m
Raziskovanje s pomočjo
interneta: možnosti
uporabe v socialni
pedagogiki
Research on the Internet:
possibilities of use in
social pedagogy
Matej Sande
Povzetek
Matej Sande,
univ. dipl. soc.
ped., Pedagoška
fakulteta v
Ljubljani,
Kardeljeva
ploščad 16,
Ljubljana.
Članek predstavlja zgodovino, razvoj in možnosti upora-
be raziskovanja z internetom. Predstavlja tehnologijo, raz-
lične načine zbiranja in prenosa podatkov raziskave ter
možnosti uporabe tovrstnega raziskovanja v socialni pe-
dagogiki. Poleg prednosti raziskovanja s pomočjo interne-
ta posebej opozarja na omejitve načinov vzorčenja terpos-
plošljivosti ugotovitev pri tovrstnem raziskovanju.
Ključne besede: raziskovanje, internet, računalniki, zbi-
ranje podatkovi, vzorčenje, socialna pedagogika
Abstract
The article describes the history and possibilities for rese-
arch on the Internet. It presents the technology, various ways
of collecting and sending data and their application in so-
cial education. Apart from numerous advantages of con-
ducting research on the Internet the article also raises the
/¡.Q^ Socialna pedagogika, 2 0 0 0 vol. 4, šl. 4, sir. 3 9 1 -42 0
question of restrictions of sampling and generalis ability that
tend to occur in this type of research.
Keywords: research, Internet, computers, data collection,
sampling, social pedagogy
1. Uvod
Internet je bil sprva ne pretirano prepleteno orodje v rokah znan-
stvenikov in raziskovalcev, ki so si izmenjevali podatke ter predvsem
omogočali vpogled v digitalne baze podatkov. V tistem času je šlo pred-
vsem za raziskovanje in razvoj informacijske in komunikacijske in-
frastrukture, ki se danes razvija v najbolj prepleteno in povezano digi-
talno strukturo na planetu. Prvi znani zapis socialne interakcije prek
omrežja je zapisan v beležkah J.C.R. Lickliderja z massachusettskega
tehnološkega inštituta, ki je avgusta 1962 razmišljal o Galaktični Mre-
ži. Mož je imel vizijo in ta vizija se je kasneje imenovala Internet.
Predvidel je globalno povezane stroje, prek katerih bi lahko vsakdo, iz
kateregakoli kraja na planetu, hitro dostopal do podatkov in progra-
mov (Leiner, 1998). Nadaljevanje zgodovine je polno kratic, ki so ključ-
nega pomena v računalniški komunikaciji, trženju in razvoju, na tem
mestu pa jim ne bomo namenili pretirane pozornosti, uporabljali jih
bomo zgolj, kolikor je potrebno za razvoj zgodbe. Bolj kot razvoj
kratic nas zanima razvoj raziskovanja po Internetu in možnosti za nje-
govo uporabo v kvalitativnem in kvantitativnem raziskovanju na pod-
ročju humanističnih znanosti.
Zgodovina interneta je tesno povezana z ameriškimi vojaškimi la-
boratoriji in Advanced Research Projects Agency (ARPA). Naloga pre-
prostih (v tistem času zapletenih) omrežij je bila predvsem omogočati
nepretrgane komunikacije v primeru vojne. Ideja je bila zanimiva in
uporabna, saj naj bi v primeru izpada omrežja (direktne povezave)
informacije v podatkovnih paketkih pošiljali po alternativnih poteh,
za kar naj bi skrbeli usmerniki. Leto 1969 je prineslo prvo javno upo-
rabo omrežja, ki pa je bila omejena na računalniške izvedence in znan-
stvenike, ki bili sposobni upravljati s kompleksnimi sistemi in zahtev-
nim naborom kod oziroma programskim jezikom. V tem letu so pove-
zali štiri glavne računalnike na univerzah v jugozahodnem delu ZDA.
Omrežje se je kmalu po tem začelo širiti, saj je bilo leto kasneje
povezanih že 17 računalnikov, med katerimi je bil tudi računalnik agen-
cije NASA. V sedemdesetih letih je bil pomemben razvojni dejavnik
Olga Poljšak Škrabaii: l'siliosocialiii o Itv i r /j o s ludo les ce ace... ß
uvedba protokola TCP/IP (Transmission Control Protocol/Internet Pro-
tocol), ki je V uporabi še danes. Protokol TCP/IP združuje vse elemen-
te na omrežju. "Povej mi svojo IP številko in povem ti, kje si priklop-
Ijen..." V letu 2000 ocenjujejo, da je na internet priklopljenih okoli
89.583.006^ strežnikov. Vseh teh skoraj 90 milijonov strežnikov daje
različne možnosti za raziskovanje in komunikacijo z uporabniki, ki se
na razhčne načine povezujejo v mrežo. Mreža z večjo ah manjšo in-
tenzivnostjo raste in se spreminja v digitalni evoluciji prihajajočih in
odhajajočih tehnologij.
2. Zgodovina raziskovanja prek interneta
Komercialna uporaba interneta oziroma WWW® (grafični del in-
terneta, dostopen s spletnimi brkljalniki) se je začela okrog leta
1994. To je bil čas, ko se je začela uporaba interneta povečevati pred-
vsem na račun informacij, ki so bile predstavljene na vse bolj privlač-
ne in zanimive načine, ter odprtih in še neraziskanih možnosti za
zaslužek, razvoj podjetij ali preživljanje prostega časa. To je pritegni-
lo veliko število uporabnikov, v ozadju pa se je začel rojevati tudi mo-
čan ekonomski interes, saj vehko število ljudi na kupu navadno po-
meni tudi veliko kohčino denarja, ki ga lahko porabijo. Za raziskova-
nje po Internetu je priljubljenost in širjenje uporabe WWW pomenila
predvsem uporabnike, raziskovalno bazo in navidez neomejene raz-
iskovalne možnosti. Zgodovino raziskovanja po Internetu lahko raz-
delimo na določena časovna obdobja (Rottler, 1997):
•	Sredi leta 1995 je WWW pridobival na priljubljenosti, raziskovalci
so se spraševali, kaj lahko iz tega iztržijo ali spoznajo, in ali se z
raziskovanjem prek interneta sploh splača ukvarjati.
•	Na začetku leta 1996 so nekateri pionirji uporabljali Internet v raz-
iskovalne namene, predvsem za zbiranje podatkov in izmenjava-
nje izkušenj ter za preizkušanje razhčnih načinov zbiranja podat-
kov. V tem letu je bila narejena RIS-ova nacionalna raziskava o
uporabi interneta v Sloveniji z numerusom 1200. (http://
www.ris.org/si/pressw.html)
•	Leta 1997 se je začelo z resnejšim raziskovanjem prek interneta, v
'Popodatkih matiix.net (mids.org) je v "internet" v letu 2000 povezanih 89.583.006 strežnikov, po podatkih
netsizer.com pa ta številka dosega 87.144.000. Približno oceno vseh uporabnikov interneta bi dobili z analizo
logov (zelo velikega) vzorca teh strežnikov.
JP^ Socialna p e d a g o g i k a , 2 000 vol. 4, št. 4, sir. 3 9 1 -42 0
razvijajočo se panogo so začeli vlagati denar. Za tovrstno razisko-
vanje se je začel zanimati širši krog ljudi, ki je v tem videl možnosti
za tržno in znanstveno raziskovanje. V Sloveniji je v tem času po
Internetu potekala raziskava o uporabi plesnih drog med mladimi
kot del raziskave "Metodologija kvalitativnega raziskovanja škod-
ljivih posledic uporabe drog med mladimi"", (od decembra 1996
do konca junija 1998). V tem letu je potekala tudi druga RIS-ova
raziskava o uporabi interneta z numerusom 3500. (http://
www.ris.org/si/pressw.html)
• Po 1997. letu je raziskovanje (to je zbiranje in analiza podatkov o
uporabnikih interneta ali o njihovih mnenjih, željah in stališčih)
na Internetu stalni spremljevalec "priklopljenega" časa uporabni-
kov. Večinoma zbirajo podatke, s katerimi ocenjujejo privlačnost
vsebine strani na Internetu, spoznavajo želje uporabnikov v zvezi s
spremembo vsebine in izvajajo kratke ankete na določeno temo. S
pojavom spletnih portalov'° se podatki zajemajo vsakič, ko obi-
skovalci strani z miško "kliknejo" na glasovalno hsto (ang. ballot
box, pool survey) in tako izrazijo svoje mnenje o določenih vpraša-
njih s področja politike, tehnologije, uporabe storitev ipd. Velika
večina raziskovanja prek interneta je tako usmerjena v evaluacijo
spletnih strani, raziskave trga, nakupovalne navade - v uporabo,
porabo in spremljanje informacijske tehnologije.
Iz opisanega lahko razberemo, da je drugi del raziskovanja, lahko
ga poimenujemo nekomercialni, sociološki ali humanistični, trenut-
no v manjšini, predvsem zaradi večje povezanosti interneta in raču-
nalniške oziroma širše informacijske tehnologije v komercialnem raz-
iskovanju. Bolj običajno je torej raziskovanje uporabe interneta, ali
vprašanja o lastništvu in znamki GSM-ov, odločitve o nakupu raču-
nalnika in višina osebnih dohodkov, kot pa npr. raziskovanje posledic
uporabe informacijske tehnologije med mladimi ali raziskovanje do-
ločenih Subkultur, tveganega vedenja itd. Razvoj raziskovanja prek
interneta je povezan s speciahziranimi raziskovalnimi agencijami, pod-
* Jforld Wide Web - Svetoma mreža ali po slovensko svetovni splet.
