55. številka. V Trstu, v soboto 9. julija 1887. Tečaj XII. Opazke. Vsi dopisi hc pošiljajo uredništvu v ulici Torronte. 12.Vsak list mora biti frankiran. Rokopisi ne ne vrarajo. Inserati (razne vrtite naznanila in po-slanice) s« zaračunijo po pogodbi; pri kratkih o^la^ih z drobnimi Črkami ne pla ću,ju za vHtiko besedo 9 nov. Naročnino, reklamacije in inserate prejema opravniitvo, ulica Torrento 12. EDINOST • Edinosti izhaja dvakrat na teden, vsako sredo in sofcoto ob 1 uri popoludno. Cena z a vse leto * prilogo 7 for , km pol :i for 50 nov., za četrt leta I for. nov — Edinost brez priloge stane za celo leto 41 for., za pol leta 3 for., za četrt leta I for. dO nov. — Posamezne številke se dobivajo pri oprav-nistvu, v prodajalnieab tobaku v Trstu po r> nov., v Gorici in v Ajdovščini po Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. A nov iV edinosti je rno9«. Prevrat v Srbiji. (Konec.) Kar ho pa oni smatrali za krepost na sebi, smatrajo sedaj v svojej zlobnosti za nekrepost, za največji greh pri nas Slovanih. Ako se mi ustavljamo njih Bili, njihovim potujčujočim sredstvom, smatrajo nas zatega delj za panslaviste in državi nevarne. Kakor so počenjali drugi narodi, po-čenjajmo i mi, razvijmo svojo zastavo ter tirjajmo, kar nam po pravici pripada, z edino razliko, da nočemo našega jezika militi nikomur, ampak tirjamo pravice samo za se. — Samo ta narodna politika, družena s toleranco, je prava avstrijska in le taka politika izraža notranjo narav in zgodovinske dolžnosti habsburške države. Noben pravi avstrijski interes ne tirja, da so kakemu avstrijskemu narodu kratijo pravice in tudi nikak interes ne tirja, da si Srbi izvolijo za svojega političnega vodjo moža narodu nasprotnega menenja. S tem se vpljiv dežele, ki tako politiko goji, še pokonča. Avstrija bi si odvzela vsakeršen vpljiv na Srbskem, ako bi tamkaj še dalje ostalo ministerstvo Garašanin in ako bi ga ona podpirala. Omenjeno ministerstvo je bilo nepopularno ter ni zagovarjalo narodovih idej ; — gojila bi tedaj Avstrija narodu nasprotno menenje ter naklonjenost srbskega naroda od sebe odvračala. Tem boljši domoljub in državnik je Ivan Ristic, tem bolj bo vpljival na balkanskem poluotoku ter krepil solidarnost srbskega in družili narodov na Balkanu z Avstrijo. Vsaj probiva v zadnjej toliko Slovanov, kojim so težnje in potrebe enake z drugimi slovanskimi narodi; gotovo bode vprihodnje solidarnost med malo Srbijo in Avstrijo tem večja in tudi avstrijskemu poslaniku v Belgradu bode tem lažje zaupno se zbratitiz srbskim kabinetom. Smelo trdimo, da bi Avstrija ne smela v osebi Ilističevej videti sebi nevarnega državnika, ampak zaupnega prijatelja. To pa le tedaj, ako preneha tirati protislovensko politiko ter Slovanom, pod njeno vlado živečim, dovoli to, kar je uže dovolila drugim svojim podanikom. Dokler pa bodo v njej ukazovali malobrojni Nemci, dokler bodo v njoj svojo ošabnost kazali madžarski šovinisti, dokler so bode dovoljevalo vse kopici Italijanov, a v nemar puščali mi Slovenci, ki smo vendar izdatno PODLISTEK. Strto srce!... 1*0 H. L. W. upisal J a n k o L e b a n.) S človeškim srcem ne ifiraj, Naš pekel v njem je i»i nas raj ; So areum eno žitja strčš, Se ore m eno bitje atrčšl . , S. Gregorčič. I. Vlansko leto, malo pred božiči, našli so staro Mreto — mrtvo na samotni stezici v Češkem lesu. Sirota jo zmrznila. Vrane so letule okoli nje; a obleka je vsa razcapana visela ž njenega života. Mreta je bila uže v 85. letu svoje dobe. Vender je bila še dovolj krepka, da je beračeč hodila od vasi do vasi. Občina, kjer se je bila rodila, dajala jej je po dva krajcarja na dan ; več ni utegnila, in kur to ni zadostovalo, da bi se Mreta preživita, morala so je v gorah potikati sem ter tja ter beračiti, ako ni hotela umreti od glada. A ona ni nadlegovala tujih ljudi. Le na vrata starih znancev jo potrkavala. Denarja ni hotela. Zadovoljna je bila. če so jej dali skorjo črnega kruha, ali čašico požgane juho, kar je vživala vselej z veliko HlasHo. Stara Mreta je bila znana mnogoštevilnejši od njih — sploh dokler bode Avstrija bolj nemška država, nego združena država več narodov, koji vsi morajo v njej enake pravice uživati: — do tedaj bodo tudi njeni državniki videli v Rističu in v vsakem slovanskem domoljubu sploh državi nevarnega sovražnika in ne prijatelja! Avstrijski interesi na vshodu nc obstajajo v tem, da Landerbanka svojo denarje po Srbskem trosi ter z njimi ljudstvo in vlado odira, ampak, ona mora skrbeti. da si tam odpre trgovinske poti ter tudi ono deželo v svojo korist pripravi. Pri tem počenjanju mora pa pred vsem vso skrb obrnoti v to, da si tamošnjih narodov z svojim počenjanjem ne odtu-juje, ampak si jih z enakopravnostjo in skrbjo za ae pridobi. Narodno prašanje je dandanes vzlasti mej slovanskimi narodi velike pomembe. Drugi narodi so dosegli tako rekoč uže vrhunec svoje omike v tem, ko so se slovanski narodi se le probudili ter so polagoma vzbujajo, zavedajoč se svojega rodu, kdor si hoče toraj simpatije kakega daroda pridobiti, mora z njim enakopravno in pravično postopati ter mu dovoliti izobrazbo in omiko v lastnem jeziku — od drugo strani no smo od njega tirjati tudi prevelicih žrtev. Glejmo Napoleona I., kako sije vedel pridobiti srca svojih podanikov. — Akollističa iz tega stališča promatramo, vidimo v njem moža, na kojega bi so morala Avstrija znnesljvo nasloniti, kajti gojil bodo pravo narodno politiko, ki mora tudi avstrijski državi biti ugodna. Sploh se pa ne smejo ločiti interesi Avstrije z interesi slovanskih narodov, kajti enaki so si, da se le Avstrija otrese nemške in madžarske sužnosti. To je glavni pogoj, pod katerim so vresničenje teh Avstrijskih interesov v ori-jentft kedaj moro izpolniti; Eksekutivni zakon. Te dni je bil potrjen v državnem zboru skleneni zakon, ki omejuje ekseku-tivne razno točke za provedenjo dražbe radi zaostalih davkov. Merodajna jo bila pri osnovi tega zakona misel, da se dolžnik, koji plačati ne more, pred svojimi upniki vsaj toliko zavaruje, da se popolnoma ne ugonobi ter da se mu pusti vsaj toliko imetka, kolikor mu je potrebno za vsakdanji zaslužek. Po tem zakonu se ne smejo rubiti obleke, postelje, perilo, hišno in kuhinjsko orodje, koje je neobhodno potrebno in tudi ne za 14 dni potrebna hrana in drva za pripravljanje iste. Posebno