Predstavili knjigo Alekseja Kalca Tržaško prebivalstvo v 18. stoletju Delegacija s pliberške občine prišla v Števerjan nadgrajevat sodelovanje Pino Roveredo, tržaški pisatelj, ki zadnje čase pobira nagrade in pohvale, pripoveduje o svojem drugem življenjskem krogu, v katerem piše /¿15 KB 1909: Boris Peric pred jutrišnjo skupščino o obhajanju stoletnice z vlaganjem v znanje /4 Primorski Iskanje izhoda iz hrvaške godlje Rado Gruden Nategovanju vrvi v zvezi z mejnim sporom med Slovenijo in Hrvaško ter posledično slovensko blokado hrvaških pristopnih pogajanj z Evropsko unijo ni videti konca. Potem ko je dalj časa kazalo, da poskusi evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna za rešitev spora bolj ustrezajo Sloveniji, pa je zadnji Rehnov pred-Iog pokazal, da se za evropsko arbitražo, vsaj na tak način, kot ga predIaga Rehn, veIiko boIj ogreva Hrvaška. O tem najbolj očitno priča podatek, da so v Zagrebu že sprejeli Rehnov predlog, v Lju-bIjani pa, kot kaže, veIikega so-gIasja med strankami v zvezi s tem ni. Zato se ni treba čuditi, da se je včerajšnje srečanje predsednika vlade Boruta Pahorja s predsedniki parIamentarnih strank končaIo brez dogovora in so si vsi skupaj vzeli še teden dni časa za razmisIek. RazIog je prav gotovo v tem, da v sIovenskih strankah zeIo razIično ocenjujejo Rehnov predIog in ima zato SIovenija veIiko pripomb na predlog v stilu »vzemi ali pusti«. Če se je Zagreb očitno odločil za »vzemi«, pa v Ljubljani iščejo pravo obIiko, da odgovor Rehnu ne bi zvenel kot zavrnitev predloga. Povsem normaIno je, da skuša SIovenija zaščititi svoje interese, vprašanje pa je, če bo po poti, ki jo je izbrala, res prišla do želenega cilja. Slovenska zunanja poIitika bo moraIa zato čim prej najti odgovor na bistveno vprašanje, ali je trmasto vztrajanje pri blokadi Hrvaške na poti v EU res v interesu Slovenije, ali pa je morda pri iskanju rešitve za sporna vprašanja, ki zastrupljajo odnose med državama in tudi med SIovenci in Hrvati, mogoče najti drugačno pot. Interes Slovenije bi moral biti tudi ta, da Hrvaška čim prej pride v Evropsko unijo. Seveda s tem problemi ne bodo rešeni, toda postavIjeni bodo vsaj temeIji za mirnejše in predvsem pre-udarnejše reševanje sporov. V interesu SIovenije je tudi, da v očeh Evropske unije ne izpade kot država, ki ni sposobna po-gIedati preko svojih meja in se brez strahu odpreti navzven. Predvsem pa je v interesu SIove-nije, da se njena zunanja poIitika otrese »obsedenosti« s Hrvaško, izbere gIede tega jasno strategijo in neha popuščati raznim jo-rasom, podobnikom in še nekaterim njim podobnim, ki so s svojim staInim izsiIjevanjem največ prispevaIi k temu, da vsaj na kratek rok ni videti izhoda iz god-Ije, v katero se je spraviIa SIove-nija v zvezi s Hrvaško. dnevnik ČETRTEK, 7. MAJA 2009_ Št. 107 (19.506) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ITALIJA - Voditelj demokratov Franceschini napadel vladni zakonski predlog o varnosti » »Obstaja nevarnost novih rasnih zakonov« Vlada zahteva glasovanje zaupnice, opozicija ostro proti gumin - Obisk predsednika senata ob obletnici potresa Furlanija zgled za Abruce Renzo Tondo: Furlanija-Julijska krajina predhodnica federalizma GUMIN - »V Furlaniji ste hitro in učinkovito obnovili od potresa prizadeta območja. Računam, da bodo v Abrucih ravnali po vašem zgledu«. Predsednik senata Renato Schifani se je včeraj v Guminu spomnil 33.oble-tnice potresa, ki je opustošil severno Furlanijo, Karnijo in zahodno Benečijo. Mrtvih je bilo skoraj tisoč, največ (štiristo) v Guminu. Schifani si je v spremstvu predsednika Dežele Renza Tonda in župana Gabrieleja Marinija tudi ogledal fotografsko razstavo o potresu (na sliki). Na 2. strani RIM - V Italiji obstaja nevarnost obnavljanja rasnih zakonov, kakršne je uvajal fašizem pred 70 leti. Tako je povedal voditelj Demokratske stranke Dario Franceschini, ko je včeraj ocenil zadnji vladni zakonski predlog o javni varnosti. V njem so namreč določila za boj proti ilegalnemu priseljevanju, ki po njegovem spominjajo na preganjanje Judov za časa fašizma. Za pospešitev odobritve tega zakonskega predloga v poslanski zbornici je vlada včeraj zahtevala glasovanje zaupnice. To potezo so ostro kritizirale vse opozicijske sile, po katerih vladna večina skuša na tak način prikriti svojo neenotnost. Na 7. strani ZKB odpre jutri novo poslovalnico na tržaškem nabrežju Na 4. strani V Miljah zasegli ambulanto nekdanjega podžupana Na 8. strani V Slovenskem klubu SKGZ v očeh medijev Na 9. strani Kitajca odprla prvi suši bar v Trstu Na 10. strani Opuščena tovarna v Podgori bo postala živahno središče Na 16. strani LJUBLJANA Slovenija si je vzela v g • v se nekaj časa LJUBLJANA - Slovenski pPremier Borut Pahor in vodje parlamentarnih strank se včeraj na drugem sestanku še niso dogovorili o slovenskem odgovoru na predlog evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna glede reševanja spora o slovensko-hrvaški meji. Dogovor o potrebnih dopolnilih naj bi bil blizu, tako da premier upa na soglasje na torkovem vnovičnem posvetu. Pahor je še dejal, da bodo k predlogu "dali vse tiste pripombe, ki so pomembne za vitalne interese Slovenije". Na 5. strani afganistan V letalskem napadu ubitih sto civilistov KABUL - Po navedbah afganistanskih oblasti je bilo včeraj v letalskem napadu ameriške vojske v jugozahodni provinci Farah ubitih več kot sto civilistov. Navedbe je potrdil tudi mednarodni odbor Rdečega križa, katerega ekipa je že obiskala območje napada. Afganistanski predsednik Hamid Karzaj, ki je na obisku v ZDA, pa je odredil preiskavo dogodka. Število žrtev bi lahko še naraslo, saj je več ljudi pokopanih pod ruševinami med bombardiranjem uničenih hiš. Na 21. strani trst - Od včeraj do nedelje V bivši ribarnici zaživela prireditev Skupaj v Trstu 2 Četrtek, 7. maja 2009 ALPE-JADRAN / GUMIN - Obisk predsednika senata Schifanija ob 33-letnici usodnega potresnega sunka Furlanija naj bo zgled za obnovo od potresa prizadetih Abrucov Tondo: Potek obnovitvenih del je bil zametek federalizma - Na spletu YouTube sunek v živo GUMIN - »V Furlaniji ste hitro in učinkovito obnovili od potresa prizadeta območja. Računam, da bodo v Abrucih ravnali po vašem zgledu«. Predsednik senata Renato Schifani se je včeraj v Guminu spomnil 33.oble-tnice potresa, ki je opustošil severno Furlanijo, Karnijo in zahodno Benečijo. Mrtvih je bilo skoraj tisoč, največ (štiristo) v Guminu, ki je s časom postal neke vrste prestolnica te naravne katastrofe, podobna tisti, ki je pred mesecem dni razdejala Aquilo in sosednje kraje. Predsednika zgornjega doma italijanskega parlamenta so sprejeli predsednik Furlanije-Julijske krajine Renzo Tondo, predsednik deželnega sveta Edouard Ballaman in župan Gumina Gabriele Marini. Za Schifanija to ni bila samo priložnost za spomin na žrtve, temveč tudi trenutek za razmislek o potrebi po hitri, učinkoviti in pošteni obnovi Abrucov. Tam je treba tudi takoj preprečiti nevarnost, da bi se v obnovo vpletal organizirani kriminal, kot se je žal zgodilo marsikje na jugu Italije. Obnova v Furlaniji je bila po mnenju predsednika FJK tako uspešna tudi in predvsem, ker je osrednja vlada popolnoma zaupala lokalnim oblastem, torej Deželi in občinskim upravam. Za Tonda, ki je bil v času potresa župan Tolmeča, so bili to že prvi zametki federalizma, saj krajevna oblast najboljše pozna situacijo na terenu ter potrebe in pričakovanja krajanov. Ballaman je omenil geslo »najprej tovarne, potem hiše in cerkve«, ki je bilo vodilo takratne obnove. To pomeni, da je tudi v Aquili in v sosednjih krajih treba najprej poskrbeti za gospodarski preporod, ki predstavlja dobro podlago za celovito obnovo od potresa prizadetega območja. Schifani si je v Guminu ogledal spominski muzej o potresu ter obiskal lokalno stolno cerkev, ki so jo siloviti potresni sunki skoraj do tal porušili. V cerkvi ga je sprejel videmski nadškof Pietro Brollo, kateremu je predsednik senatne skupščine tudi čestital za učinkovito potresno obnovo ter za aktivno vlogo Cerkve v njej. Obletnice potresa v naši deželi so se včeraj spomnili tudi v poslanski zbornici. Poslanci Ivano Strizzolo, Angelo Compagnon in Isidoro Got-tardo so izpostavili učinkovito obnovo, ki je sad tudi vztrajnosti in trdo- vratnosti Furlanov. Vsi tri so pozvali oblasti v Aquili, naj se v teh težkih momentih zgledujejo po naši deželi. Vodja Demokratske stranke v deželnem parlamentu Gianfranco Moret-ton se je glede obnove izrecno spomnil tedanjega predsednika FJK Antonia Comellija, ki ga danes lahko upravičeno imamo za glavnega pobudnika preporoda prizadetih krajev. Na številnih spletnih klepetal-nicah in tudi na svetovnem spletu YouTube je medtem na voljo pretresljiv zvočni posnetek o petdeset sekund dolgem sunku, ki je povzročil največjo opustošenje. Zemlja se je silovito stresla ravno v trenutku, ko je mladenič iz Tricesima pri Vidmu poslušal glasbo slavnih Pink Floydov. Sunek je glasbo prekinil, zvočnega posnetka, ki v teh urah obkroža svet, pa ne. V posnetku, ki ga je svojčas predvajal RAI, torej ni slišati Pink Floydov, temveč krike na pomoč in tudi glas mame, ki po potresu kliče svoje otroke. Predsednik FJK Tondo, predsednik senata Schifani in guminski župan Marini med včerajšnjim sprehodom v obnovljenem Guminu Turistična vodnika po Ljubljani in Sarajevu sta prva tovrstna popolna vodiča v italijanščini Vprašanja se ne sme CELOVEC - Glede vprašanja tako imenovanih odvedenih po drugi svetovni vojni na Koroškem je potrebna spo-štljivost do vpletenih posameznikov, zavrniti pa je treba vsakršno instrumen-talizacijo. To je poudaril zgodovinar na celovški univerzi Valentin Sima, ki je v razpravi na koroškem deželnem radiu zastopal Zvezo koroških partizanov (ZKP). S strani slovenske manjšine sta se razprave udeležila še predsednika Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm in Narodnega sveta koroških Slo- ZBIRKA VERSOEST - Novost Mednarodne turistične knjigarne Odós v Vidmu Videmski Slovenec Marco Vertovec pripravil prva podrobna vodnika po Ljubljani in Sarajevu v italijanščini VIDEM - Pri založbi Odós sta v zbirki Versoest pred kratkim izšla prva dva podrobna vodnika po Ljubljani in Sarajevu v italijanščini. Pripravil ju je videmski Slovenec Marco Vertovec, ki upravlja Mednarodno turistično knjigarno Odós, ki je zdaj postala tudi založba, vsakega pa je za začetek tiskal v 2000 izvodih. Vertovec, ki je sam zbral potrebno gradivo in slike, je svojo turistično knjigarno odprl pred tremi leti in zelo dobro pozna italijanske turiste, tako da je vedel, kaj jih lahko zanima in katere informacije potrebujejo. Poleg tega pa odlično pozna tudi Slovenijo in Balkan, saj je prav sodobni zgodovini Balkana posvetil tudi svojo diplomsko nalogo. Zato svoja vodnika, ki sta tiskana v žepnem formatu, začenja s posebnim poglavjem o zgodovini, jeziku, veri, politiki, umetnosti in drugih značilnostih Slovenije oziroma Bosne in Hercegovine. Sledi poglavje s praktičnimi informacijami, v katerem svetuje turistom, kako naj pridejo v Ljubljano oz. Sarajevo, in nudi celo serijo podatkov o prevoznih sredstvih, trgovinah, ambasadah, javnih storitvah in podobnem. Tretje poglavje opisuje po tri možne poti do Ljubljane in Sarajeva, na katerih je več turistično zanimivih krajev, ki si jih velja ogledati (npr. Postojna na poti do Ljubljane ali Banja Luka in Jajce ali Mostar na poti v Sarajevo). Naslednja dva sklopa obravnavata največje zanimivosti v samem mestu in okolici, zadnja dva pa navajata in opisujeta vrsto gostinskih obratov z najrazličnejšo kulinarično ponudbo (od slovenske in balkanske, vse do tajske in japonske), lokalov, kjer lahko turisti preživijo prijeten večer, ter hotelov, bed&breakfastov in ostalih oblik prenočitvene ponudbe. Za vse avtor priročnih vodnikov, ki bosta ažurirana vsake tri leta, navaja tudi cene. Zadnje strani (skupno jih je nekaj manj kot 200) pa so namenjene malemu slovarčku koristnih izrazov. Vodnika staneta 16 evrov, na prodaj pa sta v knjigarnah celotnega Triveneta, čez kak mesec pa bosta na razpolago tudi v ostalih italijanskih deželah. Naročiti se ju da tudi preko interneta na straneh različnih spletnih knjigarn. Pri založbi Odós pa bo poleti izšel še vodnik po Beogradu, podjetni Marco Vertovec pa načrtuje še vodnik po Hrvaški. (T.G.) CELOVEC - Razprava na koroškem radiu odvedenih instrumentalizirati vencev (NSKS) Karel Smolle, svojce odvedenih pa sta zastopala nekdanji župan mestne občine Pliberk Othmar Mory iz Pliberka, dopisnik avstrijske radiotele-vizije ORF na Balkanu Christian Wehrschütz, ter zgodovinarja Stefan Karner in Alfred Elste. Povod za oddajo so bila po eni strani množična grobišča, ki so jih pred dvema mesecema odkrili v Hudi jami pri Laškem, po drugi pa skorajšnji shod Hrvatov na Libuškem polju pri Pliberku, na katerem se vsako leto zbere nekaj tisoč ljudi. »Odvedeni« ali »odvlečeni«, kakor v strokovnih razpravah imenujejo izginule osebe na Koroškem maja 1945 (približno 100), so že ves čas po drugi svetovni vojni predmet predvsem političnega diskurza na Koroškem, v prvih povojnih letih pa so bili tudi predmet medijske kampanje, naperjeni proti tedanji Jugoslaviji in tudi proti slovenski manjšini in partizanskemu boju na Koroškem. Zgodovinarji sedaj menijo, da se je s tem vprašanjem treba končno spoprijeti oz. ga tematizirati z vidika zgodovinarjev oz. strokovnjakov. (I.L) ŠENTJANŽ - 14. junija 38. srečanje obmejnih planinskih društev CELOVEC - Slovensko planinsko društvo Celovec bo v nedeljo, 14. junija, v Šentjanžu v Rožu gostitelj letošnjega 38. Srečanja slovenskih obmejnih planinskih društev. Šentjanž v Rožu je vas ob glavni cesti med Borovljami in Šentjakobom v Ro-žu, na tradicionalni prireditvi zamejskih planincev pa pričakujejo med 400 in 500 prijateljev gora iz Slovenije, Italije in Avstrije. Začetek srečanja bo ob 9. uri v k&k-centru v Šentjanžu, udeleženci pa imajo na izbiro krajši (po Šentjanških Rutah - lahka pot, dve uri hoje) in daljši pohod (na Sin-ski vrh - za izurjene planince, štiri ure hoje). Po kosilu (od 11.30 ure dalje) pa bo na vrtu k&k-centra v Šentjanžu družabno srečanje s kulturnim programom (domače skupine in godba na pihala Železar iz Jesenic). Planinska društva naj sporočijo število udeležencev do 4. junija 2009 tajniku SPD Celovec Rihardu Brumniku. Telefon 0043/664/3422162, faks 0043/4227/3338, e-mail richard brumnik@pzb.at. Ostale informacije so na spletni strani SPD Celovec pod www.planinci.at (I.L.) Preprosto. 100. 8. maj 2009 Skupščina delničarjev www.kb1909.it 4 Četrtek, 7. maja 2009 GOSPODARSTVO / OBRAČUNI - Jutri ob 18. uri bo v Gorici letna skupščina delničarjev finančne družbe KB1909 praznuje stoletni jubilej z vlaganjem v znanje Finančno podporo bodo namenili trem projektom na področju izobraževanja GORICA - V goriškem Kulturnem domu bo jutri ob 18. uri redna skupščina delničarjev KB 1909 Finančne delniške družbe, ki ima na dnevnem redu odobritev lanskega poslovnega obračuna s poročili upraviteljev in nadzornikov, odobritev pooblastila za nakup lastnih delnic in še nekaj drugih sklepov v zvezi s poslovanjem družbe in skupine. Letošnji občni zbor sovpada s stoletnico finančne družbe oziroma njene predhodnice, Kmečke banke Gorica, ki je bila ustanovljena prav daljnega leta 1909. O tem smo se pogovarjali s predsednikom družbe, ki nosi to letnico v svojem nazivu, Borisom Pericem. Kako doživljate ta častitljivi jubilej? To je seveda priložnost za obračun, ki sega sto let nazaj, ko se je KB rodila kot banka. Boste proslavljali? Odločili smo se, da bomo namesto običajnih proslavljanj denar namenili za podporo nekaterih projektov na področju izobraževanja. V smislu praznovanja pa se bomo omejili le na sprejem, ki ga bomo po skupščini organizirali za delničarje in nekatere poslovne partnerje. Katere projekte boste finančno podprli? Gre za tri projekte. Prvi zadeva dijaški dom Simona Gregorčiča v Gorici, drugi realizacijo izobraževalnega centra v Gorici (v prostorih KBcentra in v režiji konzorcija Slovik) in tretji uresničitev podobnega izobraževalnega centra v Trstu, in sicer v Ul. sv. Frančiška in v povezavi z NŠK in Tržaško knjigarno. Kdaj boste to naredili? V teku letošnjega jubilejnega leta bomo podprli te tri projekte namesto drugih, minljivih oblik proslavljanja. Investiramo v trajnostne projekte, prispevamo za prihodnost naše skupnosti. Vrniva se v preteklost. Kakšnih je bilo teh sto let? Leta 1909 je bila v Gorici ustanovljena Kmečka banka kot zadruga z omejenim jamstvom in kot prva slovenska banka na Goriškem. Fašizem je preživela, ker je bila »nepomembna«, majhna v primerjavi z ostalimi bankami. Preživela je tudi vojno in ob razmejitvi izgubila kar 90 odstotkov svojih delničarjev, ki so ostali v Jugoslaviji. Bili so namreč z Vipavskega, iz Soške doline in s Krasa. Italijanska oblast je zato za tiste, ki so ostali v Jugoslaviji, odredila izpis iz knjige delničarjev. Vsekakor je bila to edina slovenska banka, ki je preživela v mestnem središču, tako v Gorici kot v Trstu. Se je kljub izgubi večine delničarjev uspela razvijati? Na mikro osnovi, ki jim je ostala, so znova začeli graditi banko, ljudsko banko po italijanski zakonodaji. Vrhunec je dosegla v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, nato pa je po posegu centralne banke prešla v izredno (komisarsko) upravo. Ta se je končala leta 1996 in takrat nam je uspelo, z velikimi težavami, ohraniti večino v lasti slovenskih delničarjev, čeprav je v banko prišel italijanski partner, bančna skupina CAER iz Bologne. Do kdaj je trajalo to partnerstvo? Do leta 2000, nato pa je prišlo do sporazuma s čedajsko banko Banca di Cividale, na osnovi katerega je bil dogovorjen odhod italijanskega partnerja in prodaja bančne dejavnosti. Leto pozneje se je KB spremenila v finančno delniško družbo in postala finančni holding KB1909. Se je s tem končala bančna dejavnost družbe? Ko je začela delovati kot holding, je imela 10 milijonov evrov kapitala (banka ga je imela 18 milijonov, a je bilo 8 milijonov prenešeno na čedajsko banko). Danes je njen kapital vreden 33 milijonov evrov, kar pomeni, da se je v sedmih letih več kot potrojil. Kateri podatki o vaši družbi še izstopajo? Danes ima skupina KB 1909 350 zaposlenih in več kot 90 milijonov evrov letnega prometa. Kot je bilo že objavljeno, je skupina lani ustvarila 5,8 milijona evrov čistega dobička. Kapital skupine je dosegel 37 milijonov evrov. Pomembna etapa v razvoju družbe je bila uvrstitev v kotacijo na Ljubljanski borzi. Nedvomno. Do uvrstitve na borzo je prišlo oktobra 2007, naši družbi pa je omogočila, da se vztrajno uveljavlja v tem čezmejnem prostoru. Vlasta Bernard Predsednik družbe KB 1909 Boris Peric BANKE Odprtje nove agencije ZKB od jutri tudi na tržaškem nabrežju TRST - Enajst poslovalnic v vsej pokrajini. S tem geslom Zadružna kraška banka (ZKB) oglašuje svoj prihod na traško nabrežje, kjer bo jutri odprla svojo novo, skupaj enajsto, v središču mesta pa tretjo poslovalnico. Nova agencija na Nabrežju Gul-li 4, je še en - in pomemben - korak v strategiji širjenja mreže poslovalnic slovenske banke, potem ko je pred komaj nekaj meseci odprla zelo lepo in poslovno več kot uspešno podružnico v Ul. San Spiridione. Slovesno odprtje bo jutri ob 18. uri, na slovesnost pa je uprava banke povabila najvišje predstavnike lokalnih oblasti, v ključno s tržaškim županom Robertom Dipiazzo. Kot nam je pred dnevi povedal podpredsednik ZKB Adriano Kovacic, bo novo poslovalnico vodila mlada tričlanska ekipa uslužbencev, ki jim bo v začetku pomagal tudi bolj izkušen finančni svetovalec. Agencija bo poslovala po običajnem urniku, tako kot ostale v mreži ZKB (od ponedeljka do petka od 8.20 do 13.20 in od 14.35 do 16.05), zelo verjetno pa se bodo njenih sto- Sergij Stancich arhiv ritev in bankomata posluževali tudi turisti in poslovneži v tranzitu po tržaškem nabrežju. Zadružna kraška banka, ki je lani praznovala stoletnico obstoja, si je medtem iz domačega kraškega okolja sloves razširila tudi v mesto, in to ne samo po zaslugi solidnega poslovanja in zanesljivosti, ampak tudi zaradi širokosrčnosti, s katero podpira dobrodelne oziroma socialne, kulturne in športne dejavnosti v pokrajini. O tem, kakšno je bilo njeno lansko poslovanje, pa bo več znano prihodnji petek, ko se bodo člani banke zbrali na letnem občnem zboru. (vb) Jutri v Trstu Dan gospodarstva TRST - Na tržaški Trgovinski zbornici bo jutri (ob 10. uri) šesti Dan gospodarstva, tradicionalna priložnost za analizo gospodarskega