dolinšek. Mačkova zagovornika Nuša Maček in Damir Ivančič sta namreč predlagala izločitev zapisa pričanja enega od policistov in prometnega izvedenca iz kazenskega spisa in izločitev sodnega senata. Zatem ko je sodnica odločitev o tem prestavila na kasnejši čas, je obramba podala nov predlog, ki je sojenje za nekaj časa tudi ustavil.
Gre za predlog za prenos krajevne pristojnosti na drugo sodišče v Sloveniji, torej, da bi sodili na drugem sodišču in ne na celjskem. O tem senat sam ne more odločati, ampak mora odločitev o tem po preučitvi razlogov obrambe sprejeti vrhovno sodišče. Dokler ne bo točno znano, kaj se bo zdaj zgodilo,
Mačka na sodišče v Celje ne bo. Zavlačevanje? »Da. Neverjetno je, kaj se dogaja,« so bili solzni in tudi ogorčeni svojci v nesreči umrlih otrok. »Ves sistem dopušča storilcu kaznivega dejanja, v katerem so umrli naši otroci, možnost, da >dirigira<, kako bo ves postopek potekal! To je vzorec, ki ga vsi
ostali vidijo in ga bodo posnemali,« so še dejali pred razprav-no dvorano, ko jih je sodnica poučila, da je od vrhovnega sodišča zdaj odvisno, ali bodo Mačku naprej sodili v Celju ali drugje v Sloveniji.
Ni znano, kdaj naprej
»Gre za obrambo obtoženca, za pošteno in pravično sojenje,« navajata Mačkova zagovornika. Izločitev izjave policista, ki je bil na kraju nesreče, iz kazenskega spisa sta zahtevala, ker naj bi ta bil pred zaslišanjem prisoten v sodni dvorani. Na mnenje prometnega izvedenca pa se sodba
ne more opreti, ker naj bi bil izvedenec na kraju nesreče že dobro uro po trčenju, tja pa naj bi ga poklicali policisti. To sta namreč na sojenju zatrdila Mačkova zagovornika. Sodišče po njunem ne bi smelo zasli-šati niti medicinske sestre, ki je Mačku uro po nesreči v celjski bolnišnici odvzela kri, ker »ni pristojna za izvedbo strokovnega odvzema krvi«. Ker je sodnica vse to zavrnila, se obtoženčevi obrambi po-
raja dvom v nepristranskost celjskega sodišča. Na eni od naslednjih obravnav (če bo sojenje še v Celju) naj bi zaslišali tudi preiskovalnega sodnika, ki bi znal obrazložiti nekatere nejasnosti glede domnevno sporne odredbe o strokovnem odvzemu krvi. Tudi to je razlog za predlog o prestavitvi sodišča drugam po mnenju obrambe. Odredba o strokovnem odvzemu krvi pa naj bi bila sporna zato, ker obramba meni, da je
nezakonita, saj se ne ve, kdo je odredbo sploh izdal. Tožilstvo meni drugače in spornosti odredbe ne vidi, poteze obrambe pa označuje kot zavlačevanje postopka. Branko Maček, ki je v času nesreče - kot je dejala izvedenka sodne medicine - vozil absolutno nesposoben za vožnjo, je vse petkovo dogajanje v sodni dvorani spremljal brez besed.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Odvihral iz dvorane
Na celjskem sodišču se je v sredo nadaljevalo sojenje Gorazdu Bombeku. Očitajo mu, da je leta 2000 poskušal zadaviti svojega takrat še mladoletnega sina. Danes je ta star že 28 let, sodnica pa mu je prepovedala hoditi na sojenja.
Razlog za to je sredin dogodek, ko naj bi z jeznimi besedami odvihral iz sodne dvorane. So pa pretekli teden zaslišali še zdravnico,
ki je pred enajstimi leti oškodovanca pregledala in opazila poškodbe, ki so značilne za davljenje, ter obvestila policijo. Dodala je, da se v
času enotedenske zdravniške nege otroka o stanju njegova mati menda sploh ni pozanimala. Sojenje se bo nadaljevalo 18. novembra, ko bodo zaslišali mlajšega Bombekovega sina in še nekaj zdravnikov, ki so poškodovanca pred enajstimi leti pregledovali.
Izza teh vrat je gorelo.
Zgorel v stanovanju
V noči na ponedeljek je zagorelo v stanovanju večstano-vanjskega bloka v Goriški ulici 2 v Celju. Dim se je začel valiti iz stanovanja v tretjem nadstropju, kar so opazili stanovalci v zgornjih nadstropjih in o tem obvestili gasilce.
Na kraj so prišli celjski po- Moški je v stanovanju bi-
klicni gasilci in prostovoljni gasilci iz Ostrožnega ter ogenj pogasili, v stanovanju pa našli mrtvega 61-letnika.
WM
val sam, s pomočjo dnevne oskrbe doma upokojencev, pravijo sosedje. 61-letnik je bil tudi invalid, saj je bil
Klofuta spet na okrajnem sodišču
Perčič in Šrot znova skupaj v dvorani
na invalidskem vozičku. V preiskavi so odredili sodno obdukcijo, ki naj bi pokazala natančen vzrok smrti, po do zdaj znanih podatkih pa ni šlo za nasilno smrt. Kriminalisti okoliščine še vedno preiskujejo.
Foto: SHERPA
Spor med celjskim črkosli-karjem Ladislavom Perčičem in celjskim županom Bojanom Šrotom se na okrajnem sodišču še vedno ni končal. Perčič županu očita, da mu je v trgovini na Polulah leta 2007 primazal klofuto, kar župan zanika. V Perčičeve navedbe je nekoliko podvomilo tudi celjsko višje sodišče, ki je lanski izrek opomina okrajnega sodišča županu razveljavilo in postopek vrnilo v ponovno odločanje.
Zgodba Perčiča in Šrota je Celjanom že dobro znana, saj se vleče še iz večletnih peripetij v zvezi z denacionalizacijskim postopkom prostorov, kjer je imel Perčič svojo črkoslikarsko delavnico. Perčičeva jeza na občinsko oblast zato ne preneha, leta 2007 se je stopnjevala še z verbalnim napadom na župana v trgovini na Polulah, župan naj bi zatem Perčiča udaril v obraz. Da je zgodba s klofuto bolj na trhlih tleh, je sklepati tudi iz razveljavitve višjega sodišča. Sodnica bo v novem sojenju morala bolj pojasniti, kako je mogoče, da je šel Perčič šele tri tedne po domnevni klofuti k zdravniku zaradi poškodb! In, ali je res, da je ta poškodba posledica udarca ali drugega Perčičeve-ga bolezenskega stanja. Višje sodišče je v obrazložitvi razveljavitve sodbe okrajnega sodišča tudi opozorilo na to, da je Perčič izjave o dogodku v trgovini spreminjal.
SŠol, foto: SHERPA
Včeraj se sojenje ni začelo, saj se je Šrotov zagovornik v času od prve obravnave upokojil, odvetnica, ki je vzela njegove primere, pa se ne ukvarja s kazenskim pravom. Šrot bo zato do naslednjega datuma sojenja moral poiskati novega odvetnika. Nova obravnava bo 28. novembra.
Črkoslikar Ladislav Perčič je takole prikorakal na sojenje, ki ga zatem ni bilo. Ali vse njegove navedbe držijo?
Največ elektronike in električne opreme
Na Celjskem v petih letih zbranih 192 ton nevarnih odpadkov, samo letos kar 66,2 tone
V	javnem podjetju Simbio, ki skrbi za zbiranje in ravnanje z odpadki na širšem celjskem območju, se je končala jesenska akcija zbiranja nevarnih odpadkov. Od leta 2007 so jih zbrali 192 ton, samo letos pa 66,2 tone.
V	zadnji akciji je bilo v dvanajstih občinah največ zbrane zavržene elektronske in električne opreme. Tako se nadaljuje gibanje iz lanskega leta, ko je bilo tovrstne opreme največ zaradi prehoda na digitalni TV-signal. Med zbrano elektronsko in električno opremo je bilo največ tiskalnikov, televizorjev, računal-
Količina zbranih nevarnih odpadkov v letih 2007-2011
Leto	Količina (v tonah)
2007	31,3
2008	24,5
2009	31
2010	39
2011	66,2
	
niških monitorjev, telefonov, občani so pripeljali tudi zamrzovalne skrinje. Sicer med zbranimi nevarnimi odpadki količinsko sledijo še različni
Televizor z »naravnim razgledom«
Zbrani nevarni odpadki iz gospodinjstev se začasno skladiščijo v prehodnem skladišču Regionalnega centra za ravnanje z odpadki Celje. Iz tega skladišča jih nato predajo specializirani organizaciji, registrirani za zbiranje in odstranjevanje nevarnih odpadkov. Nekatere odpadke predelajo v sekundarno gorivo za cementarne (olja in razredčila), druge zažgejo (zdravila, sredstva za zaščito rastlin), kisline nevtralizirajo in baterije predelajo.
premazi, lepila in smole, ki vsebujejo nevarne snovi, ter odpadna motorna olja in akumulatorji.
Kar 66,2 tone zbranih nevarnih odpadkov je številka, ki jo da seštevek maja in septembra letos zbranih nevarnih odpadkov na terenu v dveh akcijah javnega podjetja Simbio. Potem ko so v podjetju prva leta pripravljali akcijo zbiranja nevarnih odpadkov s posebnim premičnim zabojnikom po terenu le enkrat letno, so se letos odločili, da jo pripravijo spomladi in jeseni. In z rezultati so več kot zadovoljni. Spomladi so namreč zbrali 32,5 tone nevarnih odpadkov, od tega dobro tretjino oziroma 11 ton v Celju, glede na število prebivalcev pa so bili najbolj skrbni v občini Polzela, saj so v premični zabojnik občani prinesli skoraj tričetrt kilograma nevarnih odpadkov na prebivalca. Jeseni so v Simbiu zbrali še 1,2 tone več nevarnih odpadkov. Količinsko so tokrat Celjane s slabimi 900 kilogrami »premagali« Šen-tjurčani, ki so zbrali več kot 9,5 tone nevarnih odpadkov, po več kot pol kilograma nevarnih odpadkov na prebivalca pa so zbrali v občinah Dobje, Polzela in Šentjur. Med zbranimi nevarnimi odpadki je tako spomladi kot jeseni z več kot 40-odstotnim deležem prednjačila odslužena električna in elektronska oprema; maja so je zbrali 14,4 tone in septembra celo 16,2 tone.
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA (arhiv NT)
Koliko kadmija imamo v krvi?
Da je Celje po onesnaženosti tal in zraka med najbolj degradiranimi območji Slovenije, dokazujejo številne analize, v prihodnje naj bi se jim pridružila še ena, ki bi pokazala, kako so prebivalci našega območja obremenjeni z različnimi kemikalijami. Tako imenovani biomonitoring bi pokazal tudi, koliko kadmija je v krvi Celjanov, kar je bil naslov okrogle mize, ki je bila v torek v Celju v organizaciji medijske hiše Večer.
Kot je poudarila Simona Uršič iz Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, bo raziskava prva te vrste in bo zajela vse slovenske regije, v celjski pa bodo vanjo vključeni mesto Celje, Zgornja Savinjska dolina in Šmarje. Rezultati bodo pokazali, ali so potrebni kakšni sanacijski ukrepi. Te ukrepe, povezane z okoljskimi problemi, bi morali začeti izvajati že pred leti, ko so bile znane prve raziskave o onesnaže-
nosti zemlje, je bilo slišati na okrogli mizi. Roman Kramer iz Mestne občine Celje je povedal, da so računali na zakon o okoljski sanaciji Celjske kotline in ustrezna sredstva. Zakona pa očitno ne bo, glede na septembrsko zavrnitev podobnega predloga za Mežiško dolino, je povedal Ivan Eržen, sekretar na ministrstvu za zdravje. Dovolj bo, da država sprejme odlok na osnovi podatkov, s katerimi bi utemeljili, da sodi Celje med degradirana območja. S predlaganimi ukrepi sanacije bi lahko nato kandidirali za evropska sredstva, saj so posegi, kot jih načrtuje celjski inštitut za okolje in prostor, izredno dragi.
