8 NOVEMBER 2012 8 NOVEMBER 2012 št./No 15 16 GOZDARSTVO IN LOV FORESTRY AND HUNTING št./No 1 EKONOMSKI RAČUNI ZA GOZDARSTVO, SLOVENIJA, 2011 – končni podatki ECONOMIC ACCOUNTS FOR FORESTRY, SLOVENIA, 2011 – final data Delež bruto dodane vrednosti gozdarstva v bruto domačem proizvodu (BDP) je v obdobju 2002–2011 znašal manj kot 1 % (najnižji je bil v letih 2004 in 2005, ko je znašal 0,4 % BDP); sicer je bil sorazmerno stabilen. Po letu 2005 se je znova nekoliko povečal in v letu 2011 dosegel 0,6 % v BDP. The share of gross value added of forestry in gross domestic product (GDP) was lower than 1% over the whole 2002-2011 period (it was the lowest in 2004 and 2005, when it stood at 0.4% of GDP) and was relatively stable. After 2005, the share of gross value added in GDP slightly increased again and reached 0.6% of GDP in 2011. Faktorski dohodek (ta vključuje vse subvencije, ki se nanašajo na gozdarsko proizvodnjo) je leta 2002 v povprečju znašal 19.150 EUR na zaposlenega. Do leta 2011 se je močno povečal in dosegel povprečno več kot 34.000 EUR na zaposlenega. Factor income, which includes all subsidies in forestry production, averaged EUR 19,150 per employee in 2002. By 2011, it more than doubled, reaching more than EUR 34,000 per employee. Število PDM na površino gospodarskih gozdov je od leta 2002 do leta 2011 nihalo: leta 2002 je znašalo 5,2 PDM/1000 ha, nato je padalo in v letu 2004 doseglo najnižjo vrednost (4,3 PDM/1000 ha); od leta 2005 dalje se je znova nekoliko povečalo, leta 2011 pa je skoraj doseglo raven iz leta 2002 (5 PDM/1000 ha). The number of AWU per area of forests available for wood supply varied between 2002 and 2011; in 2002 it amounted to 5.2 AWU/1000 ha, after it was declining, reaching the lowest value in 2004, i.e. 4.3 AWU/1000 ha. After 2005 the number rose again, in 2011 it almost reached the level of 2002 (5 AWU/1000 ha). Delež vrednosti gozdarskih proizvodov je v skupni vrednosti proizvodnje gozdarstva v obdobju 2002–2011 predstavljal večinski delež, predvsem zaradi deležev vrednosti stoječega lesa, hlodov za žago in furnir ter lesa za kurjavo. Od leta 2002 do leta 2011 je ta delež upadel, predvsem zaradi povečanega deleža vrednosti gozdarskih storitev. Delež vrednosti teh se je od leta 2002 do leta 2011 povečal s 5 % na 8 % skupne vrednosti proizvodnje gozdarstva. The share of the value of forestry goods output in the total output of the forestry industry accounted for a majority share in the 2002- 2011 period, mainly due to the values of standing timber, sawlogs and veneer logs and fuelwood. From 2002 to 2011 it fell, mainly due to an increasing share of forestry services output. The share of forestry services increased from 5% of the total output value in 2002 to 8% of the total output value in 2011. V strukturi vrednosti vmesne potrošnje (to je vrednost proizvodov in storitev, porabljenih v proizvodnem procesu), je največji delež v celotnem obdobju obsegal stoječi les. Delež vrednosti stoječega lesa se je v opazovanem obdobju zmanjšal za 8,6 odstotne točke (leta 2011 je znašal 53 % vrednosti vmesne potrošnje). Delež gozdarskih storitev je v strukturi vrednosti vmesne potrošnje naraščal najhitreje in je v letu 2011 dosegel 21 % celotne vrednosti vmesne potrošnje. To the structure of intermediate consumption, which represents the value of goods and services used in the production process, the standing timber contributed the largest share in the 2002-2011 period. Its share declined by 8.6 percentage points in the whole period (in 2011 it amounted to 53% of the value of intermediate consumption). The share of forestry services output in the structure of intermediate consumption grew fastest, and in 2011 it reached 21% of the total value. Grafikon 1: Bruto dodana vrednost gozdarstva v bruto domačem proizvodu, Slovenija Chart 1: Gross value added of forestry in gross domestic product, Slovenia Vir/Source: SURS Statistične informacije, št. 15/2012 2 Rapid Reports No 15/2012 Ekonomski računi za gozdarstvo (ERG) omogočajo mednarodno primerljivost podatkov in vpogled v gozdarsko dejavnost; oboje je pomembno pri določanju in usmerjanju gozdarske politike. Ti podatki so osnova za izračun dohodkovnih kazalnikov in podatkovni vir za modeliranje. Izračun dodane vrednosti gozdarske dejavnosti omogoča primerjavo z drugimi dejavnostmi znotraj nacionalnega gospodarstva in mednarodno primerjavo. Economic Accounts for Forestry (EAF) enable the international comparability of data and insight into forestry industry, which is important for determining and directing the forestry policy. The data are the basis for calculating income indicators and a data source for further modelling. The calculation of the added value allows comparison with other activities within the national economy and international comparisons. Predstavljena številka SI se nanaša na referenčno leto 2011, komentarji so pripravljeni za obdobje od 2002 do 2011. This issue of the Statistical Information refers to the reference year 2011, the comments are prepared for the period between 2002 and 2011. BDV V GOZDARSKI DEJAVNOSTI GVA IN FORESTRY INDUSTRY Gozdarska dejavnost je z gospodarskega vidika za Slovenijo manj pomembna dejavnost From an economic perspective, forestry industry is not an important industry for Slovenia Gozdarska dejavnost v Sloveniji je bila v obdobju 2002–2011 z gospodarskega vidika, tj. glede na delež bruto dodane vrednosti (BDV) gozdarstva v bruto domačem proizvodu (BDP), manj pomembna dejavnost. From an economic perspective, as a share of gross value added (GVA) in gross domestic product (GDP), forestry industry was not very important in Slovenia in the period between 2002 and 2011. Delež bruto dodane vrednosti gozdarstva v bruto domačem proizvodu Slovenije je v obdobju 2002–2011 znašal manj kot 1 %. Po letu 2002 se je zniževal, in sicer do leta 2005, ko je dosegel najnižjo vrednost, 0,4 % BDP; od leta 2006 pa se je nekoliko povečal in v letu 2011 znašal 0,6 % BDP. In the entire period between 2002 and 2011 the share of gross value added of forestry in gross domestic product of Slovenia was below 1%. After 2002, it slowly declined until 2005, when it reached the lowest value, i.e. 0.4% of GDP. From 2006 onwards, the share increased slightly and reached 0.6% of GDP in 2011. Delež bruto dodane vrednosti gozdarstva v BDP precej stabilen, rast BDP večinoma pozitivna Share of value added of forestry in GDP remained relatively stable, GDP growth mainly positive Delež bruto dodane vrednosti gozdarstva v BDP Slovenije je bil v opazovanem obdobju sicer precej stabilen, na rahlo nihanje vrednosti tega deleža sta vplivala razmerje med proizvodnjo in vmesno potrošnjo ter sorazmerno hitrejša rast drugih gospodarskih panog. In Slovenia, during the observed period, the share of value added of forestry in GDP remained relatively stable, the slight variation was the result of