4zvajalec raziskovalne naloge, ki j o je financirala Mestna občina Ljubljana, je bilo Društvo za razvijanje
preventivnega in prostovoljnega dela (Dekleva in Sande, 1999).
Spletni portali so strani na Internetu, na katerih lahko uporabnik dobi osnovne informacije (o vremenu,
gospodarstvu, dnevne novice) in nadaljuje svoje iskanje po intemetu z povezavami ali integriranim iskalcem
po domačih (in tujih) spletnih straneh.
Olga Poljšak Škraban: l'sihosocialni o kv i r p o s La do les ce nee... ^ Ç^
jetji in nevladnimi organizacijami, ki se ukvarjajo predvsem z raz-
iskovanjem po Internetu, ali pa je to del njihove komercialne ali ne-
komercialne ponudbe. Na drugi strani pa so priložnostne ankete in
(nagradni) vprašalniki del vsakdanjega zbiranja podatkov, katerega
namen pa je predvsem popestriti vsebino in ponudbo strani. Tovrstne
kratke ankete se po kakovosti, obsegu in obdelavi podatkov bistveno
razlikujejo od profesionalnega raziskovanja.
5. Povezava med informacijsko tehnologijo in
raziskovanjem prek interneta
Ključnega pomena za izvedbo uspešne raziskovalne naloge prek
omrežja je povezava znanja o uporabi računalniške tehnologije na
eni strani, ter na drugi strani statističnih metod oziroma metodologije
raziskovanja. Ah to pomeni, da morajo spletni raziskovalci poznati
vse kratice, tehnologijo, razvoj, programske jezike, postavitve splet-
nih strani in načine prenosa informacij? Odgovor ni lahek, saj bi lah-
ko, recimo, ob idealnih razmerah imeli tim strokovnjakov, od katerih
bi eni skrbeli za vsebine, namene in metodologijo raziskovanja, drugi
pa bi te ideje poizkusih prenesti na internet, v HTML" ali Javo ter
tako analogne ideje prevajali v digitalni jezik. Ker so sredstva neko-
mercialnega raziskovanja navadno omejena, je lahko najem stro-
kovnjakov za informacijske tehnologije veliko breme. Priročno in pred-
vsem ceneje bi bilo, če bi raziskovalci svoje ideje zmogli sami prevesti
in objaviti na Internetu, kar se bo morda v prihodnosti vedno pogo-
steje dogajalo. Del razvoja programske opreme gre namreč v uporab-
niku vse bolj prijazne (ne pa tudi vse bolj profesionalne) izvedbe, ki
so grajene okrog enega samega programa (recimo urejevalnika bese-
dil), s katerim je mogoče dokument prevesti v obliko, ki je primerna
za objavo na Internetu.
Če smo se odločili za raziskovanje z internetom, potem imamo za
to verjetno dobre razloge. To je lahko osebno zanimanje za ta medij,
spremljanje razvoja, popularnosti, uporabe,itd. Vse to v paketu pred-
stavlja polje zanimanja raziskovalca, ki mu olajša prenos idej v kiber-
prostor. Vzorec uporabnikov na internetu je dosegljiv, morda bolj izo-
bražen, računalniško pismen, vendar predvsem drugačen. Gre za "dru-
" Hypertext markup language - HTML dokumenti so preproste ASCII tekstovne datoteke, ki vsebujejo kode za
določanje oblike in povezave na druge dokumente na domačem ali oddaljenem računalniku. HTML
dokumente lahko beremo na različnih platformah.
/¡.Q^ Socialna pedagogika, 2 0 0 0 vol. 4, šl. 4, sir. 3 9 1 -42 0
gačno vrsto"^^, za ljudi, ki del svojega prostega ali delovnega časa pre-
živijo na Internetu iz neskončno različnih razlogov. Lahko zaradi te-
ga, ker pišejo članek, ker delajo na borzi, ker se pripravljajo na preda-
vanja, ker jim je dolgčas, ker igrajo Quake, ker iščejo partnerja ...
Zaradi vsega tega lahko slutimo, da bodo značilnosti ciljnih populacij
in dosegljivih vzorcev ter s tem rezultati raziskovanja(vsaj v tem tre-
nutku manj kot 100% omreženosti prebivalstva) morda drugačni, kot
če bi uporabljah klasične metode brez posredovanja interneta. Verjet-
no se bo to v oddaljeni prihodnosti spremenilo in bosta obe vrsti vzor-
cev postajali vedno bolj podobni. Za raziskovalca je tako pomembno
poznavanje raznohkih motivov uporabe interneta ter drugačnosti me-
dija, ki po svoji opredehtvi ni pasiven, ampak omogoča interaktivnost
ter komunikacijo na različnih nivojih. Prav zaradi možnosti interak-
tivnosti je internet lahko privlačen medij raziskovanja.
4. Instrumenti, ki se uporabljajo v raziskovanju
prek interneta in različni načini zbiranja in
prenosa podatkov
Raziskovanje prek interneta omogoča razmeroma zmanjšati stroške
raziskave glede na velikost vzorca. Če pregledamo stroške manjše raz-
iskave (N=600), vidimo, da za osnoven in najbolj preprost način zbira-
nja informacij potrebujemo le sredstva za najem prostora na strežniku
pri enem izmed ponudnikov internet storitev, ali pa še manj, če za raz-
iskavo uporabimo kar domači program za sprejemanje in oddajanje
elektronske pošte z nekaj dodatnimi funkcijami. Če se odločimo za bolj
obširno raziskovanje, kjer pričakujemo recimo 10.000 uporabnikov na
dan, se stroški raziskave seveda povečajo (Rottler, 1997). Potrebujemo
lasten strežnik (stroški za najem ali nakup zmogljivega računalnika)
ter stalen priklop na internet, ki si ga zagotovimo s kabelskim mode-
mom ah v hlajeni sobi lokalnega ponudnika internet storitev ali raz-
iskovalne institucije. Zmogljivost je pomembna predvsem zaradi večje
količine in večje zanesljivosti shranjevanja podatkov. Rer so digitalni
zapisi (anket, intervjujev, glasovanj) razmeroma majhni, lahko za ne-
komercialno ah znanstveno raziskovanje navadno uporabljamo kar
opremo, ki je že na voljo v določeni organizaciji ali inštitutu.
'-Farmer opisuje populacijo uporabnikov interneta do leta 1997 kot "different breed", ki ima
možnost dostopa do informacij in sposobnost brskanja po velikih količinah podatkov (Farmer,
1998). Izraz je za danajšnje razmere neprimeren, saj se je število uporabnikov močno povečalo.
Olga Poljšak Škraban: l'siliosocialni okvir ¡iosladolescence... ^ÇJ
Raziskovanje prek interneta v osnovi uporablja enake inštrumente
kot klasično raziskovanje, lahko pa se razlikuje glede na način preno-
sa podatkov ali uporabljeno spremljevalno informacijsko tehnologijo.
V vprašalnik lahko spravimo pravzaprav vse, od reklam do kompleks-
nih animacij v Flashu'^, čeprav trenutna prepustnost omrežij še ne
omogoča veliko spremljevalnih sporočil, ki med drugim tudi breme-
nijo telefonski ali kakšen drug račun uporabnikov omrežij. Uporaba
reklamnih sporočil v raziskovanju ni priporočljiva, saj ima veliko upo-
rabnikov interneta do tovrstnega oglaševanja za vsako ceno odkloni-
len odnos. V nadaljevanju se bomo ukvarjali predvsem z znanstvenim
in nekomercialnim raziskovanjem ter inštrumenti, ki se lahko upora-
bijo v ta namen.
Danes poznamo različne inštrumente za raziskovanje prek inter-
neta, prav vsi pa so stopnjo praktične uporabnost dosegli šele v devet-
desetih letih, ki so pomenila velik korak predvsem v grafičnem in teh-
nološkem razvoju ter v hitrosti prenosa podatkov. Prav priljubljenost
različnih grafičnih uporabniških vmesnikov in operacijskih sistemov,
kot jih poznamo danes, je povzročila strm vzpon uporabe omrežne
tehnologije med različnimi skupinami uporabnikov. Na začetku bi se
torej lahko med seboj raziskovali le redki raziskovalci in računalniški
zanesenjaki, danes pa lahko z nekaj iznajdljivosti prodremo v najra-
zličnejše ciljne skupine uporabnikov interneta, ki so v prikloplj enem
ah nepriklopljenem času potrošniki, pripadniki subkultur, raziskovalci
ali storilci kaznivih dejanj, vse to pa nam z nekoliko rezerve odpira
praktično neomejene možnosti spletnega raziskovanja.