važna za srednji stan pa je določba zakona, da se častnikom, uradnikom, duhovnom, učiteljem, odvetnikom, notarjem, zdravnikom, umetnikom in sploh drugim osebam, koje se bavijo s znanstvenim poslom, ne sme zapleniti potrebna obleka, kakor tudi ne predmeti, koji so potrebni za opravljanje dotične službe. Ta točka velja tudi za rokodelsko orodje in enake priprave rokodelcev, delalcev in babic. Tudi je važna točka, koja določuje, da se mora onim osebam, kojih plača pri eksekuciji ni izvzeta, toliko denarja pustiti, kolikor iznaša plača do prihodnjega plačilnega dneva. — Lepa je tudi določba, da se zaročni prstan dolžnikov, pisma in druga častna znamenja tudi zapleniti ne smejo. Izkušnjo, koje je pridobila vlada pri dražbenem prodavanju zemljišč, imajo v tem zakonu jako dober nastopek. Ako je namreč pri takej dražbi ponujana svota tako nizka, da bi vsled take prodaje svojega posestva bil dolžnik uničen, more dolžnik proglasiti dražbo za neveljavno. Celo ako ponujana svota ne doseže dveh tretjin precenjeno vrednosti, more v teku 14 dni dolžnik samo nekoliko več za svoje I posestvo ponuditi in s tem uničiti prejšno dražbo ter zahtevati nov obrok. Minister pravosodja, baron Pražak je izdal prošlega tedna vsem sodnijam ukaz, koji govori o provedonju te novele in čije najvažnejšo točko so sledeče: §§. 1. in 8. nove postave promenjata bistveno sedanje propise za provedenje eksekucij nepremakljivih predmetov. Posebno so omejeni slučaji, ▼ katerih se sme enaka dražba vršiti. Izvršitev teh določb je tedaj posebno v rokah sodnijskih služabnikov. Vendar pa morajo ob enem sodelovati tudi sodnije, kajti uže sodnijski red obvezuje sodnika, da v vsakem posebnem slučaju sodnijskega služabnika poduči. Da se pa iz starega položaja preide na proraenjene razmere v smislu postavo-daje, da se torej določbe nove postave daleč na okoli. In ljudje je niso sovražili. (Je je o pozimskem času prišla v hišo, radi so jej dovolili, da je prisela k zakur-jenej peči; pa tudi prenočišče so jej priskrbeli vselej radovoljno. Mladina jo je imela za malo prismojeno žensko; a stari ljudje pa niso bili takošnjega mnenja. Oni so namreč vedeli, da je Mreta bila nekodaj prav zalo dekle; samo leta in trpka usoda so jo bile silno predrugačilo. To njeno nagubano velo lice je bilo nekdaj polno in lepo kakor „kri in mleko". In te njene oči, ki zdaj brez svita gledajo v svet: oh, bili bi te oči videli, ko je bila še mlada deklica doma!.. . Kedo bi so bil tedaj mogel ustavljati tem krasnim žarnim očem; kodo? . . . Vlasje, ki jih sedaj vidite pri revnoj tej ženi, da so sivi in redki, bili so nakdaj gosti in plavi ter v težkih kitah so se jej spuščali na snežnobeli tilnik! . . . A 110 le telesna krasota, nego tudi nekaj posebnega je bilo na nekedanji Mretki, kar jo vsakemu dopadalo! Bila je namreč do kraja gracijozna, vesela kakor ptičica ter čista kakor bistri studonček, ki se vali po logu! In vrhu vsega tega — E etična je bila, petična, kar ni baš kar si odi! Njen oče je bil imovit posestnik, imel je lepo kmetijo z lepimi gozdi, senožetimi iu polji! Žal, umrl je mnogo prerano. I11, ker mu je kmalu sledila v grob še žena, ostala je Mretka, edini njiju otrok, sama samičkena, i/polnivši komaj sedemnajsto leto Bvojo dobe! Uboga Mretka! Dobila je v oskrbnika trdosrčnega skopuha v bližnji vasi. Ta je poslal na Mretin dom opravnika, kojemu so so morali pokorjavati vsi poBli, od prvega do zadnjega! Skopušoi oskrbnik pa je dohodke vtikal v svoj žep ter je Mretki dajal vrhu vse postrežbe le prav malo denarja. Naravno, da so te razmere morale žalostiti siroto Mretko. Kako britko je časih jokala v Bvojej sobi! A, ko bi uže imela koga, da bi mu potožila to veliko svoje srčno gorje! Pač res : Gorje mu, ki v nesreči biva sam!... A nadaljujmo svojo povest ! V vasi, kjer je bival skopušni Mretin oskrbnik, bilo jo cerkveno blagoslovljenje. Mretka se peš napoti s svojo deklo k tej slovesnosti, da si je bilo dobro uro hoda. Oko marsi-kojegu mladeniča so jo dopadljivo oziralo po lepej Mreti, ko je stopala mej ogromno množico ljudi proti božjemu hramu. Po službi božji odide Mretka k svojemu oskrbniku, kamor je bila povabljena na obed. Zvečer pa je šel oskrbnik, njegova družina in Mretka v gostilno, kjer je bil ples. Mretka sicer ni bila plesalka, vender sklene, da se tudi onu zavrti, če nanese tako tudi takoj izvršujo, treba je pred vsem, da dotične določbo natanko poznajo in jih strogo izpolnjujejo — brez obzira na to, da-li jo pri dražbi pričujoč zastopnik dolžnikov ali nc. Fotrebno jo pa tudi, da se iz družbenega zapisnika, sestavljenega po sod-nijskem služabniku razvidi, da se je pri dražbi postavno postopalo ter da ne treba še-le v slučaju pritožb sodniji posebne preiskave, dokler določi, kako ee je prav za prav dražba vršila, prodno more izreči konečno odredbo po prepisu §. 5 novele. Zatoraj mora sodnijski služabnik priobčiti izjave strank, izrečene mej njegovo službeno navzočnostjo in sicer izjave bodi si upnikov ali dolžnikov, ali pa tudi drugih deležnikov. Nadalje morajo sodnijski organi, ako so zarubili koji predmet, kojega nova postava izjemljo iz dražbe, natanko poročiti o okolnostih, koje so jim dovolile zarubiti take predmete vkljub postavnemu propisu. V nasprotnem slučaju pa, ako sodnijski služabnik namreč raznih predmetov ni zaplenil- mora tudi v svojem poročilu naznaniti vzroke, radi kojih je tuko ravnal. Ako pa sodnijski služabnik misli, da dražbe v smislu 4 novo postave ne moro provesti, ker pridobljena svota ne bi pokrila stroškov dotične dražbe, tedaj mora posamezno družbene predmete v svojem zapisniku tako popisuti, da moro sodnija vrednost teh predmetov ruzvideti. Nikakor nc smejo tedaj sodnijski služabniki napraviti samo splošnih opazk. Za to pa tudipripoznavam, da ta postava veliko zahteva od služabnikov, kojim jo dražba poverjena. Mnogokrat pridejo te osebo v položaj, da morajo presojati splošno ruzmere, da se moro vsaj začasno potrebno odrediti; te-žuve pa, katere iz te nalogo nastanejo same ob sebi, bodo gotovo v prvem času veljavnosti nove postave posebno velike. Ozirom na to se mora zahtevati od predstojnikov sodnij I. instancije, da izbero za obavljanje dražb samo take osebe, koje so sposobne za poslovanje pri izvrševanju te postave. Pričakujem pa tudi, da sodnijo v vsakem slučaju spoznajo