the relation between production and intermediate consumption and the relatively faster growth of other industries. Vrednost bruto dodane vrednosti v gozdarstvu se je od leta 2002 (takrat je znašala 115 milijonov EUR) do leta 2011 povečala za več kot 100 % (na skoraj 205 milijonov EUR); vrednost celotne bruto dodane vrednosti Slovenije pa se je v tem času (od 2002 do 2011) povečala za 56 % (z več kot 23 milijard EUR na nekaj več kot 36 milijard EUR). In comparison with 2002 (EUR 115 million), in 2011 the value of gross value added in forestry increased by more than 100% (in 2011 it amounted to EUR 205 million), while the value of total value added of Slovenia increased by 56% (from more than EUR 23 billion in 2002 to more than EUR 36 billion in 2011). Rast BDP je bila tedaj večinoma pozitivna, prav tako tudi rast bruto dodane vrednosti v gozdarstvu, razen v letih 2005 in 2009. Upad bruto dodane vrednosti v posameznih letih je bil povezan z nižjo proizvodnjo gozdarske dejavnosti, predvsem z nižjo vrednostjo proizvodnje gozdarskih proizvodov. GDP growth was mainly positive throughout the observed period, as was the growth of gross value added in forestry, with the exception of 2005 and 2009. The fall in gross value added in individual years was associated with lower value of the output of forestry industry, especially the lower value of the forestry goods output. BDV na PDM v gozdarstvu od okoli 20.000 EUR do okoli 38.000 EUR GVA per AWU in forestry from about EUR 20,000 to about EUR 38,000 Bruto dodana vrednost na polnovredno delovno moč v gozdarstvu je leta 2002 znašala 20.301 EUR, pozneje je med leti nihala, leta 2011 pa je dosegla najvišjo vrednost: 37.884 EUR. Gross value added per annual work unit in forestry reached EUR 20,301 in 2002, later it varied between the years. In 2011 it peaked and amounted to EUR 37,884. FAKTORSKI DOHODEK FACTOR INCOME Od 108 milijonov EUR do nad 184 milijonov EUR From EUR 108 million to over EUR 184 million Faktorski dohodek je za gozdarstvo pomemben, ker je realnejša dohodkovna kategorija, kot je dodana vrednost. Vključuje namreč vse subvencije, ki se nanašajo na gozdarsko proizvodnjo, tudi druge subvencije na proizvodnjo, medtem ko dodana vrednost vključuje le subvencije na proizvode. Factor income is a specific interest category in forestry industry and it constitutes a more realistic income category than value added. It includes all subsidies relating to forestry production and other subsidies on production, while value added includes only subsidies on products. Leta 2002 je faktorski dohodek znašal 108 milijonov EUR, potem je do leta 2005 nekoliko nihal. Po letu 2005 se je precej povečal, leta 2011 pa se je v primerjavi s predhodnim letom povečal za 11 %; znašal je nad 184 milijonov EUR. In 2002, the factor income amounted to EUR 108 million and it slightly varied until 2005. Afterwards it increased significantly, and in 2011 it increased at the annual level by 11%, reaching over EUR 184 million. Statistične informacije, št. 15/2012 Rapid Reports No 15/2012 3 Tabela 1: Ekonomski računi za gozdarstvo, Slovenija Table 1: Economic accounts for forestry, Slovenia 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Tekoče cene (mio. EUR) / Current prices (EUR mio.) Proizvodnja v osnovnih cenah1) 169,3 180,1 188,1 195,1 255,1 256,6 278,9 262,2 287,0 323,4 Production in basic prices1) Vmesna potrošnja1) 54,7 62,5 67,7 75,2 102,6 79,8 93,0 93,9 102,9 118,9 Total intermediate consumption1) Bruto dodana vrednost 114,6 117,6 120,4 120,0 152,5 176,8 185,9 168,3 184,1 204,5 Gross value added Faktorski dohodek 108,1 107,3 108,8 106,9 138,5 161,2 168,0 147,0 166,3 184,3 Factor income Delež BDV v BDP (%) 0,5 0,5 0,4 0,4 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,6 Share of GVA of forestry in GDP (%) Na polnovredno delovno moč (EUR na PDM) / Per annual work unit (EUR per AWU) Bruto dodana vrednost 20301 22663 25876 20020 26033 29286 30115 27814 34386 37884 Gross value added Faktorski dohodek 19150 20678 23383 17835 23643 26702 27215 24294 31061 34142 Factor income Zaposlenost v polnovrednih delovnih močeh (PDM) / Employment in annual work units (AWU) Zaposlenost (1000) 5,7 5,2 4,5 6,0 5,9 6,0 6,2 6,1 5,4 5,4 Employment (1000) Od tega: zaposleni (1000) 2,4 2,2 1,8 1,8 1,7 1,7 1,9 1,8 1,5 1,5 From that: employees (1000) 1) Vrednosti proizvodnje in vmesne potrošnje gozdarstva vključujeta posekan in stoječi les. Values of output and intermediate consumption of forestry include removals and standing timber. Vir/Source: SURS Vrednost drugih subvencij na proizvodnjo v povprečju okoli 3 milijone EUR Value of other subsidies on production on average around EUR 3 million Subvencije so tekoča plačila, s katerimi država ali institucije Evropske unije vplivajo na proizvodnjo, cene ali proizvodne faktorje. Slovenija podpira gozdarstvo s subvencijami na proizvodnjo; te se nanašajo na obnovo, nego in varstvo gozdov, na gradnjo in obnovo gozdnih cest, na semenarsko in drevesničarsko dejavnost ter na ohranjanje življenjskega okolja prosto živečih živali. Vrednost drugih subvencij na proizvodnjo se je v opazovanem obdobju v povprečju gibala okrog 3 milijonov EUR, od leta 2002 dalje pa je bila precej stabilna. Najvišja je bila leta 2011, in sicer je znašala skoraj 4 milijone EUR. Subsidies are current payments from the government or the institutions of the European Union that have an impact on production, prices and production factors. Slovenia supports the forestry industry with subsidies on production, relating to the reafforestation, tending and protection of forests, construction and reconstruction of forest roads, seeding and nursery activity and maintenance of the living environment of wild animals. The value of other subsidies on production during the observed period was on average around EUR 3 million. It was the highest in 2011, when it stood at almost EUR 4 million. From 2002 on it was fairly stable. Grafikon 2: Vrednost drugih subvencij na proizvodnjo v gozdarstvu, Slovenija Chart 2: Value of other subsidies on production in forestry industry, Slovenia Vir/Source: SURS Statistične informacije, št. 15/2012 4 Rapid Reports No 15/2012 ZAPOSLENOST V GOZDARSTVU EMPLOYMENT IN FORESTRY Zaposlenost nihala (okoli 6.000 oseb) Employment varied (around 6,000 persons) Z gozdarsko dejavnostjo se je med letoma 2002 in 2011 letno ukvarjalo v povprečju okoli 6.000 oseb. Zaposlenost v gozdarstvu se zaradi upoštevanja občasnega in sezonskega dela meri v polnovrednih delovnih močeh (PDM). Ena PDM je ekvivalent za eno osebo, ki je v gozdarstvu polno zaposlena eno leto. Celotna delovna sila v gozdarstvu zajema plačano in neplačano delovno silo. Between 2002 and 2011 on average about 6,000 persons were engaged in the forestry activity. Forestry labour input is, in order to take into account part-time and seasonal work, measured in annual work units (AWU). One AWU equals one person in full-time employment in a forestry unit or agricultural industry in one year. Total labour force in forestry covers salaried and non-salaried labour force. Število zaposlenih v gozdarstvu je v celotnem opazovanem obdobju nihalo, leta 2011 pa je zaposlenost znašala 5.400 PDM, to je skoraj 1 % več kot leta 2010. Plačana delovna sila v gozdarski dejavnosti zajema zaposlene v podjetjih in zaposlene pri samostojnih podjetnikih. In the whole period the number of employees varied, and in 2011 the number of employees amounted to 5,400 AWU, which is almost 1% more than in 2010. Salaried labour force in forestry activities includes the employees employed by companies and entrepreneurs. Neplačane delovne sile vse več, prevladujejo kmetje Unpaid labour on the increase, farmers prevail Med vsemi zaposlenimi v gozdarstvu je v opazovanem obdobju predstavljala največji delež neplačana delovna sila; ta vključuje kmete, ki imajo gozd, in samostojne podjetnike. Delež neplačane delovne sile je v strukturi zaposlenih v gozdarstvu od leta 2002 do 2011 naraščal, in sicer se je povečal za 16 odstotnih točk (s 57,4 % na 73 %). Po letu 2007 je v letih 2008 in 2009 nekoliko upadel, od 2010 pa se je znova povečeval in leta 2011 dosegel 73 %. In the observed period, unpaid labour, which includes farmers who have forest and entrepreneurs, represented the largest share of the total employment in forestry. In the structure of employment in forestry, the share of non-salaried labour force grew from 2002 to 2011 by 16 percentage points (from 57.4% in 2002 to 73% in 2011). After 2007 it declined slightly in 2008 and 2009, but from 2010 onwards it increased again and reached 73% in 2011. Okrog 90 % neplačane delovne sile v gozdarstvu so v celotnem opazovanem obdobju predstavljali kmetje. In the observed period, around 90% of the non-salaried labour was represented by the farmers. Grafikon 3: Zaposlenost v gozdarstvu, Slovenija Chart 3: Labour input in forestry, Slovenia Vir/Source: SURS ZAPOSLENOST V GOZDARSKI DEJAVNOSTI LABOUR INPUT OF THE FORESTRY INDUSTRY Število zaposlenih v gozdarstvu v referenčnem obdobju nihalo okoli 5 PDM/1000 ha gospodarskih gozdov Number of employees in forestry industry varied around 5 AWU/1000 ha of commercial forests Število zaposlenih v gozdarstvu na površino gospodarskih gozdov je v obdobju med 2002 in 2011 nihalo, saj je bilo leta 2011 za obdelavo 1000 ha gospodarskih gozdov razpoložljivih 5 PDM, to je 0,2 PDM manj kot leta 2002. V letih 2003 in 2004 je število zaposlenih upadlo, po letu 2005 pa je bilo precej stabilno na višji ravni. V letu 2010 in 2011 je število razpoložljivih zaposlenih doseglo približno raven iz leta 2002 (5 PDM na 1000 ha gospodarskih gozdov). The number of employed persons in forestry per area of the forests available for wood supply varied between 2002 and 2011; in 2011 5 AWU were needed for the treatment of 1000 ha of commercial forests, which is 0.2 AWU less than in 2002. In 2003 and 2004, labour input decreased, and from 2005 on it was fairly stable and on a higher level. In 2010 and 2011 labour input reached the approximate level of 2002 (5 AWU per 1000 ha of forests available for wood supply). Statistične informacije, št. 15/2012 Rapid Reports No 15/2012 5 Grafikon 4: Razpoložljivost delovne sile, Slovenija Chart 4: Availability of labour input, Slovenia Vir/Source: SURS ERG EAF ERG so v letu 2006 skladno z odločitvijo Eurostata postali del sistema integriranih okoljskih in ekonomskih računov za gozdove (IEEAF - Integrated Environmental and Economic Accounts for Forests). V obračunu proizvodnje gozdarstva se upoštevajo transakcije med posameznimi enotami. Osnovno načelo za vrednotenje proizvodnje v gozdarstvu je količina krat cena. Skladno z metodologijo, ki je bila natančneje določena ali dopolnjena v zadnjih letih, je v gozdarsko dejavnost poleg posekanega lesa vključen tudi stoječi les. In accordance with the Eurostat decision, the economic accounts for forestry (EAF) became part of the system of integrated environmental and economic accounts for forests (IEEAF) in 2006. In forestry accounts transactions between individual units are taken into account. The basic principle for the evaluation of production in forestry industry is quantity multiplied by price. In accordance with the changed methodology, the forestry industry besides harvested wood also includes standing timber. PROIZVODNJA GOZDARSKE DEJAVNOSTI OUTPUT OF THE FORESTRY INDUSTRY Sestavljajo jo (po metodologiji IEEAF): It consists of (according to the IEEAF methodology): − proizvodnja gozdarskih proizvodov (stoječi les, hlodi za žago in furnir, les za kurjavo, ki vključuje tudi les za oglje, les za celulozo in plošče, drugi gozdarski proizvodi), − forestry goods output (standing timber, sawlogs and veneer logs, fuelwood, including wood for charcoal, pulpwood, other forestry products), − proizvodnja gozdarskih storitev in − forestry services output, − proizvodnja neločljivih dopolnilnih dejavnosti gozdarstva. − value of inseparable forestry activities. Proizvodnja gozdarskih proizvodov je najobsežnejša Forestry goods output with the largest share V skupni proizvodnji gozdarske dejavnosti je v celotnem opazovanem obdobju obsegala večinski delež proizvodnja gozdarskih proizvodov, in sicer nad 90 %; preostali delež je predstavljala proizvodnja gozdarskih storitev. The forestry goods output accounted for the majority share in the whole output of the forestry industry during the observed period. This share has varied over 90% throughout the period, the remaining share was accounted by forestry services output. V obdobju med letoma 2002 in 2006 se je delež proizvodnje gozdarskih storitev postopoma povečeval na račun postopnega zmanjševanja deleža proizvodnje gozdarskih proizvodov. Leta 2006 je delež proizvodnje gozdarskih proizvodov znašal nekaj več kot 88 %, z letom 2007 pa začel znova naraščati in leta 2011 je dosegel več kot 92 %. In the period between 2002 and 2006 the gradual decrease in the share of forestry goods output in the total industry production was detected, due to the increasing share of forestry services output. In 2006 the share of forestry goods output amounted to slightly more than 88%. In 2007 it began to increase again and in 2011 it reached more than 92%. Gozdarske storitve prispevajo desetino Forestry services output account for a tenth Proizvodnja gozdarskih storitev je k skupni proizvodnji gozdarske dejavnosti prispevala največji delež leta 2006, skoraj 12 %, leta 2011 pa je njihov delež znašal skoraj 8 %. Forestry services contributed the largest share to the total production of forestry industry in 2006 (almost 12%), while in 2011 their share was 8%. Statistične informacije, št. 15/2012 6 Rapid Reports No 15/2012 Tabela 2: Proizvodnja gozdarske dejavnosti, tekoče proizvajalčeve cene, Slovenija Table 2: Output