Ko smo si izbrali ciljno skupino, bomo pred promocijo in distribu-
cijo seveda razmišljali o tem, kaj točno bomo raziskovali in kakšen
(internetni) raziskovalni inštrumentarij bomo uporabili. Na voljo nam
je nekaj različnih načinov pridobivanja informacij:
4.1. Elektronska pošta
Verjetno ste že kdaj dobili v elektronski poštni predal podobno spo-
ročilo: "Sem študent 4. letnika te in te fakultete in delam raziskavo o
spolnem vedenju žensk", ah pa "Podjetje Medmrežje d.o.o. prireja v
letošnjem poletju obširno nagradno akcijo. Izpolnite priloženo anke-
to in sodelujte v reklamnem žrebanju.". Temu je sledil bolj ah manj
inteligenten test, anketa ali nagradni vprašalnik. Do tukaj smo lahko
13 Program Macromedie za oblikovanje animacij.
/¡.Q^ Socialna pedagogika, 2 0 0 0 vol. 4, šl. 4, sir. 3 9 1 -42 0
Ugotovili, da so tovrstni načini zbiranja informacij predvsem nadležni
in nezaželeni. Tako "raziskovanje" lahko sodi tudi v t.i. spam maiP'^,
kjer nekdo prek poštnega strežnika pošilja reklamno ali raziskovalno
pošto na čimveč elektronskih poštnih naslovov, ki vsebujejo končni-
co recimo Žkiss.uni-lj.si ali Žhotmail.com. Tovrstno pošiljanje pošte
na nekaterih poštnih strežnikih dovoljujejo, na drugih pa ostro prega-
njajo in celo kaznujejo. Pri uporabi elektronske pošte kot medija za
raziskovanje moramo biti torej pazljivi, da nas med raziskovanjem ne
zasovražijo ali celo odklopijo z interneta. Če primerjamo anketiranje
prek elektronske pošte s "klasičnimi" oblikami anketiranja, je elek-
tronska oblika bistveno manj moteča od telefonskih klicev ali obiska
na domu, v službi itd. Pri elektronski pošti si lahko za odgovor vzame-
mo čas (ki nam ustreza), lahko pa ga tudi izbrišemo in nanj ne odgo-
vorimo. Če si recimo v telefonski anketi ob nedosegljivosti naključno
izbranega anketiranca lahko privoščimo do 10 khcev, lahko v elek-
tronski obliki uporabimo potrdilo o prejetju ankete (Request Read Re-
ceipt), ki nam pove, ali je prejemnik dobil elektronsko pošto z anketo
ali ne.
Anketa, ki jo pošljemo po elektronski pošti, je klasična anketa, ki
pa jo prejemniki spremenijo in pred ali za določene odgovore vtipka-
jo X. Tovrstno vpisovanje zahteva določeno mero spretnosti, za odgo-
vore na daljše vprašalnike pa potrebujemo kar nekaj časa. Elektron-
sko pošto moramo po odgovarjanju poslati pošiljatelju in s tem se so-
delovanje zaključi. Problem tovrstnega anketiranja je še vtem, da raz-
lični programi za obdelavo elektronske pošte delajo v različnih for-
matih, in odgovor, ki ga dobimo nazaj po pošti, je lahko nekoliko dru-
gače razporejen, kar je moteče za nadaljnjo obdelavo podatkov.
"Nenaročeno (nazaželjeno) reklamno sporočilo.
Olga Poljšak Škraban: l'sihosocialni o kv i r p o s La do les ce nee... ^ Ç^
4.2	Program preko elektronske pošte (Disk by e-mail)
Naslednja metoda je nadgradnja računalniškega intervjuja (CA-
ТГ® - Computer Assisted Telephone Interwieving), ki je na nekaterih
področjih nadomeščal klasični intervju "s svinčnikom" ali uporabo
različnih medijev za zvočni zapis pogovora.
Postopek je zelo preprost, najlažje pa si ga predstavljamo, če ga
primerjamo s širjenjem računalniških virusov. Po elektronski pošti
dobimo pripeto datoteko npr. raziskava.exe, ki jo poženemo (ali pa
tudi ne), in sproži se program, ki je bil prirejen ali narejen za potrebe
raziskave. Na koncu moramo rezultat, datoteko z zbranimi podatki,
po elektronski pošti spet poslati k pošiljatelju. Prednost tovrstne me-
todologije je v kompleksnosti vprašalnika, ki ni več omejen z različni-
mi kodnimi tabelami, in posledično težavami pri vnašanju rezultatov.
Pridobimo tudi prednosti tehnologije CAI (Computer Assisted Intervi-
ewing), ki omogoča naključna vprašanja, rotacijo, ponovno uporabo
določenih odgovorov. Če bi imeli zagotovljen tudi dober prenos, bi v
tovrstne intervjuje ah anketne vprašalnike lahko vnesh tudi slike, zvo-
ke, animacije in video vložke. Omejitve tovrstne metodologije so v
vsaj minimalnem poznavanju dela s programi ter pošiljanja in preje-
manja pripetih datotek, v mnogih primerih pa bi lahko imeh težave
tudi z antivirusnimi programi ali požarnimi zidovi v večjih podjetjih
(Prav tam).
4.3	Uporaba spletnih strani
Do sedaj smo govorili o prenosu podatkov po elektronski pošti, kar
v praksi pomeni prenos z računalnika, ki služi za namen raziskave.
'Računalniškopodprto telefonsko intervjuvanje (anketiranje).
/fQQ Socialna pedagogika, 2000 vol. 4, šl. 4, str. 3 9 1 -420
prek nekaj strežnikov do poštnega strežnika in nato do domačega ra-
čunalnika intervjuvanca ter celo pot nazaj. To pomeni, da smo pozna-
li naslove tistih oseb (npr. naročnikov neke revije ali uslužbencev do-
ločenega podjetja), ki smo jih želeli intervjuvati, ali pa smo uporabili
"spam" in smo pošiljali elektronsko pošto vse povprek, da bi prišli do
intervjuvancev. Spletne strani predstavljajo drugačen koncept vzor-
čenja, saj uporabnikov ne izbiramo glede na naročnino ali zaposlitev,
ampak sami poiščejo določeno spletno stran in se tudi sami odločijo
za sodelovanje v raziskavi"'.
Kot inštrument pri raziskovanju prek spletnih strani se ponovno
lahko uporabi anketni vprašalnik ali intervju, ki pa je za razliko od
metode po elektronski pošti možen 24 ur na dan in omogoča dostop
do raziskave teoretično vsem uporabnikom interneta. Teoretično za-
to, ker lahko, recimo, vprašalnik omejimo na slovenski jezik (ah kak-
šen drug jezik), kar pomeni, da bodo nanj lahko odgovarjali samo
tisti, ki berejo in razumejo slovensko. Zaplete se npr. pri uporabi an-
gleščine, saj tovrstne intervjuje težko omejimo na posamezno drža-
vo, ker je glavni jezik na Internetu še vedno angleščina. Ločimo med
dinamičnimi in statičnimi spletnimi stranmi, odvisno od tega, koliko
dodatnih podatkov in informacij o obiskovalcu beležijo. Aktivne stra-
ni lahko z uporabo piškotkov (cookies) ali java skriptov beležijo na-
slednje podatke (Bata gel j. Veh ovar, 1998):
1.	ime (DNS) in naslov (IP) računalnika, ki je bil uporabljen za izpol-
njevanje vprašalnika na Internetu,
2.	uporabljeni WWW brkljalnik,
3.	operacijski sistem,
4.	spletni naslov, od koder je prišel obiskovalec,
5.	čas začetka intervjuja,
6.	v posebnih primerih tudi elektronski naslov uporabnika.
Omenjeni podatki se ne zbirajo le za potrebe raziskovanja prek
interneta, ampak se lahko avtomatično beležijo ob obisku določenih
strani, katerih upravljalci želijo imeti pregled nad številom obiskov,
internetnimi navadami in razvadami uporabnikov (iz katerega naslo-
va prihajajo) ter uporabljenimi operacijskimi sistemi obiskovalcev. Če
strani uporabljajo za zbiranje podatkov Javo ali "trackerje", povpreč-
ni uporabniki teh stvari niti ne opazijo. Uporabnik interneta tako vsak
' o tem, ali bodo izpolnili anketo ali ne, se seveda lahko odločajo tudi anketiranci prek elektronske pošte.
Olga Poljšak Škraban: l'sihosocialni o kv i r p o s La do les ce nee... ^ Ç^
dan na svoji anonimni poti pušča celo kopico digitalnih prstnih odti-
sov, ki jih je mogoče uporabiti za raziskovanje ali preiskovanje.
Ko je uporabnik odgovoril na intervju, pritisne na gumb "submit"
ali "pošlji" in podatki se shranijo na strežniku preko СОГ^ (Common
Gateway Interface) skript ah pošljejo po elektronski pošti na računal-
nik, ki je namenjen raziskavi ah obdelavi podatkov. Prednost Java
skriptov je v tem, da lahko uporabljajo elektronsko pošto, kadar upo-
raba CGI skript ni možna na nekaterih strežnikih, slabost pa je pre-
nos elementov j avanskega programčka na računalnik (s stališča var-
nosti) uporabnika, da se nato lahko prikaže na spletni strani. Razvi-
jalci vprašalnika, ki imajo na strežniku, namenjenem raziskavi, na-
meščeno Microsoftovo programsko opremo (IIS), lahko uporabljajo
Front Page "server extensions", ki skrbijo za prenos ali shranjevanje
podatkov raziskave v za to namenjenem direktoriju (mapi) na strež-
niku.