Opozorili so tudi, da je potreben ostrejši inšpekcijski nadzor nad sedanjimi onesnaževalci okolja, saj sicer tudi sanacija starih bremen ne bo dovolj.
TC
Z leve: Beno Podergajs, župan Občine Vojnik, Marija Anžej, višja svetovalka za investicije in projekte v občini Šoštanj in Janez Jazbec, direktor Razvojne agencije Savinjske regije
Skupaj za lepše okolje
Občine Savinjske regije se vedno bolj identificirajo tudi z imenom in s projektom Ekoregija. S podpisom Deklaracije trajno-stnega razvoja Savinjske regije so projektu dali še dodatno težo. Janez Jazbec, direktor Razvojne agencije Savinjske regije, je med podpisniki izpostavil Kozjanski park, Šolski center Šentjur, zanimanje vlada med osnovnimi šolami iz Celja, interes kažejo Zavod Kssena iz Velenja in še mnogi drugi. Ob izvajanju deklaracije je pomembno vedeti, da je projekt Ekoregije le del nje, da je sama deklaracija naravnana v smeri traj-nostnega in socialno ekonomskega razvoja. Regija je tudi pred novim izzivom, saj želijo v letu 2012 postaviti strukturo razvojnega regionalnega programa za obdobje 2014 do 2020. To predstavlja priložnost za vse načrte in zahteve, ki si jih bodo občine zadale v smislu nadaljnjega razvoja.
Vrednote in navade, kijih pridobijo najmlajši, so še kako pomembne, je na primeru prikazal župan Občine Šoštanj Darko Menih. V njihovi občini se z eko listino lahko ponašata vrtec in šola; slednja ima tudi eko zastavo. Kar se mladi naučijo, je namreč znanje za vse življenje. V občini Šoštanj se tudi zavedajo pomembnosti urejene kanalizacije in tako so pred kratkem v Lokovici odprli malo čistilno napravo za 250 populacijskih enot. Jeseni bo zgrajena še druga mala čistilna naprava za 500 populacijskih enot. Za lepše okolje so poskrbeli s čiščenjem Lokoviškega potoka in Florjanščice. Občanom je na razpolago 78 ekoloških otokov (od tega 29 popolnoma urejenih), na katerih pravilno odložijo in sortirajo odpadke. Imajo tudi zbiralnico odpadkov, ki zadošča za 5000 prebivalcev in se pridno polni. Vsako leto na dan Zemlje v Šoštanju organizirajo veliko čistilno akcijo in letošnja »bera« je bila več kot 11 ton odpadkov. Dobro sodelujejo s Teš in z Rudnikom Velenje, ki svojo degradirano zemljo lepo sanirata, saj so zelenice in kulturno urejeno okolje dokaz, da jim je mar. V načrtih za prihodnost so fotovol-taične elektrarne, za katere je treba še sprejeti odloke in zakonsko rešitev. Vrtec, ki ga bodo gradili, bo narejen po vseh nizkoenergijskih standardih. Po besedah Marije Anžej, višje svetovalke za investicije in projekte na Občini Šoštanj, je treba v projekte vedno vključevati ljudi. Zato imajo ob razpisu počitniškega dela, ki je tudi vezano na urejanje okolja, vedno več prijav, kot je prostih mest. Poleg skrbi za oko-
lje je možno v sklopu počitniškega dela graditi medgeneracijske odnose, saj so prisotni v domu Zimzelen, gredo z varovanci na sprehod in jim krajšajo urice. Mlade med delom tudi ocenjujejo in najbolj prizadevni imajo prednost pri prijavi za naslednje leto.
Vojnik prijazen do našega planeta
Občina Vojnik je v začetku meseca dobila priznanje, ki je dokaz, da na področju okolja in ekologije delajo dobro. Ljubljansko društvo Planet Zemlja je razglasilo Zemlji prijazne občine in v kategoriji od 3000 do 10.000 prebivalcev je to postala Občina Vojnik. S takšno popotnico je lažje slediti načrtom, je potrdil župan Beno Podergajs. Skrb za okolje in čistilne akcije so pri njih delo celotne skupnosti, zanje se odločijo posamezniki, vrtec, šola, društva in organizacije. 40 ekoloških otokov vključno z zbirnim centrom za odpadke je namenjenih občanom, ki se zavedajo pomena ohranjanja okolja. Beno Podergajs je pri tem s prstom pokazal na dve nikoli končani zgodbi. Vse govorjenje o čistem okolju je zagotovo zaman, ko papirček od bonbona ali čokolade konča na tleh, poleg smetnjaka ali ko iz vozečega avta prileti odpadek, ki bi ga zagotovo lahko odložili v smetnjak na koncu poti. Drugače v občini tudi gradijo, tu je niz-koenergijski vrtec, pripravljajo vse potrebno za novo telovadnico, ki bo pasivna gradnja, v šesti finančni perspektivi se Občina Vojnik prijavlja za gradnjo kanalizacije (gre predvsem za sekundarne vode). Z urejeno kanalizacijo skrbijo za vode, saj bodo tako potoki, kot so Hudinja, Tesnica in drugi manjši vodotoki, ki so še bolj ogroženi, ostali čim bolj čisti.
Razvojna agencija Savinjske regije vzpodbuja razvoj, med drugim okoljski, in z občinami dobro sodelujejo, kar je poudaril tudi Beno Podergajs. Janez Jazbec, direktor Razvojne agencije Savinjske regije, napredek na vseh področjih vidi kot dober za vse ljudi in za vsakega posameznika in temelj vsega je delo z mladimi.
Zaključni festival Ekofestival bo prikaz vsega doseženega na področju, ki ga je predstavljala oddaja Ekoval. Primeri dobrih praks in dejanj, ki vplivajo na izboljšanje kakovosti življenja, so tisti, ki jim bodo vsi z veseljem sledili.
Promocijsko besedilo
Jesensko srečanje malčkov iz Dobja in Kalobja
Prišla je jesen, ki tako zelo radodarno deli svoje bogastvo. Tako so otroci iz vrtca na Ka-lobje hitro ugotovili, da bilo tudi njim še bolj prijetno, če bi lahko svoje druženje in veselje delili še s kom. Na obisk so povabili svoje vrstnike iz sosednje občine Dobje.
Nekaj kostanja so otroci nabrali na sprehodih, nekaj so ga prinesli od doma. Kmalu je bilo vse pripravljeno za piknik. Zelo malo je bilo treba, da so postali pravi prijateljčki, ki so se prav težko ločili ob koncu dneva. Vzgojiteljici Karla Robič Žekar s Kalobja in Nuša Kostanj-šek iz Dobja pa sta takoj staknili glavi. Teden otroka je vabil z naslovom Pojdiva s knjigo v svet. In tokrat je Knjižni škrat vse skupaj povabil v vasico Repuš, na Turnče nad Dobjem.
Naslednji torek ni bilo treba nobenega malčka priganjati ne z zajtrkom, še manj z oblačenjem. Ponje je prišel šolski kombi iz Dobja, pot na vrh hriba pa so otroci svojim zmožnostim primerno premagali kar peš. Na cilju sta jih pričakala Irena in Ivan Robič s kostanjevo potico in harmoniko. Za največje presenečenje pa je poskrbel Knjižni škrat s polnim košem knjig, kopico zgodb in pametnih življenjskih nasvetov. Bil je to popoln dan, o katerem so otroci govorili še dolgo. Ne bi pa ga mogli izvesti, če pri tem obilo dobre volje in pomoči ne bi pokazal ravnatelj OŠ Dobje, Vincenc Frece. Brez srčnih in predanih vzgojiteljic pa bi bil to tako ali tako samo še en povprečen dan v domačem vrtcu.	StO
Obiskala nas je tetka Jesen
23. nas je na prvi jesenski dan obiskala tetka Jesen. Skupaj z otroki smo jo pričakali v telovadnici vrtca, kjer je prišla vsa jesensko opravljena in s polno košaro dobrot. Povedala nam je, da barva pokrajino v čudovite jesenske barve in da so jesenski plodovi že zreli in pripravljeni, da jih poberemo s polj, sadovnjakov, vinogradov, vrtov in gozdov. Tetka Jesen se je veliko pogovarjala z nami in je bila v naši družbi celo dopoldne. Otroci so pripovedovali, da doma že pridno trgajo grozdje, pobirajo jabolka, huške, kutine, vrtnine, poljščine. Tetka Jesen je bila zelo prijazna in nam je obljubila, da naslednjo jesen zopet pride. Mi pa smo ji peli pesmice. Ob prepevanju pa nas je spremljal naš glasbenik Jaka Rančigaj.
JELKA ČUJEŽ, Vrtec Šmarje pri Jelšah
V Planetu Tuš od
20. lO.ggn^^^H
Vabljeni na ogled filma
Winx Club: Čarovna pustolovščina 3D v nedeljo, 23. 10. 2011, ob 16. uri v Planet Tuš Celje.
Po ogledu filma se nam pridružite na Foxy-Winx zabavi na Bowlingu, kjer bodo nastopile Foxy Teens! Na zabavi se boste lahko fotografirali z Winxicami, zato ne pozabite prinesti s seboj fotoaparata.
fan
l^er so zvezde doma
LO&.1N LEHMAN VILLA JDVOVICH ORLANDO BLOOM CHRISTOPH WALT7
Ff S
3L -
-
■^.■rvi.
f* m
' >' 1 s f i
W
V
V [
\ j) ^ 3L. i
\ ja*' r Jr
„ _ Í KUb _
Mušketirji
— ■ -m	j (i	-
Polepšali dan malim bolnikom KOBE I^IBe011
V Planetu Tuš od
Prav gotovo je prva misel vseh učencev, ki morajo ostati v bolnišnici, kako čim prej ozdraveti in se vrniti domov. Kaj pa druga? Kako preživeti dan tako, da se ne bi dolgočasili in bi jim bilo čim lažje.
Z mladimi pevci Cici zbora OŠ Frana Kranjca, šolskim orkestrom Polule band, Nežo Ar-nol in Izo Kragl, ter učiteljicama Matejo Lajh in Tatjano Oprešnik, smo 5. oktobra obiskali male bolnike otroških oddelkov Splošne bolnišnice Celje, da jim naredimo dan drugačen od vsakdanjika. Zapeli smo jim nekaj pesmic, zaplesali, jih popeljali v pravljični svet z Debelo repo, na koncu pa smo skupaj ob spremljavi orkestra zapeli Ko si srečen, kjer pa so zelo aktivno sodelovali vsi prisotni, tako otroci kot njihovi starši.	ML
Na podlagi klasičnega romana Alexandra Dumasa prihaja nova in posodobljena upodobitev Treh mušketirjev - v dovršeni tehniki 3D. Poznamo jih pod imeni Porthos, Athos in Aramis - trije elitni vojščaki, ki kralju Francije služijo kot najboljši mušketirji. Med razkrivanjem zlobne zarote, ki naj bi kralja vrgla s prestola, mušketirji naletijo na nadobudnega mladega d'Artagnana in ga vzamejo pod svoje okrilje. Četverica se družno poda na nevarno nalogo: preprečiti morajo zaroto, ki ne bo ogrozila le francoske krone temveč celotno Evropo.
«an
Iger so zvezde doma
NOVI TEDNIK
BRALCI POROČEVALCI
19
Sonce v jeseni razsvetlilo šentjurski dom
Prvooktobrski mednarodni dan starejših so v šentjurskem domu znova obeležili s prisrčnim druženjem varovancev, sorodnikov in zaposlenih. Pri tem seveda ni manjkalo, glasbe, petja in plesa. Prireditev so sooblikovali harmonikar Andraž Frece, pevka Martina Zapušek ob spremljavi citrarke Jasmine Levičar, domača literarna skupina pod vodstvom Olge Krampl in seveda domski pevski zbor.