of the forestry industry, current producer prices, Slovenia 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 mio. EUR Proizvodnja gozdarske dejavnosti1) 169,3 180,1 188,1 195,1 255,1 256,6 278,9 262,2 287,0 323,4 Output of the forestry industry1) Proizvodnja gozdarskih proizvodov 160,9 169,3 172,2 177,7 225,9 242,1 262,5 240,8 265,2 298,2 Forestry goods output Stoječi les2) 86,6 86,9 90,0 90,7 105,1 107,6 115,7 109,3 127,3 126,8 Standing timber2) Hlodi za žago in furnir 54,5 61,2 62,6 61,2 84,9 98,0 107,5 89,4 91,9 106,4 Sawlogs and veneer logs Les za kurjavo (vključuje les za oglje) 4,0 5,1 11,0 18,0 25,6 25,9 28,7 30,9 34,6 49,6 Fuelwood (including charcoal) Les za celulozo in plošče 15,2 15,5 8,1 7,1 9,6 10,1 10,0 10,8 10,8 14,7 Pulpwood Drugi gozdarski proizvodi 0,6 0,6 0,5 0,6 0,7 0,7 0,6 0,5 0,6 0,7 Other forestry products Gozdarske storitve 8,4 10,8 15,9 17,4 29,2 14,5 16,4 21,4 21,8 25,2 Forestry services output Pogozdovanje 0,1 0,1 0,1 0,1 0,2 0,2 0,2 0,2 0,3 0,3 Afforestation and reafforestation Druge gozdarske storitve 8,2 10,6 15,7 17,3 29,0 14,3 16,2 21,2 21,4 24,9 Other forestry services Struktura (%)/Structure (%) Proizvodnja gozdarske dejavnosti1) 100, 0 100, 0 100, 0 100, 0 100, 0 100, 0 100, 0 100, 0 100, 0 100, 0 Output of the forestry industry1) Proizvodnja gozdarskih proizvodov 95,0 94,0 91,5 91,1 88,6 94,3 94,1 91,8 92,4 92,2 Forestry goods output Stoječi les2) 51,2 48,3 47,8 46,5 41,2 41,9 41,5 41,7 44,4 39,2 Standing timber2) Hlodi za žago in furnir 32,2 34,0 33,3 31,4 33,3 38,2 38,5 34,1 32,0 32,9 Sawlogs and veneer logs Les za kurjavo (vključuje les za oglje) 2,4 2,8 5,8 9,2 10,0 10,1 10,3 11,8 12,1 15,3 Fuelwood (including charcoal) Les za celulozo in plošče 9,0 8,6 4,3 3,7 3,8 3,9 3,6 4,1 3,8 4,5 Pulpwood Drugi gozdarski proizvodi 0,4 0,3 0,3 0,3 0,3 0,3 0,2 0,2 0,2 0,2 Other forestry products Gozdarske storitve 4,9 6,0 8,4 8,9 11,5 5,6 5,9 8,2 7,6 7,8 Forestry services output Pogozdovanje 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 Afforestation and reafforestation Druge gozdarske storitve 4,9 5,9 8,4 8,9 11,4 5,6 5,8 8,1 7,5 7,7 Other forestry services 1) Vrednost proizvodnje gozdarstva vključuje posekan in stoječi les. Value of output of forestry includes removals and standing timber. 2) Vrednost stoječega lesa je bila izračunana na osnovi revidiranih cen lesa na panju. Value of standing timber was calculated according to the revised stumpage prices. Vir/Source: SURS Statistične informacije, št. 15/2012 Rapid Reports No 15/2012 7 Proizvodnja gozdarskih proizvodov Forestry goods output Vrednost proizvodnje gozdarskih proizvodov se je v opazovanem obdobju povečala za skoraj 2-krat In the observed period the value of forestry goods output increased by almost 2 times Vrednost proizvodnje gozdarskih proizvodov je v obdobju 2002–2008 naraščala in leta 2008 dosegla skoraj 263 milijonov EUR. V letu 2009 je nekoliko upadla, v letih 2010 in 2011 pa se je znova povečala. Leta 2011 je bila v primerjavi s predhodnim letom večja predvsem zaradi večje vrednosti hlodov za žago in furnir ter lesa za kurjavo; znašala je 298 milijonov EUR (to je 12 % več kot leta 2010). Od 2002 do 2011 se je vrednost proizvodnje gozdarskih proizvodov povečala za skoraj 2-krat. The value of forestry goods output mainly increased during the 2002- 2008 period, and in 2008 it reached almost EUR 263 million. In 2009 it fell slightly, but in 2010 and 2011 it increased again. In 2011, compared with the previous year, it was higher mainly due to the higher values of sawlogs and veneer logs and fuelwood; it reached EUR 298 million (12% more than in 2010). From 2002 to 2011, the value of forestry goods output increased by almost 2 times. Pomemben prispevek stoječega lesa Important contribution of standing timber K vrednosti proizvodnje gozdarskih proizvodov je v opazovanem obdobju prispeval največji delež stoječi les. Vrednost stoječega lesa je v obdobju 2002–2011 postopno naraščala; leta 2011 je dosegla skoraj 127 milijonov EUR ali 43 % vrednosti proizvodnje vseh gozdarskih proizvodov. Drugi največji delež so k vrednosti proizvodnje gozdarskih proizvodov v opazovanem obdobju prispevali hlodi za žago in furnir, v povprečju okrog 38 %. The value of standing timber contributed the largest share to the value of forestry goods output in the observed period. The value of standing timber steadily increased during the 2002-2011 period, reaching EUR 127 million in 2011, which represented 43% of the total value of forestry goods output. In addition to the value of standing timber, sawlogs and veneer logs contributed the most to the total value of forestry goods output; their share was on average around 38% in the whole period. Delež vrednosti lesa za kurjavo v zadnjih letih večji More fuelwood in recent years V strukturi vrednosti proizvodnje gozdarskih proizvodov se je v opazovanem obdobju najbolj povečal delež vrednosti lesa za kurjavo, in sicer se je od leta 2002 (takrat je znašal le nekaj manj kot 3 %) do leta 2011 (takrat je dosegel največjo vrednost) povečal za 14 odstotnih točk (na skoraj 17 % skupne vrednosti gozdarskih proizvodov). Vrednost lesa za kurjavo je bila največja v letu 2011, in sicer je takrat znašala skoraj 50 milijonov EUR. Delež vrednosti lesa za celulozo in plošče se je v obdobju od 2002 do 2011 precej zmanjšal, in sicer z 9 % na skoraj 5 % (ali skoraj 15 milijonov EUR). In the structure of the value of forestry goods output the share of fuelwood increased the most during the observed period, which, since 2002, when it was only about 3%, increased by 14 percentage points by 2011, when it reached the highest value (almost 17% of the total forestry goods output). The maximum value of fuelwood was characteristic of 2011, reaching nearly EUR 50 million. The share of wood for pulp declined significantly in the 2002-2011 period, from more than 9% in 2002 to almost 5% in 2011 (just under EUR 15 million in 2011). Grafikon 5: Struktura vrednosti proizvodnje gozdarske dejavnosti, osnovne cene, Slovenija Chart 5: Structure of the value of output of the forestry industry basic prices, Slovenia Vir/Source: SURS Statistične informacije, št. 15/2012 8 Rapid Reports No 15/2012 Gozdarske storitve Forestry services output Vrednost proizvodnje gozdarskih storitev vključuje vrednost pogozdo- vanja in drugih gozdarskih storitev. Vrednost gozdarskih storitev se je med letoma 2002 in 2011 močno povečala. Leta 2002 je znašala 8,4 milijona EUR, leta 2011 pa več kot 25 milijonov EUR, od tega so največji delež vrednosti prispevale druge gozdarske storitve. Delež vrednosti gozdarskih storitev se je v opazovanem obdobju prav tako povečal, in sicer s skoraj 5 % (v letu 2002) na skoraj 8 % celotne vrednosti gozdarske proizvodnje (v letu 2011). The value of forestry services is represented by the value of afforestation and reafforestation and other forestry services. The