svojo nalogo ter ako treba tudi dotične služabnike posebno poduče ter predložena poročila takoj preiščejo, da se morejo slučajne nezukonosti, koje so se dogodile pri kojej družbi, takoj prilika, saj v priprosti gorski vasi se baš no zahteva, da bi plesalci iu plesalke morali biti umeteljniki v tej stroki. . . . II. Došla družba posede okrog mize v stranski sobi ter naroči pijače. Ni trtjalo dolgo, da se jej bliža brhek mladenič v lovski opravi ter prijazno pozdravivši poprosi Mretke, da bi smel zaplesati ž njo. Omenjeni mladenič je bil gozdnarski adjunkt sosednje grajščinc. Bil je blizo dvaindvajset lot star ter zaradi svojo ljubeznivosti nevaren ženskemu srcu! A ni čuda! Bil je, kakor uže rečeno, brhk mladenič; lovska oprava se mu je kaj lepo podajala, posebno pa zlata hrastova lističa na ovratniku! In vrhu tega: kako sladko je znal dekletom na srce govoriti brhki ta gozdnarski adjunkt! Navzlic vsemu temu niso ga dosti poslušala domača dekleta, ker vedela so, da Dekličice, noričice, Ko fantom vso verjamete! Vam zlate grade obetajo, Pa še črne bujte nemajo! Tudi so ga domačo deklice poznale, da je veternjak ter da se menda hoče ravnati po vodilu: Trgaj rože, dok cvetejo . . . Lepa Mretka pa ni tako slabo mislila o našem gozdnarskem adjunktu. Mogočo, odpraviti. To hode gotovo najgotovije jamstvo, da se nova postava ros v pravem smislu, pravično izvršuje. Politični pregled. Notranje dežele. N notranjej p o 1 i t i k i je nastala skoraj popolna tihota, le cesarjevo potovanje v Pulj in prestolnikovo po Galiciji jako zanima politične in udeležene kroge ; o prvem poročamo na drugem mestu. Cesar je potrdil v državnem zboru, skleneni zakon zastran razširjenja tržaške luke na državne troske, kakor tudi zakon zastran povišanja kredita za vredbo reke Neretve in osušitve ondotnega barja. Vnanje dežele. Srbski kralj je 5. t. m. z Dunaja v Belgrad odpotoval. V ruskih krogih smatrajo njegovo popotovanje na Dunaj za čisto naravno, ker kralj se mora ozirati ne le na ljudsko mišljenje, temuč tudi na zunanje vlade. Rusija sploh ne pričakuje nobene neposrednje koristi od Risti-čovega ministerstva ter je užo s tem zadovoljna, da se odpravijo iz srbsko vlade take osobe, ki so Rusiji sovražne, in da se Srbija, ako bi nastala vojna na Iialkanu, ne pridruži ruskim sovražnikom. Prepričam so na Ruskem tudi, da se je ministers-tvo najbolj vsled notranjih razmer moralo predrugačiti, jasno jim je, da mala država mora gojiti prijateljske razmere do sosednih držav, ker od tega je odvisna nje varnost. Mej Srbijo in Črn ogo ro, kakor znano, v zadnjih časih ni bilo nikakega prijateljstva, ampak vladala je velika mržnja, česar jo bila kriva Oaraaaninova ne-slovanska politika. Zdaj so srbsko vlada posvetuje, kako se s Crnogoro zopet spri-jazne. Arnavti v zadnjih časih zopet gosteje napadajo srbske mejne kraje, kder plenijo, požigajo in more. Pritožbe srbsko vlada so bile vselej brezvspešne, ostale so brez odgovora, ali se je pa krivda zavalila na Srbe. Zdaj je vendar sultan ukazal, naj so na turško-srbsko mejo postavi nekoliko bataljonov vojakov, da bodo take napade zabranjali. Iz Bolgarije imamo te le važniše vesti; Iz Sredca 5, t. ni.: Sobranje je po zaslišanju poročila na evropske dvore poslane doputacije izreklo željo, naj se vlada v imenu sobranja zahvali velevlastim, ki so deputacijo sprejele. Nek vladi protivni poslanec je opazil, da deputacija nič posebnega ni dosegla, ker nikder ni bila oficijelno sprejeta. Stojlov mu je odgovoril, da je bila deputačija oficijozno sprcjeinana, ker jo Bolgarija vazalna država; to pa stvari nič no predrugaeuje. Vsled zgoraj omenjene želje je načelnik sobranja brzo-javil ministru zunanjih zadev Načeviću v Sredec ter mu soglasni sklep sobranja naznanil ter ga prosil, naj objavi ta sklep zunanjim opravnikom, da ga obveste dotičnim vladam. — V „Reuters Bureau" se iz Trnove 6. t. m. poroča: Sobranje je zvečer v tajnej seji razpravljalo prašanje o kneževoj volitvi. Zagotovlja se, ako vlada še danas ne dobi nikakih naznanil iz Ev rope, izvoli se jutri koburški princ in po tem izvoli sobranje deputacijo, ki volilno spise prinese princu. Do njegovega dohoda odloži potom sobranje svoje soje. V seji 7. t. m. je bil koburški princ soglasno proglašen za bolgarskega kneza s tem pristavkoin, da sobranje Bolgarijo proglasi za neodvisno državo, ako velevlasti te volitve ne potrde. To je velc-važen sklep, ki lahko vshodnje prašanje zopet v tok spravi. Ruski učenjak in 'jako vplivni politi kar Katkov je v Moskvi nevarno zbolel. Petersburško vojno sodišče je te dni 21 nihilistov, 19 moških in 2 ženski zarad umorov k smrti obsodilo, car pa je vsem prizanesel smrtno kazen ter odsodbo polajšal v posilno delo. Iz Rima se piše v „Polit Corresp.*, da imajo v konservativnih krogih namen, jeseni ustvariti novo italijansko narodno stranko, katere program bode, delati na to, da se po zakonitej poti doseže sprava mej Vatikanom in Italijo. Mej italijansko in angleško vlado je bila sklenena pogodba, po ka-terej se je določilo, da ima biti Raz Kazar meja za obojestransko nadzorovanje afri-kanskega obrežja ob rudečem morji. Po tem takem se hočoti Italija in Angleška afrikanskega obrežja ob rudečem morji polastiti. Drugo poročilo pa pravi, da hoče Italija porabiti sueški kanal, da se udeleži zasedenja v Egiptu. Francozi so temu odločno upirajo ; „Journal de Debatsu pravi, da bi tako postopanje povzročilo polno zapletek in bi utognolo biti tudi nevarno, ker na Italijo so nič ni zanašati, ona ne daje nobenega poroštva za nepristranstvo; edina oblast, katero stalna pričujočnost na kanalu bi so sprejela, bila bi Španija. Mej Francosko i Nemčijo se zopet kopičijo črni oblaki. Francozkej zbornici ho jo namreč predložil zakonski načrt, da se imajo tujci na Francoskem obdačiti, kar je posebno naperjeno zoper Nemce. Vsled tega se Nemci jeze in „Norddeutschc Allg. Ztg.u pravi, da bi Francoska s tem razžalila narodno pravo in druge države ( prisilila, da tudi Francoze obdačijo. Nem-! čija mora preudarki, ali no bi umestno! I bilo, ubraniti se Nemcem sovražnih določeb ! na Francoskom z enakimi določbami zoper Francoze. I Iz Petersburga se poroča, da sej dogovori mej Rusijo in Angleško o dolo-t čitvi avfganske meje te dni zopet začno; in se je nadejati, da se k malu in vspešno izvrse. Na