Tipičen vprašalnik, ki je predstavljen na spletni strani, je napisan v
jeziku HTML ali Java, kar pomeni kot končni izdelek za uporabnika
predvsem preprost in funkcionalen uporabniški vmesnik. Lahko bi
trdili, da skoraj vsak uporabnik interneta obvlada upravljanje z miško
in uporabo menijev, drsnikov in vnosnih polj, ki so sestavni del večine
operacijskih sistemov in urejevalnikov besedil. Uporaba je približno
tako zahtevna, kot če si hočete po internetu naročiti knjigo ali plačati
določeno storitev. Anketa ah intervju na preprostih spletnih straneh
se bistveno ne razlikujeta od klasičnih papirnih ali osebnih izvedenk,
saj mora uporabnik, podobno kot to počne na papirju, označiti, vpisati
ali opisati določeno vsebino. Navadno so intervjuji na spletnih stra-
neh krajši, slaba lastnost pa je ta, da moramo v nekaterih primerih ob
določeni napaki ali problemu na strežniku cel vprašalnik rešiti po-
novno, kar je lahko moteče, predvsem pa ne motivira uporabnikov za
ponovno izpolnjevanje. Nekateri vprašalniki lahko po vnosu prever-
jajo, ah je uporabnik izpolnil vsa okenca in vnosna polja, ter po pre-
verjanju uporabnika opozorijo na manjkajoča polja, ki jih mora vne-
sti za uspešen zaključek in potrditev.
" CGI skripta je vmesnik med HTTP (HyperText Transport Protocol) strežnikom naše ШШ strani in stranjo,
ki vsebuje vprašalnik. CGI ni programski jezik ali protokol, ampak nabor variabel, ki po konvencijah o
prenosu podatkov omogoča prenos informacij med klientom (domači ali službeni računalnik preko katerega
uporabnik rešuje vprašalnik) in strežnikom (HTTP strežnik, ki pošlje podatke o vprašalniku na računalnik,
kjer poteka reševanje vprašalnika).
/¡.Q^ Socialna pedagogika, 2 0 0 0 vol. 4, šl. 4, sir. 3 9 1 -42 0
4.4. Vzorčenje in njegove omejitve
Pri raziskovanju po internetu smo lahko usmerjeni v vse uporabni-
ke interneta (slovenske uporabnike interneta,...) ali v določeno popu-
lacijo (uporabnikov Linuxa, naročnikov neke revije... itd.). V prvem
primeru računamo na samoizbor (vsi uporabniki so povabljeni k
sodelovanju), v drugem primeru pa bomo ciljno populacijo dosegli s
slučajnostnim vzorčenjem (uporabnike bodo določili sodelavci raz-
iskave ali računalniški program z žrebom). Na tej točki bomo zaen-
krat še izpustih problem motivacije oziroma angažiranosti, ki ima vpliv
pri obeh vrstah vzorčenja.
4.4.1. Samoizbor: anketa, ki je dostopna vsem uporabnikom
interneta
Pri samoizboru imamo hipotetično populacijo z zelo velikim števi-
lom enot (vsi uporabniki interneta na planetu), vendar je ta populaci-
ja zgolj teoretično dosegljiva (vsi uporabniki niso "online", ne more-
mo jih vseh doseči, uporabljajo razhčne iskalnike, itd.). Zato smo tako
kot pri klasičnem raziskovanju, ki hoče doseči celotno populacijo, ome-
jeni na vzorce in nato s statistično indukcijo prenesemo rezultate na
celotno populacijo. Vzorec enot lahko naslavljamo prek naših doma-
čih strani, spletnega portala ali iskalnika. V tem primeru lahko pos-
plošujemo na populacijo vseh uporabnikov naših domačih strani, strani
s specifično vsebino ali širše, v primeru spletnih iskalnikov ali porta-
lov, ki jih obiskuje večji krog ljudi z različnimi interesi. Tako lahko
domnevamo, daje morda anketa naAltavisti.com aliYahooju.com bolj
reprezentativna za celotno populacijo uporabnikov interneta kot na
primer spletna stran proizvajalca barv. Raj lahko naredimo, če hoče-
mo pritegniti prav določeno populacijo in nas ne zanima, kaj o dolo-
čeni stvari ali problemu mislijo vsi uporabniki interneta?
Lahko se odločimo za vpis v npr. vse večje iskalnike po sloven-
skem delu interneta (matkuria.com. slowwwenia.com. slovista.net in
eon.si), kjer bomo naznanili, da v določenem času delamo raziskavo
na določenem področju. V primeru, da se ukvarjamo z računalniško
tematiko, lahko oglašujemo v specializiranih časopisih itd. Če pa se
odločimo, da ne izstopimo iz interneta, lahko uporabimo oglaševanje
po internetu (bannerje) na najbolj obiskanih straneh v državi. Tako
dosežemo čimveč ljudi, ki uporabljajo slovenski del interneta in lah-
ko npr. posplošujemo o rabi interneta v Sloveniji. Do specifičnih po-
pulacij lahko pridemo z oglaševanjem na povsem ciljno orientiranih
Olga Poljšak Škraban: l'sihosocialni o kv i r p o s La do les ce nee... ^ Ç^
spletnih straneh. Če raziskujemo priljubljenost in zvrsti elektronske
glasbe v Sloveniji, bomo oglaševah na tistih straneh in se vpisovali v
tiste rubrike iskalnikov, ki so namenjene tovrstni glasbi. Nekdo, ki
obiskuje rave/tehno forume in strani, bo z več verjetnosti odgovoril
na vprašalnik o elektronski glasbi kot obiskovalec strani s težkome-
talno glasbo. Pri tem moramo upoštevati, da bo prišlo do močnega
samoizbora, saj bodo našo stran obiskali predvsem motivirani (s tem,
da izrazijo mnenje, ali s tem, da npr. osvojijo kakšno nagrado).
Tovrstno vzorčenje ima svoje hibe - podobno kot odgovarjanje na
pisemske vprašalnike v revijah in časopisih, in daje rezultate z majh-
no znanstveno vrednostjo. Respondent se brez dodatnih stikov z in-
tevjuvarjem odloča, ali bo sodeloval v raziskavi ali ne. Glede na to, da
z zgoraj naštetimi tehnikami pridobimo predvsem specifične vzorce
uporabnikov interneta, je posploševanje na celotno populacijo precej
vprašljivo (Batagelj, Vehovar, 1998). Tako je bolje, če tovrstno raz-
iskovanje uporabljamo v kombiniranem načinu, z souporabo telefon-
skega ali osebnega intervjuja. Raziskovanje po internetu je tako del
raziskave, ki lahko velja za specifično populacijo (uporabnikov inter-
neta) ali pa predstavlja del populacije (ki je zajeta tudi prek telefona
in osebnega intervjuja ali ankete).
4.4,2. Predhodno izbrani vzorec
Tovrstno vzorčenje uporablja "povabilo", ki respondente privede
na spletno stran, kjer imamo objavljen vprašalnik. V ta namen lahko
uporabimo neko bazo elektronskih naslovov, iz katere z naključnim
izborom določimo tiste, ki jim bomo poslali povabilo. V tem primeru
spet nastane problem "nadlegovanja" oziroma nenaročenih pisem, ki
smo se ga dotaknih že pri pošiljanju vprašalnikov po elektronski po-
šti. Težavo lahko pomeni tudi lista elektronskih naslovov, ki jo razme-
roma težko pridobimo, in več elektronskih naslovov istega uporabni-
ka fmiha.novak@email.si. miha n@hotmail.com in mn@siol.net). ki
jih ne moremo enostavno izločiti. Tovrstno vzorčenje se izkaže za bolj
uporabno, ko nas zanimajo prav določeni vzorci, npr. uslužbenci
določenega podjetja, baza naročnikov na elektronske novice itd (prav
tam). Podjetja, ki se ukvarjajo z raziskovanjem trga prek interneta,
imajo velike baze podatkov o skupinah ljudi, ki jim nato pošiljajo elek-
tronsko pošto s povabili na raziskavo o določenem izdelku. Tako lah-
ko po določenih parametrih dosežejo ciljno skupino gospodinj s pri-
hodkom X in jih povprašajo po mnenju o določenem pralnem prašku.
/¡.Q^ Socialna pedagogika, 2 0 0 0 vol. 4, šl. 4, sir. 3 9 1 -42 0
Podobno lahko storijo s predstavniki moškega spola in prihodkom Y z
vprašanji o novem Porsche Boxterjn. Pomembne omejitve pomenijo
menjajoči se elektronski naslovi in zamik pri odgovorih, pridobitve pa
so možnost anketiranja o določenih proizvodih in mnenjih, ki se ne-
posredno ne dotikajo interneta in računalnikov. Ko bo raziskovanje
po internetu preseglo zgolj vprašanja o uporabi GSM telefonov, pora-
bi ur na internetu, znamki računalnika in hitrosti prenosa, bo postala
tovrstna metodologija zanimiva tudi za nekomercialno raziskovanje.
4.5. Tehnologija
Pomembna razlika pri uporabi vprašalnikov prek spletnih strani je
delitev na preproste HTML obrazce in CAWI (Computer Assisted Web
Interwieving - Spletno raziskovanje s pomočjo računalnika). Pri upo-
rabi preprostih obrazcev je celoten vprašalnik predstavljen na eni
(spletni) strani, kar lahko pomeni besedilo več običajnih (npr. A4) stra-
ni, po katerem se z drsnikom na desni strani pomikamo navzdol in
odgovarjamo na vprašanja. Pomanjkljivost tovrstnega načina reševa-
nja je v tem, da v vprašalniku ne moremo učinkovito uporabiti ponav-
ljanja vprašanj, rotacije in povezave določenih odgovorov z naslednji-
mi vprašanji. Tovrstni vprašalniki so zato po načinu reševanja zelo
podobni anketi po elektronski pošti, le vnos in zbiranje podatkov sta z
uporabo CGI skript precej olajšana. Uporabimo lahko tudi preverja-
nje vnosnih polj ter kasnejše dopolnjevanje manjkajočih vnosov.