value of forestry services significantly increased between 2002 and 2011. In 2002, it was just over EUR 8 million, but by 2011 the value increased to more than EUR 25 million, of which other forestry services represented the majority. The share of the forestry services output also increased in the observed period, from 5% in 2002 to 8% of the total value of forestry industry output in 2011. Grafikon 6: Struktura vrednosti proizvodnje gozdarske dejavnosti, osnovne cene, Slovenija Chart 6: Structure of the value of output of the forestry industry, basic prices, Slovenia Vir/Source: SURS Odkupne cene gozdnih lesnih sortimentov so nihale Movement of purchase prices of raw wood categories Odkupne cene lesa so v opazovanem obdobju med 2002 in 2011 v povprečju rahlo nihale. Po letu 2005 so se izraziteje zvišale cene okroglega lesa iglavcev in cene lesa za kurjavo; cene okroglega lesa listavcev pa so nihale do leta 2008, po tem letu pa so se nekoliko znižale. Povprečna cena okroglega lesa iglavcev je leta 2011 bila 59 EUR za m3. Povprečne cene okroglega lesa listavcev so bile v vsem obdobju višje kot cene iglavcev, leta 2011 pa je povprečna cena okroglega lesa listavcev prav tako dosegla 59 EUR za m3. Povprečne cene okroglega lesa iglavcev, listavcev ter lesa za kurjavo so se v letu 2011 glede na leto 2010 nekoliko povečale. Average purchase prices of wood varied slightly in the period between 2002 and 2011. From 2005 on a significant growth of coniferous roundwood and wood for fuel prices was noticed, while the prices of broadleaved roundwood varied over the period, but after 2008 they dropped a little. The average price of coniferous roundwood was EUR 59 per m3 in 2011. The average prices of broadleaved roundwood were higher than the prices of coniferous roundwood in the whole period, but in 2011 the average price of broadleaved roundwood was also EUR 59 per m3. Compared with 2010, the coniferous and broadleaved roundwood prices and prices of fuelwood rose slightly in 2011. Tabela 3: Gibanje odkupnih cen gozdnih lesnih sortimentov, Slovenija Table 3: Movement of purchase prices of raw wood categories, Slovenia EUR/m3 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Iglavci 28 26 33 36 41 50 55 50 55 59 Coniferous trees Hlodi za žago in furnir 36 35 38 41 46 55 60 56 61 66 Sawlogs and veneer logs Les za celulozo in plošče 12 12 14 14 16 20 20 20 22 25 Pulpwood Drug okrogel ind.les 15 20 24 29 30 33 36 33 37 41 Other industrial roundwood Listavci 47 52 59 50 54 57 64 56 57 59 Broadleaved trees Hlodi za žago in furnir 76 81 78 58 66 69 79 72 72 74 Sawlogs and veneer logs Les za celulozo in plošče 14 14 11 16 26 32 33 29 32 36 Pulpwood Drug okrogel ind.les 26 26 29 32 34 40 37 30 30 33 Other industrial roundwood Les za kurjavo (igl.+lis.) 14 14 15 19 26 33 31 31 31 37 Fuelwood (including charcoal) conif. + broad. Vir/Source: SURS Statistične informacije, št. 15/2012 Rapid Reports No 15/2012 9 VMESNA POTROŠNJA GOZDARSKE DEJAVNOSTI INTERMEDIATE CONSUMPTION OF FORESTRY INDUSTRY Vmesna potrošnja predstavlja vrednost proizvodov in storitev, ki se uporabijo v proizvodnem procesu. Njena vrednost vpliva na dodano vrednost celotne gozdarske dejavnosti in omogoča primerjavo z drugimi dejavnostmi znotraj nacionalnega gospodarstva ter mednarodno primerjavo. Intermediate consumption represents the value of goods and services used in the production process. Its value affects the entire value added of forestry industry, which allows comparisons with other activities within the national economy and international comparisons. Vrednost vmesne potrošnje naraščala; velik delež stoječega lesa The value of intermediate consumption was increasing; large share of standing timber Vrednost vmesne potrošnje je v obdobju 2002–2011 naraščala in leta 2011 dosegla skoraj 119 milijonov EUR, to je več kot 2-krat toliko kot leta 2002 (skoraj 55 milijonov EUR). V skupni vrednosti vmesne potrošnje je med letoma 2002 in 2011 največji delež prispeval stoječi les. The value of intermediate consumption increased during the 2002-2011 period and reached the maximum value of EUR 119 million in 2011, which is more than two times as much as in 2002 (EUR 55 million). In the total value of intermediate consumption, the value of standing timber dominated between 2002 and 2011. Vrednost stoječega lesa se je v celotnem obdobju povečevala, in sicer se je od leta 2002 – takrat je znašala skoraj 34 milijonov EUR – do leta 2011 povečala na skoraj 63 milijonov (to je največ doslej). Delež vrednosti stoječega lesa v vrednosti vmesne potrošnje se je v obdobju 2002–2011 postopno zmanjševal. Od leta 2002 do leta 2011 je upadel za skoraj 9 odstotnih točk (v letu 2011 je znašal skoraj 53 %). Value of intermediate consumption increased throughout the period and since 2002, when it stood at EUR 34 million, it increased to almost EUR 63 million in 2011, the highest value ever. The share of standing timber in the value of intermediate consumption has gradually decreased in the 2002-2011 period. From 2002 to 2011 it fell by almost 9 percentage points (almost 53% in 2011). Tabela 4: Vmesna potrošnja gozdarske dejavnosti, tekoče proizvajalčeve cene, Slovenija Table 4: Intermediate consumption of the forestry industry, current prices, Slovenia 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 mio. EUR Vmesna potrošnja1) 54,7 62,5 67,7 75,2 102,6 79,8 93,0 93,9 102,9 118,9 Total intermediate consumption1) Stoječi les2) 33,5 37,3 37,2 40,3 53,1 46,6 52,6 48,4 55,4 62,6 Standing timber2) Sadike 0,6 0,6 0,5 0,6 0,9 0,6 0,5 0,5 0,3 0,4 Plants Energija 7,3 9,1 9,0 11,1 12,5 11,2 15,6 15,1 16,7 22,0 Energy Zaščitna sredstva in pesticidi 0,2 0,3 0,3 0,3 0,2 0,2 0,3 0,2 0,2 0,2 Plant protection products and pesticides Vzdrževanje opreme 3,5 3,4 3,8 4,2 4,7 5,2 5,9 6,2 6,9 7,1 Maintenance of materials Gozdarske storitve 8,4 10,8 15,9 17,4 29,2 14,5 16,4 21,4 21,8 25,2 Forestry services Posredno merjene storitve finančnega posredništva 1,0 0,9 0,8 0,9 1,2 0,7 0,8 1,3 1,0 0,9 Financial intermediation services indirectly measured Drugi proizvodi in storitve 0,2 0,2 0,2 0,3 0,7 0,8 0,9 0,7 0,6 0,6 Other goods and services Struktura (%)/Structure (%) Vmesna potrošnja1) 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Total intermediate consumption1) Stoječi les2) 61,2 59,7 54,9 53,6 51,8 58,4 56,6 51,5 53,8 52,6 Standing timber2) Sadike 1,1 0,9 0,8 0,8 0,9 0,8 0,5 0,5 0,3 0,3 Plants Energija 13,3 14,5 13,3 14,8 12,2 14,0 16,7 16,1 16,2 18,5 Energy Zaščitna sredstva in pesticidi 0,4 0,4 0,4 0,4 0,2 0,3 0,3 0,3 0,2 0,2 Plant protection products and pesticides Vzdrževanje opreme 6,4 5,4 5,7 5,6 4,6 6,5 6,4 6,6 6,7 6,0 Maintenance of materials Gozdarske storitve 15,3 17,2 23,4 23,2 28,5 18,2 17,6 22,8 21,2 21,2 Forestry services Posredno merjene storitve finančnega posredništva 1,8 1,5 1,2 1,1 1,2 0,9 0,9 1,4 1,0 0,8 Financial intermediation services indirectly measured Drugi proizvodi in storitve 0,4 0,4 0,3 0,5 0,7 1,0 1,0 0,8 0,6 0,5 Other goods and services 1) Vrednost vmesne potrošnje gozdarstva vključuje posekan in stoječi les. Value of intermediate consumption of forestry includes removals and standing timber. 