Kreti je nevarnost velika, da se ta otok od Turčije odtrga, a koliko se turška vlada briga za to, vidi se iz tega, da krščanska deputacija čaka uže več tednov1 v Carigradu, da bi stopila v dogovor z mi- j nistersko komisijo, izvoljeno za rešitev kre-čanskega prašanja, a vse zabadava, ker | seje se odlagajo od dne do dno in se utc-gno odlagati do časa, ko vstano na Kreti1 splošen upor, ali se pa deputacija ^čakanja naveliča in vrne brezvspešno na otok. fckoz Ključ, ali pridrdraš po železnici. Birmansko sejo se sme zdaj za 1000 for. višej ceniti! Čast in hvala p. n. gg., ki so k popravljanju pripomogli; čast in hvala vsem čvrstim Riemancem, kateri so neprestano tlako delali skoz 4 mesece v naj-ailnejim delu, a tudi v denarjih pomagali. Prav je tako, vsaj imajo preimenitnega zaščitnika, kateri je i patron vseh slov. dežel, a še več od 1870. je izvoljen slovesno po sv. očetu f Piju IX. blažega spomina, kot patron vesolne kat. cerkve. Prihodnje leto 1888. bomo obhajali stoletnico na III. ned. po Velikej noči dne patrocinja sv. Jožefa, odkar se je duhor-nija ustanovila in ob enem se obhaja oni čas spomin začetka Božje poti k sv. Jožefu. Zato bode vsako leto III. ned. po Vel. noči slov. služba B. Početek te daleč po svetu sloveče B. potijo bil 4. maja 1749. Pojdite k sv. Jožefu v Ricmanje! sedaj jo prav lahko, imamo železnico, katera dohaja vsak (lan dvakrat, od postaje Boršt so dojde v 12—14 minutah semkaj. Otvorjenje železnice Trst-llrpelje 5. jul. se je slovesno vršilo. Mnogo jo bil okrašen kolodvor Borštski z venci i cesarsk. zastavami, a tudi Ricmanci so |se »kazali, ter obadva zdaj lepo oznažena zvonika s prelepimi lastnimi tribarvnimi zastavami okrasili; slava! Znano je uže, da č. g. duhovnik v Borštu je odlikovan po presv, cesarju s zlatim križcem za zasluge. 12. jul. se bo obhajalo v prijateljskem krogu očitno to slavljejne. Slava mu ! vsaj č. g. slavljenec jo istinito prezaslužena in jako priljubljena osoba. Oni dan mu hočemo iz srca klicati: Bog ga živi so mnogaja leta! da zato ne, ker slabe govorice o njem niso so bile prodrle do njenih ušes. Pa tudi to, da je gozdnarski adjunkt rad zahajal v cerkev, kjer ga je Mretka često videla, bilo je vzrok, da si je domišljevala, da mora to biti še nepopačen mladenič. „Saj v cerkev zahajajo le ljudje, ki niso hudobnega srca" — tako je sklepala Mretka. A bodi si kakor bodi, toliko je gotovo, da sta plesala mlada človeka, Mretka in gozdnarski adjunkt, tako, da ja je bilo prav lepo glodati. Na tem plesu sta se spoznala ter odkrila druzemu svoje srco. Šele proti jutri zapustita plesišče, obljubivši si, da 8C hočeta odslej večkrat sestati . . . O rajski upi, nežne želje, Ljubezni prve zlati čas, Očesa zro nebes veselje . . . Da, da resnične so te besede, ki jih je po slavnem Schillerji ubral naš „sivor Koseski" ! In vse te „rajsko upe", „nežne želje", „ljubezni prve zlati čas", okušala «ta zdaj naša zaljubljenca v polni meri! (Dalje prih.) DOPISI. V Ricmanjih dno 8. julija. — „Slov. Narod" št. 136 18. jun. omenja o ustanovi nove pošte v Leskovcu pri Krškem ter govori, da Leskovec je oddaljen samo 20 minut od Krškega, šteje 120 hiš, prebivalstvo je nevešče pisanja itd., torej poštni promet reven. Boršt, Ricmanje šteje nad 300 hiš, prebivalcev je 1500, oddaljeni smo jodno uro od Dolinsko pošte, imamo železniško postajo „Boršt", vlak na dan večkrat dohaja. Pristopili bi tudi povoljno finančni urad iz Ključa, g. župnik in uči-teljstvo Ketinarsko in Boljunsko itd. Gotovo bi tudi Dolinska pošta se poslužila nove pošte v Borštu mesto v Žavljah, torej poštni promet bi bil bogat in po-šiljatev hitra, omenimo še, da vsaka prva postaja železniška poleg večih mest v vsej Avstriji ima svojo pošto (?) a venderle dotične oblasti nič no store dozdaj v oziru ako nam potrebne nove pošto v Borštu? Ali ni čudno v sedanjih časih, da nam pisma šo le v 8 dneh dohajajo, ko smo 5/i ure od Trsta oddaljeni? Ko bi naši narodni državni poslanci h temu pripomogli, jako bi jim bili hvaležni! Pojdite k sv. Jožefu v Ricmanje! videli boste z lastnimi očmi, kako lepo je oznažena in popravljena velikanska cerkev sv. Jožefa, delalo se je skoz 4 mesece. Sv. Jožef nema enake cerkve v slov. deželah, a tudi drugod ne po katolšk. svetu; visoka je 13 m., dolga 31 m. široka 15 m. ima 7 altarjev. Med temi se največ odlikuje veliki altar sv. Jožefa iz najfine-jega marmorja, — sv. Jožef z Marijo in Jezusom na begu v Egipt iz marmorja napravljen — jeden stranskih altarjev kaže ti krasno sliko slov. ap, sv. Mohorja in Fortunata. Cerkev ima 2 zvonika in lepo ubrane stare zvonove od Samase. Prekrasen je pogled na cerkev, ali že dohajaš po cesti skoz Zavije, ali po cestij Boršt 12. julija, flzv. dop.] Kakor Vam je znano, bilje č. gosp. Vekoslav Pavli v Borštu odlikovan s zlatim križem za zasluge. Ono odlikovanje pa se bode vršilo v torek, to jo, 12. t. m. z veliko slovesnostjo v Borštu. Delajo se že v ta namen veliko i lepe pripravo, koje naprav-Ijajo tamošnji verni svojemu dušnemu pastirju. Odlikovanje in slovesnost se bodeti vršili na ta le način: sprejem okrajnega glavarja iz Kopra in drugih gostov pri slavoloku, potem sv. maša, po maši pa pripne okrajni glavar križ gosp. Pavliju, pod milim nebom, v nalašč napravljenem paviljonu pred cerkvijo, kder bodo pevci in šolska mladina peli Avstrijsko himno, potem bode banket. Zvečer napravijo pevci bakljado, in pri tej priliki se bodo užigali bengalični ognji in vas bodo vsa razsvitljena; prižigali se bodo tudi kresovi. Vso to se bodo vršilo, ako vreme dopusti. Tudi pevci se pridno pripravljajo, da slavnost povečajo. Iz Kopra 8. julija. [Izv. dop.] V zad-njej številki vašega cenjenega lista bilo vara je dojavljono nekaj o groznem činu, kateri se je pripetil dne 2. t. m, v c. kr. koperskej kaznilnici. Jaz mislim, da v omenjenem dopisu ni vam bilo vso popol-nama in jasno razloženo. — Tu le stvar bolj podobna resnici: Kaznenec Vasilj Vujasinović (a no Vasiljanovie) je Dalina-tinec iz Kistanja, grčke istočno vere, star kakih 34 let. On je kaznovan za ubojstvo z dosmrtno ječo. Vujasinović govori in so preklinje, da je nedolžen obsojen na dosmrtno ječo. — Dno 20. preteklega me-aoea jo Vuja9inovič ranil z nožem na dvo-[ rišču kaznenca Koralija tudi iz Kista-i nja v Dalmaciji. Glavno jo prašanje, zakaj jo Vujasinović