Profesionalne raziskave in podjetja, ki se ukvarjajo z raziskova-
njem po internetu, uporabljajo za zbiranje podatkov prek spletnih stra-
ni način CAWI, ki nudi dodatne možnosti CAI, ki smo jih že omenih
(naključna vprašanja, rotacijo, ponovno uporabo določenih odgovo-
rov, vprašanja, odvisna od odgovorov). Razlika med CAWI in prepro-
stimi obrazci je v tem, da se vsako vprašanje ali niz vprašanj nahaja
na svoji spletni strani. Ko respondent odgovarja na posamezna vpra-
šanja ah sklope vprašanj preko CGI skript, sproti oddaja odgovore in
glede na te odgovore se lahko na staneh pojavljajo nova vprašanja.
(Kottler, 1997)
Če si ogledamo CAWI na izbranem primeru raziskovanja uporabe
drog, vidimo, da ima lahko respondent na voljo npr. seznam prepove-
danih drog. Na prvo vprašanje lahko odgovori, za katere droge je že
slišal. Na naslednji spletni strani se pokaže spisek vseh drog, za kate-
re je respondent že slišal in izmed teh naprej izbira, npr. katere izmed
njih je že poizkusil. Na naslednji strani se mu naprej izpiše spisek
Olga l'oljšak Škraban: Psihosocialni o kv i r р o s lado les ce nce...	5
drog, ki jih je poizkusil, izmed njih pa npr. lahko izbira kolikokrat na
mesec/teden/leto jih uporablja, katero drogo najpogosteje uporablja,
in spet na naslednji strani se nato lahko npr. pojavi vprašanje "zakaj
uporabljaš prav drogo X".
Gre za interaktiven vmesnik, ki se odziva na odgovore ali izbire
respondentov. To je danes trend v razvoju aktivnih spletnih strani.
Uporabnikom interneta niso več dovolj statične strani in iskanje in-
formacij, ampak interaktivno iskanje glede na predhodno podane (vtip-
kane) informacije. Če smo si izbrali to možnost, lahko določeni iskal-
niki sledijo informacijam, ki nas pri vsakodnevni uporabi interneta še
posebej zanimajo in nas ne obremenjujejo z določenimi stvarmi, po
katerih navadno ne posegamo. Tako lahko računalniški sistemi sledi-
jo določenim merilom, ki smo jih predhodno vnesh. Podobno deluje
tudi CAW1. Ne potrebujemo več izpraševalca, ki bo sedel pri telefonu
(CATI), prenosnem računalniku ali računalniku in tipkal odgovore
intervjuvanca in nato postavljal vprašanja, ki jih je predvidel računal-
nik. CAW1 je torej oblika tehnično bolj zapletenih, vendar bolj "intele-
gentnih" načinov sodobne interaktivnosti, ki jih omogoča internet. Tako
uporabniki, ki so navajeni tovrstnega prilagajanja, niso presenečeni
nad takim zbiranjem podatkov, ki sledi razvoju tehnologije in interne-
ta (prav tam).
Tehnologija navadno tudi nekaj stane in zato so podobno kot pro-
fesionalne programe za obdelavo podatkov začeh prodajati tudi pro-
grame za raziskovanje prek spletnih strani. Enostranske vprašalnike
na internetu si lahko izdelamo sami, za bolj kompleksne CAWI interv-
juje pa moramo poseči po specializiranih programih, ki omogočajo
postavitev na strežnik, zbiranje in prenos podatkov. Med tovrstnimi
programi je npr. Quancept Web, del paketa za raziskavo trga, ki omo-
goča uporabo v celotnem raziskovalnem procesu (prav tam). Pomemb-
na lastnost tovrstnih programov je, da delujejo prek spletnega brkljal-
nika (Interent Explorer ali Netscape Navigator), kar omogoča upora-
bo na razhčnih platformah, od Macintoshov do osebnih računalnikov
in televizijskih sprejemnikov z integrirano podporo internetu. Kom-
patibilnost je še vedno problem v računalniški industriji, zato mora
biti tovrstno programiranje sposobno delovanja na razhčnih vrstah
strežnikov, saj lahko le tako zagotovimo uspešno prenašanje podat-
kov. Tako moramo od sodobnega programa pričakovati delovanje na
Windows NT, Solaris, Linux in Macintosh sistemih ter na Apache strež-
nikih ter možnost prenosa podatkov v baze podatkov (DB2, SQL Ser-
/¡.Q^ Socialna pedagogika, 2 0 0 0 vol. 4, šl. 4, sir. 3 9 1 -42 0
ver, SAP, FileMaker) na strežniku podjetja ali raziskovalnega inštitu-
ta. CAWI program, ki omogoča uporabo glede na platformo nevtral-
nih tehnologij (WAP, Java, XML, WML), je AskAnywhere proizvajalca
Sanéelo Software. Tako bomo lahko v prihodnosti zbirali podatke tudi
z mobilnimi telefoni oziroma WAP hibridi med mobilniki in računal-
niki. Prihodnost raziskovanja po internetu je torej tesno vezana na
nove komunikacijske tehnologije, ki bodo napredni načini zbiranja
podatkov prek različnih medijev. Intervjuvanec bo torej lahko prak-
tično kjerkoli na planetu (glede na prihajajoče tehnologije) in odgo-
varjal na zastavljena vprašanja. Vendar, ah je prihodnost raziskovanja
po internetu res tako svetla?
5. Dobre in slabe lastnosti raziskovanja po
internetu
Vsaka nova tehnologija na določenem področju prinese s seboj ta-
ko dobre kot tudi nekaj slabih lastnosti. Kvalitativno in kvantitativno
raziskovanje ima za sabo dolga leta analogne zgodovine, tako da so
morda nekatere kritike digitalnega raziskovanja še prezgodnje, so pa
aktualne v trenutnem virtualnem raziskovalnem prostoru. Farmer
povzema dobre in slabe strani raziskovanja po internetu (točneje prek
spletnih strani) v primerjavi s klasičnim raziskovanjem ali raziskova-
njem po telefonu (CATI) (Farmer, 1998):
Dobre strani:
•	Stroški - Ob neposredni primerjavi je internet 50 % cenejši kot
zbiranje podatkov s pomočjo telefona in 20 % cenejši kot zbiranje
podatkov po elektronski pošti (Disk by email). Ko je stran postav-
ljena in deluje, odpadejo stroški klasičnega raziskovanja (telefon,
pošta), kjer je vsak novi intervju dodaten strošek.
•	Poraba časa - Čas, ki je namenjen zbiranju podatkov, se skrajša v
primerjavi z uporabo drugih metodologij. Zbiranje podatkov, ki bi
ob uporabi elektronske pošte npr. trajalo 4-6 tednov, ob uporabi
telefona pa 2-3 tedne, se ob uporabi spletnih strani skrči na 2-3
dni. Takoj ko postavimo spletne strani, lahko pričakujemo obisk in
v nekaj urah bi teoretično lahko zbrali podatke za reprezentativen
vzorec.
•	Grafika, multimedija - z uporabo novih tehnologij in razvojem
spletnih orodij lahko v vprašalnike vključimo slike, 3D grafiko, ani-
macije in zvok, če ima to določen pomen v okviru raziskave.
Olga Poljšak Škraban: Psihosocialni okvir p o sludo les ce nce...
•	Videokonference - so lahko možna oblika kvalitativnih intervju-
jev prihodnosti
Slabe strani:
•	Nenadzorovano zbiranje podatkov - podobno kot pri zbiranju po-
datkov po elektonski in navadni pošti tudi pri uporabi spletnih strani
ne moremo nadzorovati respondentov (razen podatkov, ki se lahko
zapisujejo na strežniku: IP številka, čas, datum itd.).
•	Omejene zmožnosti inštrumenta - že prej omenjena, bolj kom-
pleksna uporaba CAWI, zahteva od uporabnikov sodobnejše
spletne brskalnike (s podporo Java in ActiveX komponent) in
njihovo nastavitev (nekateri imajo zaradi varnosti v nastavitvah
brkljalnika onemogočeno uporabo Java skriptov in piškotkov (co-
okies)).
•	Omejitve vzorčenja - Pri uporabi spletnih strani v raziskovalne
namene je težko, če že ne nemogoče, zbrati podatke, ki bi pred-
stavljali splošno populacijo uporabnikov interneta. Bolj reprezen-
tativne vzorce lahko na internetu predstavljajo npr. uporabniki
računalnikov, saj jih je večina povezanih s tem medijem in preno-
som informacij.
Eaton se v svojem članku o slabostih raziskovanja po internetu spra-
šuje o tem, ah WWW dejansko ne pomeni Why Waste the Work (zakaj
bi zapravljali svoje delo). Svojo kritiko tovrstnega raziskovanja je raz-
vil ob treh temeljnih raziskovalnih pravilih, ki ne veljajo za raziskova-
nje po internetu (Eaton, 1997):
1.	Ne sprašuj moških o mnenjih žensk, republikancov po željah
demokratov in uporabnikov po željah neuporabnikov. Statistič-
no gledano predstavlja vzorec točno tisto populacijo, od katere je
bil pridobljen in nobene druge. Eaton si vzorec uporabnikov inter-
neta predstavlja kot dobro izobražene, visoko tehnološko oprem-
ljene in razmeroma premožne posameznike. Respondenti naj bi
bili torej Jobsi, Gatesi in Mitnički internetske populacije (z vehko
manj denarja), raziskovanje po internetu pa naj bi bilo usmerjeno
v specifično populacijo uporabnikov interneta in nikogar drugega
(prav tam).