položaja in perspektiv v pokrajini. V razpravi bodo sodelovali predstavniki vseh stanovskih združenj, med njimi Niko Tenze za SDGZ in Franc Fabec za KZ. Na Obali aprila zabeležili 19 odstotkov več hotelskih nočitev PIRAN - Po podatkih Turističnega združenja Portorož je bilo v občini Piran aprila za 19 odstotkov več hotelskih nočitev kot v enakem obdobju lani. Dve tretjini od skupaj 92.412 nočitev so ustvarili tuji gostje. Za prvomajski vikend so v hotelih zabeležili nekaj več kot 15.000 nočitev, med 25. aprilom in 2. majem pa je bilo skupaj 34.000 nočitev, kar je približno enako kot v enakem obdobju lani. Med tujimi gostji so prevladovali Italijani, sledili pa Avstrijci in Nemci. Značilen za zadnji aprilski konec tedna je bil izjemen porast domačih gostov, ki jih je bilo skoraj dvakrat več kot lani, tujih gostov pa je bilo za 22 odstotkov manj. Po podatkih turističnega združenja so gostje iskali predvsem informacije o znamenitostih in ogledih v bližnji okolici, znanih restavracijah, gostilnah, turističnih kmetijah in namestitvah. Med prvomajskimi prazniki je bilo veliko tudi domačih enodnevnih obiskovalcev, ki so jih zanimali predvsem podatki o kolesarskih in peš poteh. Od začetka letošnjega leta do konca aprila so v hotelih v občini Piran, kjer je sicer največ nastanitvenih zmogljivosti ob slovenski Obali, zabeležili 241.245 nočitev, kar je za štiri odstotke več kot v enakem obdobju lani. NAVTIKA V slovenskih marinah lani več plovil LJUBLJANA - V slovenskih marinah so lani našteli okrog šest odstotkov več plovil kot leta 2007. Kot so sporočili iz državnega statističnega urada, je bilo v vseh slovenskih marinah lani registrirano 7774 plovil, od tega jih je bilo 2053 nameščenih na kopnem, 5721 pa jih je uporabilo priveze v urejenih marinah. Glede na severno geografsko lego vseh treh slovenskih marin prevladujejo med tujimi obiskovalci navti-čni turisti iz sosednjih in srednjeevropskih držav. Med njimi je največ Italijanov, Nemcev in Avstrijcev. Med plovili so glede najštevilčnejša plovila dolga od 10 do 12 metrov. Poleg domačih plovil, ki jih je bilo v slovenskih marinah lani privezanih 2011, so največji delež predstavljala italijanska (1733), sledila pa so jim nemška (666) in avstrijska (500). Največji delež so predstavljale jadrnice (3220), sledile so motorna (4022) in druga plovila (479). DRUŽBE - Kljub odstopu Tudi Igor Bavčar med kandidati za novo upravo družbe Istrabenz KOPER - Kadrovska komisija nadzornega sveta Istraben-za je med prispelimi prijavami na razpis za predsednika in člana uprave holdinške družbe včeraj izbrala devet kandidatov. Na razpis se je prijavil tudi sedanji predsednik uprave Igor Bavčar, ki je konec marca odstopil in naj bi položaj zapustil 15. maja. Kadrovska komisija bo predlog posredovala nadzornemu svetu, ki bo o imenovanju odločal po predstavitvi kandidatov, najpozneje pa do 15. maja, so sporočili iz Istrabenza. Rok za prijavo na razpis se je iztekel 4. maja. V upravi Istra-benza so zdaj trije člani, statut pa opredeljuje štiričlansko upravo. Poleg Bavčarja sta v upravi še Tamara Jerman in Bogdan To-pič. Da je Bavčar med kandidati, je včeraj pisal Dnevnik, medtem ko je časopis Delo na svojih spletnih straneh dodal, da Bavčar računa na resen ponovni prevzem vodenja družbe. Vseh kandidatov za novega predsednika uprave naj bi sicer bilo kar 30. Nadzorni svet se bo sestal jutri, ko bo po napovedih obravnaval poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja, ki ga je pripravila uprava družbe. Istrabenz je namreč od konca marca insolventen, saj vodstvu družbe, največjim delničarjem in bankam upnicam kljub maratonskim pogajanjem ni uspelo doseči dogovora o finančni konsolidaciji, avstrijska banka Bawag pa je na koprsko okrožno sodišče vložila predlog za stečaj družbe. Na skupščini Istrabenza, ki bo 5. junija, bodo delničarji odločali o povečanju osnovnega kapitala družbe z zdajšnjih 21,6 milijona na 165,2 milijona evrov. Emisijska vrednost novoizdanih delnic bo 13,80 evra, kar skupaj znese 475 milijonov evrov. (STA) arhiv ■ EVRO ^J ■ 1,3322 $ -0,60 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 6. maja 2009 valute evro (povprečni tečaj) 6.5. 5.5. ameriški dolar japonski jen 1,3322 131,17 9 0877 1,3403 32,59 9 1407 kitajski juan ruski rubel mniickn niruia 43,7360 66 0640 43,9435 66,0770 ll lUlJjlVa l uuila danska krona hntsncrU'! ti int" 7,4485 0 88610 UU,1J( / VJ 7,4482 0,88590 Ul 1 LC11 OM 1 Ul 1 L švedska krona 10,6160 8,7350 10,5865 8,6870 1 1UI VCjKa M Ul Id češka krona 26,805 1,5089 26,478 15113 jVIUCIIjM llallK estonska krona m^HTarcki T/*\nnt" 15,6466 285,83 15,6466 83,26 1 1 IC1U£.Cu->K1 1U1 II 1 L poljski zlot 4,4135 1 5689 4,3483 1,5669 Kol IGUJM UUIGI avstralski dolar nAlnarcKi 1,7917 1,9558 1,7998 1 9558 UUlUol jM ICV romunski lev lit"/*\\/cki ifac 4,1592 3,4528 4,1632 3,4528 IILUVJM 11 LOJ latvijski lats hr37l ICki fAal 0,7093 0,7094 ") q33q Ul a ¿.lil j M l cal islandska krona ti lira 290,00 290,00 T(lQ3n TOQIQ LUI jl\cl lila hrvaška kuna 7,3744 7,3979 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 6. maja 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,395 LIBOR (EUR) 0,88375 LIBOR (CHF) 0,97375 1,50625 1,32875 1,5475 1,82 1,70125 EURIBOR (EUR) 0,904 1,334 1,534 1,704 ■ ZLATO ■ (999,99 %%) za ka 1 1 ■ 21.949,60 € +349,59 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 6. maja 2009 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 9,67 IMTCDCI IDr»DA +1,68 +2 60 KRKA 1 1 IKA KOPER 58,95 22,26 +1,46 +3,73 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 159,84 239,05 -0,48 -0,90 TELEKOM SLOVENIJE 158,76 +0,51 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 52,00 AERODROM LJUBLJANA 29,95 DELO PRODAJA -rrm i ->q nn +0,02 -0,07 ISKRA AVTOELEKTRIKA - -' ICTD A BCM7 1«07 _7 7") NOVA KRE. BANKA MARIBOR 9,53 h/ll imdtcct -0,83 KOMPAS MTS - - mil/a PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIUBI IANA 43,06 9,88 449,00 -0,90 +0,51 +0,47 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 249,18 -0,26 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 70,00 16,58 -0,85 +2,54 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 6. maja 2009 +I,95 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,23 5,215 1400 -0,16 -0,86 +1 89 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 5,845 1 28 +6,18 +2,24 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 5,06 0,9735 +7,89 +3,56 EDISON ENEL ENI 4,2775 16 79 +0,65 +0,90 FIAT FINMECCANICA 7,88 1098 -2,29 +0,64 FINMECCANICA GENERALI IFIL 16,04 +0,88 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,53 15 79 +3,84 +1 28 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 14,81 4,57 -2,18 +3,98 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 8,54 1,567 -0,81 -0,76 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,307 9,855 +0,16 +3,14 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 18,34 3 1725 +8,07 +3,68 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 5,335 0961 +1,33 +0,31 TENARIS TERNA 10,46 2,455 +5,98 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,4485 1124 +16,04 -1,14 UNICREDIT 2,0525 +5,64 ■ SOD NAFTE >> ■ (159 litrov) ^^^^^^ 56,17 $ -0,30 IZBRANI BORZNI INDEKSI 6. maja 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 3.783,81 916,37 +0,41 +0,36 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.717,30 904,70 +4,13 -0,29 FIRS,' Banjaluka Belex 15 Bpnnrad 1.484,12 490,32 +2,38 +4,86 DCICA 1 J, DCUUIdU SRX, Beograd BIFX Sarajevo 220,82 1.601,47 +3,60 +2,41 Dir A, SalCIJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 10.041,58 1.801,08 +3,09 +0,61 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 8.499,46 1.756,61 +1,06 +0,14 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 918,03 922,55 4.880,71 4.396,49 +1,57 +0,11 +0,57 +1,37 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 3.283,51 2.018,51 +1,81 +1 02 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 951,80 2.437,27 +1,79 +1 23 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex Mubaj 8.977,37 2.179,03 16.834,57 2.592,52 11.952,75 +5,05 +2,46 +0,98 -1,47 / ALPE-JADRAN Četrtek, 7. maja 2009 5 SLOVENIJA - HRVAŠKA - Premier Pahor in vodje strank se bodo spet sestali v torek Slovenija še oblikuje odgovor na Rehnov predlog Na včerajšnjem srečanju naj bi bili blizu dogovora glede potrebnih dopolnil, a soglasja ni bilo LJUBLJANA, ZAGREB, BRUSELJ - Slovenski premier Borut Pahor in vodje parlamentarnih strank se včeraj na drugem sestanku še niso dogovorili o slovenskem odgovoru na predlog evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna glede reševanja spora o sloven-sko-hrvaški meji. Dogovor o potrebnih dopolnilih naj bi bil blizu, tako da premier upa na soglasje na torkovem vnovičnem posvetu. Premier je po pogovoru s predsedniki strank in predstavnikoma narodnih skupnosti, ki je bilo njihovo drugo srečanje o zadnjem Rehno-vem predlogu, povedal, da so se za vnovično srečanje odločili zato, da bodo imeli še nekaj časa za posvete in premislek, ker so bili včerakj "blizu soglasja glede stališča" o dopolnilih. Vsebine dopolnil oziroma glavnih pripomb premier ni želel povedati, dejal je le, da bodo k predlogu "dali vse tiste pripombe, ki so pomembne za vitalne interese Slovenije" in za uspešen konec procesa, ki ga je začel Rehn. "Danes smo glede vprašanj prišli zelo blizu, vendar ne dovolj, da bi rekli, da je bil ta sestanek dovolj, da ima slovenska politika enotno mnenje glede volumna pripomb, ki jih bo dala Evropski komisiji. Zmenili smo se za najpomembnejše, sedaj gre za vprašanje obsega pripomb, ki jih bomo dali, zato da ocenimo, kaj bi bilo v danem trenutku najprimerneje glede na status tega procesa," je pojasnil in izrazil upanje, da bo lahko Slovenija odgovor Bruslju posredovala konec prihodnjega tedna. Medtem, ko Zagreb trdi, da gre za zadnji Rehnov predlog, je slovenski premier to zanikal in dejal, da bi bilo nenavadno, če bi bil, saj je Rehn doslej posredoval že več pobud, osnutkov. Kot je poudaril, se pogajanja uspešno ne morejo zaključiti, dokler se z vsebino ne bosta strinjali obe strani. Tudi uradni govorec MZZ Milan Balažic je pred tem na redni novinarski konferenci ponovil, da so vse zainteresirane strani "sredi pogajanj in ne pri zaključku". Dodal je, da Ljubljana pripravlja pripombe, ki bodo zaščitile slovenske vitalne interese, in če te ne bi bile upoštevane, lahko Slovenija zavrne katerikoli predlog, za katerega oceni, da ji škoduje. Glede kritik opozicije, da je Reh-nov predlog zelo slab, je Pahor dejal, da so ravno zato, ker menijo, da je treba predlog izboljšati in ker želijo ohraniti možnost, da pridejo do dogovora o načinu reševanja vprašanja meje, uskladili večino stališč. Na včerajšnjem srečanju premierja Pahorja s predsedniki strank niso dosegli soglasja o Rehnovem predlogu bobo Na vprašanje, ali ni morda sedaj Hrvaška v prednosti, ker je sprejela predlog, pa je premier še poudaril, da je v 18 letih po sporazumu Drnovšek-Ra-čan to drugi velik poskus med državama, da bi določili mejo in s tem rešili enega od ključnih vprašanj, ki bremeni odnose med državama, zato se je treba vprašanju zelo posvetiti in "dati možnost priložnosti". Spomnil je tudi, da so sedanja pogajanja posledica "prejudica določanja meje med državama s strani Hrvaške", česar Slovenija ni mogla spregledati, saj bi to ogrozilo njene vitalne interese. "To je bil izvirni problem, ki je pomenil zaplet," je poudaril. Glede srečanja s hrvaškim premierom Ivom Sa-naderjem, ki je odpadlo konec aprila, napovedala pa sta ga za prvi teden maja, je Pahor dejal, da si bo v stikih s hrvaškim kolegom prizadeval, da bi do njega prišlo takrat, ko bi prinesel nekaj novega. Do predloga je bil zelo kritičen vodja največje opozicijske stranke SDS Janez Janša, ki je pred pogovori dejal, da predloga ni mogoče sprejeti, da pa je tudi "veliko vprašanje", koliko ga je možno izboljšati z dopolnili. Ocenil je še, da je "škoda že nastala" in da je sedaj ključno vprašanje, "kako je mogoče, da je do takšnega predloga sploh prišlo". Po srečanju razen premiera in prvaka SNS Zmaga Jelinčiča predsedniki drugih strank za medije niso daja- li izjav. Jelinčič je menil, da so bile na srečanju predstavljene nekatere izboljšave Rehnovega predloga, da pa bo potrebno počakati na torek. Vseeno se bolj nagiba k temu, da bi morala Slovenija Reh-nov predlog zavrniti in vprašanje meje reševati na mirovni konferenci držav, ki so bile vpletene v spopade na Balkanu. Predstavnik SLS, poslanec Radovan Žerjav je prav tako menil, da predstavljene pripombe predstavljajo izboljšave, da pa bo potrebno počakati na novo srečanje. Boji pa se, da pripombe "ne dajejo dovolj velikega jamstva, da bo Slovenija zaščitila najvitalnejše interese, če med njimi ne bo kot pogoj zahteva, da se iz arbitraže izloči vsebina sklepa DZ", je za STA po telefonu dejal Žerjav. Janša pa je za Radio Ognjišče povedal, da do dogovora o odgovoru na Rehnov predlog na srečanju ni prišlo "ker koalicija ni bila enotna". "Bili smo blizu nekega skupnega stališča, vendar v sami koaliciji ni bilo enotnosti," je pojasnil. Dodal pa, da si splača vzeti še nekaj dni za premislek, če obstaja upanje, da se slovenska politika lahko poenoti. Iz Zagreba, kjer so še v torek trdili, da bodo v 24 urah poslali Rehnu uradni odgovor Hrvaške, da njegov predlog sprejemajo, pa so sporočili, da bo pred tem o odgovoru razpravljal sabor v petek. Hrvaški zunanji minister Gordan Jandrokovic je nato po telefonu seznanil komisarja Rehna, da Hrvaška njegov predlog sprejema in da ga bo s tem uradno seznanila po obravnavi v saboru. V Evropski komisiji dogodkov niso komentirali in še vedno čakajo odgovora obeh držav. Na vprašanje, ali je Rehnov predlog res predlog "vzemi ali pusti", pa so v Bruslju odgovorili: "Komisija je pokazala veliko prožnosti in ustvarjalnosti v zadnjih mesecih. Komisar Rehn je predstavil svoj zadnji predlog. A kar je pomembno, je dogovor obeh strani. Mi lahko sprejmemo katero koli rešitev, ki bo sprejemljiva za obe strani." Predlog je Rehn stranema prvič predstavil 22. aprila. Predvideva, da bi o meji odločalo mednarodno arbitražno sodišče. Ločeno, na podlagi mednarodnega prava, naj bi odločalo o poteku meje, o koriščenju pomorskih območij in stiku Slovenije z odprtim morjem pa naj bi odločalo na podlagi mednarodnega prava, dobrososedskih odnosov in pravičnosti. V arbitražnem sodišču bi bilo pet članov: po enega naj bi izbrala Ljubljana in Zagreb ločeno, preostale tri pa skupaj. Če se ne bi mogla dogovoriti, naj bi o njih odločil predsednik Meddržavnega sodišča v Haagu. Predlog, ki bi hkrati omogočil nadaljevanje pogajanj Hrvaške z EU, naj bi tudi predvideval vnaprejšnjo zavezo slovenskega in hrvaškega parlamenta, da bosta sprejela odločitve sodišča. (STA) ZAGREB - V restavracijah in javnih lokalih Na Hrvaškem od včeraj prepovedano kajenje ZAGREB - Na Hrvaškem od včeraj v celoti velja zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, potem ko so imeli lastniki restavracij in lokalov šest mesecev časa za prilagajanje novim predpisom. Kajenje v lokalih in restavracijah je tako od včeraj prepovedano. Dovoljeno je kajenje le na odprtih terasah, lastniki restavracij pa bodo morali zagotoviti poseben prostor za kajenje, v katerem ne bo možno naročiti hrane ali pijače. Prepovedi kajenja v priljubljenih kavarnah in restavracijah nasprotuje ceh gostincev pri hrvaški obrtni zbornici. Opozarjajo, da bo novi zakon v času gospodarske krize dodatno ogrozil obstoj 5800 restavracij in približno 10.000 gostinskih lokalov, ki so vir preživetja za 16.000 gostincev, njihovih delavcev in družin. V cehu pričakujejo, da bodo v nadaljevanju pogovorov s hrvaškim ministrstvom za zdravje omi- lili določene zakonske rešitve, ker ocenjujejo, da ni v interesu uveljavitev zakona v škodo gostincev. Predlagali so "avstrijski model", po katerem se lastniki lokalov sami odločajo, ali bodo gostili le nekadilce ali tudi kadilce. Ministrstvo za zdravje je medtem ustanovilo delovno skupino, ki spremlja, kako so podobni zakoni vplivali na gostinstvo v drugih državah. V pristojnem ministrstvu še poudarjajo, da nameravajo z novim zakonom zavarovati 68 odstotkov nekadilskega prebivalstva na Hrvaškem ter vplivati na spremembe obnašanja in prenehanje kajenja ostalih 32 odstotkov. Kot je ob sprejemu zakona lani dejal hrvaški minister za zdravje Darko Milinovic, vsako leto zaradi posledic kajenja na Hrvaškem umre 10.000 ljudi, še 3000 pa zaradi posledic pasivnega kajenja. Stroški zdravljenja letno presegajo 400 milijonov evrov. (STA) ZAGREB - Po torkovem bančnem ropu Prijeli tri roparje Eden od njih je med ropom ubil 24-letnega policista ZAGREB - Načelnik urada direktorja hrvaške policije Krunoslav Borovec je včeraj v Zagrebu potrdil, da so policisti prijeli tri osebe, ki jih sumijo torkovega ropa banke v Sesvetah pri Zagrebu, v katerem je umrl policist, štirje pa so bili ranjeni. Na policiste naj bi z brzostrelko streljal 28-letnik, ki so ga pred pol leta pogojno izpustili iz zapora. Borovec je pojasnil, da so policisti po ropu poslovalnice banke Reiffeisen v Sesvetah ujeli strelca, ki so ga pred šestimi meseci pogojno spustili iz zapora, v katerem je prestajal petinpolletno kazen zaradi razbojništva. Po policijski evidenci je v letu 2004 zagrešil šest ropov in dve težki kraji. V napadu je umrl 24-letni policist, ki je začel delati pred kratkim, njegov kolega, s katerim sta prva prišla v banko pa je huje ranjen. Borovec je poudaril, da policistoma ne bi pomagali niti neprebojni jopiči glede na to, da je strel prišel iz brzostrelke, in glede na razdaljo, s katere je ropar streljal. Dodal je, da so imeli policisti v drugi policijski patrulji, ki je z avtomobilom šla proti kraju dogodka, tako neprebojne jopiče kot puške. Potem ko je streljal na prva dva policista, je ropar začel bežati s približno 27.000 evri. Na ulici je še enkrat streljal na policiste in ranil še enega od njih. Nato je prišla omenjena druga policijska patrulja, na katero je ropar prav tako streljal ter ranil še dva policista. Zdravniki se še borijo za življenje enega izmed omenjenih policistov. V spopadu s policijo je bil ropar laže ranjen v stegno, potem pa so ga prijeli v enem izmed stanovanj v Sesvetah. Policija ga sumi težkega umora, poskusa težkega umora in razbojništva. Policija je torek ponoči aretirala še dva moška, eden od njiju je zapornik iz zagrebškega zapora v Remetincu. Borovec je dodal, da poteka preiskava o njuni vlogi pri ropu, ki je bil najbolj tragičen za policiste od konca vojne. Medtem je policija prijela tudi četrto osebo, ki jo je kasneje izpustila, ker ni bilo upravičenega suma, da je povezana z napadom. (STA) Spominska slovesnost v soboto v Lokovcu V Lokovcu pri Novi Gorici bo bo v soboto, 9. maja, ob 11. uri spominska slovesnost ob 65-letnici ustanovitve artilerije IX. korpusa NOV in 65-letnici ustanovitve 14. Garibaldinske brigade. Slovesnost prirejajo krajevna organizacija ZB za vrednote NOB Lokovec ter lo-kovska krajevna skupnost in turistično društvo v sodelovanju z MONG in Območnim združenjem ZB za vrednote NOB Nova Gorica. Slavnostna govornica bo slovenska ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič, za mikrofon pa bo stopil tudi podpredsednik tržaškega pokrajinskega odbora VZPI-ANPI Roberto Birsa. Kulturni program bodo oblikovali Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Toma-žič pod taktirko Pie Cah in učenci OŠ Čepovan. V občini Tolmin v nesreči umrl padalec TOLMIN - Pod vzletiščem na pobočju Kobale v občini Tolmin se je včeraj popoldne, okoli 15.20, poškodoval jadralni padalec, madžarski državljan. Zaradi hudih poškodb je kljub posredovanju reševalcev gorske reševalne službe Tolmin in helikopterja Slovenske vojske z dežurno ekipo za reševanje v gorah umrl na kraju nesreče, so sporočili s Centra za obveščanje RS. Delavec iz Podgrada se je smrtno ponesrečil KOPER - V torek se je v Babičih v okolici Dekanov smrtno ponesrečil 48-letni delavec iz Podgrada. Po navedbah koprske policijske uprave je delavec na terasi stanovanjske hiše opravljal zaključna dela ob zasteklitvi balkona. Okrog 13. ure, ko je stal na aluminijasti lestvi, postavljeni meter visoko, je izgubil ravnotežje in padel na tla balkona. Pri tem je z glavo udaril v keramične ploščice in obležal v nezavesti. Na kraju dogodka ga je oskrbel zdravnik, nato so ga odpeljali v izolsko bolnišnico, kjer je zaradi hudih poškodb umrl. Avtomobil zbil 12-letno deklico