ranil Koralija? Vujasinović (hoče, da s tem prepriča pravico, da je j Koralija kriv, a da on trpi nedolžen v [kaznilnici; namreč, da je Koralija njega nagovarjal višekrat, da ubije človeka, kteri da mu je bil dolžan krvarino, in zavoljo tega drži Vujasinović, da jo dotičnoga človeka ubil Koralija ali pak kateri drugi po nalogi Koralijevo družine, katera da je pri obravnavi proti njemu krivo pričala. Iz tega je težko seznati resnico; nu če je resnica vso ono, kar Vujasinović govori, ne bi nikašno čudo bilo, da je neznosen in neveren vsakemu človoku, kteri mu najmanjšo zabrije. Po mestu se govori, da je dno 20. preteklega meseca, namreč ko je ranil Koralija, bil kažnjen od stražarjev. Nekaj se je moralo dogoditi, ker so ga lečniki dali prenesti iz podzemeljske ječe v bolnico in ga je duhovnik izpovedal in prt-čestil. Med tem, ko je Vujasinović bil nekoliko dni v bolnici v posebnoj celji, odtrgal je iz okna kos debele žice, ktero e dobro naostril na pragu celje in morda z njo mislil se maščevati prvemu stražarju, kteri mu se bode približal. In tako se je dogodilo dne 2. julija. Ubogi Kovač prišel je v jutru rano v celjo, v kterej je spal Vujasinović in pri tej priložnosti zabode mu ojstro železo „skoz celo desno ramo za pet centimetrov v prsa". — Ranjen Kovač vteče kričaje na pomoč, a Vu jasinović ostane v svojej celji in se ne pusti predati stražarjem, dokler niso prišli štiri vojaki z nabito puško in nataknjeno bajoneto. Nado je, da se Kovač odzdravi. — Na takšen način bil je ubit pred nekoliko leti Zej, eden najboljših in mirnejših stražarjev c. kr. koparske kaznilnice. — Ako je resnica, da so ga, kakor ljudje govore, stražarji tepli in mučili v podzemeljski celji, potem ko je ranil svojega sokaznenca Koralija, to se bode razvidilo iz lečnikovega pregledanja in iz disciplinarne istrage, kterase bode provedla proti krivcem. Ako je kaj gnjilega in nerednega v c. kr. koparskej kaznilnici, moralo bi se precej odstraniti in očistiti. Domače vesti. Cesar V Pulji. Mej raznimi deputati-jami, koje so se poklonile Nj. Veličanstvu, omenjamo posebno ono tržaškega patrijo-tičnoga društva „Austria", koja jo bila jako prijazno sprejeta. — Tudi občina Milje je poslala dva občinska zastopnika, namreč gg. Petra dr. Vallona in Antona Križanaca, koja sta se Nj. Veličanstvu posebno zahvalila, da so so rabili milj ski delalci pri stavbi nove oklopnico ter izrazila udanost občine do svojega vladarja. — V sredo spustila so je oklop-nica „Cesarjevič Rudolf" v morje. — Spuščanje se je vršilo jako precizno mej grmenjem topov in navdušenimi klici nebrojnih gledalcev. Zatem so nastopili delalci, koji so sodelovali pri spuščanju ter jih jo Nj. Veličanstvo jako milostivo nagovorilo. —■ Raznim gospodom jo podelil vladar v priznanje truda odlikovanja. — Drugi dan je bil cesar pričujoč pri manevrih vojne mor-narnice in se odpeljal z posebnim vlakom nazaj v Beč. — O lažeh, koje so si izmislili nekateri tržaški listi o toni obisku, govorimo na drugem mestu in izražamo ob enem trdno prepričanje, da bo ta obisk milostivoga vladarja živel v vednem spominu v srcih vernih istrskih Hrvatov! Deželni namestnik baron Pretiš po-vrnol so je v četrtek iz Pulja v Trst. Istarske deputacije pri Nj: Veličanstvu. Deputaciji Isterskih občin, namreč: iz Buzeta, na čelu jej župan g. Flego, iz Kastvaj na čelu župan g. Munič, iz Materije, na čelu župan g. Kastelic, iz Pod-grada, na čelu župan g. Jenko, iz Pazina, to je vodil državni poslanec, g. VitežiČ, in tako iz mnogo drugih narodnih občin, vsaka na čelu svojega župana, poklonile so se dne 4 t. m. v P ulju Nj. Veličanstvu pre-svitlomu cesarju, ter izjavile za svojo ob-činarje najzvestejšo udanost. Pri tej priliki jo deputacija Pazin položila cesarju prošnjo za ustanovitev hrvaške gimnazije v Pazinu in .slovenske gimnazije v Trstu, na kar so se nekatere doputacije ustmono izrazile, da se pridružijo tej prošnji. Nj. Veličanstvo jo vse te deputacijo prav milostljivo vsprejeti blagovolilo, z vsako deputacijo posebej govoril in milostno izrazil, da bode po mogočošti jemal obzir na izražene želje. Več napovedanih potrebščin moralo se je izpustiti in to po nasvetu drž. poslanca, g. Vitežiča. Cerkvenim nadzornikom in komisarjem za slovonsko otroško zabavišče pri Sv. Jakobu jo bil po tuk. prečostitim ško-fijstvom' imenovan župnik pri Sv. Jakobu in konzistorijalni svetovalec, čest. gosp. Dragotin Fabris. Oklopnica kraljevič Rudolf. V sredo ob 10 uri zjutraj spustila so je v morjo najnovejša dika naše vojno mornamice v pričujočnosti cosarjovej, vseh navzočih nadvojvod in dostojanstvenikov. — Oklopnica je izdelana iz najboljšega domačega jekla. Ima dva stolpa oborožena se 3 Kruppovi topi 30*5 ctm. kalibra. Dolga je oklopnica 94-4 m., široka 19-2 m., sadržaj 6867 tonat. — Pod vodo sega 6'78 m. spredaj in 7'92 m. zadaj. Izdelali so jo domači delalci v c. kr. arzonalu v Pulju po načrtu c. kr. polkovnika inženirja Morica Jovka pod vodstvom nadinženirja Henrika Mar-gutti. — Ta oklopnica je zopet sijajen; dokaz, da nam so v nobenej tehničnej stroki ni treba bati Angležev. Praznik sv. Cirila in Metoda v otroškem zabavišči slovenskem pri sv. Jakobu V Trstu. Poročevalec naš se je udeležil uže marsikatere aluvnosti, mnogotere ve- selice, občudoval imenitne igralce in glasovite pevke na večjih pozorišeih, opisal je razne zabave, a denes naravnost trdi, da ni bil se nikdar v tolikej zadregi, nikdar mu ni nedostalo besed, kakor mu jih nedostaje o tej priliki, ko bi imel naslikati veselico nežne mlečne mladine od tretjega de šestega leta. Komu se ne naresi gorka solza radosti na očesu, videčemu nedolžne otročiče, ki so se jedva začeli gibati, hoditi in razvijati, kako se ti vedo, poslušajočemu, na kakšen način deklamujo, pojo, govore telovade in igrajo ? Ni čudo, da so nekatere gospe in gospodične glasno plakale od samega veselja, kajti ta je bila veselica — srca, tu je čisto sreč govorilo in Brce poslušalo, pravo otroško in materino žensko srce ! Tu ni bilo opaziti praznega kričečega ukraše-nja in lišpa, one nagizde, ki mami samo oko. In to veselico nam je napravilo slavno načelništvo prve in edine ženske podružnice sv. Cirila in Metoda v Trstu, katero se je trudilo, pridno nabiralo in znašalo obleko, perilo in drugih darov, da so razdeli mej siromašno deco obiskujočo slov. otroško