2.	Poišči si svoj vzorec in ne pusti vzorcu, da te poišče. Eaton opo-
zarja, da se v klasičnem raziskovanju zmanjšuje pripravljenost lju-
di, da bi odgovarjali na vprašanja, zakaj bi bili torej v raziskovanju
^Qß Socialna pedagogika, 2 0 0 0 vol. 4, šl. 4, sir. 3 9 1 -4 2 0
po internetu ljudje bolj pripravljeni odgovarjati na vprašanja? Gre
za naključne obiskovalce spletnih strani (po Eatonu zgolj repre-
zentativne "srfarje" po internetu), ki prostovoljno odgovorijo na
zastavljena vprašanja. Tisti, ki odgovarjajo prostovoljno, pa ima-
jo navadno več kot povprečno mnenje za ali proti določeni stvari,
mnenju, problemu, ali izdelku. Njihova mnenja so tako močna,
da sami poiščejo nekoga (v našem primeru vprašalnik) in odgo-
vorijo na vprašanja (izrazijo mnenje). Izhajajoč iz te predpostav-
ke, bi morali imeti spletni prostovoljci močnejša mnenja o dolo-
čeni stvari kot povprečen kupec ali obiskovalec. Eaton deli strani
na tiste, ki poiščejo specifične respondente (manjšina), in tiste, ki
se zadovoljijo z naključnimi obiskovalci spletnih strani (večina)
(prav tam).
3. Glasuješ lahko samo enkrat - Podvajanju vnosov ali intervjujev
istega respondenta se s pazljivim terenskim delom ali izbranimi
telefonskimi številkami lahko izognemo. Raziskovanje prek splet-
nih strani je tudi na tem področju izjema. Nekateri programi za
raziskovanje (anketiranje) po internetu ne uporabljajo preverja-
nja podvajanja vnosov, če pa jih uporabljajo, jih lahko npr. onespo-
sobijo hekerji ali krekerji. Tako so rezultati lahko hitro nezaneslji-
vi in ne odražajo odgovora na raziskovalni problem ali ne dajejo
pravih smernic za razvoj podjetja ali promocijo izdelkov. Na voljo
je nekaj dokazov za tovrstno "goljufanje", kjer se je točno določen
izdelek pojavil na vrhu lestvice priljubljenosti.
Raj lahko naredimo, da bi raziskovanje po internetu pribhžah za-
nesljivosti, ki jo dosega klasično "analogno" raziskovanje. Eaton pred-
laga nadzor nad tremi omenjenimi parametri, nadzor nad ponovnimi
vnosi ter predvsem posploševanje na populacijo uporabnikov inter-
neta in ne na celotno populacijo (kot bi to npr. lahko naredili s tele-
fonskimi intervjuji). Zakaj?
Leta 1996 je v ZDA internet uporabljalo (enkrat ali večkrat) okrog
20 % odraslih prebivalcev, ali s številko, okrog 42 milijonov ljudi. Re-
dnih uporabnikov interneta je bilo v tistem času okrog 14 %. Od tega
niso vsi uporabljali WWW, ampak npr. zgolj elektronsko pošto. Če to
primerjamo z 98 % populacije, ki uporablja televizijo, in 96 % popula-
cije, ki uporablja telefon, izgubi internet univerzalno uporabnost za
raziskave v ameriških gospodinjstvih. Če bi telefon uporabljalo zgolj
14 % ljudi, ga verjetno ne bi uporabljali za raziskave trga (prav tam).
Olga l'oljšak Škraban: l\s ilio s o du I n i o kv ir p o s lado les ce nce... ^QÇ
Po RIS-ovi raziskavi'® je v letu 1996 Internet že uporabilo 6-7 % odra-
slih (www.ris.org).
Če poizkušamo v zvezi s temi podatki kljub vsemu utemeljiti mož-
nosti raziskovanja po internetu, lahko uporabimo napovedi o poveča-
nju uporabe Interneta, kar bi lahko delno odgovorilo na vse tri točke
Eatonove kritike. Ob nekaj neuspelih poskusih globalizacije interneta
v smeri cenejših domačih odjemalcev (NetPC) ali uporabi kombinira-
nih TV/WWW sprejemnikov, se bo v prihodnosti verjetno našla reši-
tev, ki bo omogočila lažji dostop do interneta najširšim množicam.
Gre za vprašanje komercialnega interesa nad interesom trenutnih upo-
rabnikov, ki si morda pretirane širitve niti ne želijo. V sodobnem splet-
nem poslovanju in oglaševanju štejejo pari oči, ki lahko spremljajo
informacije in reklame na zaslonu, kar se ponekod že pozna v distri-
buciji brezplačnih, na internet priklopljenih računalnikov, na katerih
se nenehno oglašujejo določene storitve ponudnika. Verjetno bo na-
slednja širitev interneta povezana s padcem cen telefonskih storitev
in prehodom z modemov na kabelsko in ADSL tehnologijo, ki bo omo-
gočala stalno povezavo v omrežje. Do takrat pa bodo spletne raziska-
ve verjetno pokrivale določen (morda manjši, bolj izobražen, premož-
nejši) del populacije.
Prva točka Eatonove kritike govori o tem, da vzorec predstavljajo v
večji meri specifični posamezniki (dobro izobraženi, visoko tehnolo-
ško opremljeni in razmeroma premožni). V končni fazi naj bi bili to
predvsem uporabniki računalnikov.
Raj lahko povemo o uporabnikih interneta? Imajo veliko željo, da
brskajo za informacijami in internet je zgolj eno izmed orodij pri
tem iskanju. Prav to iskanje po ogromnih količinah podatkov je upo-
rabnike naredilo za vedno bolj selektivne in netolerantne do gradi-
va, ki jih ne zanima. Če so bili pred nekaj leti uporabniki interneta
ljudje, ki so se večino časa ukvarjali z računalniki, je sedanja stop-
nja razvoja z uporabniku prijaznim programom in nižanjem cen do-
stopa približala internet povprečnemu gospodinjstvu v razvitem sve-
tu. Mediana letnega zaslužka in stopnje izobrazbe uporabnikov se s
časom postopno zmanjšuje, zaposlitve uporabnikov interneta so bolj
in bolj razpršene, spol pa manj naravnan v prid moških uporabni-
kom (Farmer, 1998).
" Л/5 96/2 - Informacijske tehnologije v slovenskih gospodinjstvih (http://www. ris. org/si/pressw. html).
¿^IQ Socialna pedagogika, 2000 vol. 4, šl. 4, sir. 3 9 1 -420
Z razvojem informacijske tehnologije bo do določene točke (glo-
balne informacijske katastrofe, planetarne revolucije, ludizma) svet
vedno bolj omrežen in vedno več ljudi bo uporabljalo računalniško
tehnologijo v vsakdanjem življenju (pustimo ob strani dejstvo, alije to
dobro ali ne). Če lahko nabiralci gob uporabljajo GPS (global positio-
ning system) za lociranje določenega najdišča na lOOm ali manj na-
tančno in če lahko delavec v skladišču uporablja dlančnik Palm (ali
klon Palma), potem je stvar širitve interneta samo še vprašanje padca
cen opreme in predvsem padca cen telekomunikacijskih storitev. Po-
dobni revoluciji smo bili v Sloveniji priča ob drastičnem padcu cen
mobilne telefonije. Če bi pred desetimi leti govorili o raziskovanju
prek mobilnega telefona (CATI), ne bi mogh govoriti o vzorcu, iz kate-
rega bi lahko posploševah na celotno populacijo. V tem trenutku in v
bližnji ali daljni prihodnosti bi že lahko govorili o vzorcu, iz katerega
lahko posplošujemo, poglavitni dejavnik pa je bila pocenitev mobilne
telefonije do točke, ko je postala dostopna skoraj vsem. Seveda ne
moramo narediti preprostega prehoda iz uporabe mobilnih telefonov
do uporabe interneta (čeprav se ti dve tehnologiji v zadnjem času vse
bolj prepletata), lahko pa sklepamo o oddaljeni prihodnosti. Ali to po-
meni, da bomo npr. čez 100 let lahko posploševali na ravni planeta?
Verjetno ne, saj bo v prihodnosti očitna razlika med lastniki tehnolo-
gije (razvitim svetom) in tistimi, ki jim tehnologija ne bo zlahka do-
stopna (tudi ob znatni pocenitvi ne). Tako bomo morda lahko posplo-
ševali po poloblah, recimo o tem, ali je novi okus kokakole povšeči
razvitemu svetu.