2) Vrednost stoječega lesa je bila izračunana na osnovi revidiranih cen lesa na panju. Value of standing timber was calculated according to the revised stumpage prices. Vir/Source: SURS Statistične informacije, št. 15/2012 10 Rapid Reports No 15/2012 Potrošnja energije večja Energy consumption on the rise Poleg vrednosti stoječega lesa sta na vmesno potrošnjo bistveno vplivala tudi potrošnja energije in vzdrževanje opreme. Vrednost potrošene energije je v opazovanem obdobju nihala, po letu 2007 (11 milijonov EUR) pa naraščala in leta 2011 dosegla 22 milijonov EUR; to je približno 3-krat več kot leta 2002. Delež potrošene energije se je v vmesni potrošnji do leta 2006 zmanjševal (predvsem na račun povečanega deleža gozdarskih storitev), in sicer je takrat znašal 12 %, po letu 2006 pa se je znova povečal in v letu 2011 dosegel 19 %. Besides the value of standing timber, the value of intermediate consumption was significantly influenced by energy consumption and maintenance of materials. The value of the energy consumed varied in the observed period, and increased after 2007 (EUR 11 million), reaching EUR 22 million in 2011, which is approximately 3 times more than in 2002. The share of consumed energy in the intermediate consumption declined up to 2006, when it was 12% (mainly due to an increasing share of forestry services output), but after 2006 it increased again and in 2011 reached 19%. Od goriv se je za gozdarsko dejavnost potrošilo največ bencina in dizelskega goriva; ti dve gorivi sta v skupni potrošnji energije obsegali največji delež. The most gasoline and diesel fuel was consumed for forestry industry, which in total energy consumption contributed a major share. Vrednost gozdarskih storitev Value of forestry services Delež gozdarskih storitev se je v obdobju med 2002 in 2011 precej spreminjal, v strukturi vmesne potrošnje pa je v opazovanem obdobju najhitreje naraščal. Vrednost gozdarskih storitev je bila največja v letu 2006, v celotnem opazovanem obdobju pa je znašala v povprečju okrog 20 % skupne vrednosti vmesne potrošnje. Leta 2011 je vrednost gozdarskih storitev znašala 25 milijonov EUR ali 21 % skupne vrednosti vmesne potrošnje. The share of forestry services output in the intermediate consumption varied considerably between 2002 and 2011, but in the structure of intermediate consumption it grew fastest in the whole period. The maximum value of forestry services output was characteristic for 2006, but on average, the share of forestry services output varied around 20% over the observed period. In 2011, the value of forestry services amounted to EUR 25 million, which represented 21% of the total value of intermediate consumption. Vrednost vzdrževanja opreme vse večja Value of maintenance of materials on the rise Med letoma 2002 in 2011 se je prav tako povečevala tudi vrednost vzdrževanja opreme; ta je leta 2011 znašala 7 milijonov EUR. Delež vzdrževanja opreme je bil v strukturi vmesne potrošnje v vsem obdobju sorazmerno stabilen, in sicer se je gibal okrog 7 %. Vrednost potrošenih sadik, zaščitnih sredstev, drugih proizvodov in posredno merjenih storitev finančnega posredništva je bila v skupni vrednosti vmesne potrošnje manjša. Between 2002 and 2011 the value of maintenance of materials also increased. In 2011 it stood at EUR 7 million. The share of maintenance of materials was relatively stable in the structure of intermediate consumption throughout the period, hovering around 7%. The values of the plants, plant protection products and pesticides, other forestry goods and financial intermediation services indirectly measured were lower in the total value of intermediate consumption throughout the period. Grafikon 7: Struktura vrednosti vmesne potrošnje gozdarske dejavnosti, Slovenija Chart 7: Structure of value of the intermediate consumption in forestry industry, Slovenia Vir/Source: SURS Statistične informacije, št. 15/2012 Rapid Reports No 15/2012 11 DRUGO ZNAMENJE OTHER SIGNS , decimalna vejica , decimal point MERSKE ENOTE UNITS OF MEASUREMENT ha hektar ha hectare m3 kubični meter m3 cubic metre mio. milijon mio. million KRATICE ABBREVIATIONS BDV bruto dodana vrednost GVA gross value added BDP bruto domači proizvod GDP gross domestic product ERG ekonomski računi za gozdarstvo EAF Economic Accounts for Forestry EUR evro EUR euro IEEAF Integrirani okoljski in ekonomski računi za gozdove IEEAF Integrated Environmental and Economic Accounts for Forests PDM polnovredna delovna moč AWU annual work unit SURS Statistični urad Republike Slovenije SURS Statistical Office of the Republic of Slovenia GOZDARSKI PRIHODKI IN CENE FORESTRY ACCOUNTS AND PRICES Ekonomski računi za gozdarstvo Economic accounts for forestry METODOLOŠKA POJASNILA METODOLOGICAL EXPLANATIONS Viri in metode zbiranja podatkov Sources and methods of data collection Ekonomski računi za gozdarstvo so kompleksen informacijski sistem satelitskih računov v okviru nacionalnih računov, izdelan za koledarsko leto. Podatki gozdarskih računov – proizvodnja, dodana vrednost, faktorski dohodek, bruto investicije, zaposlenost – so osnova za izračun dohodkovnih kazalnikov gozdarstva in podatkovni vir za modeliranje. Gozdarski računi omogočajo mednarodno primerjavo in primerjavo z drugimi dejavnostmi znotraj nacionalnega gospodarstva. V ekonomskih računih za gozdarstvo so zajete vse gozdarske dejavnosti (navedene v SKD 2008) v skladu s konceptom proizvodnje po Metodologiji ekonomskih računov za kmetijstvo in gozdarstvo iz leta 1997 (ERK/ERG 97), ta pa temelji na Evropskem sistemu računov iz leta 1995 (ESR 95). Economic accounts for forestry are a complex information system of satellite accounts within national accounts, prepared for the calendar year. Data on forestry accounts – production, value added, factor income, gross fixed capital formation, employment – are the basis for the calculation of income indicators for forestry and are the data source for modelling. Forestry accounts enable international comparability as well as the comparability with other activities inside the national economy. Economic accounts for forestry cover all forestry activities (NACE 2008) following the 1997 Methodology on the Economic Accounts for Agriculture and Forestry (EAA/EAF 1997) based on the 1995 European System of Accounts (ESA 1995). ERG so v letu 2006 skladno z odločitvijo Eurostata postali del sistema integriranih okoljskih in ekonomskih računov za gozdarstvo (IEEAF - Integrated Environmental and Economic Accounts for Forests). Integrirani računi za gozdove se pripravljajo po dopolnjeni metodologiji Evropski okvir