V nagovoru je direktorica Vesna Vodišek Razboršek poudarila dejavno sodelovanje vseh zaposlenih v skrbi za prijetnejše bivanje in kvalitetnejše storitve za stanovalce. Pri tem pa v sodelovanju s različnimi zunanjimi sodelavci in prostovoljci vsako leto uvajajo nove dejavnosti. Poleg literatov je zaživel še računalniški krožek, ki ga kot prostovoljec vodi ravnatelj OŠ Franja Malgaja Marjan Gradišnik. Martina Zapušek iz Šolskega centra Šentjur skupaj s svojimi dijaki prihaja v dom, da skupaj s stanovalci peče pecivo. Iz skupine za terapije in aktivnostmi s psi Kosmati smrčki pa vsak mesec pripeljejo po dva kosmatinca, katerih družba na bolnike z nevrološkimi obolenji in dementnimi stanji še posebej dobro vpliva. Na bralne urice »pri babici in dedku« pa se tu in tam oglasijo tudi otroci iz domačega vrtca. Kakih 75 stanovalcev pa je skoraj vsak dan tega poletja izkoristilo za popoldansko telovadbo. Na praznik so lahko prvič spustili kroglo čez novozgrajeno rusko kegljišče, tako bo v prihodnje možnosti za rekreacijo in druženje še več.
StO
Obiskovalci v domu so si lahko ogledali razstavo ročnih del, v fizioterapiji so se lahko poskusili v športnih igrah, po uvodnem programu pa je bila priložnost celo za ples.
Spomini na poletje
Sprejem pri predsedniku
Pred kratkim so se v čudovitem ambientu poročne dvorane gradu Komenda na Polzeli predstavili trije mladi pianisti iz razreda Melite Estigarribia Villasanti, ki v Glasbeni šoli Rista Savina Žalec različno dolgo spoznavajo svet črno-belih tipk.
Neža Pogačar, Tajda Randl in Aleksander Flis so pripravili klavirski recital z naslovom Spomini na poletje, pred polno dvorano pa so zaigrali skladbe iz obveznega šolskega programa ter nekaj zabavnih melodij. Sedemletna Tajda Randl, drugošolka v OŠ Šempeter, je svoj svet po belih in črnih tipkah začela ustvarjati šele novembra lani, pa ima za sabo že nekaj uspešnih nastopov. Desetletni Aleksander Flis obiskuje 6. razred OŠ Petrovče, klavir igra že četrto leto.
Neža Pogačar je učenka četrtega razreda OŠ v Šempetru, tretje leto se uči igranja klavirja. Pri svojih rosnih osmih letih je z glasbenimi uspehi popisala že lep košček papirja. Na dveh letošnjih mednarodnih tekmovanjih iz klavirja (Be-
Trije mladi virtuozi, ki so navdušili na Polzeli.
ograd, Šabac) je v svoji kategoriji osvojila stotico in naziv lavreata. Maja lani je nastopila na samostojnem klavirskem recitalu, maja letos pa poskrbela za abonmajski koncert za klasično glasbo v nabito polni dvorani II. slovenskega tabora v Žalcu. Junija letos je bila zaradi izjemnih dosežkov na glasbenih tekmovanjih, kjer je
Predsednik republike dr. Danilo Türk in soproga Barbara Miklič Türk sta ob tednu otroka priredila sprejem za najzaslužnejše prostovoljce in sodelavce Zveze in društev prijateljev mladine Slovenije (ZPMS).
Udeležile so se ga tudi naše dolgoletne sodelavke Medobčinskega društva prijateljev mladine Celje (MDPM Celje).
Predsednik je poudaril, da ZPMS deluje za blaginjo otrok, mladostnikov in družin in da med slovenskimi humanitarnimi organizacijami uživa največji ugled in zaupanje javnosti. Z več kot 150 organizacijami po vsej Sloveniji se s konkretnimi aktivnostmi neposredno odziva na pobude in probleme otrok.
DRAGICA POZNIČ
zastopala šolo, vpisana v Zlato knjigo učencev Glasbene šole Risto Savin Žalec.
Na nastopu sta se jim pridružila tudi Vitomir Janez Zagode in Nejc Pogačar. Večer, poln otroške energije, iskrivosti in igrivosti, sta odlično povezovala Tamara Tavčar in Nace Pogačar.
ANITA LAZNIK
Kulturniki iz Škofje vasi v mestu
Kot vsako leto sem se tudi v soboto, 8.oktobra, z veseljem podala na ulice našega lepega Celja in si ogledala Podeželje v mestu. Bil je zanimiv pogled na vse stojnice, ki so bile bogato obložene z najrazličnejšimi izdelki in pridelki naših pridnih podeželskih ljudi. Nato me je pritegnila stojnica, ki je bila najbolj oblegana.
Ko sem se približala, me je po slivovki in pogled se mi je kuhanje žganja, od koder je v nosu požgečkal prijeten vonj ustavil na ličnem kotličku za pritekala ta dišeča tekočina.
Poleg »žganjekuharja« je bil še izdelovalec košar ter gospa, ki je izdelovala omela za čiščenje kmečke peči. Uspešna je bila tudi izdelovalka domačih rezancev. V hladnem dopoldnevu se je še kako prilegla po-kušina žganja, borovničevca, domačega kruha in še drugih domačih sladic, ki so jih ponudili pri tej stojnici, seveda brezplačno.
Hvala vam, člani Kulturnega društva bratov Dobrotinšek iz Škofje vasi, bili ste prijetni. Seveda pa tudi hvala vsem ostalim, ki so popestrili to zanimivo dopoldne sredi Celja. Presenečenje vsega pa je bil osemletni Niko z Lemberga, ki je pogumno zaigral Slakovo V dolini tihi ter zapel Mi hribovci smo fajn ljudje. Čestitke Zavodu Ce-leia Celje za to lepo prireditev in popestritev v mestu.
MIRA MILEC
Najboljše v praženju krompirja
V sklopu prireditve Vinska trgatev, ki je bila 8. oktobra v Vojniku, se je nekaj ekip pomerilo tudi v pripravi praženega krompirja. Tekmovanja so se udeležile tudi članice Turističnega društva Nova Cerkev Agica Štokojnik, Irena Krajnc in Mira Štokovnik, ki so »prirestale« zmagovalni krompir.	ZG
MAČJA PREJA
Na mednarodni razstavi mačk konec tedna v Celju, ki jo je pripravilo domače felinološko društvo, so se predstavili mačji lepotci in lepotice najrazličnejših pasem. Na sliki je bengalski maček, ki so ga lastniki pripeljali iz Avstrije, medtem ko je bila najdlje od doma turška van mačka z mladički z Danske.
Ko se mačke na ogled postavijo ....
Pretekli konec tedna je bil v Celju velik mačji dogodek. Na dveh enodnevnih mednarodnih razstavah so za kar najboljšo uvrstitev tekmovale mačke iz Slovenije in številnih sosednjih držav. Kratkodlake, dolgodlake, pa kratkodlako skodrane in še veliko drugih - vse v vrhunski razstavni formi, mladiči in odrasle mačke, so se potegovali za zmago.
Prav gotovo se vas je veliko odločilo, da si mačke ogledate v živo in da si ogledate tudi sodnike pri ocenjevanju mačk.
Priznam, tudi sama sem nameravala na ogled vse te mačje lepote, pa mi nekako ni uspelo. Ko ste se sprehajali med kletkami, ste se verjetno spraševali, koliko časa in energije, pa tudi mačje potrpežljivosti je potrebne, da so mačke tako lepe, pa vsaj večina tako prijaznih in pripravljenih sodelovati s sodniki. Sama imam izkušnje samo z dolgodlakimi perzijskimi mačkami, zato bom lahko napisala nekaj o tem, kako začnemo že mladička pripravljati na razstave, kako ga navadimo na redno in
pogosto kopanje, vsakodnevno česanje in tudi na potovanja, na tuje okolje in ljudi.
Nedelja, ko sem hotela v Celje na ogled mačje razstave, se je naredila v tako lep dan, ki je kar vabil k različnim opravilom okoli hiše in časa je bilo enostavno premalo. Začela sem na balkonu. Treba je bilo pospraviti rože in cvetlična korita in bila sem prepričana, da bom to opravila mimogrede. Ja, saj bi, če ne bi s svojimi aktivnostmi začele tudi domače mačke, ki gostujejo pri nas. Jaka ima pri nas polni penzion in od kar
V močni mednarodni konkurenci so tudi naši razstavljavci dosegli visoke uvrstitve, oba dneva pa sta bili najboljši sveta birmanka iz Italije in perzijska želvovinasta mačka iz Avstrije. Modrooke birmanke, kot je ta na fotografiji, so res nekaj posebnega.
se je njegova lastnica odselila, lahko v mrzlih nočeh spi v garaži. Ker pa zanj očitno še ni bilo premrzlo in ker se še toliko dogaja, je sobotno noč preživel zunaj in je še ves kr-mežljav prilezel na zajtrk. Ob njem je na svoj obrok čakala tudi Muca, lepa črno-bela samička, ki pride k nam iz sosednje ulice vsaj dvakrat na dan. Pri hrani pa se jima pridružijo
Okica s svojima, sedaj že odraslima mladičema, ki so na »začasnem delu« na našem in sosedovem vrtu. Izjemna lovka, ki ima verjetno tudi licenco za ubijanje miši, je tudi zelo uspešna učiteljica. Uloviti miš je za njo res »mala mal'ca«, preden pa jo pohrusta, imajo z mišjo kar veliko zabave.
Po obilnem zajtrku je Muca odkorakala domov,
Jaka se je sončnim žarkom odšel nastavljal na okensko polico, mačje punce pa so se po temeljitem umivanju zleknile v zanje pripravljeno posteljo in zaspale. Pa tudi meni je uspelo pospraviti rože.
Kako navadimo in kopamo mačko, pa naslednjič.
TATJANA ČUDEN Foto: TimE
IŠČEMO TOPEL DOM
Trije prijazni kosmatinci iščejo skrbnega gospodarja in nanj čakajo v zavetišču Zonzani.
Tudi Lex je star 5 let. Našli so ga v Laškem.
DELOVNI ČAS pon.-pet. 7. -19. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
vGterinarskabolnicaŠGntjur
www.vb-sentjur.si
wiNiw.radiocelje.com
Uradne ure zavetišča Zonzani: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Telefon: 03/749-06-00; internetni naslov www.zonzani.si
Tara je mešanka manjše rasti, stara 8 mesecev, sterilizirana.
TERAPEVT SVETUJE
Moj otrok je naredil samomor
Življenjski ciklus je bolj ali manj ustaljen: se rodiš, si otrok, narediš šolo, odra-steš, si ustvariš družino in dom, hodiš v službo, greš v pokoj in po nekaj letih umreš. Običajno umremo pred otroki, ko smo stari in smo v življenju že naredili svoje. Zato je misel, da umre otrok, nevzdržna, še posebej, če sam konča življenje.
V mnogih miselnostih je mogoče zaslediti, da »gremo« takrat, ko pride naš čas, ko je naše poslanstvo končano, saj se navsezadnje rodimo z določenim razlogom, ki nam in drugim mogoče ni znan. Vendar se je težko prepustiti takšni miselnosti, ko gre za otroka. Ne more-
mo mimo tega, da se ne bi vprašali, kako je lahko dosegel svoje, če pa še ni dosegel ničesar ali je celo za sabo pustil celotno zmedo, otroka, dolgove ... Šele začel je živeti in to, da je naredil samomor, je beg ter neod-
govorno dejanje. Mogoče je bil on pripravljen, vsekakor pa nismo bili mi pripravljeni na to.
Svojcem ostane zgolj bolečina, občutek sramu in krivde, saj ne razumejo, zakaj je tako. Sprašujejo se, zakaj, kaj so spregledali, ali bi lahko pomagali in ali so oni krivi. Nujno morajo najti krivca, a resnico njihov ljubljeni odnese s sabo. Še težje je, če so pred tem izrečene besede, ki niso resnične in so le posledica jeze. Občutek, da se od nekoga nismo poslovili in je odšel, ne da bi mu povedali, kaj v resnici čutimo, boli in ubija.
Svojci umrlega, ki naredi samomor, najprej doživijo šok. Vse je zavito v meglico,
MODNI UTRINKI
Za lepe nohte ni treba vedno k strokovnjakom.