zabavišče pri sv. Jakoku vtorek 5. julija t. 1. v praznik sv. Cirila in Metoda. Domoljubne dame so želele prvo leto podružničnega življenja in ob enem zabaviškega otvorjenja slaviti ta dan v slov. zabavišči. Ob 9. uri zjutraj jo bral v cerkvi sv. Jakoba sam čest. g. župnik sv. mašo, katere so se udeležili vsi otročiči iz zabavišča pod učitcljičnim vodstvom, vse načelništvo ženske in zastopniki možke podružnice, mnogo narodnih odličnih gospij in gospodičen tržaških in druzega občinstva obilo. Po službi božjej smo šli v zabavišče, kder nas jo pričakovalo lepo število ljudij; vseh vkupe nas je bilo izvostno preko 80 osob, iznimši otročiče, katerih je bilo 40. — Najprej so otroci molili, zatem jih je z nežnimi, ljubeznivimi besedami nagovorila učiteljica gospodična J. M i c h e 11 i in jim razložila prav razumno in lepo pomen tega dne in zakaj se je sestalo toliko gospode. Na to je pričela mala skušnja: deček V. je deklamoval pesem „"Vesela šola,u deček T. „Bodita nam pozdravljena," deklica 8.: „Opomin k petju/ Vsi otroci bo potem zapeli pesem „Ljubezen do domovine." Deček O. je govoril pesem „Srečni otroci"; potem je bil dvogovor dečka S. in deklice V. : „Polž svojo hišico ima." Nismo se mogli dovolj načuditi, da otročiči tako čisto in gladko izgovarjajo in pravilno poudarjajo besede in da tako ubrano in točno pojo. Izvrstni vspeh po šestih mosecih pouka daje naj boljše svedočanstvo učiteljici gospodični Justini M i o h e 11 i j e v i, katera se v resnici žrtvuje za otroke. Boljšo otroško vrtnarico bi si si. družba sv. Cirila in Metoda ne bila mogla izbrati. — Ganljivo je bilo čuti nekoliko nad 50 centimetrov visoko triletno Juliko deklamovati „Veselega otroka." Peli so vsi: „Otroci, ura nema pokoja" in „Pri malem potoku". Načelnica ženske podružnice gospa V, V a 1 o n č i č je nato pohvalila otroko in zatega delj so jim hotele dame napraviti malo veselje ; vsak dobi kaj za spomin, bodi si obleko ali drugo ; zato pa morajo se lepo učiti, moliti, ubogati stariše, učiteljico in spoštovati vso ljudi. Zatem je bilo obdarovanih vseh 40 otrok, ta deček "e dobil obleko, ona deklica krilco itd. Tu nas zopet vože dolžnost, da pohvalimo veliko požrtvovalnost in milosrčnost slavnega načelništva žensko podružnice, ki je nabralo toliko obleke, da še ostaje za prihodnjo enako veselico. Slava čestitomu odboru! Deklica F. se je zahvalila gospem in gospodičnam v imeni vseh deklic, dečok M. v imeni dečkov. Otroci so zapeli so „Zahvalno" in „Cesarsko" jako ubrano, potem so telovadili in igrali. Šli smo naposled v vrt, kdor so so otročiči še primerno pogostili z malinovcem, vkusnimi slastičara! in sč sadjem. To vam je bilo pravo veselje ! — Da ne boderao predolgi, završujemo opis z vzklikom : živele domoljubne in uaraisljene dame, vztrajajte na pričetem potu in kažite tudi v bodoče pravo stezo ostalemu ženstvu po Slovenskem ! Račun dohodkov in troškov veselice slov. društev tržaških dno 8. t. m. na korist družbe Sv. Cirila in Metoda: Vstopnina.......glt jgg^_ Radodarni doneski .... B 72.14 Skupaj gl. 270.14 Troški......... 172.98 Ostatio čistega gl. 97.10 Srečkanje ženskoga oddelka je vrglo čistega denara.....gl. 92.84 Skupaj gl. 190. - To je svota, katoro sta oba oddelka poslala osrednjemu odboru v Ljubljano. Darovala je ta le gospoda: Marija Počkaj 1 gl., Pogorelec 50 kr., Anonimus 50 kr., Detelja 50 kr., Mankoč 50 kr., Ant. Mankoč 3 gl. 50 kr., Doktor Gre-gorin 50 kr., Hrast 50 kr., Ilubar 50 kr., Vidmar Andrej 20 kr., Anonima 10 kr., Anonimo 30 kr., Dr. Mandič 1 gl., Go-milšak 10 kr., Kupačevič 50 kr., Perhavc 1 gl. 50 kr., Renčel 50 kr., Gerlanc 50 kr., pl. Klodič gl. 2, Domicel 50 kr., Ternovec 5 gld., Anonim 50 kr., Ka-lister 50 kr., profes. Spinčič 4 gl. 50 kr., Ant. Truden 9 gl., Dolenc 1 gld. 50 kr., Sušt 5 gld., Flego 50 kr.; Kalister 10 gld., Polič 4 gld. 50 kr., Globočnik 50 kr., Nadlišek 1 gld., Bratulič 50 kr., Terpin 30 kr., J. Lubec 10 kr., dr. Pertot 50 kr.. Živic 2 gl., Mušič 50 kr., Viličič 50 kr., Vari 50 kr., Žbona 50 kr., Pollev Oskar 1 gl., Anonimus 2 gl., prof. Rutar iz Spleta 2 gl., I. Nabergoj 1 gl., J. Po-koru 1 gl., prof. Legat 1 gl., Anonimus 50 kr., Zavnik 50 kr., Hočevar 50 kr., Šimek 10 kr. — Eskadra vojne mornarnice sestoječa iz vo jnih ladij Tegetthoff, Custozza, Albrecht, Ferdinand Max, Don Juan in Prinz Eugon priplula je v četrtek iz Pulja pred Trst v miljski zaliv, včeraj pa zopet odplula. Mestni zbor tržaški bodo imel danes ob 6 uri popoldne svojo XV. letošnjo javno sejo. L' avita cultura. Nek pošten slovensk delalec v mlinu „Economo", bivši policijski stražar, je šel pred nekoliko dnevi zjutraj ob 8 uri na zajuterk, kakor jo to sploh dovoljeno. — Na ulici pa so ga napadli nekteri težaki italijanske narodnosti ter mu so jako surovo rogali, da sedaj nosi vreče, in Italijanov ne bode več zapiral. Sledila je temu napadu cela zbirka ne ravno laskavih naslovov, na kojih je blažena italijanščina jako bogata. — Naš delalec pa je bil preponosen, da bi odgovarjal takim izvržkom, temveč pozval je redarje ter dal nesramneže zapreti. — Enaki slučaji se dogajajo pri nas žalibog jako pogostoma, kajti mi smo tlačena raja, k o jo sme vsak pritepenec iz blažene Italijo z nogami gaziti. — Navajeni smo uže trpeti in nadejati se boljših časov. Tržaške novosti: Pobirki iz tržaških časnikov. „II Mattino" radi senzacijonalnih vesti nikoli ne pride v zadrego. Ako ravno nema posebno zanimivega gradiva — zmisli si kako prav debelo laž, — Tako pripoveduje se škodoželjnim veseljem, da je cesar v Pulju osramotil deputacijo istrskih Hrvatov, ker ž njo „ni hotel hrvatsko govoriti ter jo tako prisilil nemško govoriti". — Roga se posebno še profesorju M. Mandiču, kakor „članu te deputacije" in ga posebno veseli, da jo bil tudi on, „posebno on" — blamiran. — Mi pa vemo, da g. prof. Mandiča pri tej deputaciji niti ni bilo, ker se ne sili v take stvari, kakor nekateri tržaški „parade-patrijoti", katerih organ je „Mattino". — Vemo tudi, da jo Nj. Veličanstvo hrvatsko deputacijo jako prijazno sprejelo in da je vladar radi toga nemški govoril, ker hrvaščine ni dobro zmožen. Očevidna je tedaj breztaknost „Mattina", ker meša cel n 2i cene, — Hio in S.intos ste Šli po f. 93 do 1 Iti — Tudi v s*i o rug- b ago j* r stalo pri cenab, kukor v preučen-m tednu. Nt: m<>rcmo