med Sečo in Valeto KOPER - Na cesti med Sečo in Va-leto je avtomobil v torek popoldne zbil 12-letno deklico, ki se je huje poškodovala. Do nesreče je prišlo okrog 14. ure. Koprski policisti so ugotovili, da je voznik avtomobila vozil iz Seče proti Vale-ti, ko mu je v bližini križišča, izven prehoda za pešce, nenadoma stopila pred avto deklica, ki je neprevidno prečkala vozišče. Trčenja ni uspel preprečiti, deklica je padla na cesto in se huje poškodovala. Prepeljali so jo v izolsko bolnišnico. Kupca srečk v Ankaranu in Ljubljani si bosta delila izžrebano sedmico LJUBLJANA - V igri loto Loterije Slovenija je bila včeraj izžrebana sedmica v vrednosti 1.150.000 evrov. Dobitek si bosta razdelila srečneža, ki sta listke z dobitno kombinacijo vplačala v Ankaranu in Ljubljani. Vsak bo dobil 595.485,30 evrov. Včeraj izžrebane zmagovalne številke so bile: 8, 16, 20, 28, 31, 36, 38 in dodatna 5. Sedmica ni bila izžrebana že 14 krogov, nazadnje pa se je nekdo glavnega dobitka veselil 15. marca letos, ko je dobil 100.000 evrov. Letos je bila sedmica izžrebana šestkrat, najvišji dobitek zanjo pa je bil izplačan 25. januarja. Takrat je bila vredna 507.690 evrov. Rekordna sedmica, vredna več kot tri milijone evrov, pa je bila nazadnje izžrebana julija 2005. Takrat sta si jo razdelila Ljubljančan in Cerk- 6 Četrtek, 7. maja 2009 MNENJA, RUBRIKE / GLOSA Porzus - spomenik »narodnega pomena« Jo2e Pirjevec_ Torej tudi obeležje v Porčinju - Porzusu oziroma na Toplem Uerhu, kot pravijo domačini, naj bi postalo spomenik »narodnega pomena«, kot sta Šoht v Bazovici in Bršljanovka pri Opčinah. Poudarjal naj bi spravo med italijanskimi desničarji in levičarji, ki so se v omenjenem kraju pred štiriinšestdesetimi leti krvavo spopadli. Če bi šlo samo za notranjo italijansko zadevo, bi se ne vtikal, toda, ker smo zapleteni vanjo tudi Slovenci, naj o tej zgodbi povem nekaj besed. Tudi zato, ker sem pred dobrim mesecem v partijskem arhivu SSSR v Moskvi našel nekaj zanimivih dokumentov. Začeti je treba z govorom maršala Tita 12. septembra 1944, v katerem je prvič jasno izpovedal, da ima nova Jugoslavija ozemeljske zahteve, kar zadeva Julijsko krajino. Ta nastop je močno vznemiril Britance, ki so se bali širjenja komunističnega vpliva na Zahod. Ze 22. septembra je BBC napadel jugoslovansko osvobodilno gibanje ter ga obtožil imperializma. Do nelagodja pa je prišlo tudi v italijanskem taboru, predvsem znotraj furlanskega CLN (Comitato di Liberazione Nazionale), v katerem so meščanske stranke sodelovale s KPI. Dejstvo, da je del lokalnih partizanov, vključenih v divizijo Garibaldi Natisone, priznaval komando IX. korpusa, se jim je zdelo nadvse nevarno, toliko bolj, ker so se v Furlaniji pojavile separatistične težnje. Dežela naj bi se odcepila od Italije in se kot avtonomna enota priključila Jugoslaviji. (Treba je reči, da ti načrti niso naleteli na nasprotovanje v vrhu OF.) Prišlo je do take napetosti, da so člani partizanskega gibanja Osoppo, organiziranega pod taktirko Krščanske demokracije, pobili 5 garibal-dincev, ko se je zvedelo o povezavi med slednjimi in IX. korpusom. Še več, prepričani, da se je treba boriti za celovitost domovine proti pohlepom »slavokomunistov«, so se v naslednjih mesecih osopovci začeli pogovarjati z enotami Mussolinijeve Salojske republike, prisotnimi na terenu, v prvi vrsti z elitno sku- i1 pino X Mas, ki jo je vodil »črni princ« Junio Borghese. Zgleda celo, da so iskali stike tudi z Nemci in celo s kozaki. Ti manevri seveda niso ušli pozornosti britanskih tajnih agentov, aktivnih v Furlaniji, pa tudi ne CLN za Severno Italijo, ki je odobraval sodelavanje med četami Garibaldi-Natisone in IX. korpusom. V ta kontekst je treba vključiti krvavi dogodek na Toplem Uerhu, do katerega je prišlo 7. februarja 1944. Tega dne je - na pobudo KPI iz Vidma - skupina Garibaldincev, ki jih je vodil Mario Toffanin-Giacca, napadla postojanko »zelenih rut«, kakor so se imenovali oso-povci. Ubila je poveljnika brigade Francesca De Gregorija, ki so mu rekli Bolla, neko žensko, ki jo je BBC obtožil vohunstva, in mladega partizana. Ostalih 14 je odpeljala s seboj: pobila jih je v naslednjih dneh tako rekoč »na obroke«. V drugi svetovni vojni je padlo okrog 50.000.000 ljudi. Epizod, kakršna se je zgodila pri Porzusu, je bilo nič koliko. Nanjo bi že zdavnaj pozabili, če desničarjem ne bi služila v polemiki proti italijanskim komunistom, češ da so bili pripravljeni izdati domovino, in proti Slovencem, da so v svojem ozemeljskem pohlepu naročili pokol. Kljub temu, da nimajo o tem nobenega dokaza, se bomo očitka težko otresli. Bojim se, da bo »spomenik narodnega pomena«, ki naj bi premostil nasprotja med furlansko levico in desnico, služil tudi za to, da bodo skupaj udarili po nas. Pač v imenu sprave. Toda naj končam z verzi, ki jih je Pier Paolo Pasolini posvetil bratu Giovanniju, enemu od pobitih osopovcev, v sklepnem delu pesmi, naslovljene »Zmaga«. Ne bom prevajal. Mio fratello riprende il sanguinoso sonno, solo tra le foglie secche, i caldi fieni di un bosco delle prealpi - nel dolore e la pace di una interminabile Domenica... Eppure, questo e un giorno di vittoria. VREME OB KONCU TEDNA Z anticiklonom prihajata sonce in otoplitev Darko Bradassi_ Z anticiklonom prihajata sonce in otoplitev. Že sinoči ste lahko opazili, da se vremenska slika postopno le obrača v pozitivno smer. Ciklonsko območje, ki se je dalj časa zadrževalo v naši bližini in je občasno proti nam preusmerjalo bolj vlažen in nekoliko hladnejši zrak, se je pomaknilo dlje proti vzhodu, od koder ne more več vplivati na vremensko sliko pri nas. Od zahoda pa se krepi kar soliden anticiklon s toplejšim višinskim zrakom. Spremembo med vlažnim in nekoliko hladnejšim ciklonskim zrakom in prihajajočim toplejšim anticiklonskim je radiosonda iz Campoformida že zabeležila. Višji sloji ozračja so se v zadnjih 48 urah že nekoliko segreli, včeraj opoldne je radiosonda na višini okrog 1500 metrov v prostem ozračju namerila nekaj več kot 5 stopinj Celzija, ničla pa se je dvignila na višino 2500 metrov. Obe vrednosti sodita v popolno dolgoletno normalnost. To pomeni v bistvu, da so bile včerajšnje temperature povsem normalne za ta letni čas. Ozračje se medtem segreva, do nedelje bo temperatura na isti višini presegla 10 stopinj Celzija. Če k temu dodamo, da bo v prihodnjih dneh več sončnega žarčenja, ker bo prevladovalo jasno vreme, ugotovimo da bo v prihodnjih dneh občasno kar vroče. Pravzaprav bo ponekod čez dan lahko občasno tudi nekoliko soparno. Proti nam bo namreč z jugozahodnimi tokovi pritekal občasno nekoliko bolj vlažen toda razmeroma topel zrak. Najvišje temperature bomo zato beležili v nižinskem pasu, vsekakor nekoliko stran od morja, ki je s 14 stopinjami Celzija še razmeroma mrzlo. Ker bo prevladoval šibak jugozahodni veter, ki bo prinašal nekoliko hladnejši morski zrak, bo ob obali nekoliko manj vroče. Vsekakor bo povsod prijetno toplo. V nižinah bodo temperature zlasti v soboto in nedeljo lahko presegle 25 stopinj Celzija, ob morju pa bo kakšna stopinja manj. Razmere bodo kakorkoli ugodne za sončenje na plaži, nekateri se bodo morda celo opogumili za prvi letošnji (kratkotrajen) skok v vodo. Vreme pa bo nekoliko manj ugodno za izlete v go- re, z jugozahodnikom, ki bo občasno prinašal tudi nekaj vlage, se bo namreč popoldanska oblačnost kopičila ravno ponekod v Juliijskih in Karnijskih Alpah. Večjih poslabšanj sicer ne pričakujemo, kakšna ploha pa lahko mestoma le nastane. Kakorkoli že, bodisi izletniki kot ljubitelji morja bodo morali biti pozorni na sončno žarčenje, ki je v tem času kar močno in ga lahko primerjamo avgustovskemu soncu. Indeks ultravijoličnega žarčenja sredi dneva že dosega 7. stopnjo v nižinah in 8. stopnjo v gorah, kar je razmeroma veliko. Pri teh vrednostih so najbolj občutljivi lahko na soncu brez zaščite, ne da bi tvegali opeklin, le kakih 10 minut ali le malo več, manj občutljivi pa kvečjemu pol ure. Sončno žarčenje je najmočnejše, ko je sonce na zenitu, zjutraj in proti večeru pa je občutno manjše. Danes bo povečini pretežno jasno, ponekod z občasno zmerno oblačnostjo in nekoliko topleje. Jutri se bo nadaljevalo podobno vreme, najvišje dnevne temperature bodo v notranjosti do okrog 25 stopinj Celzija, ob morju do okrog 22 stopinj Celzija. V soboto in nedeljo bo pretežno jasno in še nekoliko topleje. Predvsem v petek in v soboto v popoldanskih urah lahko ponekod nastanejo manjše krajevne plohe. Na sliki: nad zahodno Evropo se lepo vidi an-ticiklonski greben s toplejšim zrakom, ki se širi proti nam BOVEC - Za prvomajske praznike V Trdnjavi Kluže ponovili Zgodbo Soče V Trdnjavi Kluže so ponovili Zgodbe Soče BOVEC - V Dolini Soče je bilo med prvomajskimi prazniki dokaj živahno, saj so si obiskovalci poleg smučanja na Kaninu in uživanja v vodnih športih lahko ogledali tudi različne prireditve, med katerimi je bila najbolj odmevna v Trdnjavi Kluže, kjer so uprizorili Zgodbe Soče. Dogodek, s katerim je Dolina Soče lani prejela naziv Evropska de-stinacija odličnosti, je v lepem vremenu na Bovško privabil veliko število obiskovalcev. Tisti, ki so bolj rekreativno usmerjeni, so se dopoldne iz Bovca, mimo cerkvice sv. Lenarta in muze- C. leban ja iz 1.svetovne vojne na Ravelniku podali peš do Trdnjave Kluže, kjer se je v okviru praznika dediščine doline Soče odvijalo prijetno druženje z domačimi umetniškimi ustvarjalci, obrtniki in kmeti, ki so na stojnicah ponujali najrazličnejše mikavne predmete, ki so bili prijetni tako za oči kot za želodce. Kulturno dogajanje so popestrili nepogrešljivi člani skupine 1313, ki gojijo izročilo 1. svetovne vojne, folkloristi, na dvorišču Trdnjave Kluže pa je odmevala tudi pesem ter komično obarvani vložki Marjana Šarca. Carmen Leban PISMA UREDNIŠTVU Kaj je sprava? Ali je hud greh, če ne verjamem spravni vlogi predloga, naj se plan-šarija na Toplem Vrhu (Porzus) nad Čenebolo označi kot narodni spomenik? Po mojem bi lahko govorili o spravi samo, če bi poslanca Gottar-do (PdL) in Maran (DS) predlagala hkrati, naj se kot narodni spomenik zaznamujeta strelišči v Bazovici, kjer so pod streli fašistov padli naši junaki in na openskem Pikelcu, kjer so bili ustreljeni obsojenci drugega tržaškega procesa, za njimi pa še skoraj sto talcev. Stojan Spetič Religija ali vera? »Za človeka gre!« Besedi religija in vera imata v slovenščini, za razliko od drugih jezikov (kot npr. italijanščina, angleščina), precej podoben pomen. To potrjuje katekizem katoliške cerkve, kjer v stvarnem kazalu, poleg besede »religija«, najdemo med oklepaji tudi besedo »vera«. Na splošno ljudje bolj pogosto uporabljajo besedo vera. Toda, če namesto te besede slišijo ali izgovorijo besedo religija, po navadi ne čutijo nobene bistvene razlike med njima. Ta navidezno banalna pomanjkljivost slovenskega jezika ali površnost v pojmovanju besed je v resnici odraz zmešnjave. Zmešnjave, ki pride velikokrat na dan v našem krščanskem svetu - posebno slovenskem, ko gre za debate med laiki in cerkvijo. Znan strokovnjak in biblicist pater Alberto Maggi pojasnjuje razliko med religijo in vero na podlagi poglobljenega proučevanja izvirnikov Nove zaveze. Religija, v grščini dei-sidaimonia, je skupno število drž, misli, oblik življenja ter ideologij, ki jih je ustvaril človek, da bi prišel v stik z Bogom. Vera, v gr. pistis, pa je človekov odgovor na očetovsko ljubezen Boga, ki jo človek doživlja. Razlika med religijo in vero je v tem, da religija izvira iz človeka in gre v smer Boga, vera pa izvira iz Boga in gre v smer človeka. Maggi meni, da krščanstvo ne nastane v sozvočju z religijo, obratno, je v protislovju z njo. »Če dandanes govorimo o »krščanski religiji«« - pravi Maggi - »je to zato, ker se je stanje krščanstva od četrtega stoletja dalje bistveno spremenilo. Iz vere preganjancev, kakršna je do tedaj bila, se je krščanstvo spremenilo v vsiljeno religijo. Na ta način so kristjani prevzeli vse tiste značilnosti in lastnosti religije, ki so jim do tedaj bile tuje, in jih vključili v svojo vero.« Osupljivo je, da ima vse, kar je v zvezi z religijo v Evangelijih, negativen prizvok. Beseda religija, v gr. deisidai-monia, izvira iz dveh besed: bati se (gr. deido) in demon ali zli duh (gr. daimon), in pomeni strah pred bogovi/demoni, strah višjih sil, hudih duhov, vražjeverstvo, religija. V Evangeliju je beseda ubogati (gr. upakouo), ki je, kot pravi Maggi, temeljni element religije, omenjena petkrat. V nobenem primeru se ne sklicuje na kakšno osebo, ampak je vedno izrečena v zvezi s stvarmi, ki so večkrat za človeka nevarne, neprijazne in škodljive: (veter in morje - Mt 8,27; Mc 4,41; Lk 8,25. Nečisti duhovi - Mr 1,27. Murva - Lk 17,6). Jezus nikoli ne zahteva od drugih, da ga ubogajo, kvečjemu ljudi spodbuja, da smo podobni Očetu (Lk 6,36). Kako to, da je v Evangeliju vse, kar se tiče religije, prikazano v negativni luči ali pa sploh ni omenjeno? Pater Maggi ima v zvezi s tem presenetljivo in enostavno mnenje: »V Evangelijih so religija in religiozni ljudje opisani kot tisto, kar je najbolj škodljivo in nevarno.« Saj so Jezusa Kristusa ubili religiozni ljudje in to v imenu religije. (Jz 19,7). Bog ima s človeštvom od vedno (»V začetku«, Jz 1,1; 1 Mz 1,1) prekrasen načrt: izbrisati med njima katerokoli razliko, ki ju ločuje, tako, da lahko človek končno postane kakor On. Za religijo, ki pa nastane prav zaradi brezna, ki ločuje človeka od Boga, predstavlja potemtakem ta omenjeni božji načrt največjo nevarnost: ogrožanje njenih privilegijev (»Če ga pustimo kar tako, bodo vsi verovali vanj«, Jn 11,48). Predstavlja zločin, ki ga lahko samo smrt izbriše: »Zato so si Judje še bolj prizadevali, da bi ga umorili... ker je Boga imenoval za svojega Očeta in se tako delal enakega Bogu« (Jz 5,18). »Religija«- pravi Maggi - »prebiva v prostoru, ki je med Bogom in človekom. Ta prostor-razdalja utemeljuje in omogoča vse zahteve po predstavnikih, trenutkih, obredih in posebnih prostorih, ki človeku dovoljujejo, da se z Bogom srečuje.« Novost krščanstva pa je v tem, da je Jezus izničil to razdaljo. Ni postavil Knjige kot temelj za ravnanje vernikov, temveč človeka. Človek je za Kristusa na prvem mestu, pred kakršnimi koli religioznimi normami ali pravili. Saj se bodo le-ti, če so postavljeni nad človekov blagor, prej ali slej obrnili proti njemu. Pred svetimi knjigami in pismi je, torej, na prvem mestu vedno svetost človeka. Kot je nekdanji antropolog Anton Trstenjak imel navado reči: »Za človeka gre!« Adam Selj / ITALIJA Četrtek, 7. maja 2009 7 JAVNA VARNOST - Za pospešitev odobritve zakonskega predloga v poslanki zbornici Vlada zahtevala zaupnico, opozicijske stranke pa so vzrojile Franceschini (DS): Obstaja nevarnost vračanja k rasnim zakonom izpred 70 let RIM - Ministrski svet je včeraj sklenil, da bo zahteval glasovanje o zaupnici za pospešitev postopka odobritve zakonskega predloga o javni varnosti v poslanki zbornici. Kljub pritisku Severne lige pa bo do glasovanja zaupnice za sprejem treh popravkov k osnutku prišlo šele prihodnji teden, po vsej verjetnosti v sredo. Poslanci se bodo o celotnem besedilu predvidoma izrekli dan pozneje. Notranji minister Roberto Maroni, sicer vodilni predstavnik Bossijeve stranke, je ob napovedi glasovanja o zaupnici dejal, da je vladna večina enotna. Poleg tega je izrazil prepričanje, da bodo organi javne varnosti in javni upravitelji z novim zakonom dobili dragocena sredstva za učinkovit spopad s pojavom ilegalnega priseljevanja in s pojavom spolnega in drugega nasilja. A odločitev vlade je izzvala ostre reakcije iz opozicijskih vrst. Najostrejši je bil voditelj Demokratske stranke Dario Franceschini. »Vlada zahteva glasovanje o zaupnici, ker bi se sicer vladna večina razbila,« je dejal. Franceschini je poleg metode napadel predvsem vsebino zakonskega predloga, ki po njegovem spominja že na fašistične rasne zakone iz leta 1938. »Nemoralno je izkoriščati strah ljudi in njihovo legitimno zahtevo po varnosti za vračanje k rasnim zakonom izpred 70 let,« je dejal. »V naši zgodovini smo že doživeli čas, ko so bili otroci izgnani iz šol zaradi verske pripadnosti. Prav na to spominjajo določila, ki govorijo o tem, da je treba otroke ilegalnih priseljencev odstraniti od šol. Mi se bomo takšnim ukrepom odločno uprli. So trenutki, ko moraš dvigniti glas, pa čeprav si reformist,« je pristavil. Podobno je vladno zadržanje ocenil prvi mož Italije vrednot Antonio Di Pietro. »Priče smo pritlehni režimski potezi, ki si postavlja kot cilj odobritev sramotnih zakonov,« je dejal. Tudi voditej UDC Pierferdinando Casini je ocenil, da je vlada izgubila kompas, saj vse bolj zaupa javno varnost zasebnim dejavnikom, kar vodi v propad države kot države. Predstavniki vladne večine so zavrnili očitke iz opozicijskih vrst, češ da so neosnovani in za lase privlečeni. Da v vladni večini v resnici tli nezadovoljstvo, pa je prišlo do izraza v dejstvu, da je bila vlada včeraj v poslanski zbornici preglasovana. Priložnost je nudil vladni amandma k zakonu za ratifikacijo Prum-ske pogodbe o čezmejnem sodelovanju na področju boja proti terorizmu in čez-mejnemu kriminalu. Voditelj Demokratske stranke Dario Franceschini ansa ABRUCI Fini na obisku mesec dni po potresu LAQUILA - Pred mesecem dni se je zemlja v Abrucih silovito stresla in za seboj pustila opustošenje, smrt in neizmerno žalost: 298 je bilo žrtev, ranjencev pa nad 1500. Nanje se je na včerajšnji svečanosti spomnil predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini, ki je v LAquili slovesno odkril ploščo v spomin na Sandra Spagnolija, po katerem je bila poimenovana dvorana deželnega sveta v palači Emiciclo. V svojem nagovoru je predsednik zbornice dejal, da je LAquila prestolnica italijanskega trpljenja. Znova je pozval sodstvo, naj preveri morebitne (ne)odgovor-nosti in hkrati poudaril potrebo po spoštovanju določil in zakonov. Tudi sam je podprl idejo o vrhu G8 v mestu, ki bi svetovno javnost še dodatno opozoril na gorje, ki je doletelo prebivalce Abrucev, kjer se mora sedaj življenje obnoviti. Med svojim obiskom se je Fini sprehodil po središču in se ustavil tam, kjer je nekoč stal študentski dom; pod njegovimi ruševinami je življenje izgubilo 8 mladih študentov. Ob pogledu na deklico, ki se je rodila 4 dni po potresu, pa je dejal, da je ona simbol upanja v prihodnost. BERLUSCONI-LARIO - Anketa Zaupanje Silviu Ljudje pa ne verjamejo v spletkarjenje levice Veronica Lario RIM - Ločitev med Veronico Lario in Silviom Berlusconijem naj ne bi bistveno vplivala na mnenje italijanskih volilcev. Po torkovi televizijski oddaji Porta a Porta z Ber-lusconijem nespornim protagonistom ostaja zaupanje Italijanov vanj nespremenjeno (66 odstotkov), kljub zelo kritičnemu članku v dnevniku italijanskih škofov Av-venire pa mu zaupa tudi 61 odstotkov katoličanov. Tako izhaja iz ankete, ki jo je za spletni dnevnik Repubblica.it opravilo podjetje Ipr Marketing. Anketiranci so dokaj ugodno ocenili Berlusconijev televizijski nastop. Za 57 odstotkov je bil predsednik vlade prepričljiv, za 51 odstotkov iskren, za 52 odstotkov umirjen. Med volilci Ljudstva svobode je bila podpora Berlusconiju plebiscitarna: 80 odstotkov. Anketiranci pa niso »osvojili« premierove trditve, češ da naj bi bili za zadevo krivi »levica in njena sredstva javnega obveščanja«. Za 59 odstotkov anketiranih ni bilo spletkarjenja (kar meni tudi 27 odstotkov volilcev Ljudstva svobode). Na Berlusconijevo stran se je postavilo 38 odstotkov anketiranih, za Veroniko pa se jih je izreklo 34 (a samo 5 odstotkov med volilci Ljudstva svobode). Moža pa je podprlo tudi 40 odstotkov anketiranih iz katoliških krogov. GOSPODARSTVO - Sodišče v ZDA za prestrukturiranje Chryslerja Fiat vztraja pri svojem načrtu za oblikovanje drugega največjega avtomobilskega koncerna MILAN - Avtomobilski proizvajalec Fiat je včeraj branil svoj načrt za oblikovanje novega svetovnega avtomobilskega koncerna, ki bi poleg Fiata vključeval tudi Opel in Chrysler, ter zavrnil nekatere informacije, češ da bi njegovo reševanje Opla "stalo" 18.000 delovnih mest. Nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung je v včerajšnji izdaji pisal, baje na podlagi pridobljenega internega dokumenta, da ima Fiat v načrtu omenjeno odpuščanje ter zaprtje oziroma zmanjšanje zmogljivosti desetih tovarn v Evropi, če mu bo uspelo doseči dogovor z zaradi krize opešanim ameriškim koncernom General Motors (GM). Kot je znano, ima Fiat v načrtu oblikovanje drugega največjega avtomobilskega koncerna na svetu, manjšega le od japonske Toyote. Pod svojo streho naj bi imel evropski del GM, ki ima pod svojim okriljem tudi nemški Opel, ter ameriškega proizvajalca Chrysler, ki je v postopku prisilne poravnave in v katerem ima Fiat zeleno luč za pridobitev 20-odstotnega deleža. Vendar pa je pri teh načrtih naletel na močan odpor. Nekateri upniki Chryslerja nasprotujejo s strani vlade podprtim načrtom za prestrukturiranje te ameriške družbe, sindikati pa se bojijo, da bo Fiat množično odpuščal v tovarnah, ki danes sodijo pod GM Europe, med drugim v nemškem Oplu. Poročilo v omenjenem časniku krepi prav te bojazni. V ponedeljek je prvi mož Fiata Sergio Marchionne načrt predstavljal tudi predstavnikom nemške vlade. Nemški gospodarski minister Karl-Theodor zu Guttenberg je po srečanju z Marchion-nejem dejal, da čeprav so Fiatovi načrti zanimivi, potrebuje več podrobnosti, poleg tega pa se za Opel zanimajo tudi drugi ponudniki. Za GM Europe naj bi se sicer zanimalo še več drugih morebitnih kupcev, med drugim trije skladi zasebnega kapitala, državni investicijski skladi iz Abu Dabija in Singapurja, kanadski proizvajalec avtomobilskih delov Magna skupaj z ruskima proizvajalcem GAZ in posojilodajalcem Sberbank. Po neuradnih informacijah naj bi se nemška vlada glede usode Opla odločila do konca meseca. Kljub temu pa je Fiat vendarle dočakal tudi dobro novico. Pristojno stečajno sodišče v ZDA je namreč v torek zavrnilo argumente skupine upnikov Chryslerja, češ da je načrt prestrukturiranja Chryslerja "nezakonit". Po mnenju sodišča načrt predvideva jasen in običajen proces, pri čemer se jim zdi nujno potrebno izpeljati prodajo. V Fiatu so s to ugotovitvijo zado- PREISKAVA - Grozljivi posnetki zlorab otrok Pedofilska pornografija, med 57 osumljenci Tržačan SIRACUSA - Pretresljivi video-posnetki s spolnimi in drugimi zlorabami otrok, ki so bili na ogled na posebnih spletnih straneh, so tokrat presuni-li tudi karabinjerje in finančne stražnike. Tristo mož je včeraj po nalogu državnega tožilstva iz Siracuse po vsej Italiji opravilo 57 hišnih preiskav, aretiralo štiri ljudi in vložilo 53 kazenskih ovadb na prostosti. Vsi so osumljeni uporabe in izmenjave posnetkov s pe-dofilsko-pornografsko vsebino, četverica aretiranih pa naj bi filme proizvajala. Med osumljenimi je tudi Tržačan, čigar imena sile javnega reda niso posredovale. Na njegovem domu v Trstu so zasegli računalnik in računalniško opremo, njega pa so ovadili. V računalniku naj bi se skrivalo obilno gradivo s pe-dofilsko vsebino. Hišne preiskave so izvedli v 15 italijanskih deželah. Tožilstvo in sile javnega reda so stopili v akcijo po sporočilu priznane organizacije Telefono Arcobale-no, ki že 13 let zastopa pravice mladoletnih in se že dolgo bori proti pedofili-ji na svetovnem spletu. Aretirali so štiri ljudi. V Milanu so priprli petdesetletnega menedžerja znanega industrijskega podjetja, ki proizvaja sladice, v Vicenzi 49-letnega uradnika, v Turinu 31-letnega uradnika, v Siracu-si pa 32-letnika: osumljeni so proizvajanja pedofilskega gradiva. 