za združene okoljske in ekonomske račune za gozdove. V teh računih se v gozdarski dejavnosti obračunavata vrednosti stoječega in posekanega lesa, vrednost gozdov pa je prikazana v kompleksnem, širšem okoljskem okviru. Finančni del je eden izmed osmih modulov. In accordance with the Eurostat decision, in 2006 the EAF became part of the system of Integrated Environmental and Economic Accounts for Forestry (IEEAF). Integrated accounts for forests are prepared according to the methodology European Framework for Integrated Environmental and Economic Accounts for Forests. In these accounts the values of removals and standing timber are accounted for the forestry industry and the value of forests is shown in a complex, broader environmental context. The financial part is one of eight modules. Glavni viri podatkov za ekonomske račune za gozdarstvo so statistična raziskovanja v okviru gozdarskih in kmetijskih statistik, statistika industrije, zunanjetrgovinska statistika, zaključni računi gospodarskih družb in organizacij ter zaključni računi samostojnih podjetnikov, davčne evidence, podatki Ministrstva za finance, Ministrstva za kmetijstvo in okolje, Gozdarskega inštituta Slovenije, Zavoda za gozdove Slovenije, Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov ter drugi viri. The main data sources for economic accounts for forestry are statistical surveys on forestry and agricultural statistics, industry statistics, external trade statistics, final accounts of enterprises and organisations and final accounts of individual private entrepreneurs, tax records, data from the Ministry of Finance, the Ministry of Agriculture and Environment , the Forestry Institute of Slovenia, the Slovenian Forestry Service, Farmland and Forest Fund of the Republic of Slovenia and other sources. Definicije in pojasnila Definitions and explanations Proizvodnja gozdarske dejavnosti je enaka vrednosti gozdarskih proizvodov (stoječega lesa, hlodov za žago in furnir, lesa za kurjavo – ta Output of the forestry industry equals to the value of the forestry goods output (standing timber, sawlogs and veneer logs, wood fuel Statistične informacije, št. 15/2012 12 Rapid Reports No 15/2012 vključuje tudi les za oglje, lesa za celulozo in plošče – in drugih gozdarskih proizvodov), vrednosti gozdarskih storitev in vrednosti proizvodnje neločljivih dopolnilnih dejavnosti gozdarstva. Obračunava se za posamezno koledarsko leto in se vrednoti v osnovnih cenah. Iz vrednosti proizvodnje v osnovnih cenah so izločeni vsi davki na proizvode in storitve, vanjo pa so vključene vse subvencije na proizvode in storitve. Proizvodnjo gozdarske dejavnosti sestavljajo proizvodnja za trg (odkup), za lastno končno potrošnjo, za potrošnjo v enoti ter lastna proizvodnja osnovnih sredstev.. which includes wood for charcoal, pulpwood and other forestry products), the value of the forestry services output and the value of inseparable secondary non-forestry activities. It is calculated for an individual calendar year and is valued at basic prices, which means that all taxes on products and services are excluded and all subsidies on products and services are included. Output of the forestry industry is composed of market production (purchase), own final consumption, intra-unit consumption and own production of fixed assets. Vmesna potrošnja je vrednotena v kupčevih cenah. Predstavlja vrednost vseh proizvodov in storitev, ki jih gozdarji nabavijo in potrošijo v procesu gozdarske proizvodnje. V vmesno potrošnjo so vključeni vsi proizvodi z življenjsko dobo do enega leta ter proizvodi, katerih vrednost ne presega 500 EUR. Intermediate consumption is valued at purchase prices. It presents the value of all products and services that foresters purchase and use in the process of forestry output. Intermediate consumption covers all products with the life span of one year and products the value of which does not exceed EUR 500. Bruto dodana vrednost v osnovnih cenah je enaka proizvodnji gozdarske dejavnosti v osnovnih cenah, zmanjšani za vmesno potrošnjo v kupčevih cenah. Bruto dodana vrednost je tudi enaka vsoti potrošnje stalnega kapitala, sredstev za zaposlene, drugih davkov na proizvodnjo, bruto poslovnega presežka oz. bruto raznovrstnega dohodka; druge subvencije na proizvodnjo pa so odštete. Gross value added at basic prices equals the output of the forestry industry at basic prices less intermediate consumption at purchase prices. Gross value added also equals the sum of fixed capital consumption, compensation of employees, other taxes on production and gross operating surplus/gross mixed income, while other subsidies on production are subtracted. Neto dodana vrednost je enaka proizvodnji gozdarske dejavnosti v osnovnih cenah, zmanjšani za vmesno potrošnjo v kupčevih cenah in potrošnjo stalnega kapitala. Neto dodana vrednost je tudi enaka vsoti sredstev za zaposlene, drugih davkov na proizvodnjo, neto poslovnega presežka oz. neto raznovrstnega dohodka; druge subvencije na proizvodnjo pa so odštete. Net value added at basic prices equals the output of the forestry industry at basic prices less intermediate consumption at purchase prices less fixed capital consumption. Net value added also equals the sum of compensation of employees, other taxes on production and net operating surplus/net mixed income, while other subsidies on production are subtracted. Potrošnja stalnega kapitala je obračunana vrednost razvrednotenja (amortizacije) osnovnih sredstev zaradi običajne obrabe. Potrošnja stalnega kapitala meri vrednost obremenitev (običajne obrabe in zastarelosti) opredmetenih in neopredmetenih stalnih osnovnih sredstev, izboljšav neproizvedenih sredstev in stroškov prenosa lastništva v obračunskem obdobju. Fixed capital consumption presents the calculated value of depreciation of fixed assets due to normal wear. It presents a charge, wear and tear and obsolescence of the tangible and intangible fixed assets, improvements to non-produced assets and the costs associated with the transfer of ownership in the reference period. Posredno merjene storitve finančnega posredništva (PMSFP) so kategorija, ki prikazuje dohodek od razlik v obrestnih merah. PMSFP so plačilo za primarne storitve bank, tj. za prevzemanje vlog in dajanje posojil. Ocenjene so kot razlika tako med obrestmi na vloge in posojila kot tudi obresti ob upoštevanju referenčne obrestne mere. PMSFP pri posojilih so enake dejanskim obrestim na posojila, zmanjšanim za obresti ob upoštevanju referenčne obrestne mere. PMSFP pri vlogah so enake obrestim ob upoštevanju referenčne obrestne mere, zmanjšanim za dejanske obresti na vloge. So proizvodnja bančnega sektorja kot tudi končna ali vmesna potrošnja porabniških sektorjev. Financial intermediation services indirectly measured (FISIM) is a category that shows the income from the differences in interest rates. FISIM is a