Za lepe nohte poskrbite kar doma
Ker so roke in nohti ogledalo človeka, jih je treba skrbno negovati in urejati. Prvi stik dveh ljudi je navadno stisk roke, zato poskrbite za mehko kožo in urejene, zdrave nohte. Svoje nohte lahko negujete sami doma, ali pa se prepustite razvajanju in roke zaupajte strokovnjakom. Če zaupate sebi, vam bodo nasveti morda prišli prav, kako še izboljšati domačo nego.
Pred začetkom si je roke treba temeljito umiti z vodo, lahko jih kar namočite za nekaj minut v mlačno vodo. Tako se bo koža malce zmehčala in bo nadaljnje delo lažje. Z brisačo roke obrišite do suhega in lahko se lotite nohtov. Na robove nanesite odstranjevalec obnohtne kožice ter počakajte, da se zmehča.
S pomočjo lesene palčke odstranite zmehčano kožo in jo nežno potisnite nazaj. Sledi piljenje. Nikar s pilico ne »žagajte« levo in desno, temveč se osredotočite na to, da začnete na desni strani, in pilite proti levi ali obratno. Sprva uporabite grobo stran pilice, ki omogoči, da z njo ustvarite želeno obliko nohta, nato z nežnejšo stranjo konico nohta zgladite. Za zgornji del uporabite gladko stran pi-lice, da površino nohta zgladite. Tako se bo tudi kasnejši nanos laka lepše prilagodil nohtu. Za odstranitev belega prahu, ki nastane s piljenjem, uporabite mehko krtačko in vodo.
Pred nanosom kreme za roke lahko uporabite nežen piling, ki bo odstranil odmrle celice. Za nahranitev kože
ni jasnih odgovorov, vse se zdi kot nočna mora, iz katere se bodo zdaj, zdaj zbudili. Temu sledi zanikanje, ker je vse skupaj tako zelo neverjetno, da preprosto ne more biti res. Nato nastopita žalost in bolečina, ki jima sledi občutek krivde. Hkrati pa večno spraševanje, zakaj, ter igranje z mislimi, da nismo videli, kaj se dogaja, da bi morali vedeti. Občutek krivde razjeda tako močno, da človeka pahne v depresijo, ki samo še bolj izčrpa. Na koncu se počutimo le izropano in osamljeno, ker nas je umrli zapustil. Postanemo jezni nanj, ker si je dovolil narediti
Na začetku se je težko sprijazniti s tem, da je otrok naredi samomor, ker je preveč odprtega in preveč je vprašanj brez odgovorov. A čas prinese svoje. Čustva, ki nastanejo ob tem, je treba izraziti. Vsekakor se je smiselno pridružiti kakšni podporni skupini in poiskati pomoč strokovnjaka (terapevta, svetovalca ...). Dostikrat se zgodi, da je bolečina ob izgubi tako močna, da se stvari drastično spremenijo, starša se ločita, se začneta omamljati, zbolita ali gresta celo tako daleč, da storita samomor. Čas res pozdravi vse rane, a brazgotine ostanejo za vedno, zato je ob pomoči veliko lažje.
to, ni več pomembno, zakaj je to naredil, le kako je mogel to narediti.
Razumeti nekoga, ki je naredil samomor, ni mogoče, četudi napiše poslovilno pismo. Vedeti moramo, da ni naša krivda. Mogoče smo k njegovi odločitvi dodali kanček, a odločitev je bila njegova. Večina staršev naredi za
svojega otroka, kar sami mislijo in upajo, da je najboljše in niso krivi za odločitev.
n <w ^m-m
8-12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
32/252 32 55,01 /519 mm
u	www.pirnat.si
Dr. Pimat d j.o.. Razlagava 23, Maribor
ÍÍ
PRAV(N)I KORAKI
Predkupna pravica
nato nanesite kremo, ki jo z masažo vtirajte tako dolgo, dokler se ta ne vpije. Za konec manikure je ostalo le še lakiranje nohtov. Najprej nanesite podlak, saj podaljša obstojnost laka, ko pa se ta dobro posuši, nanj nanesite najprej prvo plast barvnega laka, nato še drugo, saj dve plasti povečata obstojnost, ne smeta pa biti predebeli, saj se lahko pojavijo mehurčki, lak pa se ne posuši dobro. Za še večjo obstojnost in obrambo pred morebitnim krušenjem laka nanesite nadlak, za hitro sušenje pa lahko tudi serum, ki ga uporabite v obliki laka ali kapljic. Da bodo vaši nohti popolnoma suhi in brez prask, mirujte vsaj dvajset minut.
AŠ
Foto: SHERPA (arhiv NT)
Bralec nas je seznanil z naslednjo težavo: po starših sem podedoval nepremičnino, ki jo želim prodati. Šele zdaj sem opazil, da je v zemljiški knjigi vpisana tudi predkupna pravica v korist mojega pokojnega strica in še živeče tete. Kaj to pomeni? Lahko prodam nepremičnino?
Odgovor: Seveda, nepremičnino lahko prodate, saj predkupna pravica ne pomeni, da z nepremičnino ne morete ali ne smete razpolagati. Vendar morate, preden se posla lotite, preveriti, kako je z vknjiženo predkupno pravico. Predkupna pravica nastane na podlagi pogodbe ali zakona in zavezuje lastnika, da stvar, če jo želi prodati, najprej ponudi v prodajo predkupnemu upravičencu. Predkupni upravičenec lahko kupi od lastnika to stvar pod enakimi pogoji, pod katerimi bi lastnik to stvar prodal tretjemu. Lastnik stvari je torej v primeru predkupne pravice omejen pri izbiri svojega pogodbenega partnerja v primeru prodaje stvari. Pomeni, da mora stvar najprej ponuditi v prodajo predkupnemu upravičencu, šele, če se ta za nakup ne odloči, lahko ponudi stvar tretjemu. Lastnik mora torej upoštevati vrstni red pri prodaji stvari. Predkupna pravica je časovno omejena in ne more trajati v nedogled. Zakon določa, da predkupna pravica preneha s potekom časa, ki
Odgovor na vprašanje je podan teoretično glede na posredovane podatke in je izključno informativnega značaja. Z vsemi okoliščinami in podatki vašega primera nismo seznanjeni in ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne nepravilne ali napačne pravne nasvete, nasvet pa uporabljate izključno na lastno odgovornost. Za celovito pomoč svetujemo, da se osebno oglasite pri pravnem strokovnjaku.
je določen v pogodbi, s katero se predkupna pravica ustanovi, če pa čas trajanja ni določen, predkupna pravica preneha v roku petih let od sklenitve pogodbe (s katero je bila ustanovljena). Za strica, ki je že pokojen, lahko na podlagi izpiska iz mrliške matične knjige predlagate izbris vknjižene predkupne pravice. Za teto, ki je še živa, pa je postopek malo drugačen. Preveriti morate ali predkupna pravica sploh še velja. Morda je zaradi poteka časa ali v zakonu določenega petletnega roka že prenehala, čeprav je še vpisana v zemljiški knjigi. Če je prenehala, vrstnega reda pri prodaji niste dolžni upoštevati. V kolikor pa še velja, boste morali nepremičnino najprej ponuditi v prodajo teti. Teta se lahko svoji pravici tudi odpove. V tem primeru bo morala overiti zemljiškoknjižno dovolilo za izbris vknjižene predkupne pravice.
Morda velja omeniti tudi, da predkupna pravica ne pride v poštev pri drugih pravnih poslih, na podlagi katerih lahko prenesete lastninsko pravico na stvari (npr. pri darilu, menjavi ...), torej nepremičnino lahko brez sodelovanja predkupnega upravičenca podarite ali zamenjate. Seveda pa darilo ali menjava ne smeta biti le navidezen posel, s katerim bi želeli prikriti prodajo in s tem izigrati predkupnega upravičenca.
Mag. ANITA DOLINŠEK, pravnica
Vprašanja za pravnega strokovnjaka lahko pošljete na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na elektronski naslov te-dnik@nt-rc.si. Svoje vprašanje lahko sporočite tudi v tajništvo uredništva na telefon 4225-154.
~ 0per^er'!u
p^tffiSSsg
ali nas f^g® v- v^w^3 5
22
BORZA DELA / INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA
POMOŽNI GRADBENI DELAVEC - M/Ž; POMOŽNA GRADBENA DELA PRI IZGRADNJI STAVB. NEDOLOČEN ČAS. 3.11.2011; GRADNJE BOŽIČ. SPLOŠNA GRADBENA DELA. D.O.O., AŠKERČEVA ULICA15,3000 CELJE TESAR VGRADBENIŠTVD - M/Ž; OPAŽANJE, PODPIRANJE, DRDGA GRADBENA DELA. NEDOLOČEN ČAS. 3.11.2011; GRADNJE BOŽIČ. SPLOŠNA GRADBENA DELA. D.O.O.. AŠKERČEVA ULICA 15.3000 CELJE ZIDAR - M/Ž; ZIDANJE IN OMETAVANJE. DRUGA GRADBENA DELA. NEDOLOČEN ČAS. 3.11.2011; GRADNJE BOŽIČ. SPLOŠNA GRADBENA DELA. D.O.O.. AŠKERČEVA ULICA 15.3000 CELJE
DELO V PROIZVODNJI - M/Ž; PRIPRAVA SUROVIN, TEHTANJE, MEŠANJE, POLNJENJE PEČI, IZPUST TALINE IZ PEČI, SEJANJE, PAKIRANJE, ZLAGANJE VREČ. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE, 18.10.2011; EM0 FRITE PROIZVODNJA. TRGOVINA, STORITVE, D.0.0, MARIBORSKA CESTA 80, 3000 CELJE
DELAVEC V PROIZVODNJI - M/Ž; VAŠE NALOGE BODO OBSEGALI OPRAVLJANJE RAZNIH, FIZIČNO ZAHTEVNEJŠIH, NALOG, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 22.10.2011; TRENK-WALDER KADROVSKE STORITVE, D.O.O., LESK0ŠK0VA CESTA0E, 1000 LJUBLJANA DELAVEC BREZ POKLICA VOZNIK TOVORNEGA VOZILA C,E KATEGORIJE, NA PODROČJU ZAHODNE EVROPE - M/Ž; VOŽNJA TOVORNEGA VOZILA PO ZAHODNI EVROPI, NAKLADANJE, RAZKLADANJE, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC TER OSTALA DELA IZ OPISA DELOVNEGA MESTA TER NAVODILIH NADREJENEGA, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 12.12.2011; PETTY TRANSPORT D.0.0., GORNJA BISTRICA 110 C, 0232 ČRENŠ0VCI NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET) ČISTILKA - M/Ž; ČIŠČENJE TAL, MIZ, VRAT, OKEN, SANITARIJ, PRAZNJENJE KOŠEV, TER OSTALA DELA PO NAVODILIH NADREJENEGA. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE, 10.10.2011; ADECC0 H.R. D.0.0.; ADECC0 H.R. D.0.0., PE CELJE, ULICA XIV. DIVIZIJE 0,3000 CELJE S0RTIRECII. - M/Ž; OPRAVLJANJE VSEH DEL NA ROČNI IN STROJNI PRIPRAVI MATERIALA. SORTIRANJE MATERIALOV PO VRSTAH, KAKOVOSTI IN UPORABNOSTI, SORTIRANJE PAPIRJA IN PLASTIKE PO BARVI IN KVALITETI, IZLOČANJE NEČISTOČ (LES, TRAKOVI, TRANSPORT), PRIPRAVA MATERIALA ZA ODPREMO, SKRB ZA UREJENOST DELOVNEGA MESTA, DELO SE OPRAVLJA STOJE ZA TEKOČIM TRAKOM, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 3.11.2011; ADECC0 H.R. D.0.0.; ADECC0 H.R. D.0.0., PE CELJE, ULICA XIV. DIVIZIJE 0,3000 CELJE NEZNAN NAZIV