32-letnik iz Siracuse je celo priznal, da je videopos-netke s 13-letno italijansko državljanko, njegovo sorodnico, pripravil sam. V posnetkih se sam pojavlja, ampak ni prepoznaven. V preiskavi je bil baje odločilnega pomena doprinos poljskega urada mednarodne policije Interpol, ki je italijanskim kolegom posredoval pomemben računalniški material. Pred dvema letoma je tožilstvo v Siracusi začelo slediti posebno nasilni, sadistični in grozljivi veji spletne pedofilske pornografije. Po navedbah preiskovalcev je gledanje tovrstnih posnetkov za večino ljudi nevzdržno. V filmskih posnetkih odrasli ljudje spolno zlorabljajo in mučijo otroke, stare tudi štiri ali pet let. Giovanni Arena, predsednik organizacije Telefono Arcobaleno, je včeraj obžaloval dejstvo, da zakonski predlog o varnosti, o katerem razpravlja senat, sploh ne omenja žrtev pedofilije. Arena je še dodal, da na internetu krožijo posnetki, ki pričajo o trpljenju približno 40 tisoč otrok po vsem svetu, najbolj pogosto so žrtve pedofilov stare od 7 do 9 let. voljni, pri čemer pa velja omeniti, da je pristojno sodišče izpostavilo, da lahko v postopku prodaje sodelujejo tudi drugi interesenti. Čas za oddajo svojih ponudb sodišču imajo do 20. maja, končna odločitev sodišča pa naj bi sledila 27. maja. Ti roki so bili podaljšani za okrog teden dni, na podlagi pritožb upnikov, da sprva postavljeni roki ne puščajo veliko možnosti za oblikovanje več konkurenčnih ponudb. V skladu s strani vlade podprtim načrtom naj bi Chrysler, ki je že bil deležen več milijard dolarjev državne pomoči, še več pa naj bi je dobil, šel v t.i. kirurško prisilno poravnavo, v okviru katere naj bi se znebil dela svojih dolgov in omogočil oblikovanje novega podjetja. Novo podjetje naj bi bilo v 55-od-stotni lasti sindikata avtomobilske industrije (UAW), osemodstotni delež bo imela ameriška vlada, dveodstotni delež vlada Kanade in province Ontario, 20-odstotni delež pa Fiat, ki bo sklenil partnerstvo s Chryslerjem in naj bi svoj delež v Chryslerju sčasoma povečeval. 8 Četrtek, 7. maja 2009 APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu bivša ribarnica - Do nedelje prireditev Skupaj v Trstu Ob klicu solidarnosti tudi slovenska dobrodošlica Vzgojiteljice centra Melanie Klein, dijaki Slomška, založbi ZTTin Mladika ter Tržaška knjigarna S slovensko ljudsko pripovedjo o Povodnem možu bodo vzgojiteljice študijskega centra Melanie Klein pričakale goste v bivši tržaški ribarnici. Tu je namreč včeraj zaživela prireditev Skupaj v Trstu - In-sieme a Trieste, ki so si jo zamislili člani študijskega centra Melanie Klein, dobrodelnega društva Tutela in deželna zbornica kliničnih pedagogov ANPEC. Do nedelje, 10. maja, bo petindvajset društev in ustanov pri ravno tolikih stojnicah poskrbelo za spodbujanje solidarnostnega duha, dobrodelnosti, povezovanja, za promocijo kulturnih stikov in snovanja družabnih trenutkov. K temu gre dodati seveda tudi koristno promocijo slovenske manjšine in njenega delovanja, za kar bodo ob vzgojiteljicah centra Melanie Klein poskrbele založbi Založništvo tržaškega tiska in Mladika ter Tržaška knjigarna. S slovensko realnostjo se obiskovalec sooči že ob samem vhodu, ko se znajde pred stojnico centra Melanie Klein. Njegove vzgojiteljice so v sodelovanju z dijaki 3. in 4. razreda družboslovnega liceja Slomšek zasnovale zanimiv in vabljiv program predvsem za najmlajše. Vsak popoldan ob 18. uri (v soboto in nedeljo pa ob 17. uri) bodo zanje uprizorile predstavo Povodni mož, jutri pa bo ob 9.30 predstava namenjena slovenskim malčkom, saj bo igra v slovenščini. Ravno tako jutri bo ob 15. uri na programu psihomotorični tečaj za otroke. Dijakinje liceja Slomšek opravljajo v okviru prireditve prakso, saj spremljajo šolske skupine, pomagajo za kulisami predstave in pri stojnici Tržaške knjigarne vabijo k branju slovenskih knjig, ki so tam razstavljene. Knjige pa so lahko zanimive tudi za odrasle obiskovalce, tako da bosta založbi poskrbeli za serijo predstavitev. Danes bo tako ob 11.30 na vrsti gorski vodnik Traversata alpina slovena - Slovenska planinska transverzala planinca Ettoreja Tommasija, jutri pa bo ob 11.30 beseda tekla o romanu Dušana Jelinčiča Budovo oko. Ob istem času bo v soboto protagonist delo Druga duša Trsta, ob 12.15 pa bo na sporedu literarni klepet s pesnikoma Markom Kravosom in Claudiom Grisancichem. Za zaključek bo v nedeljo ob 10. uri na svoj račun prišel roman Eveline Umek La par-ruchiera. Una storia triestina, Francesca Simoni in Matej Susič pa bosta obiskovalcem postregla še s Pustolovščinami Krtove družine. (sas) Dobrodošlico so tudi nam včeraj izrekle vzgojiteljice študijskega centra Melanie Klein in dijakinje liceja Slomšek kroma milje - Karabinjerji enote NAS zasegli ambulanto Sin nekdanjega podžupana Stenerja zobozdravnik brez diplome Karabinjerji videmske enote NAS so včeraj zjutraj zasegli zobozdravniško ambulanto družine Stener v Ul. San Giovanni v Miljah. Nalog je na zahtevo javnega tožilca Pietra Mon-troneja izdal sodnik za predhodne preiskave Massimo Tomassini. Po navedbah enote NAS sta nekdanji miljski podžupan Italico Stener in njegov sin Marco zobozdravnika, drugi sin Franco pa je opravljal zobozdravniški poklic z višješolsko diplomo. V Južni Ameriki je sicer prejel univerzitetno diplomo, ki pa v Italiji ni priznana in je torej neuporabna. Asistentka je tudi brez vsakršne diplome. Italico in Marco Stener sta prav tako na spisku preiskovanih, ker soupravljata ambulanto. Četverico dolžijo nedovoljenega opravljanja zdravniškega poklica, goljufije v obtežilnih okoliščinah in overovitve lažne vsebine. Ambulanta, ki je vredna pol milijona evrov, je od deželne zdravstvene ustanove v 8 letih prejela povračila za stroške v višini 450.000 evrov. Prispevke naj bi prejemali na osno- vi lažnih izjav. Stenerjevi so vplivna miljska družina, ki ima v lasti nepremičnine, nepremičninsko agencijo in še eno zobozdravni-ško ambulanto v Trstu. Člani so miljskega Rotary |tal|CQ Stener Cluba, oče Italico je predsednik krožka Fameia Muiesana, bil pa je več let v politiki. Ustanovil je Listo za Milje, nazadnje je prešel k stranki Forza Italia. V 90. letih je bil miljski podžupan (ko je župano-val Roberto Dipiazza), nato občinski odbornik za kulturo. OBČINSKE VOLITVE - Kandidati Jutri predstavitev Skupaj za Repentabor V repentabrski občini se nadaljujejo priprave na junijske občinske volitve. Po določitvi dosedanjega podžupana Marka Pisanija za županskega kandidata liste Skupaj za Repenta-bor, po uradni predstavitvi županskega kandidata Napredne liste Kazimir-ja Cibija in po podpisu volilnega sporazuma med Napredno listo in listo Skupaj za Repentabor o skupnem upravljanju občine po volitvah, je Skupaj za Repentabor včeraj predložila listo kandidatov za občinski svet. Teh je dvanajst. Po vrsti: Angelo Barani, Tamara Komar, Luca Bar-beris, Martina Škabar, Andrej Berdon, Roberta Škabar, Mitja Briščak, Tamara Škabar, Gabriele Calzi, Lorenzo Mi-lič, Andrej Škabar in Maurizio Vidali. Nosilec liste Skupaj za Repenta-bor (ki je dejansko izraz Slovenske skupnosti) je Angelo Barani, sedanji občinski svetnik italijanske narodnosti, bivajoč na Fernetičih, ki je na upravnih volitvah pred petimi leti zbral največ glasov med nizom slovenskih kandidatov (30). Na kandidatni listi sta tudi preostala dva junija 2004 izvoljena občinska svetnika Skupaj za Re-pentabor, to sta nekdanji tržaški občinski svetnik in deželni podtajnik Slovenske skupnosti Andrej Berdon (na prejšnjih volitvah je zbral 26 prferenc) in Lorenzo Milič (13 preferenc). Vsi kandidati so zelo mladi, najstarejši je prav Barani. Med njimi so štiri kandidatke. Lista Skupaj za Repentabor bo uradno predstavila županskega kandidata Marka Pisanija in svoje kandidate jutri ob 19.30 na srečanju v Kulturnem domu na Colu. Na občinskih volitvah v repen-tabrski občini se bodo letos za župansko mesto potegovali štirje kandidati. Ob Cibiju in Pisanju še doneda-vni občinski svetnik za javna dela Alberto Zenič, ki bo kandidiral za Severno ligo, in Dorjan Gomizelj (Ljudstvo svobode). OBČINA ZGONIK - Upravne volitve Italija vrednot podpira Sardoča Italija vrednot bo na občinskih volitvah v zgoniški občini podprla dosedanjega župana in županskega kandidata le-vosredinske liste Skupaj-Insieme Mirka Sardoča. Tako je v tiskovnem sporočilu napovedal pokrajinski koordinator Di Pie-trove stranke Mario Marin. Ta se je v prejšnjih dneh srečal s Sar-dočem. Sestanek je bil zelo »odprt in poln skupnih točk«. Italija vrednot je zelo pozorno ocenila dosedanje delovanje Sar-dočeve uprave in je ugotovila, da je dosegla zelo dobre rezultate. Zato se je odločila, da pristopi k levosredinski koaliciji in postane njen sestavni del, »da bi prispevali novo energijo in, po možnosti, še večno odločenost pri udejanjanju zastavljenih ciljev,« kot je zapisal Marin. Italija vrednot bo dala prednost zahtevam in potrebam občanov, prisluhnila bo željam domačega okolja, tistim, ki jih izražajo razna tu delujoča društva, združenja in organizacije. »Zupan Sardoč je dobil z nami prepričanega partnerja,« je zaključil pokrajinski koordinator Italije vrednot Mario Marin. Po tem volilnem dogovoru je bil na kandidatno listo Skupaj-Insieme vključen kandidat Di Pietrove stranke Stefano Bri-ščik. Doma je od Briščikov, star 28 let, diplomiral je na pravni fakulteti in že leta sodeluje pri prostovoljnih športnih dejavnostih, med drugim pri jahalnem društvu iz Gabrovca ter je vedno pripravljen prisluhniti ljudem, ga je predstavil Mario Marin. Briščik je politični novinec, Italija vrednot je prva stranka, v katero se je vpisal. V zgoniški občini bodo za župana tekmovali (verjetno) štirje kandidati. Dosedanji župan Mirko Sardoč na listi Sku-paj-Insieme in nekdanji predsednik Federacije ezulskih organizacij Dennis Zigan-te na listi Ljudstva svobode sta že uradno najavila svoji kandidaturi. Gotovo bo kandidirala tudi Slovenska skupnost, njen županski kandidat bo po vsej verjetnosti spet Dimitrij Zbogar, njegovo kandidaturo bo danes uradno potrdil pokrajinski svet stranke. V zgoniški občini naj bi kandidirala tudi Severna liga, vprašanje pa je, ali bo zbrala zadostno število podpisov za predstavitev kandidatne liste. SESLJANSKI ZALIV Morda upanje za Čupo Deželno upravno sodišče je razsodilo, da bosta o usodi kopališča Castelreggio v Se-sljanskem zalivu odločali Občina Devin-Nabrežina in Dežela. Sodniki so namreč zavrnili poslednji priziv družine Ferrarese, ki je bila dosedanji zasebni koncesijonar tega priljubljenega kraja. Včerajšnja razsodba je zelo pomembna tudi za se-sljanske pomorske klube, začenši s Čupo, čeprav so zadeve v zvezi z njenim novim sedežem še vedno precej nedorečene. Usoda slovenskega jadralnega kluba je namreč precej vezana tudi na načrt za preureditev sesljanskega pristanišča, ki še ni stopil v veljavo. V zvezi s Čupo je vsekakor na potezi devinsko-na-brežinska občinska uprava. Župan Giorgio Ret nam je sinoči vsekakor izrazil zadovoljstvo nad razsodbo upravnega sodišča. DEVIN-NABREŽINA Državljanska vzgoja: dve resoluciji Na ponedeljkovi seji devinsko-na-brežinskega občinskega sveta, na kateri so odobrili pravilnik komisije za krajinska vprašanja, so sprejeli tudi nekaj resolucij, med katerimi velja omeniti »dopolnjujoči se« resoluciji o državljanski vzgoji. Za kaj je šlo? Svetniki so s sprejetjem obeh resolucij (eno je predložil načelnik le-vosredinske opozicijske liste Skupaj-Insie-me Massimo Veronese, drugo pa svetnik Nacionalnega zavezništva Giuliano De Vita) pozvali občinsko upravo, naj uresniči projekt državljanske vzgoje, ki naj upošteva protifašizem in zgodovino krajevne stvarnosti, pa tudi eksodus in fojbe. Tako se je Veronese pri predstavitvi svoje resolucije skliceval na besede predsednika poslanske zbornice Gianfranca Finija, po katerem je demokracija lahko samo protifašistična, in pozval občino, naj izvede projekt državljanske vzgoje, namenjen mladim, ki naj zaobjame te tematike in vrednote protifašizma, protirasizma in sožitja. Učinkovito sredstvo za to je lahko sosvet mladih, je dejal Veronese. Prav predsednik sosveta mladih Giu-liano De Vita pa je predstavil drugo resolucijo o »celovitem projektu državljanske vzgoje«, ki naj zaobjame rasne zakone, ek-sodus, fojbe in vprašanje vzhodne meje. Pri tem je De Vita poudaril tudi delovanje mladinske konzulte, ki je priredila že vrsto srečanj, tudi s predstavniki slovenske narodne skupnosti. Oglasila se je tudi odborni-ca za šolstvo Tjaša Švara, ki je opozorila, da je državljanska vzgoja že vključena v učne programe šol, medtem ko občinska uprava skuša ovrednotiti posebnosti teritorija. Nobena od dveh resolucij ni naletela na veliko nasprotovanje: tudi požupan Massimo Romita je napovedal pozitiven glas za Veronesejev dokument, čeprav je obžaloval odsotnost nekaterih občinskih svetnikov na svečanostih ob dnevu spomina na holokavst oz. dnevu spomina na fojbe in eksodus, pri čemer mu je Walter Ulcigrai (Skupaj-Insieme) očital odsotnost na svečanostih ob 25. aprilu in 1. maju. Na koncu sta obe resoluciji prodrli: Verone-sejeva s trinajstimi glasovi za in dvema proti (nasproten glas sta dala De Vita in Daria Scapin, oba AN), De Vitova pa ob soglasju vseh svetnikov. (iž) / TRST Četrtek, 7. maja 2009 9 SLOVENSKI KLUB - Na torkovem večeru SKGZ in manjšina v očeh medijev MENINGITIS »Okrog naših vrtičkov ¡^ dvigamo naše male zidke« p^ Krovna organizacija si želi odkrite razprave in tudi kritične ocene pravočasno« OBSODBA Trije policisti povzročili Rasmanovo smrt Sodnik za predhodne obravnave Enzo Truncellito je obsodbo treh tržaških policistov v primeru Riccarda Ra-smana utemeljil z ugotovitvijo, da je trojica povzročila Rasmanovo smrt, saj ga je v njegovem stanovanju »dobrih pet minut potiskala na tla«. Sodnik je policiste Maura Miraza, Maurizia Misa in Giuseppeja De Biasija zaradi sodelovanja v nenamernem umoru obsodila na šest mesecev pogojne zaporne kazni. Policisti so 26. oktobra 2006 vdrli v stanovanje Riccar-da Rasmana, potem ko je mladenič, ki se je zdravil v centru za mentalno zdravje v Domju, zmetal nekaj petard skozi okno na cesto. O nejasnih okoliščinah Rasmanove smrti se je bilo veliko govora, senatorka Adelaide Gaggio Giuliani je primer z vprašanjem notranjemu ministru ponesla tudi v parlament. Tržaško javno tožilstvo se je oktobra 2007 opredelilo za prekinitev preiskave, sodnik za predhodne preiskave pa je odredil njeno nadaljevanje in zahteval sojenje. »SKGZ in manjšina v očeh medijev«, je bil naslov torkovega večera v Gregorčičevi dvorani, ki je bil zamišljen v sodelovanju krovne organizacije s Slovenskim klubom. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je uvodoma izrazil namen organizacije, da se v razpravah, ki spremljajo priprave na njen bližnji kongres, postavi pred ogledalo medijev in vidi, kako drugi ocenjujejo njeno delo, tudi kritično seveda. Obenem se je predstavnikom medijev zahvalil za pozornost pri spremljanju delovanja SKGZ. Pogovor s predstavniki medijev je vodila Poljanka Dolhar, ki je tudi sama spodbudila h kritičnim pripombam. Tako je novinar Radia Koper Božo Mari-nac povedal, da je koprska radijska postaja že po svoji zasnovi vse od ustanovitve dalje pozorna do Slovencev v Italiji. Koliko to dejansko uspeva, je vprašanje, je ugotovil Marinac in dodal vtis, da je manjšinska problematika le v drugem planu. Slovence v Italiji se kljub temu bolj sliši kot italijansko manjšino v Sloveniji, najbrž zato, ker imajo veliko problemov še odprtih. Dopisnica RTV Slovenija Mirjam Muženič je kot novinarka intenzivno spremljala življenje Slovencev v Italiji vsaj šestnajst let. Na začetku je z lastno centralo zaradi nerazumevanja imela veliko težav, a se je potem uspešno borila za prostor, ki naj bo namenjen manjšini. Muženičeva vsekakor ugotavlja, da je pri Publika in predstavniki medijev med razpravo v Gregorčičevi dvorani kroma televiziji večji posluh za senzacije, manj ga je za pozitivno informacijo o Slovencih v Italiji. V zagovor svoji hiši pa je dejala, da je pravzaprav edina, ki je vendarle obdržala dopisništvo v zamejstvu. Odgovorni urednik tednik Novi glas Jurij Paljk je opozoril zlasti na pristop mladih, ki se poslužujejo novih medijskih poti in se mimo obstoječih tradicionalnih medijev sproščeno pogovarjajo, denimo, na Facebooku. Paljk je pričakoval, da bo naša civilna družba temu bolj sledila, vendar ni tako. Glede SKGZ je Paljk izpostavil njeno angažiranost za dodatno izobraževanje mladih, naglasil pa je tudi nujnost poglabljanja sodelovanja s SSO. Tudi za odgovornega urednika spletnega portala Slomedia Darka Bra-dassija dobiva informacija na spletu vse večji pomen. Ta oblika informacije namreč lahko seže krepko dlje kot tiskani mediji, zato nudi internetno omrežje velike možnosti. Vsekakor je treba graditi na mladih, ki pa delovanja krovnih povečini ne poznajo. Zato jim je treba ustvariti možnost, da se približajo. Novinar Primorskega dnevnika Sandor Tence je v glavnih obrisih prehodil pot odnosov Primorskega dnevnika in SKGZ, ki so se v času razvili na raven korektnosti, o delu krovne organizacije p bi lahko pisali tudi bolj kritično, kot je pozval sam Pavšič. Tence je poudaril ugotovitev, da se SKGZ predsta- vlja kot reformna organizacija,ki hoče spremembe v duhu posodabljanja. Vendar v konkretnem ostajajo reforme pogosto na papirju. O tem, da bi morala krovna organizacija javnosti, posebej mlajši, jasneje govoriti o svoji vsebini in delu, je govoril odgovorni urednik slovenskega dnevnika RAI Marij Čuk. Po njegovi oceni za mnoge sploh ni samoumevno, kaj je in s čim se ukvarja krovna organizacija, svoj košček identitete si je treba izboriti praktično vsak dan. Vsi razpravljalci pa so ob vprašanju, ali naj se krovni urganizaciji združita v eno samo, v glavnem soglašali v oceni, da je treba ta cilj vsekakor zasledovati. Razmere z a to morajo dozoreti, nihče ne zahteva izničenja razlik, ki so za manjšino značilne, vendar morata SKGZ in SSO vedno iskati in utrjevati skupen nastop, ko gre za splošne interese Slovencev v Italiji. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič se je zahvalil Slovenskemu klubu in predstavnikom medijev. O tem, kaj misli, bo obširneje govoril na deželnem kongresu organiizacije, je napovedal, če bo seveda predlagan za kakšno vidno funkcijo. Zanj je SKGZ v sintezi »etnični sindikat« in mora biti odprta do vseh. Njena sposobnost dialoga je v interesu manjšine, osnovne principe pa ima organizacija jasno zapisane v statutu. »Veliko energij smo vložili v to, da bi tudi v okviru naše skupnosti premagali kakšen majhen zid in prepričan sem, da bomo kmalu prišli do ene skupne krovne organizacije«, je dejal Pavšič. Po njegovi oceni naša skupnost doslej ni bila dovolj zrela, da bi napravila tak korak, »danes ugotavljamo, da smo sinovi preteklega časa in naše male zid-ke postavljamo okrog naših vrtičkov«. Predsednik SKGZ je napovedal, da bo organizacija ponudila nekaj predlogov, »da ne ostanemo vklenjeni v naš začaran krog«. Ni drugih poti kot sodelovanje s SSO, vendar je treba za poroko biti v dveh, je zaključil Pavšič in pozval novinarje, naj se ne omejujejo na objavljanje tiskovnih sporočil organizacije. Ta naj bodo le spodbuda in humus za poglabljanje posameznih vprašanj, za to pa je SKGZ novinarjem vedno na razpolago. Večeru na rob lahko zapišemo, da je prinesel veliko zanimivih argumentov, vsekakor preveč, da bi lahko katerega izmed njih obravnavali temeljiteje. Temu bi se lahko vsaj delno izognili, če bi se predstavniki medijev v svojih posegih dosledneje koncentrirali na napovedano temo večera. (du) Miljski župan Nerio Nesladek je v tiskovnem sporočilu zagotovil, da so Občina Milje, zdravstveno podjetje in osnovna šola Albina Bubniča (oz. dolinsko didaktično ravnateljstvo) v zvezi s primerom meningitisa storili vse, kar je bilo potrebno: »Župan sem, a tudi zdravnik in oče, zato dobro razumem, da so starši miljskih otrok zaskrbljeni. Toda dobro vem, da je bilo vse storjeno pravočasno.« Pojasnil je, da so 10-let-nega bolnika prepeljali v bolnišnico Burlo Garofolo v noči na nedeljo, župan pa je bil z zadevo seznanjen v nedeljo. Običajni postopek v primerih meningitisa predvideva posredovanje antibiotikov ožjemu krogu ljudi, ki so bili v stiku z bolnikom. Nesla-dek je pristojne pri zdravstvenem podjetju opozoril, da se otrok redno vozi s šolabusom. Ugotovili so, da se s šolabusom pelje 60 otrok, samo 21 od teh pa je bilo v stiku z bolnim otrokom. »Profilakso smo opravili pravočasno in v primerni meri, zdaj sta na vrsti informacija in nadzor. Vsi skupaj pa moramo blizu družini malega bolnika, v prepričanju, da bo kmalu ozdravel in spet obiskoval šolo,« je zaključil župan. občinske volitve Boljunec: predstavitev komunistov S pričetkom ob 18.30 bodo dre-vi v mali dvorani občinskega gledališča France Prešeren v Boljuncu predstavili kandidatke in kandidate, ki bodo na bližjih občinskih volitvah v dolinski občini nastopali v enotni komunistični listi, v okviru koalicije, ki podpira župansko kandidatko Fulvio Premolin. Na predstavitvi, ki je odprta javnosti, bodo navzoči tudi pokrajinska tajnika Stranke italijanskih komunistov in Komunistične prenove, Giuliana Zagabria in Igor Kocijančič (kandidat na evropskih volitvah v enotni komunistični in antikapitalistični listi), ter deželni tajnik SIK Stojan Spe-tič. Jutri in v soboto bodo na županstvih, kjer bodo 6. in 7. junija volitve, uradno sprejemali kandidature. sep - Program CERES-CEI Research Fellowship Programme Trideset raziskovalnih štipendij Ukradel avto, a ni imel Namenjene so raziskovalcem iz držav SEP, ki še niso članice Evropske unije - Sodelovanje 5 tržaških raziskovalnih ustanov vozniškega dovoljenja V torek zvečer je 31-letni albanski državljan v Miljah ukradel avtomobil 55-letnemu domačinu. Tat se je z opel astro odpravil v Trst, medtem je tudi kaj popil. Nekaj ur po tatvini, približno ob 1. uri ponoči, je z avtomobilom močno vijugal po Ulici Commerciale. Pešec se je nevarnega vozila prestrašil, poklical je karabi-njerje. Slednji so prihiteli na kraj, ustavili vozilo in voznika podvrgli alkotestu. Bil je v vinjenem stanju, ob tem pa se je izkazalo, da je avtomobil ukraden ter da tat nima vozniškega dovoljenja, ker ni nikoli opravil vozniškega izpita. Zaradi manjše slabosti so karabinjerji pospremili albanskega državljana v katinarsko bolnišnico, kmalu zatem pa v koronejski zapor. Na sedežu SEP so včeraj predstavili program CERES kroma Trideset štipendij za prav toliko raziskovalcev oziroma raziskovalk iz držav članic Srednjeevropske pobude je namen programa CERES-CEI Research Fellowship Programme, ki je stekel v začetku aprila in se bo zaključil novembra leta 2012. Program je priredila Srednjeevropska pobuda (SEP) v sodelovanju s petimi znanstveno-raziskovalnimi središči na Tržaškem, pomemben partner pri tem pa je Evropska unija. Ta bo tudi delno financirala projekt, ki je vreden milijon evrov. EU bo v tem smislu krila 40 odstotkov stroškov, medtem ko bo drugih 30 odstotkov iz blagajne SEP. Preostali denar bodo prispevali tržaški znanstveni in raziskovalni centri, v katerih bodo dobitniki štipendije opravljali svoje raziskovalno delo. To so Mednarodni center za teoretsko fiziko Abdus Salam v Miramaru (ICTP), Mednarodni center za genetiko in biotehnologijo (ICGEB), družba Sincrotrone Trieste oz. svetlobni pospeševalnik Elet-tra, Mednarodna visoka šola za višje študije SISSA in Konzorcij za molekularno biomedicino (CBM), ki deluje v okviru ra- ziskovalnega centra AREA Science park in ima svoj sedež v Bazovici pri sinhrotronu. Program CERES se je uradno začel včeraj na sedežu SEP v Trstu s srečanjem, na katerem so zastopniki tržaških znanstvenih ustanov predstavili delovanje posameznih centrov. Kot je na krajšem srečanju z novinarji ob robu zasedanja povedal direktor sekretariata SEP v Trstu in veleposlanik Gerhard Pfanzelter, je program namenjen predvsem raziskovalcem iz držav SEP, ki še niso članice Evropske unije in ki v bistvu ne razpolagajo s sodobnimi raziskovalnimi strukturami. Kandidati bodo morali zdaj vložiti prošnje za štipendije in pri tem priložiti raziskovalni načrt. Ustrezna selekcija bo v juliju, prvih deset raziskovalcev (vsako leto bodo dodelili 10 štipendij) pa naj bi prišlo delat v Trst oktobra. V primeru enakovrednih prošenj bodo prednost imeli mladi in ženske. Vrednost vsake štipendije je 22 tisoč evrov, poleg tega pa bodo raziskovalci prejeli tudi dva tisoč evrov za potne stroške. A.G. 1 0 Četrtek, 7. maja 2009 TRST GOSTINSTVO - Zanimiva zgodba bara Twister v Ulici Oriani Kitajski par upravlja prvi suši bar v Trstu Kuharski mojster To Chi Ming že trideset let živi v Italiji, zadnjih deset v Trstu Ye Shuang Shuang in To Chi Ming -/ DOLINA Danes začetek Majence Z odprtjem razstave Umetnost med sanjami inrealnostjo domačina Eugenia Pancrazija v cerkvici sv. Martina in ljudskim ocenjevanjem domačih vin v prostorih Mladinskega krožka se bo danes v Dolini začela tradicionalna Majenca. Jutri bo v prostorih Mladinskega krožka odprtje razstave Voda, naše bogastvo, razstave grafičnih del otrok iz vrtcev in šol in (v dvorani SKD Valentin Vodnik) fotografske razstave Kar se v predalih skriva. Nadalje bodo odprli razstavo Veselo srce in pridne roke domače umetnice Danile Turk (v občinski galeriji Torkla) ter razstave ročnih umetniških izdelkov Wilme Orel in Rossane Ra-mani Tempus fugit (na domačiji ob Torkli). Osrednja prireditev bo v soboto s postavljanjem maja in odprtjem 53. občinske razstave domačih vin in 12. razstave ek-stradeviškega olja. Suši, uramaki, temaki, hosomaki, sašimi: to so tipične japonske jedi, ki jih v Ulici Oriani ponuja bar Twister, prvi suši bar v Trstu. Ob večernih urah se v lokalu zbirajo Tržačani, ki na koncu delovnega ali študijskega dne pridejo poklepetat, kajpozobat in popit kozarec vina. Zanimivo je, da japonske dobrote, ki vsebujejo ribe, rakce, alge, riž, avokado in razne začimbe, pripravlja kitajski kuhar. 49-letni To Chi Ming, za prijatelje Antonio, je pravi mojster, saj odlično obvlada japonsko, italijansko in seveda kitajsko kuhinjo. Doma je iz Hong Konga, v Italijo pa je prispel že leta 1979, ko je bil star 19 let. Leta 1990je v Rimu spoznal in poročil Kitajko Ye Shuang Shuang - Susanno, s katero je pred 10 leti, po številnih selitvah, prišel v Trst. To Chi Ming - Antonio je tudi v tem mestu začel obračati ponve in kozice, istočasno pa je z ženo do nedavnega upravljal tri trgovine v Terezijanski četrti. Zakonca, ki se med seboj pogovarjata v mandarinskem jeziku, sta februarja lani prevzela bar Twister in ga nazadnje preoblikovala v suši bar, ki hrano dostavlja tudi na dom. Tovrstni lokali, v katerih lahko mimogredepokusimo kako surovo ribico, so po celem svetu v modi, zlasti v velemestih, kot sta London in New York. Zamisel je imela prijazna Ye Shuang Shuang - Susanna: »Saj ni važno, ali smo Kitajci ali pa Japonci. Bistvo je, da so japonske jedi tačas zelo priljubljene.« Pobliže smo spoznali upravitelja in kuharja, hongkonškega Antonia. Ste se v Italiji ves čas ukvarjali z gostinstvom? Da. Tukaj kuham jaz, žena dela za pultom, v baru je zaposlenih vsega skupaj pet ljudi. Ali je to edini bar v Trstu, ki ga upravljajo kitajski državljani? Restavracij je kar nekaj, tudi japonske obstajajo, mi pa smo edini suši bar v pravem smislu besede. Sam pa rad kuham tudi italijanske jedi. Katera je vaša specialiteta? Testenine z ribami. Že deset let živite v Trstu. Kako se imate v tem mestu? Kar dobro. Omenili ste, da ste veliko potovali. Na podlagi vaših izkušenj, katere so po vašem dobre in slabe plati Trsta? Slabo je to, da je ogromno starostnikov in malo mladih. Slednjim pa mesto ponuja zelo malo. Je Trst dolgočasen? Rekel bi, da je star. Kaj pa je dobrega? Mmm ... nič mi ne pride na misel. Aha, veste kaj, Trst je podoben Hong Kongu, oba ležita med morjem in hribi. Je pa Trst mnogo manjši ... Glede na površino v resnici ni večje razlike. V Hong Kongu pa je življenje mnogo bolj kaotično, saj živi tam sedem milijonov ljudi. Kakšni pa so Tržačani v očeh kitajskega gostinca? Simpatični so, prijazni. Edino negativno je to, da jih zvečer moti glasna glasba ... Pa sva spet pri prvotnem pro- blemu: mesto je pač staro ... V baru imamo dovoljenje za predvajanje glasbe do 2. ure ponoči. Ampak še nikoli nismo prišli do 1. ure: še pred tem pokličejo sosedje policijo. Zanima me, kako gledate na kitajsko skupnost v Trstu. Splošen vtis, ki ga imajo Tržačani (a to bržkone velja za celo Italijo), je ta, da se kitajski priseljenci stežka integrirajo v krajevno družbo. Je sploh res, da se v glavnem družijo samo z rojaki? Ne, ne. Res je samo, da Kitajci večji del dneva delamo. A imamo redne stike z Italijani, Slovenci in vsemi ostalimi. Se kdaj vračate v Hong Kong? Enkrat na leto. Pogrešate vašo domovino? Da, pogrešam jo, a z internetom je vse skupaj lažje. Vsak dan govorim s sorodniki in jih gledam na ekranu. Kitajska je zdaj mnogo bližja. Lani je Peking gostil olimpijske igre in Kitajska je bila v središču svetovne pozornosti. Kako ste doživljali ta dogodek? Veseli smo bili, jasno. Vsi govorijo, da smo Kitajci zaprti, v resnici pa smo zelo odprti in smo to tudi dokazali. So olimpijske igre v tem smislu poskrbele za manjši zasuk? Nedvomno. Kako pa doživljate skokovit kitajski razvoj? Kitajska se je v zadnjih desetih letih popolnoma spremenila, nam v tujini ni lahko biti na tekočem. Vsakič, ko se po letu dni vrnem v domovino, je vse drugačno, stalno gradijo nove, zelo sodobne objekte. Kaj pa politika? Se tudi režim spreminja? Ne, politika ostaja nespremenjena. Aljoša Fonda Pesniški večer ob desetletnici Pri Piščancih bo nocoj pesniški večer, na katerem bodo razglasili zmagovalce natečaja za izvirno ljubezensko poezijo. Razpis je kot znano predstavilo Kulturno-športno društvo Rojanski Krpan, da bi tako proslavilo desetletnico svojega delovanja. Vabilu se je odzvalo okrog trideset pesnic in pesnikov različnih starosti. Med njimi so bili tako nadebudne romantične duše kot že uveljavljeni avtorji. Poezije je ocenjevala »nestrokovna« komisija, ki so jo sestavljali člani društvenega odbora, med večerom pa bo svoje preference izrazilo tudi občinstvo. Zmagovalca bodo torej nocoj razglasili na Pesniškem večeru s pogledom na Tržaški zaliv, ki bo od 20. ure dalje potekal na osmici družine Ferfoglia - pri Cesarici (Ul. Moreri 117). Uvodno misel bo podal pesnik Marko Kravos, poezije bo brala Vesna Hro-vatin, nastopil pa bo tudi trio Glasbene matice Zupančič-Škabar-Panizon. Dolinski dijaki v Rogaški Slatini Danes poteka v Rogaški Slatini 13. revija ljudskih pesmi, plesov in običajev Pika, poka pod goro, ki ga razpisujeta in prirejata Zavod Republike Slovenije za Šolstvo in I. osnovna šola Rogaška Slatina. Na razpis se je prijavila tudi Srednja šola Simona Gregorčiča iz Doline, ki je pod mentorstvom profesorice glasbene vzgoje Aleksandre Pertot in prof. Borisa Pangerca pripravila niz ljudskih pesmi iz Brega, ki se pojejo v okviru Majence v Dolini in postavljanja maja v Boljuncu. Dijaki bodo prikazali običaj prihoda parterjev in parterc na Gorico ob petju dolinske vaške himne »Na gorici na pla-cu«, zbrani okrog slikovite fotografske povečave maja pa bodo zapeli še »Barčco« in »In poglej«. V dvorani Kulturnega centra Rogaška Slatina se bo danes, med 10. in 17. uro v treh izmenah zvrstilo 51 skupin iz različnih krajev Slovenije iz vseh slovenskih pokrajin. Dijaki Srednje šole Simona Gregorčiča iz Doline zatopajo kot edina skupina iz naših krajev Slovence v Italiji. Svoj nastop bodo izvedli pod geslom »In poglej ... ljudske pesmi iz Brega.«. Nastop dolinskih dijakov na 13. reviji ljudskih pesmi, plesov in običajev Pika, poka pod goro sovpada z začetkom Majence v Dolini, kar daje gostovanju v Rogaški Slatini še poseben čar. NOVOST - Med 15. in 30. majem Glasbeni festival za otroke Kulturni dogodek pripravlja Casa della Musica - Dom glasbe, njegovo realizacijo pa je omogočila tržaška Trgovinska zbornica V Trstu bodo v drugi polovici maja na svoj račun prišli otroci, ki se bodo v družbi staršev lahko udeležili prve izvedbe glasbenega festivala za otroke. Kulturni dogodek pripravlja Casa della Musica - Dom glasbe, njegovo realizacijo pa je omogočila tržaška Trgovinska zbornica. Kulturno vsebino festivala, ki bo potekal med 15. in 30. majem, so organizatorji predstavili na včerajšnji novinarski konferenci, na kateri so poudarili, da je festival ukrojen po meri otrok in da jim bo poskusil glasbo približati na čim bolj neposreden način. Vincenzo Stera, eden od organizatorjev, je včeraj dejal, da ima festival dva pomembna cilja: omogočiti otrokom tesnejše povezave z glasbo ter širiti vzgojni in izobraževalni aspekt prireditve. Program bodo poleg koncertov sestavljale tudi ustvarjalne glasbene delavnice, festival pa se bo odvijal na različnih prizoriščih. Osrednji festivalski oder bo postavljen v avditoriju Doma glasbe, dogajalo pa se bo tudi v mestnem muzeju Schmidl, gledališču Ros-setti, na Postaji Rogers in na sedežu tržaškega Znanstvenega imaginarija, sam program pa bodo med drugimi oblikovali člani Komornega orkestra Furlanije Julijske krajine, glasbenega združenja Aurora En- Pri uresničitvi zanimive pobude sodeluje več ustanov kroma samble in člani Glasbene akademije in koralnega petja iz Trsta. Ob tem naj povemo še to, da so festivalski program prireditelji zastavili tako, da je vsaka prireditev namenjena določeni starostni skupini. Prvi bodo na svoj račun prišli otroci med drugim in šestim letom starosti, ki si bodo v petek, 15., in v soboto, 16. maja, lahko ogledali glasbeno predstavo La musica dello gnomo Mirtillo. Deželo palčka Mirtilla in njegov glasbeni svet bo oba dneva mogoče spoznavati ob 17. uri in ob 18.30. V nedeljo, 17. maja, bo nato gledališki muzej C. Schmidl gostil različne glasbenike, ki bodo obiskovalcem med šestim in desetim letom starosti približali najrazličnejše oblike zvokov in melodij. Festivalski program se bo nadaljeval v gledališču Rossetti, kjer bo v sredo, 20. maja, potekal koncert z naslovom I bambini per i bambini. Ob 16.30 in ob 18. uri bodo namreč na odru nastopili mladi pevci, ki obiskujejo zbor Akademije za glasbo in koralno petje v Trstu, koncert pa je namenjen otrokom od četrtega do desetega leta starosti. Skrbno pripravljen repertoar, namenjen vsem od četrtega leta starosti naprej, je pripravil tudi Komorni orkester Fur-lanije Julijske krajine, ki bo v četrtek, 21. maja, v gle- dališču Rossetti izvedel dva koncerta z naslovom Nel-la pancia del teatro con l'orchestra!. Prvi bo na sporedu ob 16.30, drugi pa ob 18. uri, poslušalci pa se bodo lahko popolnoma prepustili glasbi, glasbenikom in instrumentom, ki jih bodo lahko občudovali od blizu. Čudovita atmosfera se bo nadaljevala v soboto, 23. maja, ko bodo v avditoriju Doma glasbe izvedli predstavo, namenjeno najmlajšim. Malčki do drugega leta starosti bodo v družbi staršev lahko spoznavali nežne, usklajene, skrivnostne in magične zvoke, ob katerih bo mogoče tudi plesati. Ta predstava se bo dogajala ob 10. in 11. uri. V popoldanskih urah bo na isti lokaciji mogoče prisluhniti še koncertu Kids love jazz. Ta koncert, ki je namenjen otrokom od šestega leta dalje, bo na sporedu ob 17. uri in ob 18.30. Istega dne bo živahno tudi na Postaji Rogers, kjer bodo ob 10.30 in 11.30 izvedli glasbeno predstavo Pim pum pam. Ogled tega dogodka se priporoča otrokom med tretjim in petim letom starosti. V nedeljo, 24. maja, bodo v Hiši glasbe potekale nove glasbene delavnice, namenjene otrokom od prvega meseca do desetega leta starosti, program pa predvideva pet delavnic. V okviru teh delavnic bodo otroci glasbo doživljali z vsemi čutili, saj se bo med drugim glasbil mogoče tudi dotikati. Predzadnji festivalski dogodek se bo zgodil v četrtek, 28. maja, in sicer v avditoriju Doma glasbe, kjer bo mogoče sodelovati še pri eni glasbeni delavnici. Ta bo na sporedu ob 17. uri, namenjena pa je otrokom med sedmim in desetim letom starosti. Prva izvedba ambiciozno zastavljenega glasbenega festivala za otroke se bo sklenila v Znanstvenem imaginariju, kjer bo v soboto, 30. maja, in sicer ob 16.30, mogoče poslušati, opazovati, božati ... Ta bogat koledar prireditev bo popestrila še delavnica za pedagoško osebje, ki bo na sporedu jutri, 8. maja (ob 15.30 in ob 19. uri). V avditoriju Doma glasbe bo mogoče prisluhniti seminarju z naslovom Gesto, suono, movimento. Naj ob koncu še povemo, da so vse prireditve zastonj, vendar pa je treba poudariti, da je za vsako prireditev potrebno imeti vabilo, ki ga zainteresirani lahko dvignejo v tajništvu Doma glasbe - Casa della Musica v Ul. Capitelli št. 3 (Trg Cavana). (sč) / TRST Četrtek, 7. maja 2009 1 1 ŠOLSTVO - Državno tekmovanje za Evropski parlament mladih Dijaki liceja Prešeren • MV« imeli najboljši zagovor Osemčlanska ekipa se je od 23. do 26. aprila mudila v Volterri Med 23. in 26. aprilom se je osemčlanska delegacija Liceja Franceta Prešerna udeležila vsedržavnega tekmovanja za Evropski parlament mladih (European Youth Parliament-EYP) v Volterri v Toskani. Delegacijo so sestavljali David Požar (ambassador), Katarina Budin, Martin Juvan Kra-vos, Mateja Mezgec, Tjaša Oblak, Valentina Oblak in Carlo Venier v spremstvu prof. Barbare Lapornik , ki jim je sledila tudi pri pripravah in je bila obenem pobudnik in organizator te pomembne udeležbe. EYP je vseevropska organizacija, ki si prizadeva spodbujati pri višješolcih občutek pripadnosti projektu Evropske unije, spoznati njeno delovanje in se aktivno soočati s perečimi problematikami, kot so npr. ekonomska in socialna vprašanja ter integracija priseljencev. Sekcije ima v vsaki evropski državi, tudi v Italiji s sedežem v mestu Lucca. Italijansko sekcijo vodi širši odbor bivših tekmovalcev in zmagovalcev ter drugih organizatorjev, ki ga podpirajo mnoge bančne institucije ter uživa pokroviteljstvo senata, poslanske zbornice in predsednika republike. Odbor prireja letne