payment for the primary services of banks, i.e. taking deposits and lending, assessed as the difference between interest paid on deposits and loans on one hand and taking into account reference interest rates on the other. FISIM on loans equals actual interest on loans minus interest having regard to the reference rate. FISIM is the production of the banking sector on one hand and final or intermediate consumption of consumer sectors on the other. Sredstva za zaposlene predstavljajo celotno nadomestilo v denarju ali naravi, ki ga delodajalec plača zaposlenemu v zameno za njegovo v obračunskem obdobju opravljeno delo. Sredstva za zaposlene vključujejo bruto plače (v denarju ali naravi) in socialne prispevke delodajalcev (dejanske in pripisane). Compensation of employees is defined as total remuneration, in cash or in kind, payable by an employer to an employee in return for work done by the latter during the accounting period. It includes gross wages and salaries (in cash and kind) and employers' social contributions (actual and imputed). Drugi davki na proizvodnjo obsegajo vse davke, ki bremenijo podjetja zaradi njihovega ukvarjanja s proizvodnjo ne glede na količino ali vrednost proizvedenih ali prodanih proizvodov in storitev; lahko se plačujejo na zemljišča, na osnovna sredstva ali na zaposlene v proizvodnem procesu. Other taxes on production comprise all taxes that enterprises incur as a result of engaging in production, independently of the quantity or value of the goods and services produced or sold. They may be payable on land, fixed capital goods or the labour employed. Druge subvencije na proizvodnjo obsegajo subvencije, razen subvencij na proizvode, ki jih rezidenčne proizvodne enote prejmejo zaradi ukvarjanja s proizvodnjo. Druge subvencije na proizvodnjo so npr. subvencije na plačilno listo ali na delovno silo, podpore za obrestno mero, subvencije za zmanjšanje onesnaženosti in druge. Other subsidies on production consist of subsidies other than subsidies on products, from which resident producer units can benefit as a consequence of engaging in production. They refer to subsidies on pay- roll or workforce, grants for interest relief, subsidies to reduce pollution and others. Faktorski dohodek obsega neto dodano vrednost, ki so ji odšteti drugi davki na proizvodnjo in prištete druge subvencije na proizvodnjo. Factor income equals net value added less other taxes on production plus other subsidies on production. Factor income also equals the sum of Statistične informacije, št. 15/2012 Rapid Reports No 15/2012 13 Faktorski dohodek je tudi enak vsoti neto poslovnega presežka in sredstev za zaposlene. net operating surplus and compensation of employees. Neto poslovni presežek je rezidualna kategorija, ki obsega faktorski dohodek gospodarskih družb, zmanjšan za sredstva za zaposlene. Net operating surplus is the residual category that equals factor income of companies less compensation of employees. Neto raznovrstni dohodek je rezidualna kategorija nekorporativnih podjetij in samozaposlenih oseb. Net mixed income is the residual category on unincorporated enterprises and self-employed persons. Neto podjetniški dohodek je enak neto poslovnemu presežku oz. neto raznovrstnemu dohodku, zmanjšanemu za plačane rente in obresti, povečanemu za dobljene obresti, ki se nanašajo izključno na gozdarsko dejavnost. Net entrepreneurial income equals net operating surplus/net mixed income less paid rents and interest plus received interest that refers exclusively to forestry production. Zaposlenost v gozdarstvu se zaradi upoštevanja občasnega (part time) in sezonskega dela meri v polnovrednih delovnih močeh (PDM). Ena PDM je ekvivalent za eno osebo, ki je eno celo leto polno zaposlena v gozdarski enoti gozdarske ali kmetijske dejavnosti. Celotna delovna sila v gozdarstvu zajema plačano in neplačano delovno silo (zaposlene in samozaposlene osebe, vključno s pomagajočimi družinskimi člani). Forestry labour input is, in order to take into account part-time and seasonal work, measured in annual work units (AWU). One AWU equals one person in full-time employment in a forestry unit of forestry or agricultural industry in one year. Total labour force in forestry covers salaried and non-salaried labour force (employed and self-employed, including unpaid family workers). OBJAVLJANJE REZULTATOV PUBLISHING Letno: Annually: − Temeljni agregati ekonomskih računov za gozdarstvo, Slovenija, končni podatki. Prva objava − Main aggregates of the economic accounts for forestry, Slovenia, final data. First Release − Statistični letopis Republike Slovenije − Statistical Yearbook of the Republic of Slovenia Avtorica: Špela Gale Author: Špela Gale Publikacija je na voljo na spletnem naslovu http://www.stat.si/publikacije/pub_statinf1.asp?podrocje=16 Datum objave na spletu: 8. 11. 2012 Informacije daje Informacijsko središče: tel. (01) 241 64 04 elektronska pošta info.stat@gov.si Access to the publication at: http://www.stat.si/doc/statinf/16-si-277-1201.pdf Web release date: 8. 11. 2012 Information: Information Centre phone: + 386 1 241 64 04 e-mail: info.stat@gov.si Izdal in založil Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana, Litostrojska cesta 54 – © SURS – Uporaba in objava podatkov dovoljeni le z navedbo vira Issued and published by the Statistical Office of the Republic of Slovenia, Ljubljana, Litostrojska cesta 54 – © SURS – Use and publication of data is allowed provided the source is acknowledged Statistične informacije, št. 15/2012 14 Rapid Reports No 15/2012 KAKO DO STATISTIČNIH PODATKOV IN INFORMACIJ? HOW TO OBTAIN STATISTICAL DATA AND INFORMATION? na spletnih straneh Statističnega urada on Statistical Office's web pages www.stat.si www.stat.si po pošti, telefonu, telefaksu ali elektronsko via mail, phone, fax and e-mail naslov: Statistični urad Republike Slovenije address: Statistical Office of the Republic of Slovenia Litostrojska cesta 54, 1000 Ljubljana, Slovenija Litostrojska cesta 54, 1000 Ljubljana, Slovenia telefon: (01) 241 64 04 phone: +386 1 241 64 04 faks: (01) 241 53 44 fax: +386 1 241 53 44 telefonski odzivnik: (01) 475 65 55 answering machine: +386 1 475 65 55 e-naslov: info.stat@gov.si e-mail: info.stat@gov.si z naročilom statističnih publikacij by ordering statistical publications naslov: Statistični urad Republike Slovenije address: Statistical Office of the Republic of Slovenia Litostrojska cesta 54, 1000 Ljubljana, Slovenija Litostrojska cesta 54, 1000 Ljubljana, Slovenia telefon: (01) 241 52 85 phone: +386 1 241 52 85 faks: (01) 241 53 44 fax: +386 1 241 53 44 e-naslov: prodaja.surs@gov.si e-mail: prodaja.surs@gov.si z obiskom v Informacijskem središču by visiting the Information Centre poslovni čas: od ponedeljka do četrtka od 9.00 do 15.30 office hours: Monday to Thursday from 9.00 to 15.30 petek od 9.00 do 14.30 Friday from 9.00 to 14.30