VARNOSTNIK - M/Ž; VAROVANJE PREMOŽENJA, VAR-N0STNIK/VARN0STNICA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.10.2011; SINTAL CELJE DRUŽBA ZA VAROVANJE PREMOŽENJA, D.0.0., CELJE, IPAVČEVA ULICA 22,3000 CELJE VOZNIK
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNEM PROMETU -M/Ž; VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNEM PROMETU, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 22.10.2011; TRANSPORT, GOSTINSTVO, NEPREMIČNINE IN TRGOVINA, BRANKO KOLENC, S.P., GAJI 40,3000 CELJE VOZNIK TOVORNJAKA - M/Ž; VOZNIK TOVORNJAKA, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 4 MESECE, 27.10.2011; GRADNJE ŽVEPLAN D.0.0., ULICA HEROJA LACKA 8,3000 CELJE VOZNIK TOVORNJAKA-STROJNIK TGM - M/Ž; VOZNIK TOVORNJAKA IN UPRAVLJANJE S TEŽKO GRADBENO MEHANIZACIJO, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 4 MESECE, 27.10.2011; GRADNJE ŽVEPLAN D.0.0., ULICA HEROJA LACKA 8.3000 CELJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA VOZNIK ŽIVIH ŽIVALI - M/Ž; VOŽNJA ŽIVALI, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 10.10.2011; VZREJA ŽIVALI UROŠ PENIČ S.P., PRELOŽNIKOVA ULICA 3,3212 VOJNIK VOZNIK - M/Ž; PREVOZ BLAGA. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.10.2011; POCINKOVALNICA, STORITVENO PODJETJE, D.0.0., BEŽIGRAJSKA CESTA 0.3000 CELJE SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
POMOŽNI ZAVAROVALNI ZASTOPNIK - CELJE - M/Ž; ISKANJE MOREBITNIH ZAVARAVANCEV, USPOSABUANJE ZA PRIDOBITEV DOVOLJENJA AZN, TERENSKO DELO, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 20.10.2011; GENERALI ZAVAROVALNICA D.D. LJUBLJANA, KRŽIČEVA ULICA 3,1000 LJUBLJANA
INŠTRUKTOR B KATEGORIJE - M/Ž; POUČEVANJE KANDIDATOV ZA B KATEGORIJO, VOZNIŠKI IZPIT, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 10.10.2011; AVT0Š0IA MAZZONI TRGOVINA, STORITVE, PREVOZI IN ŠPEDICIJA, D.0.0., LJUBLJANSKA CESTA 20.3000 CELJE PRODAJALEC
PRODAJALKA - M/Ž; PRODAJA OBUTVE IN TORBIC, SVETOVANJE STRANKAM PRI NAKUPU, UREJANJE PRODAJALNE. PREVZEMANJE BLAGA. SODELOVANJE PRI VSEH MARKETINŠKIH AKTIVNOSTIH PRODAJALNE, DRUGA DELA PO NALOGU NADREJENEGA, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 21.10.2011; FISHER INTERNATIONAL TRGOVSKO PODJETJE. D.0.0., ULICA IVANKE URANJEK 1,3310 ŽALEC
PRODAJALEC IN STREŽBA V BARU 0MW - M/Ž; PRODAJA BLAGA NA BENCINSKEM SERVISU IN STREŽBA V BARU OMW VIVA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 10.10.2011; MARTIN MAUKO S.P.; MARTIN MAUKO S.P.. PE BENCINSKI SERVIS OMV SLOVENIJA. LJUBLJANSKA CESTA 110, 3000 CELJE MIZAR
MIZAR - M/Ž; ROČNA IN STROJNA DELA V MIZARSKI DELAVNICI. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.10.2011; MIG NOTRANJA OPREMA. MIZARSTVO, INŽENIRING, D.0.0., VIŠNJA VAS 15 D. 3212 VOJNIK MIZAR - M/Ž; IZVRŠEVANJE ZAHTEVNEJŠIH MIZARSKIH DEL, IZDELAVA POHIŠTVA PO MERI, NOTRANJA OREME, OPREMA ZA LADJE. NEDOLOČEN ČAS. 20.10.2011; M 6 A PODJETJE ZA EXPORT-IMPORT, INŽENIRING IN TEHNOLOGIJO, D.0.0., CELJE, NUŠIČEVA ULICA 2,3000 CELJE PROMETNITEHNIK
ORGANIZATOR LOGISTIKE V MEDNARODNEM CESTNEM
TOVORNEM PROMETU - DISPONENT - M/Z; ORGANIZIRANJE IN NADZOR PREVOZOV, SPREMLJANJE IN VODENJE SKUPINE VOZNIKOV, SPREMLJANJE SPLETNIH BORZ NA-KLADOV, VODENJE EVIDENC, DAJANJE POROČIL DRUGA OPRAVILA PO NAVODILU NADREJENEGA, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 15.12.2011; PETTY TRANSPORT D.0.0., GORNJA BISTRICA 11GC. 9232 ČRENŠOVCI EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ZA OBMOČJE CELJA - M/Ž; TRŽENJE ZAVAROVALNIH STORITEV, NEDOLOČEN ČAS, 30.10.2011; PRIMA ZASTOPSTVO ZAVAROVALNA ZASTOPNIŠKA DRUŽBA D.0.0., PARTIZANSKA ULICA 19.1000 LJUBLJANA
EKONOMSKITEHNIK
RAČUNOVODJA - M/Ž; TAJNIŠKA DELA. KNJIŽENJE POSLOVNIH DOGODKOV. PREJETI RAČUNI, BANKA, BLAGAJNA. KOMPENZACIJE. NEDOLOČEN ČAS, 3.11.2011; ALUM DRAME PROIZVODNJA IN TRGOVINA D.0.0. CELJE, CESTA NA 0STR0ŽN0 2,3000 CELJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK ODVETNIŠKI KANDIDAT - M/Ž; PRIPRAVA IN ZASTOPANJE
V	ZAHTEVNEJŠIH GOSPODARSKIH IN CIVILNIH SPORIH, NEDOLOČEN ČAS, 25.10.2011; ŠIFRER ANDREJA - ODVETNICA. ŠKOFA MAKSIMILIJANA DRŽEČNIKA 9, 2000 MARIBOR
DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE V AMBULANTI - M/Ž; ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE V AMBULANTI, DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV, 20.10.2011; ZDRAVSTVENI DOM CELJE, GREGORČIČEVA ULICA 5.3000 CELJE
UE LAŠKO
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
MONTER STAVBNEGA POHIŠTVA - M/Ž; MONTER STAVBNEGA POHIŠTVA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 19.10.2011; JAN MONT - MONTAŽA STAVBENGA POHIŠTVA JANKO SELIČ, S.P., LESKOVCA 3 A. 3270 LAŠKO KUHINJSKI POMOČNIK - M/Ž; POMOČ V KUHINJI, DOLOČEN ČAS DO 30. 0. 2012, 19.10.2011; OSNOVNA ŠOLA PRIMOŽA TRUBARJA LAŠKO. TRUBARJEVA ULICA 20, 3270 LAŠKO
LESARSKI DELAVEC
LESARSKI DELAVEC - M/Ž; PRIPRAVA MATERIALA ZA STROJNO OBDELAVO, DELA PRI ROČNI OBDELAVI LESA, MANJ ZAHTEVNA DELA NA LESNOOBDELOVALNIH STROJIH, MANIPULIRANJE S POLIZDELKI IN KONČNIMI IZDELKI (ZLAGANJE IN PREKLADANJE MATERIALOV), VSA OSTALA DELA PO NALOGU NADREJENIH V SKLADU S SPOSOBNOSTMI, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 13.11.2011; PARON LESNA INDUSTRIJA D.0.0., SPODNJA REČICA 100, 3270 LAŠKO MIZAR
MIZAR - M/Ž; PRIPRAVA IN NASTAVITEV LESNOOBDELOVALNIH STROJEV ZA DELO, ZAHTEVNA DELA PRI OBDELAVI LESA, ZAHTEVNA DELA PRI IZDELAVI POHIŠTVA PO NAROČILIH, DELO NA LESNOOBDELOVALNIH STROJIH, MANIPULIRANJE S POLIZDELKI IN KONČNIMI IZDELKI, PRIPRAVLJANJE ELEMENTOV ZA SESTAVO, SESTAVLJANJE ELEMENTOV IN SKOPOV POHIŠTVA V TOVARNI IN NA TERENU, PREVOZ IZDELKOV DO KONČNEGA KUPCA, KONČNA KONTROLA IZDELKA, OSTALA DELA PO NALOGU NADREJENIH V SKLADU S SPOSOBNOSTMI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 0.11.2011; PARON LESNA INDUSTRIJA D.0.0.., SPODNJA REČICA 100,3270 LAŠKO UPRAVLJALEC LESNOOBDELOVALNEGA STROJA - M/Ž; PRIPRAVLJANJE IN NASTAVITVE LESNOOBDELOVALNIH STROJEV ZA DELO, DELO NA LESNOOBDELOVALNIH STROJIH, ZAHTEVNA DELA PRI OBDELAVI LESA, ZAHTEVNA DELA PRI IZDELAVI POHIŠTVA IN PRI IZDELAVI VZORCEV, ZAHTEVNO VRTANJE, ŽAGANJE, BRUŠENJE IN REZKANJE. MANIPULIRANJE S POLIZDELKI IN KONČNIMI IZDELKI, VSA OSTALA DELA PO NALOGU NADREJENIH V SKLADU S SPOSOBNOSTMI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 13.11.2011; PARON LESNA INDUSTRIJA D.0.0... SPODNJA REČICA 100,3270 LAŠKO LESARSKI TEHNIK
VZORČNI MIZAR - M/Ž; PRIPRAVA IN NASTAVITEV LESNOOBDELOVALNIH STROJEV ZA DELO, ZAHTEVNA DELA PRI OBDELAVI LESA, ZAHTEVNA DELA PRI IZDELAVI POHIŠTVA PO NAROČILIH IN PRI IZDELAVI VZORCEV, DELO NA LESNOOBDELOVALNIH STROJIH, UPRAVLJANJE ZAHTEVNIH PROIZVODNIH UNIJ, IZDELOVANJE ŠABLON, MODELOV, VZORCEVIN DELOVNIH PRIPOMOČKOV, STROJNO BRUŠENJE IN VZDRŽEVANJE REZIL, MANIPULIRANJE S POLIZDELKI IN KONČNIMI IZDELKI. PRIPRAVLJANJE ELEMENTOVZA SESTAVO, NAJZAHTEVNEJŠE SESTAVLJANJE KONČNIH IZDELKOV, KONČNA KONTROLA IZDELKA, MONTIRANJE IN SERVISIRANJE IZDELKOV NA TERENU, OSTALA DELA PO NALOGU NADREJENIH V SKLADU S SPOSOBNOSTMI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 0.11.2011; PARON LESNA INDUSTRIJA D.0.0... SPODNJA REČICA 100,3270 LAŠKO RAČUNALNIŠKITEHNIK PROGRAMER JAVA - M/Ž; PROGRAMIRANJE, PODROČJE DELA: INTERNET-APLIKACIJE, PODATKOVNE BAZE, POSLOVNI SISTEMI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 27.10.2011; l-ROSE, PODJETJE ZA EKONOMSKE IN RAČUNALNIŠKE STORITVE D.O.O., JAGOČE 3,3270 LAŠKO UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA
STROKOVNI DELAVECVTEHNIČNIH SLUŽBAH -M/Ž; SKRB ZA IZVAJANJE TEHNIČNIH TER POŽARNOVARNOSTNIH PREDPISOV, PREDPISOV IZ VARNOSTI IN ZDRAVJA PRIDELU, VAROVANJA OKOLJA, SKRB ZA PRAVOČASNO JAVLJANJE PODATKOV IN NAPOVEDI ZA OKOLIŠKE DAJATVE, NADZOR NAD INVESTICIJSKIMI IN VZDRŽEVALNIMI DELI, PRIPRAVA RAZPISOV IN OCENA PONUDB, ANALIZA UČINKOVITOSTI FUNKCIONIRANJA STROJNE OPREME, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 19.10.2011; THERMANA D.D.. DRUŽBA DOBREGA POČUTJA, ZDRAVILIŠKA CESTA 0,3270 LAŠKO
UE MOZIRJE
SKLADIŠČNIK
SKLADIŠČNIK - M/Ž; PREVZEM IN IZDAJA ARTIKLOV
V	SKLADU Z NAROČILI IN DOBAVNIMI DOKUMENTI.,
DOLOČEN CAS, 3 MESECE, 28.10.2011; PFEIFER PREVOZNIŠTVO, TRGOVSKO IN LESNO PREDELOVALNO PODJETJE, D.O.O., PRIHOVA 21,3331 NAZARJE PROFESORVIOLINE
UČITELJ VIOLINE - M/Ž; POUČEVANJE VIOLINE IN S TEM POVEZANA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 24.10.2011; GLASBENA ŠOLA NAZARJE, ZADREČKA CESTA 37,3331 NAZARJE
UE SLOVENSKE KONJIČ!"