6. Uporaba raziskovanja prek interneta v socialni
pedagogiki
Socialna pedagogika se ukvarja s celo vrsto pojavov, ki jih lahko
raziskujemo z uporabo interneta. Raziskujemo lahko npr. odvisnost
od interneta, ali odvisnost od prepovedanih in dovoljenih drog med
slovenskimi mladostniki... Če bi se odločili za raziskovanje specifič-
nih elektronskih subkultur, je internet skoraj edina rešitev. Za primer
si lahko vzamemo subkulture hekerjev ali skript kidijev ipd., ki veči-
no časa preživijo prikloplj eni na internet. Lahko bi si seveda izbrali
tudi analogno pot, verjetno pa bi bili z internetom uspešnejši pred-
vsem v navezovanju stikov s ciljno skupino. Naveden je bil skrajni
primer, in če nekateri izmed nas verjamemo, da svet čez 100 let še ne
bo povsem digitalen, potem nima smisla raziskovati samo elektron-
Olga Poljšak Škraban: Psihosocialni o kv i r p o s lado les cence... ^^ ^
skih subkultur, ampak tudi tiste povsem "oprijemljive". Tudi če pusti-
mo ob strani določene odklonske pojave računalniške in neračunal-
niške narave, ki imajo svoje mesto in zatočišče na internetu, srečamo
zanimive raziskovalne probleme, ki jih je mogoče in smotrno raz-
iskovati po internetu. Omenili smo že, da je najbolje, če kombiniramo
klasično raziskovanje in raziskovanje po internetu, ki nam lahko služi
kot popestritev ali osvethtev določenega problema v ciljni skupini upo-
rabnikov interneta (kot ene izmed podskupin, ki jih primerjamo v
raziskavi).
V nadaljevanju si bomo na primeru ogledali možnosti za razisko-
vanje po internetu v socialni pedagogiki in smotrnost uporabe tovrst-
nega raziskovanja. Raziskovalna naloga "Metodologija kvalitativnega
raziskovanja škodljivih posledic uporabe drog med mladimi" (Dekle-
va in Sande, 1999) je potekala od decembra 1996 do konca junija 1998,
del raziskave pa je bil izveden z vprašalnikom na spletni strani. Tema
raziskovanja je bila uporaba plesnih drog (predvsem ekstazija) med
mladimi od 15-25 leta in opremljenost z informacijami za zmanjševa-
nje tveganja znotraj populacije uporabnikov. Šlo je torej za uporabni-
ke (plesnih drog) in predstavnike plesne kulture, ki smo jih poizkuša-
h doseči na tri razhčne načine:
1.	z metodo vzorčenja snežne kepe ter poglobljenih intervjujev
(30,4 % celotnega vzorca),
2.	s poštnim vprašalnikom, ki je z mnogimi odprtimi vprašanji pokri-
val ista področja kot zgoraj omenjeni intervju (7,0 % celotnega vzor-
ca),
5. z interaktivnim elektronskim vprašalnikom na spletni strani
(62,6 % celotnega vzorca).
Sprva je prevladoval dvom o tem, ah je internet medij, ki bi lahko
omogočil izvedbo dela raziskave in dosegel dovolj veliko število re-
spondentov. Šlo je za pomembno razliko v tem, kolikšno število obi-
skovalcev lahko pritegne na dan recimo Yahoo.com ali amazon.com
in kolikšno nova slovenska spletna stran, ki ponuja zgolj vprašalnik o
uporabi plesnih drog in teste 17 tabletk ekstazija iz nemškega maga-
zina Tempo. Na strani je bilo torej poleg vprašalnika zelo malo drugih
informacij, ki bi lahko pritegnile obiskovalce.
Predvidevali smo, da je določeno število uporabnikov plesnih drog
povezanih z elektronsko kulturo, kar vključuje glasbo, prireditve in
internet kot medij za reprodukcijo tega dela kulture.
Socialna pedagogika, 2000 vol. 4, .U. 4, sir. 391-420
6.1. Kje so vsi uporabniki?
Droge - E, H, C, Speed, Acid, Grass - Raziskujemo področje upo-
rabe drog med mladimi v Sloveniji. Predvsem nas zanima XTC,
plesne droge, tehno, rave in kultura uporabe ecstasya. Seveda
pri vsem skupaj ostaja dovolj prostora za povsem klasične dro-
ge in prepovedana stanja zavesti.
Gornje besedilo je bilo vse, kar je na iskalcu po slovenski bazi in-
formacij na internetu v letu 1997 opozarjalo morebitne obiskovalce
stani na potek raziskave o plesnih drogah. V tistem času je bila mat-
kurja.com edini iskalnik po slovenskem delu interneta, zato je bil zgor-
nji opis edina'^ spletna povezava s stranjo, kjer je bil objavljen vpra-
šalnik. Imeli smo bistveno prednost, saj so bili vprašalnik o uporabi
drog in nekaj objavljenih testov ekstazija v tistem času edine informa-
cije o drogah na internetu v slovenščini. Že trikrat je bila uporabljena
besedica edini, kar pomeni, da je bil tisti čas za raziskavo morda zares
ugoden, saj je praktično vsak Slovenec, ki je brskal po informacijah o
plesnih drogah, plesni kulturi ali elektronski glasbi, prišel do poveza-
ve na stran z vprašalnikom.
Olga Poljšak Škraban: Psihosocialni o kv i r p o s lado les cence... ^^ ^
Vzorec je torej zajel tiste Slovence, ki so v letu 1997-1998 uporab-
ljali internet in iskali informacije o plesnih drogah ali elektronski glas-
bi. Po rezultatih raziskave RIS 97 - Raba interneta v Sloveniji 1997^° je
v tem letu uporabilo internet 11 % anketirancev, starih nad 15 let
fwww.ris.orgi. Če je v tistem času internet tedensko uporabljalo pri-
bližno 47.300 oseb, potem lahko rezultate raziskave o plesnih drogah
posplošujemo na določeno število uporabnikov interneta v tistem ča-
su. Če predvidevamo, da so tedaj uporabljali internet bolj tehnološko
osveščeni in radovednejši^' Slovenci, se naš vzorec verjetno ni bistve-
no razlikoval (razlikovalo se je interesno področje - uporaba drog/
elektronska glasbai ob RIS-ovega vzorca.
'''Danes v istem iskalniku pod zahtevkom "droge" dobimo 28 zadetkov.
"Rezultati telefonske ankete med slovenskimi gospodinjstvi kažejo, da je internet uporabilo (junij 1997) že
11 % anketirancev v starosti nad 15 let. Skupno je uporabilo internet (junij 1997) že 142.000 oseb, starejših
od 12 let. Število uporabnikov raste linearno že od leta 1995, s stopnjo 0.3 % mesečno, ocena za september
je torej 12 %. Seveda pa le dobra tretjina vseh uporabnikov dostopa do interneta tedensko, nadaljnja
tretjina mesečno, preostala tretjina pa internet uporablja se redkeje. " (http://www.ris. org/si/pressvv.html)
414
Socialna pedagogika, 2000 vol. 4, šl. 4, sir. 3 91 -420
Interaktivni spletni vprašalnik je izpolnilo več kot 200 uporabni-
kov, od tega smo jih v obdelavi podatkov celotne raziskave upoštevali
71. Ostali izpolnjeni vprašalniki so namreč prišli naknadno, že po
zaključku raziskave, saj še nekaj časa po koncu raziskovanja te splet-
ne strani z vprašalnikom nismo odstranili s strežnika.
Iz tabele 1 lahko razberemo starost in status respondentov. Naj-
več odgovorov je bilo v starostnih skupinah 14-16 let in 17-19 let,
prevladujoči status pa je bil dijak in študent ter v manjši meri redna
zaposhtev. Naše podatke lahko primerjamo s podatki raziskave RIS
97, ki je pokazala, "da je povprečen uporabnik moškega spola, star
28 let in višje izobražen ter dobro situiran. Prvi rezultati iz raziskave
med 3.500 uporabniki interneta so pokazali, da ima približno polovi-
ca uporabnikov vsaj srednjo šolo. Medtem ko je četrtina uporabni-
kov še vedno študentov, je večina ostalih zaposlena, z najmanj viso-
košolsko izobrazbo. Večina anketiranih internet uporabnikov je oce-
nila svoj življenjski standard kot povprečen ali celo nadpovprečen."
(www.ris.org). V našem vzorcu je bilo 32 % študentov in 38 % dija-
kov, kar je ustrezalo naši ciljni populaciji med 15 in 25 letom. Tako
lahko rečemo, da smo s promocijo strani in tematiko "ujeli" del po-
pulacije, ki se je v tistem času na internetu zanimala za plesno glas-
Olga Poljšak Škraban: I's Ui os o eia In i o kv ir p o s lado les ce nce... 413
bo in uporabljala (ali že kdaj uporabljala) droge. V primerjavi s ce-
lotnimi rezultati raziskave o uporabi plesnih drog se lahko kasneje
primerja, ali se specifična populacija, ki smo jo dosegli z intervju-
jem na spletni strani, statistično pomembno razlikuje od drugih po-
pulacij, ki smo jih skušali zajeti z drugačno metodologijo (poštni in
osebni intervjuji).
Če bi se ozirali zgolj na številke in premoženjsko stanje, potem bi
lahko razmišljali takole: uporabniki drog imajo praviloma malo de-
narja, nimajo dostopa do računalnikov in ves denar porabijo za dro-
ge, informacije pa jih največkrat niti ne zanimajo, ah pa jih dobijo v
dnevnem časopisju. Trditev bi morda lahko veljala za manjši del po-
pulacije intravenoznih uporabnikov drog, ne pa za celotno popula-
cijo uporabnikov drog v Sloveniji. Če se bomo torej odločili za raz-
iskovanje uporabe heroina in raznih s heroinom povezanih scen v
Ljubljani, ne bomo uporabili interneta, ampak se bomo odpravili na
teren in pridobih informacije, ki nas zanimajo. Naše raziskovalno
področje pa je bilo usmerjeno v del populacije, ki droge uporablja
na manj tvegan (in s tem povezano manj frekventen) način in jim za
to ostane dovolj prostega časa in denarja za druge načine informira-
nja, zabave itd.