državne selekcije, katerih zmagovalci se lahko udeležijo vseevropskega parlamen-ta-foruma mladih, ki se vsako leto vrši v drugi evropski državi. Da bi se lahko naša delegacija sploh udeležila državnega tekmovanja, je šola na predhodni selekciji predložila resolucijo v angleščini, francoščini in italijanščini v obliki pravega zakonodajnega postopka EU. Tako je bila med 60 sodelujočimi šolami izbrana v skupino 12 najboljših šol v Italiji. Na državnem tekmovanju pa so se tek- movalci spopadli z novo temo, o kateri so oblikovali novo resolucijo, ki so jo sicer sami zagovarjali tudi med tekmovanjem v Volterri. Prva resolucija je obravnavala krizo na Kavkazu, druga pa evropske posege v zvezi s priseljevanjem. Dijaki liceja Prešeren so tekmovali proti šolam iz Pordenona, Ferrare, Turina, Cunea, Lucche, Ferma, Pise, Rima, Tera-ma, Pattija in Caltanissette. Program je obsegal dva sklopa debat, teme pa so bile evropska zunanja politika do Iraka, evropskia investicijskia načrti v luči gospodarske krize, evropska zaposlitvena politika v odnosu do mladih generacij, evropska okoljska politika ter politika za izobrazbo in raziskovanje. Vsaka delegacija je lahko posegla v debato po točno določenih postopkih: o drugih resolucijah je smela vprašati informacije, sotekmovalcem je lahko postavljala opazke in izzive, pripravila je lahko celo kritiko ali zagovor ter neposredno odgovarjala na posege drugih delegacij. Pred vsakim pozivom je bilo treba s pomočjo posebnega razpoznavnega znaka obvestiti komisijo štirih predsednikov, dogajanju pa je sledila žirija šestih izvedencev, katere odločitve so bile brezprizivne. Urniki so bili res natrpani; skupine so namreč debatirale od 9. do 19. ure, vsaki debati pa je sledilo glasovanje. Ob tem je treba podčrtati, da je bila resolucija dijakov liceja Prešeren med redkimi, ki so bile sprejete s solidno večino glasov. Po celodnevnem zasedanju v mestnem gledališču so se vsi tekmovalci udeležili večerje v krajevnem zaporu, ki preko nudenja storitev skuša vključiti zapornike v družbo in svet dela. Čeprav niso zasedli prvega mesta, so se dijaki Liceja Franceta Prešerna po mnenju večine sotekmovalcev res izkazali Za vse tekmovalce in njihove spremljevalce je bila to življenjska izkušnja. Kako pa se je delegacija odrezala na tekmovanju? Žal ni zasedla prvega mesta, po mnenju večine sotekmovalcev pa so se prešernovci izkazali za res enotno, povezano, jezikovno zelo podkovano (debata je potekala v angleščini in francoščini) in strokovno temeljito pripravljeno ekipo, odbor pa jih je tudi pohvalil za najboljši zagovor. Priprava na EYP je zahtevala dolgo in poglobljeno delo. Med novembrom in aprilom so se sodelujoči večkrat srečali v popoldanskih urah, prebirali evropske dokumente in pisali točke resolucij. Medse so povabili tudi dr. Vero Oblak, ki je skupini orisala problematiko mladih priseljencev, in dr. Gorana Floridana, magistra ved o Evropi, ki je temeljito opisal zgodovino in spreminjanje Evrope ter poglede EU na razna vprašanja. Dijaki tržaškega liceja so svojo nadvse pozitivno izkušnjo zaokrožili s srečanjem z bivšim ministrom in politikom Giu-lianom Amatom in ostalimi izvedenci, ki so sestavljali t.i. odbor seniorjev. Ti so odgovarjali na vprašanja udeležencev in orisali bodoče izzive EU. Člani ekipe so se skupaj s prof. Lapornikovo strinjali, da je bila ta priložnost zelo poučna in zanimiva, saj je pomenila veliko obogatitev znanja na različnih področjih ter urjenje v govornih, organizacijskih in timskih spretnostih kot tudi v sposobnosti obvladovanja stresnih situacij. Delegacija liceja Prešeren je tudi izkoristila priložnost, da je ostale dijake in profesorje seznanila z delovanjem slovenskih šol v Italiji. REPENTABOR - Na cvetno nedeljo Pohod po domačih krajih Na pobudo Razvojnega združenja Repentabor V nedeljo, 5. aprila, je v organizaciji Razvojnega združenja Repentabor potekal zanimiv pohod na območju Repentabra, ki se ga je udeležilo veliko ljudi od blizu in daleč. Na pohodu, ki je trajal slabe tri ure, smo si ogledali številne naravne in kulturne znamenitosti območja, ki je do druge svetovne vojne pripadalo enotni občini Repentabor. Iz Vogelj smo se podali na italijansko stran Repentabra, kjer smo si ogledali najprej brezno Škarjica, ki je včasih vzbujalo pri otrocih veliko strahu. Pot nas je nato vodila skozi vas Col do območja, ki nosi ledinsko ime Glinca. Tu se nahajata obzidana štir-na in kal, ki sta v preteklosti predstavljala neprecenljiv vir vode. V neposredni bližini so nas s vso svojo mogočnostjo pozdravile Stene pod Ta-brom, sledil pa je manjši vzpon na Tabor, kjer se nahaja cerkvica, posvečena Blaženi Devici Mariji Vnebovzeti, ki je gotovo simbol tega območja. Z vrha se nam je odprl čudovit razgled proti vzhodu (kjer smo videli Nanos, Trnovski gozd, Vremščico, Slavnik) oziroma proti zahodu (na Tržaški zaliv in širše zaledje Trsta). Od tu nas je pot vodila preko zaselka Poklon do 472 metrov visokega Medvedjaka. Vzpetina, ki jo prečka slovensko-ita-lijanska meja, je poleg lepih razgledov poznana tudi po tem, da so na vrhu ostanki italijanske vojaške postojanke, ki je med drugo svetovno vojno služila kot protiletalska obramba bližnjega Trsta. Nadaljevali smo spet po slovenski strani, mimo številnih opuščenih in še vedno aktualnih kamnolomov. Ves čas nas je spremljala čudovita kraška pokrajina. Zaključni del tega čudovitega pohajkovanja pa je potekal skozi Vrhovlje, Dol in se končal zopet v Vogljah. Udeleženci so bili nad obiskanimi lepotami Repentabra zelo zadovoljni in so izrazili željo, da bi tak pohod postal tradicionalen. (dr) ŠKEDENJ - Izviren in občuten večer v krajevnem Ljudskem domu Zore Perello v organizaciji Edija Kanziana V znamenju odporništva in spomina Duhovnik Dušan Jakomin je predstavil lik kandidata za beatifikacijo Jakoba Ukmarja, filmski ustvarjalec Aljoša Žerjal pa svoj dokumentarec o Rižarni Dvoje spominov: Dušan Jakomin (levo) in Aljoša Žerjal kroma Prejšnji teden je v Škednju potekal izviren in občuten večer v znamenju odporništva in spomina. Kulturni animator Edi Kanzian je z neprofitnim društvom Il pane e le rose in milanskim mesečnikom Il calendario del popolo priredil srečanje z dvema znanima škedenjskima obrazoma, duhovnikom Dušanom Jakominom in filmskim avtorjem Aljošo Žerjalom. Lepo je bilo videti in poslušati oba skupaj s še drugimi gosti v gostoljubnem Ljudskem domu Zore Perello. Gospod Jakomin - prihodnji mesec bo praznoval šestdeset let duhovniškega posvečenja - je spregovoril o edinstvenem »oporekovalcu fašizmu« Jakobu Ukmar-ju v svojstvu dolgoletnega sodelavca in po-stulatorja za beatifikacijo velikega ške-denjskega duhovnika, ki ga je Boris Pahor označil kot pravšnjega zavetnika evropskih narodnih manjšin. Jakomin je prebral odlomek iz znane pridigeKrščansko sožitje med narodi, ki jo je Ukmar imel 31. maja 1931 ob sklepu šmarničnih pobožnosti. Govor je bil v italijanskem jeziku in namenjen večinskemu narodu, vernikom in preganjalcem manjšin. Ko so ga fašisti hoteli kaznovati, jim domači lekarnar, dalmatinski Italijan, ni dal ricinusovega olja, ker so mu povedali, da je za g. Ukmarja. V osvobojeni Istri pa je moral utrpeti še hujše udarce s strani lastnih rojakov. Aljoša Žerjal pa je prikazal svoj znameniti dokumentarec o Rižarni, ki ga je posnel konec 60.let. Kot otrok je videl v družinski gostilni ubijalce in poveljnike bližnjega taborišča smrti, »tistega z jeklenim kavljem na roki«, ki je citiran tudi v filmu, pretresljivem zaradi črnobelih se-kvenc in neretoričnih besed Megi Pepeu. Film je tudi v muzejih holokavsta v New Yorku in Tel Avivu. Ob otvoritvi večera je g. Jakomin kot izkušen novinar poskrbel za »scoop«: pokazal je črnobelo fotografijo, ki jo je prejel iz Kanade od neznanega pošiljatelja. Posneta naj bi bila decembra 1945 v Rižarni in prikazuje dva Škedenjca, garibal-dinca in povratnika iz Mauthausna, ob kupu človeškega pepela in predmetih, ki niso zgoreli: zaponkah, gumbih, svetih podobicah. S presunljivim pričevanjem se je oglasil tudi domačin Mario Colarich, ki se je kot desetleten otrok potikal po Rižarni v dneh takoj po osvoboditvi in se dobro spominja takratne prisotnosti raziskovalca De Henriqueza. Povsem uglašen kontrapunkt temu pričevanjskemu vzdušju sta predstavljala recitatorja Fabio Malusa in Liliana Saetti. Poznavalec Fabio Venturin je podal lep portret sodobnega glasbenika Luigija Nona, ki je uglasbil pisma na smrt obsojenih pripadnikov evropskega odporništva. Jakomin je povedal, da je na razpolago še nekaj izvodov omenjenega Uk-marjevega govora v slovenski in italijanski verziji, da pa razmišlja o ponatisu in prav bi bilo, da bi bil dosegljiv še na spletu. Žerjal pa je napovedal, da pripravlja obsežen zbornik o lastnem opusu. Res škoda, da se doslej ni nihče resno lotil dela izvirnega filmskega ustvarjalca, ki bi si ob vseh priznanjih zaslužil temeljito študijsko obravnavo, morda tudi kako diplomsko nalogo in pa zaokroženo življenjsko priznanje v matici. Davorin Devetak 12 Četrtek, 7. maja 2009 TRST / NABREŽINA - Razstava v kavarni Gruden Prebujanje Metke Erzar Njena dela bodo na ogled do avgusta - Ustvarjalka uporablja različna izrazna sredstva Od torka, 28. aprila je v nabre-žinski kavarni Gruden na ogled razstava umetnice Metke Erzar, ki nosi naslov Prebujanje. Avtorica, rojena v Ljubljani leta 1974, je po končani srednji šoli v Novi Gorici diplomirala na Akademiji likovne umetnosti v Benetkah. Je članica bodisi Društva likovnih umetnikov severne Primorske bodisi ZDLSU v Ljubljani. Od leta 1995 se je večkrat predstavila doma in v tujini, sodelovala je tudi na številnih skupinskih razstavah v Sloveniji, Italiji, Avstriji, Španiji, Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem. Ustvarjalka, ki živi in dela v Ozeljanu, se izraža na različnih področjih, kot so grafika, kiparstvo, slikarstvo in prostorne postavitve. Nabrežinsko razstavo sestavljajo dve grafiki, in sicer jedkanici, in devet slik srednjega in manjšega formata v mešani tehniki. Vse eksponate nedvomno označuje izredno prefinjeno kompozicijsko snovanje, v katerem se odseva tudi posebna ročna spretnost. Grafiki ležita na tradicionalni črno-be-li barvni osnovi, ostala dela pa izstopajo zaradi živih pastelnih tonalitet. Največja umetničina zasluga je toplina, saj gledalca neposredno zajameta občutka miru in miline. Zaslugo za to ima predvsem barvna podlaga v tehniki akrila, na kateri zasledimo tudi vnesene trakove blaga. Slikarsko površino bogati črtovje potegnjeno s tušem, ki s tankočutnostjo ustvari mrežo znakov. Črtno prepletanje iz čisto enostavnih oblik jedkanic se na platnih spremeni v bolj kompleksne kombinacije. Kljub enostavnosti lahko na njih prepoznamo motive narave. Na platnih zasledimo še reliefne podobe ptic, ki vsebujejo simbolično vrednost. Njihova belina lahko navaja na pojem svetlobe in čistosti. Ptico si lahko razlagamo kot dušo, avtorica je poudarila, da zanjo pomeni predvsem komunikacijo. Ta podoba se večkrat nahaja na nekakšnem navpičnem podstavku, v katerem se lahko skriva tudi smisel povezave med nebom in zemljo. V drugih primerih ptica leti. Metka Erzar je povedala, da se je podoba ptice postopoma razvila iz oblike čaše, ki se je dalje izoblikovala v plovilo. Poetiko Metke Er-zar označuje osebno doživljanje, odkrivanje in videnje sveta, ki gledalcu nudi svežo očarljivo pravljično pripoved. Razstava bo na ogled do avgusta. Štefan Turk Na desni sliki ustvarjalka na odprtju razstave, spodaj eno od razstavljenih del kroma Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 7. maja 2009 GIZELA Sonce vzide ob 5.44 in zatone ob 20.20 - Dolžina dneva 14.36 - Luna vzide ob 18.57 in zatone ob 4.23 Jutri, PETEK, 8. maja 2009 VIKTOR VREME VČERAJ: temperatura zraka 16,3 stopinje C, zračni tlak 1019,6 mb raste, brezvetrje, vlaga 63-odstotna, nebo spremenljivo, morje mirno, temperatura morja 14,8 stopinje C. čna od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino EI3 Lekarne Od ponedeljka, 4., do sobote, 9. maja 2009 Ul. Ginnastica 6 (040 772148), Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B (040 281256). Bazovica (040 9121294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 6, Naselje Sv. Sergija -Ul. Curiel 7/B, Trg Venezia 2. Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Venezia 2 (040 308248). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in prazni- AMBASCIATORI - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »X-Men, le origini«; 22.15 »Star Trek«. ARISTON - »3o Nododocefest - International Documentary Film Festival«. CINECITY - 16.00, 17.00, 18.05, 19.15, 20.10, 21.30, 22.15 »X-Men, le origi-ni«; 16.30, 19.00, 22.00 »State of play«; 16.10, 18.10, 20.05 »Hannah Montana - The movie; 19.45, 22.20 »Che - Guerriglia«; 20.00 »Che L'ar-gentino«; 20.00, 22.00 »Houdini -L'ultimo mago«; 16.00 »Le avventu-re del topino Desperaux«; 17.45, 22.25 »Fast & Furious«; 22.05 »Que-stione di cuore«; 16.05, 17.50 »Earth - La nostra terra«; 16.10, 18.05 »Mo-stri contro alieni«. FELLINI - 16.30, 20.00 »Mamma mia!«; 18.15, 21.45 »Questione di cuore«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Gli amici del Bar Margherita«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, učnim jezikom. Razpis je na ogled tudi na spletni strani Deželnega šolskega urada www.scuola.fvg.it in na posameznih šolah. Prošnjo za potrditev mora vložiti tudi učno osebje, ki je v omenjenih lestvicah vključeno pogojno, četudi še ni doseglo predvidenega naslova za polnopravno vključitev. Obrazci za vložitev prošenj so isti kot za vključitev v pokrajinske lestvice šol z italijanskim učnim jezikom in zainteresirani jih dobijo na spletni strani Ministrstva za šolstvo, univerzo in raziskovanje (www.pubblica.istruzione.it), na posameznih šolah in na Uradu za slovenske šole, ki je tudi na razpolago za morebitna pojasnila. Prošnje je treba oddati Uradu za slovenske šole (ul. S. Anastasio, 12) do petka, 22. maja. M Izleti 20.15, 22.15 »Lezioni d'amore«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »State of play«. KOPER - KOLOSEJ - 19.00, 21.20 »Stari, rad te imam«; 17.10, 19.10, 21.10 »Še enkrat 17«; 17.20, 19.30, 21.40 »Možje X na začetku: Wolverine«; 17.00 »Pošasti proti Nezem-ljanom«. NAZIONALE - Dvorana 1: 20.15, 22.15 »Gran Torino - italijanska verzija«; 14.00, 16.30, 19.00 21.30 »Gran Torino - angleška verzija«; Dvorana 2: 16.30 »Mostri contro alieni«; 18.00, 19.30, 21.00, 22.30 »Valerie, diario di una ninfomane«; Dvorana 3: 16.30, 18.20 »Hannah Montana: The mo-vie«; Dvorana 4: 16.30, 18.30, 20.30 »Generazione 1000 euro«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »X - Men le origini«; Dvorana 2: 18.00, 20.00 »Hanna Montana: The movie«; 22.00 »Hou-dini - L'ultimo mago«; Dvorana 3: 17.30, 19.50, 22.00 »State of play«; Dvorana 4: 17.30, 19.50, 22.10 »Che - Guerriglia«; Dvorana 5: 17.45 »Le avventure del topino Desperaux«; 20.20, 22.15 »Fast & Furious«. H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil v sredo, 22. aprila, na oglasni deski v ul. S. Anastasio 12, objavljen razpis za potrditev, vključitev in posodobitev pokrajinskih (nekdanjih permanentnih) lestvic učnega osebja šol s slovenskim PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi na pohod »Družne planinske poti«, v nedeljo, 10. maja. Skupaj z mladimi planinci se bomo udeležili tradicionalnega pohoda družne planinske poti v organizaciji SPD Gorica skupaj s PD Brda in CAI Gorizia. Podali se bomo na Malo goro in Kucelj pod vodstvom planinske skupine Kamnje pri PD Ajdovščina. Prijave zbiramo na sedežu društva do danes, 7. maja, ko se bomo ob 18. uri dogovorili o podrobnostih. Vabljeni mladi planinci, družine in posamezniki. Za organizacijo bo skrbela Lidija Vončina. PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU IN KROŽEK KRUT obveščata udeležence izleta v Kanalsko dolino v nedeljo, 10. maja, da je odhod avtobusa ob 7. uri s trga Oberdan izpred deželne palače, s postankom ob 7.10 na Opčinah, cesta 202, ob parkirišču nasproti bencinske črpalke. Prosimo za točnost. ZA IZLET PRIMORSKEGA DNEVNIKA - od 14. do 17. maja, je še nekaj prostih mest! Obisk Kumrovca -muzej Josipa Broza Tita, Husnjako-vo, najpomembnejše najdbišče prač-loveka, Stubica, kmečki upori, Zagreb in Samobor. Informacije na tel. št. 040-637025 (Adriatica). IZLET PRIMORSKEGA DNEVNIKA V ŠPANIJO: na tretji izmeni, 24.-31. maja, sta prosti še dve mesti. Informacije pri organizatorju potovanja, v agenciji Aurora. SINDIKAT SPI-CGIL IN KROŽEK AUSER za kraško območje vabita na izlet z ogledom deželnega akvarija Aris v občini Rivignano v soboto, 16. maja. Za vpis in podrobnejše informacije kličite na tel. št. 040-2024053 ali 040-327229 (g.a. Milič). SPDT organizira v nedeljo, 17. maja, avtobusni izlet na Krim (1107 m). Zbirališče ob 7.45 na trgu Oberdan in ob 8. uri pred hotelom Daneu na Opčinah, prihod predviden okoli 19. ure na zbirno mesto. Priporočamo primerno obutev in oblačila. Za informacije in prijave pokličite Katjo (338-5953515) ali Lauro (3487757442) ob večernih urah ali na naslov: mladinski@spdt.org. Še nekaj prostih mest. Vabljeni! SK BRDINA organizira v nedeljo, 7. junija, avtobusni izlet v Gardaland. Vpisovanje poteka na sedežu društva (Repentaborska ulica 38 - Opčine) vsak torek od 19.30 do 21. ure ter ob sobotah od 17. do 19. ure. Informacije: 347-5292058 ali 040-2171189. Vpisovanje se zaključi 26. maja. Vljudno vabljeni. KD O. ŽUPANČIČ obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Umbrijo (Spello, Spoleto, Norcia, Castelluccio in Val Nerina ter Orvieto) in obisk praznika »Vini nel mondo« od 30. maja do 2.junija 2009. Za prijave in informacije klicite na št. 340-3447695 po 19. uri (Tamara). PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC prireja v nedeljo, 7. junija, izlet v Dobrovo - Goriška Brda ob priliki praznika češenj. Odhod ob 8. uri iz glavnega trga v Boljuncu. Podrobnejše informacije v klubu ali na tel. št. 040228050. 0 Prireditve KŠD ROJANSKI KRPAN vabi danes, 7. maja, na razglasitev zmagovalcev pesniškega natečaja ob 10-letnici delovanja. Večer ljubezenske poezije bo ob 20. uri na osmici družine Ferfoglia - pri Cesarici (Ul. Moreri 117). GALERIJA MILKO BAMBIČ s prispevkom Tržaške pokrajine vabi na odprtje razstave »Kamni, zidovi in hiše, trate, steze in rastje na Planoti« slikarke Mirelle Schott Sbisa v soboto, 9. maja, ob 19.30. Predstavila jo bo mag. Jasna Merku. Glasba: Teodora Tommasi - sladka flavta in Carlo Tommasi - klavir. Razstava bo odprta do 28. maja, od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 17. do 19. ure, na Opčinah (Proseška ul. 131). AVALON - Poti umetnosti & wellness-a (Briščiki) vabi na ogled likovne razstave »Barve dobrega počutja« slikarke Luise Milano Rustja. Razstava bo na ogled vsak dan do 17. maja od 9. do 21. ure. SKD BARKOVLJE- Ul. Bonafata 6, prireja v petek, 22. maja, koncert mešanega mladinskega zbora Trst, ki ga vodi Aleksandra Pertot. Začetek ob 20.30. Vljudno vabljeni. Mali oglasi MLAD IN RESEN FANT nujno išče katerokoli zaposlitev. Izkušnje ima kot tiskar in grafik. Tel. 040-773440. NA PADRIČAH SE JE IZGUBIL golden retriver svetle barve. Star je 4 mesece in sliši na ime Kora. Nosi ovratnico rdeče barve z belimi srčki. Poštenemu najditelju gre nagrada. Tel. 338-4997501 ali 339-1077589. POŠTENA IN DELAVNA GOSPA išče enkrat tedensko delo za likanje in kot hišna pomočnica. Klicati v večernih urah na tel. št. 040-200930. PRODAM izložbe in hladilnike za trgovino jestvin. Poklicati na tel. št.: 333-3655055. PRODAM ford fiesta, 1.400 diesel, 3 vrata, letnik 2004, prevoženih 48.000 km, full optional. Cena: 6.000 evrov. Tel. 040-200069 ali 328-4286064. PRODAM otroške copatke št. 24, primerne za Kraško ohcet, popolnoma nove, za 15,00 evrov. Tel. 3298012528. V BOLJUNCU na placu dajemo v najem večnamenski prostor. Tel. 3483667766. S Poslovni oglasi TERMO-INŠTALATERSKO PODJETJE IŠČE izkušenega delavca/ko. Tel. 348-7373284 [d Osmice CESARJEVI so odprli osmico v Saležu 24. Toplo vas vabimo na prigrizek in domačo kapljico. Tel. 040-2296058. DREJČE FERFOLJA ima odprto osmico v Doberdobu. Tel. št.: 0481-78377. FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni! Tel. 040-299442. KMETIJA KOMAR je v Logu odprla osmico. Poleg točenega in stekle-ničenega vina nudi domač prašičji prigrizek. Tel. 040-380749. Vabljeni! KMETIJA KRALJIČ ima odprto osmico v Prebenegu. Na razpolago so tudi mlade kokoši. Tel. 040-232577 MARIO IN ONDINA sta odprla osmico v Samatorci 17. Tel. 040-229449. MARIO PAHOR je odprl osmico v Jam-ljah. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Tel. 0481-419956. NA KONTOVELU- Kamence je odprta osmica. Vabljeni! OSMICA PRI PIŠČANCIH: Silvano Ferluga vabi na domačo kapljico. OSMICO je odprl Stanko Milič v Zgo-niku 34. OSMICO je odprl Škerk v Praprotu. Tel. 040-200156. OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. Nudimo domač prigrizek. Tel. 040-327240. OSMICO sta v Medji vasi odprla Paolo in Robi. Točita belo in črno vidno ter nudita domač prigrizek. Tel. 040 - 208726. SALOMON v Rupi je odprl osmico. Tel. 0481-882230. ŠUBER ima odprto osmico na Opči-nah. / TRST Četrtek, l. maja 2009 13 53. občinska razstava vin in 12. razstava ekstradeviškega pj oljčnega olja DANES - četrtek 7. maja 20.00 otvoritev razstave "Umetnost med sanjamiinrealnosljo" Eugenia Pancrazija v cerkvici Sv. Martina 20.00-23.00 ljudsko ocenjevanje vin v Mladinskem krožku petek 8. maja 18.00 odprtje kioskov in otvoritev razstave ročnih del otrok iz vrtcev in osnovnih šol iz občine Dolina, vprostorih Mladinskega krožka 19.30 otvoritevfotografske razstave "Kar sev predalih skriva" v dvorani SKD Valentin Vodnik 20.00 otvoritev razstave "Veselo srce in pridne roke" Danile Tuljak v galeriji Torkla 20.30 otvoritev razstave "Tempus fugit" patchwork izdelkov Vilme Orel in Rossane Ramani na domačiji zraven galerije Torkla Od21.00 ure dalje koncert skupin "Trio Rio Abbazia Show" in "Makako Jump" sobota 9. maja 17.00 18.00 18.30 odprtje kioskov parada starodobnih vozil odprtje in nagrajevanje 53. občinske razstave domačih vin in 12. razstave ekstradeviškega oljčnega olja z glasbeno točko pihalnega orkestra Breg iz Doline Od20.30 dalje slovesno postavljanje maja nedelja 10. maja 16.00 odprtje kioskov 17.00 koncert Pihalnega orkestra iz Metlike 18.00 nastop folklorne skupine "Stu Ledi" 19.00 prihodparteijevinpartercnaGorico 20.00 ples z ansamblom "Primorski Fantje " ponedeljek 11. mqa 18.00 odprtje kioskov 21.00 koncert glasbenih skupin "Six Pack", "Grinders" in "Snifferson Family" torek 12. maja 18.00 nastop pihalnega orkestra Breg iz Doline 19.00 slovesno podiranje maja Čestitke Naša prijateljica Irina mami je postala, svojega MANUELA je dobila in z Andrejem se ga je v torek veselila. Ob dogodku tem posebnem smo veseli tudi mi, zato vsa klapa vam želi mnogo sreče za vse tri. IRINA!!! Pomlad spet nas s cvetjem je vse obdarila, najlepše pa tebi se je nasmehnila. Sinka MANUELA si ti Andreju podarila in cela ekipa se je razveselila. Naj sreča bo vaju brez mej in brez dna, čestitamo vam iz vsega srca. Bum Bum Lady. V Dragi je sonce zasijalo, ker na svet je malo dete zakričalo. Z Irino in Andrejem se veselimo tudi mi in vso srečo sinčku MANUELU želimo vsi. Tvoje soigralke odbojke Brega. Ob rojstvu malega IVANA iskreno čestitamo mami Moniki in očetu Maksu, novorojenčku pa želimo veliko sreče v življenju. Vsi pri SKD Krasno polje Gročana, Pesek in Draga. Ob rojstvu sinčka IVANA pošiljamo Moniki, Maksiju in nonotom najlepša voščila in čestitke. Vsi iz Lo-njerja in Trebč. Z nono Natašo in nonotom Vinkom se veselimo ob rojstvu malega JA-ŠA. Mamici Tini in očku Devanu iskreno čestitamo, novorojenčku pa želimo mnogo zdravih in srečnih dni. Milka, Giuliana in Marisa z druži- Včeraj, ó. maja 2009, se je Petra rodila in vseh nas razveselila! Mamici Zorki in tatku Dejanu čestitamo, novorojenki pa želimo veliko srečnih in radostnih dni. Presrečni nonoti Elvira, Sonja in Giani, teta Jana s Petrom in stric Iztok Dobrodošla Petra! Želimo ti obilo zdravja, sreče in uspehov, novopečeni mamici Zorki in očku Dejanu pa kar nekaj neprespanih noči! Prijatelji □ Obvestila 60-LETNIKI DOLINSKE OBČINE gremo konec junija na dvodnevni izlet v Salzburg. Če tudi ti iz Trsta ali s Krasa hočeš na drugačen način praznovati letošnji Jubilej, pridruži se nam! Telefoniraj na tel. št.: 040-228647 (Klara), 040-228462 (Sonja) ali 3356434129 (Vojko). POLETNI CENTER PIKAPOLONICA -Šc Melanie Klein in Slovenska pro-sveta obveščata, da se bo poletni center, namenjen otrokom od 2. do 10. leta, odvijal od 6. julija do 28. avgusta, v prostorih otroškega vrtca U. Vrabec v Bazovici. Vpisovanje je možno vsako soboto od 2. maja do 20. junija, med 16. in 18. uro, v ul. Cicerone 8 ali po internetu. Info: tel. 328-4559414, www.melanieklein.org. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal danes, 7. maja, ob 20. uri na svojem sedežu (Prosek 159). SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga vabi na 5. redni občni zbor, ki bo danes, 7. maja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v prostorih srenjske hiše v Gročani z naslednjim dnevnim redom: izvolitev delovnega predsedstva; poročilo o dejavnosti za leto 2008 in odobritev obračuna za leto 2008; program dejavnosti in predračun za leto 2009; razno. AUSER ZA KRAŠKO OBMOČJE vabi na srečanje na temo »Fizična aktivnost v naravi«, ki se bo odvijalo v petek, 8. maja, s pričetkom ob 18. uri v prostorih »Kamnarske hiše« Igo Gruden v Nabrežini. Predaval bo zdravnik in profesor anatomije na tržaški univerzi Fulvio Bratina. JUS NABREŽINA vabi vse člane na redni občni zbor v drugem sklicanju v petek, 8. maja, ob 20. uri v župnijski dvorani v Nabrežini. UČITELJI IN VZGOJITELJICE didaktičnega ravnateljstva Dolina vabijo na razstavo ročnih del na Majenci v Mladinskem krožku v Dolini od 8. do 12. maja. Razstava bo odprta s sledečim urnikom: petek in ponedeljek od 18. do 22. ure, sobota od 18. do 24. ure , nedelja od 16. do 22. ure ter v torek od 17. do 19. ure. V POČASTITEV EVROPSKEGA DNE -64. obletnice zmage nad nacifašiz-mom, bo Generalni konzul Republike Srbije v Trstu v petek, 8. maja, položil vence na spomenike padlih borcev NOVJ po sledečem razporedu: Trst - (bivše) vojaško pokopališče pri Sv. Ani ob 9. uri, Opčine - pokopališče ob 9.45, Bazovica - pokopališče ob 10.30, Dolina - Spominski park ob 11.15. 75-LETNIKI s Proseka, Gabrovca in Kontovela vabijo vse soletnike na srečanje prvega sestanka v soboto, 9. maja, ob 19.30 v društveni gostilni na Proseku. FUNDACIJA ELIC - USTVARJALNA MAVRICA: kreativne delavnice za otroke (okvirno) od 6. do 12. leta starosti. V igri, z ustvarjanjem preko opazovanja, glasbe, telesnega izražanja in ročnega oblikovanja bodo otroci odkrili pomembnost našega odnosa z okoljem, od 16. do 18. ure, v soboto, 9. maja - Umetnost v listu; v nedeljo, 10. maja - Barvane note; na sedežu Fundacije ELIC, ul. Mazzini št.30, 5.nadstropje. Za informacije pokličite tel. št.: 040-390823 ali 333-478293, tudi leoelca@tin.it. OBČINA ZGONIK - ENOTNI OBČINSKI ODBOR ZA PROSLAVO 64-LETNICE OSVOBODITVE vabi v soboto, 9. maja, na »Nočni pohod mimo spomenikov padlim v NOB iz Samatorce v Zgonik v organizaciji AŠD Kras (zbirališče ob 19. uri pri vaškem spomeniku v Samatorci) ; v nedeljo, 10. maja, ob 11. uri, pred spomenikom padlim v Zgoniku »Osrednja proslava«. Sodelujejo MePZ Rdeča zvezda - Devin, šoli 1. maj 1945 in L. Kokoravec - Gorazd, taborniki RMV, Godbeno društvo Prosek. Govorila bosta poslanec RS Miroslav Klun in župan občine Milje Nerio Nesladek. SOCIALNO SKRBSTVO občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor, ter Zadruga »La Quercia«, v sodelovanju s KRD »Dom Briščiki«, organizirajo v mali dvorani zgoraj omenjenega društva, v Briščikih 77 (Občina Zgonik) v soboto, 9. maja, od 15.30 dalje, »Delavnico slikanja na steklo« za otroke, ki obiskujejo vrtce in osnovne šole, bivajoče na teritoriju zgoraj navedenih občin. Prost vstop. Vsi toplo vabljeni! TEČAJ NORDIJSKE HOJE SPDT organizira tečaj Nordijske hoje, ki bo v sobotah 9., 16. in 23. maja, od 15.30 do 17.30 ure in bo vseboval pravilno tehniko hoje v naravi s pomočjo palic. Za prijave in informacije pokličite na tel. 040/220155 (Livio). TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da je v soboto, 9. maja, ob 8.30 odhod avtobusa iz Padrič za nastop na proslavi v Lo-kovcu. V torek, 12. maja, ob 20.45 redna pevska vaja. 11. USTVARJALNA DELAVNICA ZSKD bo letos potekala v Mladinskem hotelu v Pliskovici od nedelje, 23. avgusta, do petka, 28. avgusta. Informacije in prijave: Zveza slovenskih kulturnih društev, ul. San Francesco 20 (II. nad.), tel.: 040-635626, fax: 040635628, e-mail: trst@zskd.org, www.zskd.eu NORDIJSKA HOJA- SKD IGO GRUDEN vabi v soboto, 9. maja, ob 8.30 in v nedeljo, 10. maja, ob 9. uri na začetni tečaj z izposojo palic. Start pred društvom v Nabrežini. Vpis in info.: 349-6483822 ali 040-200620 (Mileva). SKLAD MITJA ČUK organizira kratke tečaje slovenskega jezika z izkušeno profesorico slovenščine (slovenščina za Italijane, začetna stopnja in nadaljevalna stopnja in izpolnjevanje v materinščini, pravopis in pisanje prošenj,...). Tečaj traja 12 ur, po dogovoru jih razporedimo v dva ali tri dni. Termini so predvideni v drugi polovici maja in v prvi polovici junija. Informacije po telefonu: 040-212289. Tečaje bomo organizirali, če bodo vpisani vsaj štirje tečajniki. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 11. maja, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, v Trstu, na srečanje z naslovom »Biti kristjan - pričevalec v današnjem svetu«. P. dr. Andrej Šegula bo v svojem predavanju spregovoril o življenju kristjana v današnjem svetu. Začetek ob 20.30. KRUT v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico vabi na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, ki bo v ponedeljek, 11. maja, ob 16. uri na sedežu, ul. Cicerone 8. Dodatne informacije na Krut-u, tel. 040-360072. SKD VIGRED IN DRUŠTVO KRAŠKA HARMONIKA vabita v Štalco v Šem-polaju, v ponedeljek, 11. maja, ob 20.30 na kulturni večer »Diatonična harmonika med nami« in na predstavitev knjige Zorana Lupinca »Zbirka Skladb za diatonično harmoniko«. Knjigo bo ob prisotnosti avtorja predstavil radijski urednik in publicist Aleksi Jercog. Na kulturnem večeru sodelujejo še: etnomuzikolog Emil Zonta in harmonikarji društva Kraška harmonika. V Štalci je na ogled razstava »Hommage Kosovelu«, v organizaciji KD za umetnost Kons. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV prireja v ponedeljek, 11. maja, ob 17. uri v dvorani Baroncini zavarovalnice Generali v ul. Trento 8 predavanje na temo »Potovati je lepo in tudi koristno za zdravje«. Predavala bosta naš predsednik Marino Vocci ter pisatelj prof. Ulderico Bernardi. Vabljeni so vsi! JUS KONTOVEL obvešča, da bo redni občni zbor v sredo, 13. maja, ob 20.30 v telovadnici na Kontovelu. SKD VIGRED, razvojno društvo Pliska in KD Tomaj vabijo na »Kosovelov večer 2009«, v sredo, 13. maja ob 20. uri v KD v Tomaju. Sodelujejo: Otroška pevska skupina in Mladinska glasbena skupina Vigred, učenci OŠ Duto-vlje - podružnica Tomaj in Stanko Gruden, recitatorke SKD Vigred. OBČINA DEVIN-NABREŽINA obvešča, da so začele vpisovanja v občinske otroške jasli K. Štrekelj v Sesljanu za šolsko leto 2009/2010. Obrazci za vpis so na razpolago v Uradu za šolstvo v Občinski knjižnici v Nabrežini št. 102. Prošnje morajo biti predložene občinskemu Uradu za protokol - Na-brežina Kamnolomi 25 - najkasneje do petka, 15. maja, do 12. ure. Za podrobnejše informacije se zainteresirani starši lahko obrnejo na Urad za šolstvo, tel. št.: 040-2017375. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM prireja tradicionalno »Zaključno prireditev« v soboto, 16. maja, ob 20.30 v telovadnici Ervatti pri Briščikih. Na sporedu bodo navijaške točke in prikaz musicala »Alica v čudežni deželi«. Toplo vabljeni! SKD BARKOVLJE prireja tečaj »Sprehod in komuniciranje s kamni«, ki ga bo vodila gospa Elisa Barbierato. V soboto, 16. maja, sprehod ob Soči in zbiranje kamnov. V ponedeljek, 18. in 25. maja delo s kamni. Vse informacije nudimo na tel. št. 338-7845845. ZSKD sklicuje 43. redni občni zbor, ki bo potekal v soboto, 16. maja, v dvorani Zadružne kraške banke na Op-činah (TS), ul. Ricreatorio 2, ob 14.30 v prvem in ob 15. uri v drugem sklicanju, po naslednjem dnevnem redu: otvoritev občnega zbora in namestitev delovnega predsedstva, predsedniško poročilo, blagajniško poročilo, poročilo nadzornega odbora, razprava, odobritev bilanc in sprememb pravilnika, razno. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo letošnje poletno središče »Kratkohlač-nik 2009« v otroškem vrtcu na Pro-seku od 6. do 31. julija, od 8. do 17. ure. Informacije in vpisi do 25. maja, na tel. št.: 040-212289, v jutranjih urah. UPRAVA OBČINE DEVIN NABREŽINA prireja julija in avgusta poletno središče za otroke, ki obiskujejo otroški vrtec in osnovno šolo. Prijavnice so na razpolago v občinskem Uradu za šolstvo v občinski knjižnici v Nabrežini št.102. Izpolnjeno prijavnico je treba oddati v zgoraj omenjenih uradih do petka, 29. maja. Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na Urad za šolstvo, tel. št.: 040-2017370. ZSŠDI razpisuje likovni natečaj namenjen učencem osnovnih, ter literarni natečaj namenjen dijakom nižjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na temo športa z naslovom »Drobci iz športnega sveta 2009«. Najboljši prispevki bodo objavljeni v letnem Zborniku slovenskega športa v Italiji, avtorji del in njihovi mentorji pa bodo ob predstavitvi Zbornika tudi nagrajeni. Rok za predstavitev prispevkov zapade 5. junija 2009. Podrobnejše informacije na www.zssdi.it. XI FESTIVAL KITARE KRAS v sodelovanju z Glasbeno matico in s SKD Primorec vabi na delavnico »Easy guitar«, ki bo potekala od 15. do 19. junija v Ljudskem domu v Trebčah. Delavnice se lahko udeležijo otroci od 6. leta dalje, ki si želijo kreativnega druženja. Vodja delavnice Dario Viviani bo uvajal začetnike in glasbenike, ki že obvladajo kak instrument v igranje na kitaro in spoznavanje angleškega jezika s pomočjo petja, likovnega in gledališkega ustvarjanja. Rok za prijave zapade 7. junija. Prijavnica in informacije na www.guitarfestival-slo.net. NABREŽINSKA KLAPA LETNIKA 1944 vabi zainteresirane soletnike na izlet v Opatijo in Rabac v soboto, 13. junija. Prijave, informacije in rezervacije na tel. št. 040-299220 (Monica), 347-1632273 (Clara) in 339-8161633 (Marjuča). TPKSIRENA IN ZSŠDI organizirata poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 18. leta starosti. Nudimo teorične in praktične tečaje v razred u Optimist in Laser. Potrebna pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Datumi tečajev Optimist za otroke od 6 do 11 let, urnik od ponedeljka do petka od 7.45 do 17. ure. 1. tečaj: od 15. do 26. junija; 2. tečaj: od 29. junija do 10. julija; 3. tečaj: od 13. do 24. julija; 4. tečaj: od 27. do 31. julija. Datumi tečaja Europa-Laser za otroke od 12 do 18 let, urnik od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, od 6. do 17. julija. Vpisovanje: najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Info v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32 ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ure, tel. 040-422696, e-mail: tpkcntsirena@libero.it. Prispevki Namesto cvetja na grob Milke Doljak daruje Just Fabjan 30,00 evrov za balinarski odsek AŠK Kras. V spomin na drago Bruno Zudek, prijateljico pri telovadbi, darujeta Bian-ka in Lidia 20,00 evrov za Mladinski pevski zbor Tončka Čok. Namesto cvetja na grob Roze Grgič daruje Marija Guštin 20,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na drago mamo Francko Paulina vd. Gruden daruje Armando z ženo Marto 20,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Francko Paulina vd. Gruden daruje sin Armando z ženo Marto 30,00 evrov za šempolajsko cerkev. V spomin na drago mamo darujeta Armando in Marta 30,00 evrov za cerkveni pevski zbor v Šempolaju. V spomin na Francko Paulina darujejo družina Šemec 20,00, Lenčka z družino 20,00 evrov in Elizabeta z družino 20,00 evrov za cerkveni pevski zbor v Šempolaju. Namesto cvetja na grob sovaščanke Francke Paulina darujejo Albina Vrabec 20,00 evrov in družina Adamič 15,00 evrov za cvetje v šempolajski cerkvi. t Mirno je v Gospodu zaspala naša ljuba mama in nona Justina Sedmak vd. Cibic Za njo žalujejo hčerka Majda in sin Milko z družinama, svakinja Anica ter svaka Boris in Ivan z družinama, nečaki in ostalo sorodstvo Pogreb drage pokojnice bo v petek, 8. maja, ob 10.00 uri iz hiše žalosti na Pro-seku v domačo cerkev. Prosek, 7. maja 2009 Kraško pogrebno podjetje Lipa Draga nona, ostala boš vedno v naših srcih! Kristjan, David, Jadranka, Iztok in Alenka Zadnji poljubček pranoni Mirko Kot je mirno živela, tako je tiho odšla naša draga teta Jušta. Ostali nam boste v trajnem spominu Rado, Marijan, Arjana, Damir, Zdenka, Mira, Dean in Tajčka Veri, Gregorju in svojcem izrekamo sožalje ob izgubi očeta in nonota BOGDANA CREVATINA. Pihalni orkester Ricmanje Ob izgubi drage sestre KRISTINE LOVRIHA izreka iskreno sožalje bratu Darjotu in prizadeti družini moški pevski zbor V. Vodnik 1 4 Četrtek, 7. maja 2009 KULTURA / NARODNI DOM - Predstavili knjigo Alekseja Kalca Tržaško prebivalstvo v 18. stoletju Priseljevanje je bilo osnova družbenega razvoja Trsta Dunaj ga je izbral kot glavno pristanišče in spodbujal prihod ljudi iz širšega zaledja TRST - Razvoj Trsta iz ribiškega naselja v veliko pristanišče in s tem povezanim priseljevanjem, ki je bistveno spremenilo družbeno podobo mesta je glavna tema knjige zgodovinarja Alekseja Kalca Tržaško prebivalstvo v 18. stoletju. Publikacija je sad dolgoletnega truda in raziskovalnega dela, pri katerem se je avtor naslanjal pretežno na cerkvene registre in policijske vire, na podlagi katerih so takrat nadzorovali nove prišleke in njihovo dejavnost. Nastala je tako zgodovinska slika Trsta, kot je doslej še nismo imeli, saj so zadevne študije slonele v glavnem na političnem dogajanju. Zdaj je Kalc na osnovi podatkov o demografskih spremembah in drugih dinamikah prikazal, kako se je mesto silovito razvilo s spodbujanjem priseljevanja. Skoraj polovica priseljencev v 18. in 19. stoletju pa je bilo slovensko govorečih oz. z območja današnje Slovenije. Knjigo so ob prisotnosti avtorja predstavili včeraj popoldne v Narodnem domu, po uvodu ravnatelja Narodne in študijske knjižnice v Trstu Milana Pahorja pa je o njej podrobno govorila zgodovinarka Marta Verginella. Kalc je predvsem analiziral priseljevanje v Trst, ko ga je Dunaj izbral kot glavno pristanišče in v ta namen uvedel vrsto privilegijev in svoboščin. Nastalo je emporialno mesto, ki je privabljalo vse več ljudi, tudi zahvaljujoč se politiki priseljevanja, ki so jo izvajale oblasti. Kalc v tem smislu ne jemlje v poštev političnih odnosov, ampak kako je Dunaj spodbujal prihod novih ljudi. Od teh je bil velik delež, skoraj V Narodnem domu so včeraj predstavili knjigo Alekseja Kalca (prvi z leve) Tržaško prebivalstvo v 18. stoletju. Na sredi zgodovinarka Marta Verginella, desno ravnatelj NŠK Milan Pahor kroma polovica, iz slovenskega zaledja. Verginel-la je ocenila, da je to izvrstna zgodovinska študija in ena izmed najpomembnejših monografij o urbanizaciji. Kalc je namreč svoje delo opravil primerjalno s sorodnimi so-cialno-demografskimi raziskavami o drugih evropskih mestih, katerih tudi ni veliko. O načinu spodbujanja priseljevanja je govoril tudi sam Kalc. Oblasti se tega niso lotile le s pomočjo zakonov, temveč tudi na ozemlju. Spodbujale so in nadzorovale priseljevanje, ko je to bilo delovno in koristno družbi ter v skladu s tipologijo prebivalstva. Niso pa dovolile, da se razširjajo ljudje, ki so nameravali služiti ilegalno, berači itd. Trst se je na ta način kmalu spremenil (do- volj je pomisliti, da se je število prebivalcev v 18. stoletju povečalo s 5 tisoč na 25 tisoč) in postal velik urbani pol, kakršnega poznamo še danes. Knjiga je zato pomembno raziskovalno delo, ki bi ga kazalo čim prej prevesti v italijanščino, kot je na to opozorila tudi Marta Verginella. A.G. Umrl Klavdij Zornik V 99. letu starosti je umrl akademski slikar in pedagog Klavdij Zornik. Zornik (1910) je diplomiral leta 1938 na akademiji v Zagrebu in pozneje učil risanje na mariborski meščanski šoli, dokler ni bil izgnan v Bosno in Hercegovino. Leta 2005 je prejel zlati red za zasluge za življenjsko delo na področju kulture. Po izgnanstvu iz Slovenije je leta 1942 poučeval v Varaždinu, od leta 1943 pa je delal v kulturno-prosvetnih oddelkih armadnih štabov. Po vojni se je vrnil v Slovenijo, kjer je od leta 1959 učil na gimnaziji v Ljubljani, med leti 1957-75 pa je predaval metodiko na likovni akademiji, od leta 1972 kot redni profesor. Zornik je pred štirimi leti prejel zlati red za zasluge za življenjsko delo na področju kulture in prispevek k modernizmu v slovenskem slikarstvu. Svoj