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
POLAGANJE TOPLOTNE IZOLACIJE, DELO V NEMČIJI - M/ Ž; POLAGANJE TOPLOTNE IZOLACIJE IN PODOBNA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 28.10.2011; IGOR KOMRAKOV S.P.. GRADBENA DELA IN DRUGE STORITVE, MESTNI TRG 3 A. 3210 SLOVENSKE KONJICE DELAVEC BREZ POKLICA VOZNIKTOVORNEGA VOZILA C,E KATEGORIJE, NA PODROČJU ZAHODNE EVROPE - M/Ž; VOŽNJA TOVORNEGA VOZILA PO ZAHODNI EVROPI, NAKLADANJE, RAZKLADANJE, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC TER OSTALA DELA IZ OPISA DELOVNEGA MESTA TER NAVODILIH NADREJENEGA, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, O MESECEV, 12.12.2011; PETTY TRANSPORT D.O.O.. GORNJA BISTRICA 110 C. 9232 ČRENŠOVCI NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET) SKLADIŠČNI MANIPULANT - M/Ž; KOMISIONIRANJE IN RAČUNALNIŠKO SLEDENJE BLAGA V SKLADIŠČU, RAZKLADANJE IN NAKLADANJE TER OSTALA DELA PO NALOGU NADREJENEGA., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 27.10.2011; ADECCO H.R. D.O.O.; ADECCO H.R. D.O.O.. PE CELJE, ULICA XIV. DIVIZIJE 0,3000 CELJE SKLADIŠČNI DELAVEC- M/Ž; DOVOZ OSTRUŽKOV. MULJA, KARTONA IN PRAZNE EMBALAŽE, KOSOV IN PROIZV. ODDELKOV, - DOVOZ PRAZNE EMBALAŽE, KOSOV V PROIZV. ODDELKOV, IZDAJA IN ODPISOVANJE MATERIALA, SPREMLJANJE IZDANIH KOLIČIN, KOLIČINSKA KONTROLA PRISPELEGA MATERIALA, OZNAČEVANJE PROIZVODOV IN IZDELKOV. VZDRŽEVANJE ČISTOČE IN UREJENOSTI VILIČARJA, POPISOVANJE CMR ODPREMA IN PREVZEM, OPRAVLJA DRUGA DELA PO NAVODILIH NADREJENIH, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 3.11.2011; ADECCO H.R. D.0.0.; ADECCO H.R. D.O.O., PE CELJE, ULICA XIV. DIVIZIJE O, 3000 CELJE VARNOSTNIK
VARNOSTNIK - M/Ž; FIZIČNO VAROVANJE OBJEKTOV Z OBHODI, INTERVENCIJA V PRIMERU VLOMNEGA ALI POŽARNEGA ALARMA, VHODNO IZHODNA KONTROLA NA VAROVANEM OBJEKTU.... VARNOSTNIK/VARNOSTNICA, NEDOLOČEN ČAS, 31.10.2011; HWA-RANG VARNOSTNI INŽENIRING IN VAROVANJE D.0.0. CESTA NA ROGLO H/J, ZREČE, CESTA NA ROGLO 11 J, 3214 ZREČE VOZNIK
VOZNIK V MEDNARODNEM PROMETU - M/Ž; VOZNIK TOVORNJAKA V DOMAČEM IN MEDNARODNEM PROMETU, NEDOLOČEN ČAS, 22.10.2011; MUSTAPIC FRIGO, MEDNARODNI TRANSPORT, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O.. MESTNI TRG 18.3210 SLOVENSKE KONJICE ZDRAVSTVENI TEHNIK ZDRAVSTVENI TEHNIK - PRIPRAVNIK - M/Ž; DELO V PEDIATRIČNI AMBULANTI, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 22.10.2011; ZASEBNAPEDIATRIČNA AMBULANTA DAMIR DABRANIN, DR.MED., SPECIALIST PEDIATER, MESTNI TRG 17.3210 SLOVENSKE KONJICE VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA RAČUNOVODJA VI - M/Ž; RAČUNOVODJA OPRAVLJA NALOGE, DOLOČENE S PREDPISI, S PRAVILNIKOM O SISTEMIZACIJI DELOVNIH MEST OŠ OB DRAVINJI IN PRAVILNIKOM O RAČUNOVODSTVU TER V SKLADU Z NAVODILI VODSTVA ZAVODA. PROGRAM DEL IN NALOG SESTAVLJAJO PREDVSEM NALOGE, POVEZANE Z ORGANIZACIJO IN IZVAJANJE RAČUNOVODSKO-KNJIGOVODSKE-GA POSLOVANJA ZAVODA. NEDOLOČEN ČAS, 19.10.2011; OSNOVNA ŠOLA OB DRAVINJI, ULICA DUŠANA JEREBA 1, 3210 SLOVENSKE KONJICE DOKTORDENTALNEMEDICINE DOKTOR DENTALNE MEDICINE Z OPRAVLJENIM STROKOVNIM IZPITOM - M/Ž; VSA DELA DOKTORJA DENTALNE MEDICINE V ZOBNI AMBULANTI, NEDOLOČEN ČAS, 31.10.2011; ZDRAVSTVENI DOM SLOVENSKE KONJICE, MESTNI TRG 17.3210 SLOVENSKE KONJICE
UE ŠENTJUR PRI CELJ~U~
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
POMOČNIK MEHANIKA - M/Ž; POMOČNIK MEHANIKA, VULKANIZERSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 3.11.2011; G6K AVTO, SERVIS IN PRODAJA VOZU, D.O.O.. CESTA KOZJANSKEGA ODREDA 18,3230 ŠENTJUR POLAGANJE GIPS PLOŠČ - M/Ž; POLAGANJE GIPS PLOŠČ IN ARMSTRONG STROPOV, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 22.10.2011; POLAGANJE GIPS PLOŠČ ANDREJ KAVKA S.P., ULICA I. CELJSKE ČETE 22,3230 ŠENTJUR POMOŽNI DELAVEC
MONTER STROJNIH INŠTALACIJ - M/Ž; MONTER STROJNIH INŠTALACIJ, NEDOLOČEN ČAS, 20.10.2011; MONTEH PLUS MONTAŽA, SERVIS, TRGOVINA, D.O.O.. LJUBLJANSKA CESTA 32.3230 ŠENTJUR KLJUČAVNIČAR - M/Ž; VZDRŽEVALNA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 20.10.2011; MONTEH PLUS MONTAŽA, SERVIS, TRGOVINA, D.0.0., LJUBLJANSKA CESTA 32,3230 ŠENTJUR NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 2 LET) POMOŽNI GRADBENI DELAVEC PRI VRTALNIH GARNITURAH - M/Ž; POMOČ PRI UPRAVLJANJU VRTALNIH GARNITUR, POMOŽNA DELA PRI HIDROGRADNJAH. ASFALTIRANJU, POLAGANJU ROBNIKOV IN DRUGIH BETONSKIH IZDELKOV, VRTANJU IN KOPANJU JAŠKOV, GRADNJI VODNJAKOV IN DRUGIH GRADBENIH DELIH PRI NIZKIH GRADNJAH, NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEV. DRUGE NALOGE PO ODREDBI DIREKTORJA OZ. VODJE DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 21.10.2011; VILKOGRAD. NIZKE GRADNJE, D.O.O.. ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A. 3230 ŠENTJUR VARILEC
VARILEC - M/Ž; VARJENJE KOVINSKIH CEVI PRI IZDELAVI PREBOJEV IN DRUGA VARILSKA DELA, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEV, DRUGE NALOGE PO ODREDBI DIREKTORJA OZ. VODJE DEL.LAHKO 3. ALU 4. STOPNJA ALI PRIUČEN VARILEC (TEČAJ ZA VARILACA), DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 31.10.2011; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O.. ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8A.3230 ŠENTJUR KLJUČAVNIČAR
CEVAR - M/Ž; MONTAŽA CEVNIH SISTEMOV - V AVSTRIJI IN NEMČIJI, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 22.10.2011; JUMA, ANDREJ JURY S.P., KLJUČAVNIČARSTVO, LAZE PRI DRAMLJAH 29,3222 DRAMLJE DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS) STROKOVNI SODELAVEC VII/2 (III) - ŠIFRA DELOVNEGA MESTA J017138 - M/Ž; VODENJE IN IZVAJANJE OPERATIVNIH DEL NA PODROČJU NEMEDICINSKIH DEJAVNOSTI V ZD ŠENTJUR- RAČUNOVODSTVO, PLAN IN ANALIZE, INVESTICIJE, NEDOLOČEN ČAS, 24.10.2011; ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR, CESTA LEONA DOBROTINŠKA 3 B, 3230 ŠENTJUR
DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA
(VS)
VODJA RAZVOJA - M/Z; DOLOČANJE TEHNOLOGIJE DELOVNIH PROCESOV IN NORMATIVOV, PREDLAGANJE NOVIH TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV, PRIPRAVA ORGANIZACIJSKIH PREDPISOV IN NAVODIL ZA DELO, IZDELAVA
TEHNIČNE DOKUMENTACIJE, KONTROLA KAKOVOSTI IN PREDLAGANJE IZBOLJŠAV. STROJEGRADNJA, PRIPRAVA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE ZA VARSTVO INDUSTRIJSKE LASTNINE, IZDELAVA KALKULACIJ. VODENJE INOVACIJSKE DEJAVNOSTI V DRUŽBI, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, DRUGE NALOGE PO ODREDBI DIREKTORJA, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV OZ. MOŽNOST PODALJŠANJA, 31.10.2011; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O.. ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A. 3230 ŠENTJUR
UE ŠMARJE PRI JELŠAH~
DELAVEC BREZ POKLICA
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA C,E KATEGORIJE, NA PODROČJU ZAHODNE EVROPE - M/Ž; VOŽNJA TOVORNEGA VOZILA PO ZAHODNI EVROPI, NAKLADANJE, RAZKLADANJE, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC TER OSTALA DELA IZ OPISA DELOVNEGA MESTA TER NAVODILIH NADREJENEGA, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, O MESECEV, 12.12.2011; PETTY TRANSPORT D.O.O.. GORNJA BISTRICA 110 C. 9232 ČRENŠOVCI POMOŽNI DELAVEC
VOZNIK U MEDNARODNEM TRANSPORTU - M/Ž; VOZNIK, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, NEDOLOČEN ČAS, 10.11.2011; TRANS DE-JUS. PREVOZNIŠTVO, DENIS JUS S.P., KVEDROVA ULICA 0,3250 ROGAŠKA SLATINA VOZNIK
VOZNIK KAMIONA - M/Ž; VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNARODNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 28.10.2011; AVTOPREVOZNIŠTVO VLADIMIR MUŽERLIN S.P..GORNJAVAS 14,3231 GROBELNO KLJUČAVNIČAR
SESTAVLJANJE KOVINSKIH KONSTRUKCIJ - M/Ž; KLJUČAVNIČARSKA DELA V DELAVNICI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.10.2011; MKV MONTAŽA PROIZVODNJA, STORITVE, TRGOVINA D.O.O.. ROGAŠKA CESTA 23 , 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH ELEKTRIKAR ENERGETIK ZLAGANJE IN MONTIRANJE ELEKTRO OMARIC - M/Ž; ZLAGANJE IN MONTIRANJE, SESTAVLJANJE ELEKTROO-MARIC, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 21.10.2011; KAR MOTO. TRGOVINA Z AVTOMOBILI IN AVTOMOBILSKIMI DELI, D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 42,3250 ROGAŠKA SLATINA
UE VELENJE
DELAVEC BREZ POKLICA