prezreti na tem n estu v tem tednu izvršenega odprtja Herpalj*ki žel ziiice. Pred vsem si pridržuj' mo k sn j* »pregovoriti o tarifah nov« Železnice, kadar Immuo vso stvar liHtaojčiieje pregl dali in prim tjal ; pa tega vendar uze denes ne moremo amolčati, da bode po uuSem in skoro občnem menmju ta železniea za Trst ln Avstrijo še le potem dobila pravo važnost, kose bo.I« nj - črta naia-ljevula od Divače p » do Loke. — Pot, m še h postanejo državne Žele mce jako važni faktor za Trsi. Borano poročilo. Miithovost prevladuje na bors' in jc denra jiko omaljiva. kurzi se pomikajo polagoma taZaj. Dunajska borsa dne 8 julija. Enotni drž. dolg v bankovcih — — gld „ v srebru — — — * Zlata renta— — — — — — — — „ 5°/0 avstrijska renta — — —--„ Delnice narodne banko — — — — „ Kreditne delnice — — — —--„ London 10 lir sterlin--—--„ Francoski napoleondori — — — — „ C kr cekini — — — — — — — „ Kemike marke — — — — — — 81 8i 113 91» HH9 280. 126 10' ten-Cel6 50 a .25 85 — . «2 ti5 m .95 POSLANO«. Postavno zavarovani elegantni BLOCK-KOLEDARJI se oglasi ne sprejemajo za reklamo trgovskih t v rd k itd. na izdelovanje. "i Cena veliko manjša u kakor splosna. Pobliže in uzorci na zahtevanje zastonj in franko. ADconcen-EipHitioD MORIZ SIERN, Wien, Wollzeile 24. Znižana vožna cena mej Trstom in Puljem. C. kr. glavnj ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic je vpeljalo med postajo Trst-S v. Andrej in postajami Pulj, Vođnjan, Rovinj in Selo Rovinjsko liste za nazaj za posebno znižano ceno. List za tja in nazaj stane za l* razred gl. 8.— » II. » » 5.50 » III- » » 3.50 V Pnlji dne 7. julija 1887. C. i železniško orometno ravnatefistvo v ClODCEVA ESENCA I* k lekarjaPicCOliJcl vLjuMjani. o dravila me je kakur po čudežu od najhujših želodčevih in telesnih bolečin, koj« me celih pet let neznano mučile in proti kterlm m i najimenitnejši zdravniki Vicenze, Milana, Come in Genove niso zamogll prav nič pomagati. Luisa Batista, Sagorz. na Gališkem. Izdelovatelj pošilja jo v zaboječkih po 12 steklenic po I gld. 119 kr. po postnem povzetji. Poštnino trpe p. t. naročniki. V steklenicah po 15 ne. so prodaja v lekarnah: Biasoletto, Foraboschi, pl. Leitenburg, Liprandi, Pozzetto, Praxrnarer, Prondini, Ra-vasini, Rovis, Saraval, za magistratom, Sorra-vallo, Udovicicli in Zanetti in v večjem delu lekarn na Štajerskem, Koroškem, Primorskom. Tirolskem, v Istri in Dalmaciji. 28—50 Na hlad! Kdor želi sedanji čas počitka v lepem kraju na deželi vživati, naj se obrne na podpisanega, koji ima na razpolaganje 3 jako prijazne sobe z kuhinjo. Voda je izvrstna. Pobliže priobči na vsako pismeno prasanje JURIJ LAMPE, posestnik 3 — 2 (Jrnivrhvia Logatec. Dobiva so v vsih knjižarnah 13. nakladi, ravno izašla medic, svetovalca Dr. MOLLER-JA najnovejše delo o slabosti, oslabelih živcih, o na-stopkih mladostnih pregreškov itd. Pošilja se tajno za 60 nv. v pošt. markah KAROL KREIKENBAUM 10 Hraunschweig. 21 .5 2 a prodaj po najniži ceni se dobivajo pri našem upravuišlvu različne nabožne in druge knjige. Kdor si želi kutero omisliti, naj hi* obrne do upravništva „Edinosti". •••••MtMtON Proti hemoroidam! # Kdor hoče čuvati svoje zdravje, naj rabi ^^ MENIŠKE KROGLJICE S (Pillole dei Frati.) g kri čisteče in proti hemoroidam, SSšT* koje izdeluje P. Fonda w farmacista v Piranu ^^ Prepotrebne za vsakega, kuteri trni ^^ na hemoroidah, zabadanju, brezteč-nosti, glavoboiji, t»-r sploh vrl ko sedi, ffc one čistijo kri in dober vspeii potr- ^^ jtijejo zasebna iu zdravniška sptiče- O vala. koja so priložena z podukom za porabo vsakej Škatljici v slovanskem, nemšnem in Italijanskem jeziku. Prodajajo se po 20 nvč • katljica v vsih lekarnah Trsti Reke. kakor tudi Istre, Dalmacje. Goriškega in Treni«. 17-52 JULIJU G RI M M, dežnikar, Barriera Vecchia št. 18 je zelo bogata zaloga solmnikov za gospe, za jako nizke cene. — Solnčniki za gospode od 90 nov£. naprej. — Najnovejši „Entrecots" za gospe, svilnati in pol svilnati. — Mali dežniki za otroke od 25 novČ. naprej. Zaloga dežnikov iz svile, satiria, volne in bombaža. Sprejemajo se popravki za jako nizke cene. 93 — 104 A. Bonne krojač, trg Sv. Katarine št. L 37-23 izdeluje vsakovrstne fine, cene obleke po najmodernejšem kroju. (Preseli se 24. avgusta t. 1. na Corso št. 4, II. nadstropje, , nad uredništvo lista „II Piccolo".) Androna Gusion št. 2 v Trstu priporoča veliko zalogo sadja vsake vrste najboljših plemen na drobno in debelo. — Prevzame vsako pošiljatev na deželo, katera se izvrši točno in solidno. 100-49 Postavno zavarovan Block- koledar za hdtele so naznanili. Vsted dogovorov posestniki hotelov na Dunaju, v Brnu, Pragi, Eudapeiti, Eraidenu, Breslavi, Stetinu, Hamburgu, Bolonju itd. in v kopeljih : Baden, Vflslau, Karlovih varih, PranceveJ kopelji i ajdo obešeni ti koledarji v vsih sobah za t.ijce, začasno samo v gori navedenih ni stih in to pri zvonu, kjer se gost mora zadržavali. Radi lega je oglasom na ovih Block-koleda-jih vspeh potov, ker bo razobešeni v sobah. Prostor a oglase je omejen, ker se more samo 10 tvrdk Hurejeti, ter «o tvrdke konkurence popolnonia izključene. Cena cglasa za prostor 40 35 mm j ■ za svaki h6tel za celo loto od f. 3'50-40-_ (lo—21 nfi. za vsako sobo na celo leto.) — Po- , - ■ . -- nudhe se imajo posla i na | Q|q ^ 60 Annonceii-Expedition loriz Steni | G|d. 2.30." Gld. 1.15. Wien, I., Wollzeile Ni\ 24 i" .............. ......... kje se izve pobližje in se dobe na zahtevanje uzorci £1 A & aL | Ljubljanski Zvon. | Josip Jellinek -- Brno (Briinn) Krona št. 19 priporoča: Suknaostanke Želodečne bolezni ozdravi brzo in posvema JERUZALEMSKI BALZAM edini in nedosegljivi želodčni piiafii. , .D* »' tlovek izvoli pravi lek proti želodčnim boleznim, paž ni tako lehko. posebno dandenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrsten enake leke Večina raznih kapljic, izlečkov Itd , katere se občinstvu kakor pravi čudeži priporočajo niso ni« druzepa, nego Škodljiva jmes. »dim Jeruzalemski balzam si je zagotovil vsled svoje priproste sestave, odločno oživljajoče in želodčne Žive« nttro krepčalne m ^či pravico prednosti nad vsemi dosedai v tej strok) poznanimi zdra-vilami, kar dokazuje tudi s6 vsakim dnevom veče praSanje po njemu. Ta baliam bogat na delajočih snovih kineške robar-bare, katera korenika je poznana zarad nje-n-ga n Kodnega upliva na prsbivljtnje ni CiicenjB, je zanesljivo sredstvo proti težavam v želodcu odvisnim od slabega preb »vijanja; zato pa ga vsi strokovnjaki ln zvedenci priporočujejo proti neješčnosti. zabasariju, smrdljivi sapi. gnjusu, riganju, bacanju, proti hemoroidalnem trpljenju, zlatenci in vsakej bolezni v črevesju Steklenica t navodom vred stane 30 novcev, 23—48 GLAVNO SKLADISĆE u LEKARNI G. B. P ON TO MI v GORICI. Skladiića v Trstu v lekarr i Marku Rirastnt i O.B. Rovis, na Roki v lekarni al Redentore. t». Gmeiner, v Korminu v lekarni A. Franzoni, v Tominu v lekarni E Palisca. 