6.2. Uporabljena tehnologija
Za prenos podatkov smo uporabih "študentski" strežnik RISS in
direktorij, ki pripada vsakemu registriranemu študentu z uporabni-
škim imenom in geslom. Uporabih smo prostor na disku strežnika,
ki je v tistem času pripadal piscu pričujočega članka. Rer smo celot-
no delo na strežniku opravili sodelavci raziskave in ker za potrebe
raziskave ni bilo potrebno zakupiti prostora na kakšnem izmed ko-
mercialnih ponudnikov interneta doma ali v tujini, so bih stroški raz-
iskovanja po internetu v našem primeru razmeroma majhni. Seveda
ima "brezplačnost" tudi določene omejitve, ki so se pokazale takoj,
ko smo hoteh namestiti CGI skripte, ki bi skrbele za prenos informa-
cij med stranjo z vprašalnikom in strežnikom. V tistem času na RISS-
u niso podpirali uporabe CGI skript in takoj smo izgubih možnosti
za uporabo kakšnega izmed močnejših orodij (CAWI) za raziskova-
nje prek spletnih strani.
Ostala nam je še tehnologija Java, ki je ravno v tistem času prido-
bivala na priljubljenosti kot univerzalni jezik za najrazličnejše kon-
zole od Maca do PC-ja. Uporabili smo za nekomercialno uporabo
416
/¡.Q^ Socialna pedagogika, 2 0 0 0 vol. 4, šl. 4, sir. 3 9 1 -42 0
brezplačen javanski program Form Desinger, delo programerja Le-
vija Greenspana, ki je edini ustrezal vsem pogojem zbiranja podat-
kov ter omogočal neodvisnost od CGI skript. Program je bil sestav-
ljen iz dveh manjših podprogramov, od katerih je prvi omogočal obli-
kovanje vprašalnika z vso kompleksnostjo in svobodo uporabe dr-
snikov, menijev in vnosnih polj, drugi pa je bil SMTP klient, ki se je
povezal s SMTP serverjem, na katerem je bila spletna stran, in je
skrbel za prenos informacij po elektronski pošti. Izdelani vprašalnik
je deloval na Windows xx, FreeBSDju, PowerMacu in Solarisu, od-
govori pa so prihajali takoj po vnosu prek elektronske pošte v obliki,
prikazani v shemi 1.
Olga Poljšak Škraban: Psihosocialni o kv i r p o s lado les cence... ^^ ^
7. Zaključek
Raziskovanje po internetu je razmeroma mlada dejavnost, ki pa
se je po številu večjih ali manjših raziskav, anketah in glasovanjih
(polls) v zadnjih letih razširila do stopnje, ko je večina uporabnikov
interneta seznanjenih s poizkusi anketiranja na spletnih straneh. V
času e-poslovanja, e-trgovin, e-oglaševanja, e-seksa in e-raziskova-
nja se postavlja vprašanje, v kolikšni meri se dejavnosti z različnimi
elektronskimi in kiber predznaki sploh razlikujejo od analognih raz-
ličic. Razlika med nakupovanjem prek interneta in nakupovanjem
prek kataloga ter nakupovanjem v nakupovalnih centrih je zelo majh-
na. V trgovinah sicer kupljeni proizvod vidimo (otipamo), vendar vča-
sih lahko vidimo le embalažo, ne pa tudi tistega, kar je notri. Elek-
/¡.Q^ Socialna pedagogika, 2 0 0 0 vol. 4, šl. 4, sir. 3 9 1 -42 0
tronsko bančništvo ni prav nič drugačno od tistega, ki se dogaja za
bančnim okencem, kupovanje porno revij in plačevanje ogleda por-
nografije prek spleta je lahko zelo podobno ... V praksi bi tako počasi
že lahko začeli izpuščati elektronske predznake, saj je elektronska
različica zgolj okleščena ali izboljšana verzija analogne. Raj torej
ostane e-raziskovanju ali raziskovanju po internetu? Prihodnost raz-
iskovanja (po internetu) je v povezovanju klasičnega in spletnega
raziskovanja in v uporabi spletnega komuniciranja kot načina pri-
dobivanja podatkov, ki se ga uporablja vzporedno z ostalimi načini
(telefonskim in poštnim intervjuvanjem in anketiranjem). Spletno
anketiranje kot osnovni način pridobivanja podatkov bo uporabno
predvsem tam, kjer je mnenje neuporabnikov interneta obrobnega
pomena. Če hočemo evalvirati delo in odziv na spletne portale, knji-
garne, prodajalne plošč in drugih storitev, je najhitrejša, najcenejša
in /20/učinkovitejša metoda prav pridobivanje informacij prek splet-
nih strani. Nekatere strani lahko dosegajo zelo velike dnevne vzor-
ce, npr. statmarket.com ima na svoji strani objavljeno dnevno števil-
ko vzorca 46,208,045^^, ki jo pridobi iz 100.000 aktivno povezanih
spletnih strani po svetu. To so zelo impresivni vzorci, ki jih klasične
družboslovne raziskave nikoli ne dosežejo. Seveda pa je malo ver-
jetno, da bi uporabniki interneta sodelovali pri takih raziskavah. Zgo-
raj omenjeni velikanski vzorci se namreč nanašajo na zbiranje po-
datkov o uporabnikih interneta, ki poteka tako, da uporabniki za to
večinoma ne vedo.
Raziskovanje z uporabo interneta je lahko v socialni pedagogiki
uspešno pri preučevanju določenih ciljnih skupin in pri nekaterih
raziskovalnih vprašanjih. Uporabnosti tovrstnega raziskovanja ne
moremo posploševati ter na račun nižjih stroškov izpustiti bolj re-
prezentativne vzorce, ki se nahajajo povsod drugje, samo na inter-
netu ne. Če nas zanima javno mnenje o določenem družbenem pro-
blemu ali političnem vprašanju, se lažje obrnemo k računalnikom
in internetu, saj nam omogočajo doseči razmeroma velik vzorec
ljudi, ki se npr. zanimajo za določene teme. V primeru, da nas zani-
ma socialna klima v institucijah ali uporaba heroina med zaporniki,
ki prestajajo kazen zapora, bo raziskovanje po internetu karseda ne-
Premožnost (situiranost), ki smo jo omenjali v ameriški kritiki raziskovanja po internetu, ima v razvoju
slovenskega interneta drugačno mesto, saj je imel v tistem času vsak študent in nekateri dijaki prek
akademske raziskovalne mreže-Ames ali KISS (preko Arnesa) brezplačen dostop do interneta.
Olga Poljšak Škraban: l'sihosocialrii okvir posludolescence... ^_/ 9
učinkovito (razen v primeru, da bi imela večina zapornikov dostop
do računalnika).
Tudi pri raziskovanju po internetu je potrebno specifično znanje,
poznavanje tehnologij, trendov uporabe interneta in veliko vložene-
ga časa in truda, tako da ne more biti potuha v primerjavi s klasič-
nim raziskovanjem. Vzorec tudi na internetu ne čaka samo na to, da
ga bomo izbrali. Raziskovanje po internetu je v tem trenutku omeje-
no na javno mnenje in raziskovanje tistih družbenih problemov, ki
so bolj popularni (homoseksualnost, droge ...) in se pogosteje pojav-
ljajo tako v tiskanih kot elektronskih medijih. V prihodnosti pa bo
morda vse drugače. Odločitev je seveda, še naprej, vaša...
8. Literatura
Batagelj, Z., and Vehovar, V. (1998): Technical and Methodologi-
cal Issues in WWW Surveys. Prispevek na AAPOR '98. Software and
Methods for Conducting Internet Surveys, St. Louis, (http://
www. ris. org/ris 98/stlouis/index. html)
Dekleva, B., Sande M. (1999): Ekstazi in plesne droge. Ljubljana:
Društvo za razvijanje preventivnega in prostovoljnega dela in Peda-
goška fakulteta v Ljubljani.
Eaton, B. ( 1997 ): Internet Surveys: Does WWW Stand for 'Why
Waste the Work? Quirk's Marketing Research Review, June/July, 1997.
(http://www. quirks, com/articles/article. asp?arg_ArticleId=244)
Farmer, T. ( 1998 ): Using the Internet for Primary Research Data
Collection. Market Research Library, (http://www.researchinfo.com/
library/infotek/index.shtml)
Gold, J. in Ethier, D. (1997): One Perspective on Collecting Data
on the Web. CMC magazine, (http://www.december.com/cmc/mag/
1997/sep/gold.html)
Jeavons, A. (1996): Trends in interviewing. Prispevek na konfe-
renci MRSA Conference Gold Coast 1996. (http ://www. survey-
craft. com/AITrends. html)
Kottler, R. (1997): Web Surveys - The Professional Way. Prispevek
na ARE conference. New York.
Rottler, R. ( 1998 ): Sceptics Beware! Web Interviewing has Arrived
and is Established. Embrace it or Be Left Behind. Prispevek na Annu-
al Conference of the Market Research Society, Birmingham, (http://
/f.2Q Socialna pedagogika, 2000 vol. 4, šl. 4, sir. 39Í-42Ü
www.spssxom/spssmr/web_bureau/knowledge/webserv.htm)
Leiner, B. in drugi (1998): A Brief history of the internet vi .3. Elek-
tronsld document (http://www.isoc.org/internet-history/brief.html)
Sagadin, J. (1992): Osnovne statistične metode za pedagoge. Filo-
zofska fakulteta, Ljubljana.
http ://www.ris. org/si/pr essw.html
Izvirni znanstveni članek, prejet junija 2000.