GRADBENI DELAVEC - M/Ž; MONTAŽA ODROV, ZIDARSKA DELA. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 19.10.2011; GRADBENIŠTVO, JOKA STANKOVIČ S.P., STANTETOVA ULICA 3, 3320 VELENJE
NK DELAVEC - M/Ž; DELO V GRADBENIŠTVU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 19.10.2011; PEKARSTVO OAZA, LESARSTVO IN GRADBENIŠTVO, D.O.O.. PODKRAJ PRI VELENJU 29 A, 3320 VELENJE KUHAR
KUHAR - M/Ž; V SKLADU Z NAROČILOM PRIPRAVI ALI IZDELA HLADNE ALI TOPLE JEDI TER SLADICE PO MENIJIH ALI PO JEDILNEM LISTU, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 18.10.2011; OKREPČEVALNICA "PRI BRIGITI", GOSTINSKE STORITVE, D.O.O., SEL019 A. 3320 VELENJE MESAR
MESAR - M/Ž; PRODAJA MESA IN MESNIH IZDELKOV, PRIPRAVA MESNIH IZDELKOV ZA PRODAJO, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 20.10.2011; POSLOVNI SISTEM MERCATOR D.D.. DUNAJSKA CESTA107,1000 LJUBLJANA ELEKTROTEHNIK
MONTER STROJNO ENERGETSKIH NAPRAV - M/Ž; MON TAŽA.DEMONTAŽA.BEMONT.VZDRŽEVANJE STROJNIH IN ENERGETSKIH NAPRAV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 13.11.2011; ELMECCO, ENERGETIKA IN AVTOMATIKA, D.O.O.. KARDELJEV TRG 3.3320 VELENJE INŽENIR ELEKTROTEHNIKE PRODAJNI INŽENIR / VODJA PROGRAMA OMRON - M/Ž; RAZISKAVA TRGA, PRIPRAVA IN ORGANIZACIJA PRODAJNIH STRATEGIJ, OBISKI STRANK, SODELOVANJE PRI TRŽNEM RAZVOJU PODJETJA, DOSEGANJE INDIVIDUALNIH IN SKUPNIH CILJEV. NEDOLOČEN ČAS, 20.10.2011; MIEL ELEKTRONIKA, D.O.O.. EFENKOVA CESTA 01.3320 VELENJE
INŽENIR STROJNIŠTVA
VODJA IZMENE - M/Ž; ODGOVORNI BOSTE ZA VODENJE, RAZPOREJANJE, ORGANIZIRANJE, KOORDINACIJO IN NADZOR DELA IZMENE IZVAJANJE VSEH OPERACIJ V SKLADU S TEHNOLOŠKO, KONTROLNO IN DELOVNO DOKUMENTACIJO, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 28.10.2011; PLASTIKA SKAZA. PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., SELO 20A, 3320 VELENJE
UE ŽALEC
ZIDAR
VOZNIK KAMIONA - M/Ž; VOZNIK TOVORNJAKA, ZIDAR, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 22.10.2011; SI MM GRAD, GRADBENIŠTVO IN STORITVE. D.O.O., TRG 7.3312 PREBOLD STROJNITEHNIK
OBLIKOVALEC KOVIN - M/Ž; POSLUŽEVANJE STROJEV ZA OBDELAVO KOVIN, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 22.10.2011; BASTL-REDUKTOR PROIZVODNO TRGOVSKO PODJETJE D.O.O., LOČICA OB SAVINJI 30 A, 3313 POLZELA
INŽENIR STROJNIŠTVA
VODJA OBRATA - M/Ž; ODGOVORNI BOSTE ZA VODENJE, RAZPOREJANJE, ORGANIZIRANJE,. KOORDINACIJO IN NADZOR DELA V OBRATU MONTAŽNE DELAVNICE PLASTIČNIH IZDELKOV IZVAJANJE VSEH OPERACIJ V SKLADU S TEHNOLOŠKO, KONTROLNO IN DELOVNO DOKUMENTACIJO., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.10.2011; APLAST PROIZVODNJA IN TRGOVINA D.O.O.. PETROVČE 115 A, 3301 PETROVČE
EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST
SAMOSTOJNI KOMERCIALIST - M/Ž; SAMOSTOJNO ISKANJE NOVIH PRODAJNIH PRILOŽNOSTI TER VZPOSTAVLJANJE NEPOSREDNIH KONTAKTOV S POTENCIALNIMI NAROČNIKI - POGAJANJA IN ODGOVORNOST ZA DOSEGANJE ZASTAVLJENIH REZULTATOV - VZDRŽEVANJE STIKOVZ ŽE OBSTOJEČIMI NAROČNIKI - SAMOSTOJNA PRIPRAVA IN PREDSTAVITEV PONUDB TER SKLEPANJE KOMERCIALNIH DOGOVOROV - ODGOVORNOST ZA ŠIRITEV PRODAJNEGA PROGRAMA NA TUJEM TRGU - PROUČEVANJE, ANALIZA TUJEGA TRGA TER SPREMLJANJE KONKURENCE, NEDOLOČEN ČAS, 3.11.2011; TERMO SHOP D.O.O.. TRGOVINA IN INŽENIRING ZA TOPLOTNO IN HLADILNO TEHNIKO, RIMSKA CESTA 170,3311 ŠEMPETERVSAVINJSKI DOLINI PROFESOR KITARE
UČITELJ KITARE - M/Ž; POUČEVANJE KITARE IN OPRAVLJANJE S TEM POVEZANIH NALOG, DOLOČEN ČAS, 10 MESECEV OZ. 31.8.2012, 20.10.2011; GLASBENA ŠOLA "RISTO SAVIN" ŽALEC, AŠKERČEVA ULICA 9,3310 ŽALEC PROFESORGLASBENEVZGOJE UČITELJ(ICA) NAUKA O GLASBI - M/Ž; POUČEVANJE NAUKA O GLASBI NA MATIČNI ŠOLI IN DISLOCIRANIH ODDELKIH, DOLOČEN ČAS, 20.10.2011; GLASBENA ŠOLA "RISTO SAVIN" ŽALEC, AŠKERČEVA ULICA 9,3310 ŽALEC PROFESOR KLAVIRJA UČITELJ KLAVIRJA IN KOREPETITOR - M/Ž; POUČEVANJE KLAVIRJA IN KOREPETIRANJE NA MATIČNI ŠOLI IN OPRAVLJANJE S TEM POVEZANIH NALOG., DOLOČEN ČAS, 20.10.2011; GLASBENA ŠOLA "RISTO SAVIN" ŽALEC, AŠKERČEVA ULICA 9.3310 ŽALEC
STROJI
HITRI KREDITI
9.30 (in 16.00) Muzej novejše zgodovine Celje
17.00 Knjižnica Velenje
18.00 Knjižnica Šentjur
18.00 Velenjski grad
Živeti v Celju
demonstracija obrtnika čevljarja Antona Mužiča
Pravljice v angleščini
pripovedovala bo Romana Bonno
Resnica v besedah, pravica v dejanjih
predavanje dr. Karla Gržana in ddr. Igorja Grdine
Klepet pod arkadami
gost večera Andrej Kuzman
19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Ekvador in Galapagos
potopisno predavanje Francija Horvata
19.00 Mestni kino Metropol
Okrogla miza o fotografiji v digitalnih časih
predstavitev knjige Zagovor podob avtorjev Mateja Peljhana, Jureta Kravanje in Dušana Rutarja
19.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin
Od grmade do »Bradavičarke«
predava Astrid Havliček - Tili
19.30 Glasbena šola Velenje Slowind, slovenski pihalni ansambel
za abonma in izven
SREDA, 19. 10.
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Pravljica pri Mišku Knjižku
pravljične dogodivščine z Mojco
17.00 Knjižnica Velenje
Veliki pulover malega medveda
ura pravljic, pripoveduje Vesna Gaber Podhovnik
19.19 Knjižnica Velenje
Zelene laži
predava Mišo Alkalaj
19.30 SLG Celje
Miha Nemec, Nejc Valenti: Liferanti
gostovanje Gledališča Glej in SNG Nova Gorica
19.30 Narodni dom Celje
Deset zapovedi
glasbeno-literarno-scenski projekt Glasbenega gledališča Gabriel (Celovec) in HKC
19.30 Kulturni center Laško
Ansambel Stanka Petriča
abonma Mavrica polk in valčkov, gost Brane Klavžar
ČETRTEK, 20. 10.
9.30 (in 16.00) Muzej novejše zgodovine Celje
Živeti v Celju
Uo 4.500
|a upokojene? ■ g agojgng 10
CI, Ljubljanskac, 71
4.0 3.7.33 3.7
PRODAM
OBRAČALNIK pajek, širina 350, prodam.
Telefon 041 245-894.	Š 471
NAKLADALNIK gnoja H 4 prodam ali menjam za kravo, dobro molznico. Telefon 041 251-189.	4116
KUPIM
TRAKTOR Zetor, Imt ali Ursus kupim. Telefon 041 678-130.	p
PLUG, po možnosti Imt 12, kupim. Telefon 041 245-894.	Š 471
PRIREDITVE
TOREK, 18. 10.
POSEST
PRODAM
OSTROŽNO. Vrstno hišo v IV. gradbeni fazi, velikost 130 m2, prodam za 120.000 EUR. Telefon 041 389-238. 3978 MANJŠO kmetijo, približno 2,5 ha, 20 km iz Celja, 500 m nadmorske višine, prodam za 59.000 EUR. Telefon 041 537-954, popoldan.	3983
SVETINA, Javornik. Ugodno prodam bivalni vikend. Telefon 041 847-093. 3994
16.00 Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec
16.00 Mestna knjižnica Šoštanj Preden gremo spat
pravljico pripoveduje Marjetka Blatnik
16.00 Knjižnica Šentjur -Dobje
17.00 Osnovna šola Lava
demonstracija obrtnika krojača Franja Podbregarja
Celeia - mesto pod mestom
javno vodstvo po razstavi
Enota
Ura pravljic
Bistvo očem skrito, srcu odkrito
odprtje V. vseslovenske osnovnošolske razstave fotografij
18.00 Knjižnica Šentjur
ddr. Igor Grdina: Josip Ipavec in slovenska moderna
glasbeno-literarni večer, ob 90-letnici smrti skladatelja Josipa Ipavca
19.00 Celjski dom
O pomočeh in izcelitvah po duhovni poti
informativno predavanje s pomočjo učenja Bruna Groeninga
20.00 Celjski mladinski center Okusi in doživetja sveta: Slovenske tradicionalne jedi - Štajerska
predstavitev hrane, vin in kulture; večer bo povezoval Drago Medved
KINO
PLANET TUS
Spored 18. in 19. 10. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Smrkci - animirana družinska komedija 3D, sinh. 15.50, 18.10
Oskrbnik - družinska komedija 17.50
Johnny English 2 - komedija 16.05, 18.20, 20.40 Prijatelja samo za seks - romantična komedija 16.15, 18.45, 21.15 Medvedek Pu - animirani družinski film 15.40, 17.30
Noč morskih psov - grozljivka, 3D
19.10, 20.30, 21.30 Lahko noč, gospodična - drama 20.00
Kateri je pravi - komedija 16.25, 18.40, 21.00 Morilska elita - akcijski triler 16.20, 18.50, 21.20 Sanjska hiša - triler 16.10, 18.25, 20.35
SREDA in ČETRTEK 20.00 Kako sem preživel to poletje - drama
www.radiocelje.com
NOVI TEDNIK
MALI OGLASI / INFORMACIJE
23
Težko je življenje, ki ga
usoda narekuje, in često je drugačno od načrtov, ki jih srce kuje.
ZAHVALA
Ob izgubi drage hčerke, sestre, svakinje, tete in življenjske sopotnice
EVE PAHOLE
(23. 12. 1958 - 5. 10. 2011)
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani. Še posebej hvala g. župniku Alojzu Kačičniku in cerkvenim pevcem s Ponikve, pogrebnima službama Zagajšek in Gekott, g. Janku Cerkveniku in govorniku g. Gračnerju s Planine za ganljive besede ob grobu.