'za vsakovrstne obleke za gospode proti gotovem novcu ali proti povzetju za tovarniško ceno! Uzorci v pokrajine pošiljajo se na zahtevanje zastonj in franko. 12-12 L1NIKA: za spolne in želod-ČeVe bolesti, nastope -okuženja 1 oslabenja moŽke slabosti, polueij^, žgef5o vodo. močenje postelje, puščanje krvi, zabhje vi de, in za vse bolezni imhnrja, droha in živcev. Tudi pismeno po najnovejšem znanstvenem posto.anju z neškodljivimi sreiistvi 18—^7 — 104 C. Stroetžel, specijalni zdravnik Llnaan am Bodemee A Ibert ^ Samassal fabrikant strojev i gasilnega orodja v Ljubljani. Urbani zvonovi z upravo. Vse vrste gasllnioe, izvrstne sestave za občine, za gasilna društva v mestih in na kmetih. Hidrofori, vojovi za vodo, izvrstne škropilnice, kakor drugo orodje in pripomočki zoper požare. 12-7 Cerkvene' svečnice in druge priprave iz bronza. — Sesalke in orodje za vodovode. Sesalke za vodnjake, za vinske i pivne sode in kadi, za drozganje, gnojnico, podzemeljske namene, ročna in strojna dela. Dalje: kovinsko blago, cevi iz litega i ko-ivanega železa s priteklino, mehovi iz konopnine in gumija itd [najnižjih cenah. Občine in gasilna; [društva plačujejo lahko na obroke 20 svetinj. CD < Z i m ki Ozdravljenje plućnih bolezni lii jlj Tuberkuloze, (suiioe, jetiko), naduhe, zaprte sape), kroničnega bronhijalnu* katara Itd l^T po plinovi ItJ m |Un T A T . A itJ M (po rektalnej injekciji). M •4] Najneverjetonji, skoraj n-do egljivi idejni zdravnikov je z ovim postopanjem po- ![)=• Ij=j polnoma dosežen ! On osnoljivih, nepogrešivih vsi^hih govore najjasnejše ' sledeča pfl SJI pisma slavnih profeao-jev, koj i navedem) v kratkem, toda kolik >r mogoče z lastnimi [fc besedami, ln k >ja so bila tudi potrjena po zdravniikih listih til- in inozemstva: JI Prof dr. Bergoo". Po tridn ivnej plinovej ehalacijl po r ktalnej injekciji, izdatno [jp |=l pojemanje kašlja in uvržka. potem popolno prenehanje, — m-ilica, jiot iti iiri^avost je posve izginola, — Truplo se redi vsaki tedan za '/, ~ l K. Ravno tako brzo [M dravljenje indi pri starej, c-16 pri mitiarnej tuherkoiozi. — Bolnik se ozdravi ter more iLOf JLjJJI tudi najtežjlu posel zopet opravljati. — u hll jsj Prof. Dr Cjrnll. pri naduhi se more pol ure po plinovej exhalacljl biglje sonsti. Ilfi Ljll — Ako s" exhalacija dalj - rabi. s- naduha ne povrne več. Zoper Šsuici iu naduhi je' j]L| plinova txhalacija i kušeno, izvrstno sredstvo" lUi Prof. Dr. Dujarditi Beaum^tz: »Galo pri ufoničnem |?rlu. poškodovan mu po tuber- ItLI M kulo i, so se v 1— 3 lednih zacelile otekline daniruvno j>i bila nŽ.i polovica pljuč ra- LfiT M 1» • [TUl fli-J Dr M. Langhlin vo ija bolnice v Flladelflji je vporabil plinovo exhiiluc jo pri 30. laf LjU bolnikih, koji su bil" užf v uajzadnjem stanju tuberkuloze in vsi so popolnoma ozdraveli. 111! p-l Vsaki dali pu se inimže znivniftka noroč la o srečnim ozdravlj nju, 'er je ra?nn Hif]1 tlil iiHvadenih sprič val š' innotfo družili od slavnih profesorjev Tadi v c. k. jav e| bol- (Til |tl_ j n f c i na Dunaja s« vpumhljnje st-oj za plinovo exhalacijo. — Imamo mnoeo spričevul m . . ,. LJ7I .idiravelih. G. kr Iz dj nriv str j za plinovo esualacljo (Rectal-Jujector) se dooiva z f^il pLJ vs mi pripravami za pripravljanje pliva iu z popisum /.i vporavo za zdravnike, ter ga Ljjj more rabiti tudi vsak bolnik sam pri pjj gj Dr. KAItLU ALTMANN, Wien VII., Mariahilferstasse N. 80/A jjUj t'*r stane gl. 8.30 z omotom proti gotovem novcu ali provzetju. — Ozdravljenja ni niti l^iteinvn'i, niti ovira vsakdanji posel. 1' — 14 'i Ni nič boljšega! za ohrauo i pospe&evauje rasti las, kakor po Nj. c. kr. ap. Vel. cesarju Fran-Josipu I. avstrijskemu itd. po c. kr. posebnemu privilegiju odličena rodbinska pomada za jakost lasi, 30-6 koja, rabeč jo redno, na golih krajih goste lase prouzroči; sivi in rudeči lasje postanejo temni; krepi kožo, kjer rastejo lasje; odstrani grinto v malo dneh; je proti izpadanju las; podeli lasem naravno svitlost; jih kodri in ne osivijo do visoke starosti. Velika posoda z napoto porabe v več jeziki stane z pošto f. 1.50 a. vr. Glavna zaloga en g r o s z prodajo na malo je pri A. J. FIALA, vlastnik c. kr. privilegija. Wien, IX, Nussdorferstrasse 5i>, kamor se ima poslati pisma. Jako fina vonjava, elegantna oblika. Naročila iz pokrajin proti gotovem denarju ali poštnem povzetju. Prodajalcem izdaten popust. Prosimo, da so zahteva i/.rečno : Fa m ilien-K raft-Po made. Podpisanemu je čast naznaniti p. n. gospodi, da so bode vdeležil prihodnjega in vsih bodočih aomnjev se svojo bogato zalogo zlatnine in srebrnine, ter da bode sprejemal tudi naročbe na na nove zlate in srebrne ukrase in tudi sprejemal pokvarjene take ukrase na popravek (se popravlja v gostilni),pa zagotavlja gospodo, katera ga bodo počešče-valu z naročbami, da jej bo služil natančno, hitre in po najnižjej ceni. 5—5 Se spoštovanjem Viktor Fei Trst-Tržič Marijaceljske želodečne kapljce. izvrstno delujočo zdravilo pri vseh boleznih na želodcu Neprecenljive de brote je posebno vpliv njihov pri notučnoHti, slabosti želodcu, »ko z gila smrdi, napenjanju, kislem pehanju, keliki, želodefc- iiern kataru, goručiće (rzavoi) pri prooLilnoj produkciji kIiii , r ume uici blu-vanju in gnjusu glavobolu, (ako boli iz želodca) krč v želodcu, zabusanji, preobilnosti jedi in pijač v želodcu, proti glistam, bolezni na vranici iu jetrih iu tudi proti zlati žili ali himorojdani. Cena steklenici je z nakazom vred mimo H5 nov Glavni zulog ima lekar-ničar „k angel j u varliu". 53 - 07 Ur. Ha- ndy K i*ei:iNier, Mora v« V Trstu jih pa dobite pri lekarničarju I Seravallu Idizo stsrega sv, Antona Lastnik društvo ,,Edinost". IzdateIj in odgovorni urednik Viktor Dolenc. Tiskarna V. Dolenca v Trstu.