Vsi njeni žalujoči: Lojze, mama, bratje in sestra z družinami
4100
NADSTANDARDNO hišo, letnik 2003, v naselju Hruševec v Šentjurju, prodam. Hiša ima 250 m2 bivalne površine in leži na parceli 905 m2. Informacije po telefonu 040 577-990.	4071
STANOVANJE
AKUSTIKA
PRODAM
ODDAM
GARSONJERO, Brodarjeva 2, Celje, oddam.
Telefon 031 209-939. 4028 STANOVANJE, delno opremljeno, primerno za tri osebe, v Celju, oddam v najem za nedoločen čas. Telefon 051 329-450.
4061
GARAŽA
*o *
3&K
ZLATARNA KRAGOLNK
vzla3arnikragolnik
v crnrcENTRu celje
VAM NUDIMO ZELO UGODEN ODKUP ZA VSE VRSTE STAREGA ZLATA IN SREBRA
KRAGOLNIK&KRAGOLNIKd.ao^ Kettejeva 12, Celje
PRODAM
GARAŽNO mesto v garažni hiši Glazija prodam ali oddam. Telefon 031 652-463.
4062
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
DARS d. d.
PRODAJA STANOVANJSKO ENOTO
v izmeri 26 m2na naslovu Slomškova 5 a, Slovenske Konjice
Razpis javnega zbiranja ponudb za prodajo je objavljen na spletni strani www.dars.si in v razgla-snem delu Uradnega lista RS z dne 14. 10. 2011.
Izhodiščna vrednost prodaje je 40.000 EUR. Dodatne informacije na naslovu nepremicnine@dars.si ali na tel. št. 01/300-99-20.
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustila draga mama, babica, sestra in teta
FRANČIŠKA MAJCEN
iz Trubarjeve ulice 41 v Laškem, zadnja leta življenja je bivala v domu ostarelih v Loki pri Zidanem Mostu
(27. 1. 1924 - 5. 10. 2011)
Iskreno se zahvaljujemo negovalnemu osebju doma v Loki, vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Lepa hvala gospe Petri za izrečene besede slovesa, laškemu pevskemu zboru za odpete žalostinke, kaplanu g. Klemnu za opravljen pogrebni obred, g. Marku Mastnaku za odigrano Tišino ter vsem pogrebcem Komunale Laško. Še enkrat se zahvaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje in sveče za na grob.
Vsi njeni
OTROŠKO diatonicno harmoniko ugodno prodam. Telefon 040 611-212. 4095
BIKCE in teličke simentalce, težke od 100 do 200 kg, prodam. Telefon 031 559-820.
4096
ŠEST pujsov, težkih 35 kg, prodam. Telefon 041 395-213.	4117
PSE, čistokrvne mladiče: labradorec, zlati prinašalec, bernski planšar, nemški ovčar, prodam. Ogled obeh staršev. Telefon 031 571-469.	4127
PRODAM
PUJSE, težke od 90 do 180 kg, mesni tip, ugodno prodamo. Možnost dostave. Telefon 041 655-528.	Š 447 NEMŠKE ovčarje, čistokrvne, stare 10 tednov, prodam. Telefon (03) 5730-898, 031 559-502. 4094 NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02] 582-1401. p
KUPIM
VSE vrste krav in telic, za izvoz, plačilo takoj, odkupujemo. Telefon 040 647-223.
Š 261
KRAVE, telice, suhe in debele, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. Š 442 KRAVE in telice za zakol kupim. Telefon 031 743-351.	3945
DVA bika, težka od 200 do 350 kg, kupim.
Telefon 031 612-597.	4080
TELICO za nadaljnjo rejo, težko od 300 do 400 kg, kupim Telefon (03) 5772-940.
4103
ZRAČNO suhe hrastove »fosne« in deske, debelina 3,5 cm, avtomobilsko prikolico, dvoosno, z zavorami in nadgradnjo, nosilnost 3 t, prodam. Telefon 051 324-461.
4081
SUHA metrska drva, Zg. Savinjska, in kostanjeve kole za pašnike, 180 cm, prodam. Telefon 070 744-487.	p
INVALIDSKI skuter, akumulatorski, močnejši, 10 km/h, do 150 kg nosilnosti in do 20 km dometa, nov, ugodno prodam. Telefon 030 251-600.	p
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
BUKOVA drva, 20 m, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 342-087. L 328
BIO krompir, žganje, mošt, korenje, jabolčni kis, harmoniko in mlin za grozdje prodam. Telefon 041 866-611, 041 805-118.
4111
SUHA bukova drva prodam. Telefon 031 465-719.	4109
SUHA bukova drva, 190 EUR/klaftra, prodam. Telefon 031 779-950. 4115
DROBNA suha bukova drva, primerna za štedilnik, ugodno prodam. Informacije po telefonu 041 668-981.	p
IZOLACIJO vlažnih hiš, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela izvajamo z 10-letno garancijo. Hak plus, d. o. o., Dobrovnik 13, 9223 Dobrovnik, telefon 041 675039.	n
H!TRO NAROČITE
4103
KMETIJSKI I PRIDELKI j	I
NOVI TEDNIK
PRODAM
CIPRESE za žive meje, navadne in smaragd ter pušpan, prodam. Telefon 041 573863.	4047
OSTALO
Dodatni
i pri plačilu naročnine vnaprej;
PRODAM
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	p
METRSKA bukova drva, cena 200 EUR/klaftra, po dogovoru možen tudi razrez, cena za razrezana drva je 220 EUR, prodam. Telefon 031 346-299. 3886 DRVA, mešana, okolica Rimskih Toplic, 40 EUR/m3, prodam. Telefon 031 734-017.
L 321
VISOKO kakovostne bukove brikete Fishner in drva iz sušilnice, dostava, prodam. Telefon 051 828-683.	n
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
ROZOR	POZOR
^^^^^ s prilogo TV-OKNO!
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti ii sneta glasbe in zabava.
NOVI TEDNIK
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 masacav
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8t70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Računalniški prelom: Igor Šarlah
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejic Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Z^M^Wt IV-t-t t V
SLJlK U>Wt LV-6-Ç11/
S »potepinkami«
Ponosen rejec Milan Klinar s telički - četvorčki
V Klinarjevem hlevu štirikratno mukanje
Ne zgodi se prav pogosto, da bi v hlevu zamukali četvorčki. Pri Klinarjevih v Prožinski vasi je bilo tako 15. septembra in zdaj je telečji zarod - dva »parčka« imajo - po dobrem mesecu prav po otročje živahen in rejcu Milanu Klinarju več kot v ponos.
»Četvorčki LS-pasme so potomci bika Morala in krave Lenke,« nam je natančne podatke o četvorčkih zaupal Zoran Kramer, vodja oddelka za živinorejo pri celjskem zavodu Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Pri tem je dodal, da so dva telička in dve telički nekoliko preveč pohiteli na svet, zato so bili sprva precej šibki in so se domači kar malo bali, ali bodo vsi štirje preživeli. Zdaj je ta skrb seveda mimo, saj telički izredno lepo napredujejo in rastejo. Da je tako številčen telečji zarod prava redkost, pove še podatek, da je bil kontrolor v zavodu, ki opravlja številčenje govedi na Šentjurskem, kjer je govedoreje več kot v sosednji štorski občini, ob novici iz Prožinske vasi kar malo nevoščljiv. Pribil je namreč: »Sam sem na terenu že 20 let, pa četvorčkov še ni bilo. Največ, pa še to poredko, v hlevu zamukajo trojčki.«
IS, foto: ROMAN LESKOVŠEK
v svet
Kmalu bo dve leti, odkar se je Nataša Kveder iz Malih Dol pri Vojniku spet lotila krojenja in šivanja, skratka ustvarjanja z blagom. Med njenimi prvimi, zdaj že kar prepoznavnimi izdelki so bile »potepinke«, ki jim zdaj sledijo »pupke« ...
Za imenom »potepinke« se seveda skrivajo torbice. A ne kakršne koli, temveč take, ki jih lahko nosite k različnim oblačilom. Nataša se nasmeje, češ da ji je vedno šlo na živce prelaganje vseh potrebnih in manj potrebnih stvari iz ene v drugo torbico, pa je zato ustvarila takšno, ki jo preprosto obrneš, da se v drugačni barvni kombinaciji že prilega drugim oblačilom. Tem »po-tepinkam« je pred časom začela dodajati še krila, tunike in »oblekice za velika in mala dekleta«, kot jim pravi sama. Vse seveda prav tako barvno kombinirane. Ob tem pa še igračke, ptičke in razne male dodatke, ki lahko krasijo dom ali jih uporabimo kot modne dodatke. »Le še preprosta >majčka<, pa si nared,« spet ne more skriti praktičnega duha, ki je zakrivil tudi izdelavo »pupk«. To so preproste, pravzaprav le »napol« izdelane lutke iz blaga, polnjene s piro, peno ali kar z drobnimi ostanki blaga, ki jim potem končno podobo nadenejo otroci.
Po osnovni izobrazbi je Nataša sicer tekstilna modelarka, a kaj, ko se je poklicne kariere lotevala prav v času, ko je šlo s slovenskim teks-tilstvom hitreje navzdol kot še po tako strmem klancu. »Zato sem se tudi preusmerila s štu-
dija tekstilstva na organizacijo in takrat tudi povsem opustila šivanje,« pravi in doda, da je za šivalni stroj spet sedla, ko je izgubila službo. »In me je potegnilo,« priznava ter pove, da zdaj ustvarja v domači šivalnici, ko sta otroka v šoli in vrtcu, potem pa spet zvečer, ko sta deklici v postelji. A zaradi časov, v kakršnih živimo, ima zaenkrat svoje ustvarjanje in šivanje prijavljeno kot osebno dopolnilno dejavnost in izdelke prodaja le na stojnicah. Pomembno se ji zdi, da ljudem ponuja unikatne izdelke, ki pa so jim hkrati tudi cenovno dostopni. »Najbolj pa sem vesela, ko na ulici zagledam kakšno svojo >potepinko<. Takrat mi prav srce zaigra,« še doda in posredno izda, zakaj ne posluša nasvetov, da bi prodajala tudi v Ljubljani, kjer bi gotovo lahko dosegala višje cene. Potem svojih »potepink« ne bi srečevala tako pogosto ...
IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA
Nataša Kveder svoje »potepinke« in ostale kreacije ustvarja pod blagovno znamko Taja design.
FOTO TEDNA
Foto: SHERPA
Pazi, bomba!
Končno skupaj kot srečna družina
Eleno Fanjico smo na straneh našega časopisa nekoč že spoznali. Z nami je delila neverjetno zgodbo o tem, kako sta s hčerko Dario pred leti prišli ali bolje pribežali iz Gruzije. Elena kljub vsemu, kar je v življenju doživela in preživela, ostaja ena tistih pozitivnih ljudi, ki te s svojo energijo in duhovitostjo kar odnesejo s seboj. Zato smo še posebej veseli, ker nam je pred dnevi sporočila, da se je življenje obrnilo tako lepo, kot si nikoli ni niti mislila. Vse se je obrnilo na lepše,
J»
ko je v njeno življenje stopil Igor. Konec septembra sta si izmenjala prstana in postali so družina Seničar s hčerkami Dario, Cecilijo in Ivano. »Pa naj še kdo reče, da to nič ne pomeni. Družina je tisto, kar na tem svetu največ pomeni,« je bila ob tem navdušena Elena. Čestitkam se seveda pridružujemo tudi mi.
StO
Na naš elektronski naslov tednik@nt-rc ali po pošti na Novi tednik, Prešernova 19, 300 Celje, sporočite podatke o otroku in materi. Zraven lahko priložite tudi fotografijo.
Družina Koren Kodele se je zelo razveselila vesela dogodka. Ati Janez, ki je iz Ljubljane, in mamica Manja iz Šentjurja sta ob rojstvu sinčka kar v rimah zapisala nekaj podatkov o srečnem dogodku: »Iz pleničke se smehlja nekaj čisto majhnega. Na zadnji septembrski dan na svet prijokal je Brin, 52 cm velik in 3.610 g težak fantin. Mamici in atiju se smehlja, presrečna sta.«