ustvarjalni vrh je Zornik dosegel v 50-letih, in sicer s figuralnim slikarstvom, oprtim na izročilo predvojnega hrvaškega ekspresionizma. Magično ekspresivnost odreve-nelih figur, ki je vidna pri delu Mati iz leta 1955, je stopnjeval s svetlobnimi kontrastom barvnih nanosov. Motivno je črpal iz spominov na partizanstvo, sicer pa je bil osredotočen na simbolično dojemanje vsakdanjosti, zlasti kmečkega življenja. Slikal je tudi krajine, portrete in tihožitja. Teoretična spoznanja je strnil v univerzitetnih skriptah o likovnem pouku in njegovi metodiki ter o likovni umetnosti. (STA) GORICA - Knjiga ob 18.03 Drugo v nizu srečanj posvečeno filozofu Carlu Michelstaedterju Na goriški železniški postaji je tri zaporedne četrtke potekal niz srečanj s pisatelji, naslovljen Knjiga ob 18.03. Pobudnik niza je goriško pokrajinsko podjetje za javne prevoze APT, ki želi poleg prevozov nuditi mladim tudi kulturne vsebine, za organizacijo pa so zgledno poskrbeli študentje univerzitetne smeri odnosov z javnostmi na goriškem sedežu videmske univerze, ki jih koordinira docentka Renata Kodilja. Izkazalo se je, da je bila njihova promocijska kampanja zelo učinkovita - mesto so preplavili z rumenimi samolepilnimi lističi z informacijami o posameznih predstavitvah -, saj je bila udeležba na srečanjih vedno množična. Na drugem izmed treh srečanj v dvorani postaje, ki ga je vodil režiser Rodolfo Bi-satti, sta sodelovala Paolo Magris in Marcello Crea, ki sta pri založniški hiši Garzanti izdala gledališko dramo »Come fosse l'ulti-mo«. Posvečena je filozofu Carlo Michel-staedterju, čigar stoletnico smrti bo Gorica proslavljala v prihodnjem letu. Na goriški knjižni predstavitvi sta avtorja izrazila željo, da bi njegovo življenjsko delo, ki je v tujini veliko bolj cenjeno kakor pri nas, prestavila na veliko platno in tako ustvarila film, ki bo v kinodvorane privabil predvsem mla- do publiko. O tem je za Primorski dnevnik podrobneje spregovoril igralec Marcello Crea, ki je uprizarjanju filozofa in njegovemu delu posvetil lep del svoje gledališke in pisateljske kariere. Od kod izvira tvoja ljubezen za Mic-haelstadterja? Pred mnogimi leti sem v predstavi »II peso al gancio« odigral vlogo Carla Mic-helstadterja. Ko sem se vživel v igro, ki jo je produciralo Stalno gledališče FJK, sem se zavedel, da imam mnogo skupnih točk s to veliko osebnostjo preteklosti in sem se nad njim popolnoma navdušil. Zato sem se odločil, da bom v gledališču uprizoril njegove originalne spise. Pri tem mi je celo uspelo pro-ducirati in odigrati njegovo vlogo v 50-mi-nutni televizijski oddaji z naslovom »Uno strumento per una voce sola«. Oddajo je za Rai 3 režiral Nereo Zeper. Življenjska naključja so me nato privedla do tega, da se s Carlom nisva nehala srečevati. Kako sta se srečala s Paolom Ma-grisom? Od kod navdih, da sta skupno celo izdala knjigo za priznano založbo Gar-zanti? Paolo Magris je prišel v Salo Bartoli v tržaškem gledališču Rossetti, ko sem odigral performanso o Carlu Michelstadterju. Spo- Morda bo Michelstaedterju po knjigi posvečen tudi film bumbaca minjam se, da je z navdušenjem sledil vsem ponovitvam. Takrat je nastalo tudi najino prijateljstvo in skupno navdušenje do velikega filozofskega lika. Oba sva mnenja, da ga pri nas premalo cenimo. Poznajo ga tako na Japonskem, kakor v Franciji. Čas bi bil, da bi ga priznavali in študirali po šolah tudi pri nas. Zakaj si oba tako želita prenesti gledališko scenografijo na filmsko platno? Besedilo, ki sva ga v knjigi objavila za gledališče, vsebuje pravzaprav le Michel-stadterjeve misli. Sprva je bilo to dovolj, da sva umetnika »izvozila« iz deželnega obsega. Vendar pa sva pepričana, da bi lahko s pomočjo filma njegovo življenje in zgodovina njegovega mesta šla v še širši svet. Predstavljam si, da bi film posnel tako, kakor so to znali le veliki filmski režiserji. Če sem bolj ekspliciten, si zamišljam film z izvrstno fotografijo, kakor je to znal storiti Sergio Leone. Zaupaj nam Michelstadterjevo misel, ki bi jo morali vsi poznati? Vsi bi morali misliti, da nikakor ni samoumevno, da bomo doživeli jutrišnji dan. Kakor je sam pravil, bi se morali najprej polastiti današnjega dne. Tjaša Dornik UNIVERZA - Marko Sosič in K. Vennemann Primera literarnega prikazovanja zgodovine A .. u fo Kaj se zgodi, če želi pisatelj pripovedovati o zgodovini prostora, za katerega je značilna razklanost spominov? Na to in sorodna vprašanja je skušal najti odgovor zanimiv literarni razgovor, ki je včeraj potekal na tržaški leposlovni fakulteti. V italijanščini, nemščini in slovenščini ga je vodil Matteo Colombi, raziskovalec univerzitetnega inštituta za zgodovino in kulturo Srednje ter Vzhodne Evrope iz Leipziga. Na njegovi levi je sedel tržaški pisatelj Marko So-sič, na desni pa nemški avtor Kevin Vennemann. V središču pozornosti sta bila Sosičev roman Tito, amor mijo in nemški roman Mara Kogoj, ki ga je Vennemann posvetil nekdanjim in sedanjim konfliktom na avstrijskem Koroškem. Občinstvo, med katerim je bila večja delegacija slovenističnih študentov Univerze na Primorskem, je prisluhnilo daljšima odlomkoma iz obeh romanov. Skupno jima je prepletanje velikih ideologij in malih zgodb, je ugotovil Colombi: zgodovina oblikuje ljudi, kot bi bili iz gline, rezultati pa so lahko zelo različni. Tako kot je lahko zelo različen pripovedni jezik, za katerega se odloči avtor. Vennemann je izbral ne- harmonično obliko, med branjem večkrat ni jasno, kdo izreče posamezne stavke, Sosičeva pripoved pa bralcu ne postavlja zaprek. »V tej neformalni strukturi se morda zrcalita moja nemoč in pomanjkanje distance,« je pojasnil 32-letni nemški zgodovinar in pisatelj ter dejal, da ga je med bivanjem na Koroškem očarala predvsem intenzivnost vsakodnevnega boja, v katerega del obeh narodov investirata ogromno energij. Sosič je ocenil, da je Venne-mannov način pripovedovanja zelo zahtevno, obenem pa strašno vznemirljiv. Colombija je zanimalo, zakaj je v Sosičevem romanu toliko gibanja, be-žanja, težkega dihanja. Morda zato, ker je bilo v 70. letih vzdušje v Trstu res moreče, je pojasnil avtor, ki se danes veseli začetkov konfrontacije in dialoga med tu živečima narodoma: istega občutka žal nima na Koroškem. Na vprašanje, ali predstavlja pripovedovanje o zgodovini način za kontroliranje strahu pred njo, pa je dejal, da vidi v pisanju način za premagovanje neopredeljenosti: vsaka napisana beseda prinaša tudi odgovornosti. (pd) KULTURA Četrtek, 7. maja 2009 1 5 KNJIŽEVNOST - Pino Roveredo o svojem umetniškem delu, ki ga je potegnilo z dna Pogovor s človekom, za katerega se je življenjski krog zavrtel v drugo Zadnja leta prejema nagrade in pohvale, preveden je tudi v slovenščino - Letos je njegov najbolj znan roman zaživel tudi v gledališču Na naslovnico svoje spletne strani je napisal: »Če mi kdo danes reče, da se živi samo enkrat, lahko povem, da se krog lahko zavrti tudi dvakrat«. Težko bi si lahko predstavljali človeka, ki kljub tolikim ekstremnim, negativnim izkušnjam lahko najde izhod, pot do normalnega življenja, še manj do popolnega preobrata. Življenje pa zna biti presenetljivo tudi na robu brezna. V pogovoru z dobitnikom prestižnih literarnih nagrad in priznanj za socialni angažma Pinom Roveredom, ob soočanju s tankočutnostjo, prodornostjo in iskrenostjo njegovih misli, bi se zlahka prepustili srečni iluziji, da njegova preteklost živi le na straneh literarnih uspešnic. Spomin in breme temnih trenutkov pa sta vedno prisotna, saj sta postala zaklad izkušenj za pisatelja in socialnega delavca, ki gleda s spoštljivo distanco na znamenite predstavnike literarne podobe Trsta: »Ko mi je tržaški župan podelil srednjeveški pečat mesta, me je primerjal s pisatelji, kot so Italo Svevo, Umberto Saba in Claudio Magris. Zahvalil sem se za čast, a sem tudi pojasnil, da so taki umetniki kot prsi našega mesta, jaz pa bi bil že dovolj počaščen, ko bi lahko predstavljal njegov hrbet.« Mislite, da je tržaško družbeno in kulturno okolje oblikovalo vaše mišljenje in čutenje? Občutek pripadnosti me ne zaznamuje; živel sem v delavski četrti in pripadam temu okolju. Moja zgodba je doma v Vidmu kot v Palermu. Težko postavljam svoje pripovedi v Trst, navadno ne dajem krajevnih oznak, ker menim, da je moje pisanje lahko širše dostopno, blizu kateremukoli bralcu. Tržaška-slovenska komponenta je bila kdaj, implicitno ali eksplicitno prisotna v vašem pisanju? Morda je vstopila v moje življenje skoraj podzavestno. V Trstu smo doživeli obliko rasizma, ki smo se ga kot otroci naučili iz besed odraslih. Vedeli smo, da v Trstu živijo »s'ciavi« in ko smo razložili ta izraz moji gluhonemi materi, ga je doživela kot veliko žalitev, saj se je rodila v Istri. Oče pa je bil Furlan ... Nikoli se nisem imel za pristnega Tržačana. Ko grem v Videm, sem Furlan, ko grem v Istro pa Istran. V Trstu pa uporabljate pozdrav »doberdan« ... Seveda. Priznam, da mi je ta pozdrav posebno pri srcu; ima v sebi neko muzikaličnost, zveni kot prebujanje, ni običajna, banalna formula. Uporabljam ga tudi v drugih krajih Italije in to vzbuja v sogovornikih posebno radovednost. Izid prevoda romana Sporoči mi je prav gotovo pomnožil vaše stike s Slovenijo in s slovenskimi bralci. Prepričan sem, da je bilo prevajanje precej zahtevno; z avtorico prevoda Magdo Jevnikar sva bila v stalnem stiku. V Slovenijo sem se podal zelo poredko, a se zelo dobro spominjam svojega prvega slovenskega prijatelja. Spoznala sva se v zaporu, v izolacijski celici, kjer sva navezala prijateljske stike. On je popolnoma spremenil moje dotedanje prepričanje o nepopustljivosti Slovencev. V groznem okolju, v popolni izolaciji ni bilo več »s'cia-vov« ali Tržačanov. To srečanje je postalo most mojega odnosa do Slovenije, ki zame ni tuja dežela, temveč kraj ob mojem domu. Pogosto poudarjate potrebo po »ljudski« kulturi. Bi nam pojasnili ta koncept? Danes se kultura istoveti z razkazovanjem, ne pa s posredovanjem. Jaz pa menim, da mora biti dostopna tudi za tiste, ki imajo za seboj osnovnošolsko izobrazbo. Ko me povabijo na srečanja in predstavitve, pogosto povem, da imam le srednješolsko izobrazbo, kar pomeni, da lahko posredujemo tehtne vsebine tudi z najbolj preprosto govorico. V svojem pisanju ali predavanju težko citiram filozofe ali znamenite pisatelje, ker so bili moja glavna učna snov ljudje, ki sem jih srečal na cesti. Danes rešujemo mlade osebe s širitvijo kulture, ki ni privilegij elitne manjšine. Zato tako zavzeto poudarjam koncept »ljudske« kulture. Rezultat tega je tudi vaša prilju- bljenost pri zelo širokem in raznolikem krogu bralcev. S kančkom ironije lahko rečem, da si tudi znameniti intelektualci v določenem trenutku lahko odvežejo kravato. Nekateri avtorji znamo pritegniti izobraženca in gospodinjo, ki se v trenutku branja ne razlikujeta. To je zame kultura. Čeprav ne marate slave in njenih najbolj vidnih odsevov, je vsako priznanje pomemben znak, morda povračilo. Imeti možnost, da pripoveduješ o svojem življenju, ko si tvegal, da nasedeš v temnem svetu, je res izredna stvar. Pisanje ima odrešilno moč, je način, da označuješ samega sebe, se izpoveš, nisi več sam. Zato se počutim privilegiranega. Ko so mi podelili nagrado Campiel-lo, so mi mnogi zaporniki poslali pisma s čestitkami; nagrado sem delil z njimi. S svojim uspehom sem širil sporočilo, da je odrešitev možna. Nagrade Campiello ne bo prejel vsak, življenje pa je veliko pomembnejša nagrada. Lahko rečemo, da je pisanje katarza. Bil je način, da sem brez retorike pripovedoval o »zadnjih na lestvici«. Zadnji so zelo pomembni in prvi bi se morali zavedati, da bi njihova prednost brez njih izgubila smisel. Poleg tega prvi lahko nazadujejo, mi pa lahko iz dneva v dan, postopoma izboljšujemo svoj položaj. Prepričanje, da »se v današnjem porazu lahko skriva jutrišnja zmaga«, nosi v sebi veliko mero optimizma. Optimizem me spremlja le v zadnjih letih. Lahko cenim zmago, ker sem veliko let poglabljal le poraz. Zal vsi najpogosteje pripovedujejo o najbolj negativnih aspektih družbe, ker so dobre novice splošno manj zanimive. Kljub temu pa bi lahko govorili ure in ure samo o pozitivnih stvareh, kar ne pomeni pretvarjati se z lažnim nasmehom. Lahko smo srečni, da živimo, da se mnogi mladi izvle-čejo iz senčnih kotov, ker želijo izražati svoje sposobnosti, inteligenco in radovednost, ki niso prazni stereotipi. Socialno poslanstvo se izraža tudi izven književnega okvira, z delom v skupnostih zasvojencev, v zaporih ... Vedno ponavljam, da gre za obliko sebičnosti. Z drugimi rešujem sebe, skrbim zanje, da bi skrbel zase in da ne bi pozabil, kdo sem bil. Ko so mi podelili nagrado za socialni angažma, sem jim rekel, da so se prav gotovo zmotili. Začel sem se ukvarjati s socialnim delom, ker verjamem v to, ker mi veliko pomeni srečati mlade, ki so kopija tega, kar sem bil in ki jih skušam prepričati, da lahko spremenijo svoje življenje le z velikim trudom. V obdobju, ko me je knjižni uspeh oddaljil od ceste, sem izgubil argumente, ker mi je zmanjkalo najbolj domače okolje in vir navdiha. Roveredo je znal svojo težko preteklost preliti na papir kroma Na katere od svojih romanov ste posebno navezani? Ljubim roman Ballando con Cecilia (Plesati s Cecilijo), ker sem se čustveno močno navezal na 96-letno žensko, ki me je naučila na primer pomen objema in druge stvari, ki mi jih svet »zdravih lju-di«ni znal posredovati. Zelo mi je bil pri srcu roman Caracreatura (Ljubobitje), ki sem ga boleče doživel, ko sem se skušal istovetiti z žensko in materjo. Ko sem pripovedoval o njej, sem podoživljal trpljenje, ki sem ga srečal na svoji poti; večkrat sem postal prinašalec tragičnih novic in vse reakcije so se mi zalepile na kožo. Lju-bobitje je postal šolski tekst na jugu Italije, na »naprednem« severu pa se očitno težko govori o določenih vsebinah. Capriole in salita (Strmi prevali) je knjiga, ki je nastala po naključju, v obliki dnevnika s terapevtskim učinkom. Knjige nisem hotel več prebrati, izogibal sem se dalj časa soočanju z vsebinami in obliko. Zdaj pa sem moral, zaradi dramatizacije ... Najnovejši roman, »Attenti alle rose« (Pozor na vrtnice), je izraz ljubezni in spoštovanja do ženske dimenzije. Navadno ne začnem z zgodbo, temveč z naslovom. Sprva sem nameraval napisati roman z bolj lahkotnimi vsebinami, ki bi lahko ironiziral tipično italijanski, stereotipni strah pred »rogovi«, potem pa me je pripoved zapeljala. Tako sem začel pripovedovati o čisto običajnih in obenem iz- Pred nedavnim je izšel roman Attenti alle rose kroma rednih vrtnicah-ženskah, ki se soočajo z ljubeznijo. Pisal sem na primer o ljubezni prostitutke ali ženske, ki mora prenašati moško aroganco, o zgodbah devetih »vrtnic«, ki sem jih srečal na svoji poti in o katerih sem želel pripovedovati. Rekli ste, da se užaljena ženska spremeni v koprivo. Kakšen je bil vaš odnos do vrtnic in kopriv? Ne moreš govoriti o vrtnicah, če nisi doživel stika s koprivami. To sem preizkusil v obdobju, ko sem v sebi postavljal moškega pred človekom, kar pomeni odpovedati se veliki priložnosti, ki nam jo vrtnica ponuja. Izrazili ste željo po razkrivanju ironične žilice; katera je njena vloga pri obravnavanju problematičnih snovi, ki zaznamujejo vašo literaturo? V življenju sem zelo ironičen in veliko prijateljev me ne jemlje resno. Ko skušam prenašati to ironijo v knjigo, pa me vsebine prevzamejo in se spoštljivo umaknem nasmehu. V gledaliških tekstih, ki jih pišem za mlade Serta (center za pomoč mamilarjem) ali za skupine zapornikov pa uporabljam ironijo kot nepogrešljivo sredstvo za pripovedovanje o zaporu ali o aidsu. Bo ironija našla svoj prostor tudi v vašem prihodnjem romanu »Vota Berlinguer« (Voli Berlinguera)? Prav gotovo. V romanu govorim o politiki prejšnjih desetletij in o svojem očetu, ki je bil zelo šaljiva oseba; večkrat je znal pristopati s humorjem tudi k lastnemu položaju gluhonemega človeka. Ironija romana bo precej grenka, ker živimo v takem političnem trenutku, ko je tudi satira izgubila smisel. Pisal bom o kariz-matičnih osebnosti, takih, kakršnih nimamo več, o nekdanji solidarnosti med delavci tovarne. Ne bom zasledoval zlatih, starih časov, a si bom privoščil potovanje skozi čas, ki je minil. Ob izidu vašega novega romana se že poglabljate v nov tekst. Obveza pogodbe z založnikom lahko obuboža umetniški navdih? Nočem izpasti kot nehvaležen ali nespoštljiv: take pogodbe so velika prednost, a prinašajo veliko skrbi in manjšo svobodo. Za tržni uspeh je bistvene važnosti biti vedno v središču pozornosti. Dejstvo, da se poredko pojavljam na televizijskih ekranih, izhaja iz načrtne izbire, ker nočem govoriti v prazno, samo da bi presenetil svojega gledalca ali sogovornika. Zato se moram truditi veliko bolj kot drugi. Pred nedavnim se je v tržaškem gledališču La Contrada zaključil zelo uspešen niz ponovitev predstave po romanu Strmi prevali. Gledališče je že dolgo prisotno v vašem življenju. Kako doživljate stik z odrom? Ze dvanajst let vodim ansambel Instabile, v katerem so sodelovali in sodelujejo mladi Serta, moji otroci, osebe brez posebnih težav. Srečni smo predvsem, ko nas publika ob koncu predstave sprašuje, kdo je med nami mamilar, saj smo s pripovedovanjem zgodb postali vsi enaki. Gledališče v tem smislu spodbuja integracijo in rast. Čeprav me tovrstne izkušnje neizmerno vznemirjajo, se vsakič spremenijo v nepozabno doživetje. Če pa govorimo o gledališču La Contrada, ga takoj povezujem z režiserjem Francescom Macedoniom, velikim mojstrom, ki bi zaslužil širše priznanje. V njegovi uprizoritvi mojega romana sem gledal samega sebe in sem se zasovražil, obenem je režiserju uspelo, da je na odru zaživel moj oče, kar me je močno presunilo; čeprav ga ni nikoli spoznal, ga je opisal na tako verodostojen način, da je v tistih trenutkih gledališče zame izginilo, videl sem samo svojega očeta. Ob literaturi in gledališču je morda prostor tudi za film? V Rimu pripravljajo film po motivih romana Strmi prevali. Posneli ga bodo v prihodnjih mesecih, režijo bo podpisal Paolo Marino. Scenarij je že pripravljen, a sem pri tem sodeloval le s kakim nasvetom, saj res ne bi znal napisati filmskega scenarija. Kljub temu, da skušam posvečati nekaj pozornosti temu, me projekt ne prevzame dovolj. V današnji filmski industriji ni namreč velikega poglabljanja, ni časa za emocijo besede ali gledališča, vse je že vnaprej postavljeno in pripravljeno. Z zgodbami, ki jih pripovedujete in z vašo osebno življenjsko zgodbo ste postali za mnoge vzor, učitelj. Na katerem področju pa bi želeli spet postati učenec? Študij glasbe oz. postati pevec je od vedno moja neizpolnjena in nedosegljiva želja. Glasba me zelo mika, a mi je popolnoma jasno, da ne bom nikoli postal glasbenik, zato se bom zadovoljil s tem, da sem lahko dober poslušalec. Zelim si, da bi se še nadaljno učil in soočal s čustvi ljudi, kar je v določenem smislu »glasba«, s katero rastem in se razvijam, da ne bi nikoli rekel ali samo pomislil: to zgodbo sem že slišal ... Rekli ste, da pripovedujete samemu sebi zgodbe vaših romanov in jih prenašate na papir le, ko »zvenijo« lepo. Kdaj ima roman prave značilnosti, da dobi zaželen »zvočni« učinek? Ko je zgodba dinamična, ko jo pripovedujem in mi ni dolgočasna, ko ne potrebuje razlage, ko teče bistra in brez ovir. Roman se nikoli ne rodi v kratkem času, temveč po fragmentih in premišljeno. Nikoli ne sedim več kot deset minut za pisalno mizo, vedno moram prekinjati in potem nadaljevati. Pisanje me spremlja kot stalna, prijetna družica. Ob literaturi sta v vašem življenju zelo prisotni vrednoti izmenjave, komunikacije z ljudmi: tudi s pisanjem za časnik ste z obliko intervjuja dali prednost stiku, srečanju z drugim. Nočem se primerjati z novinarji, katerih spoštujem poklic in strokovnost. Raje govorim le o srečanjih, ki jih zapisujem. Intervjuvanci so bili zame prej osebe kot osebnosti. Moja srečanja z njimi so trajala od sedem do deset dni. Z njimi sem se pogovarjal, jih poslušal, skušal razumeti njihov »zvok in barvo«. Vse je slonelo na pristnosti in neposrednosti odnosov. Zdaj pa sedite na drugi strani. Vam položaj intervjuvanca ustreza? Intervjuji me spravljajo v zadrego, me vznemirjajo. Ne bojim se, da bi govoril bolj ali manj inteligentne stvari, enostavno se mi zdi večkrat pretirano. Vsakič mislim, da gre za pomoto. Ko mi je založnik predlagal, naj si izberem agenta, sem takoj odklonil predlog: kako naj se predstavi z agentom oseba, ki je delala dvajset let v tovarni? Rossana Paliaga 1 6 Četrtek, 7. maja 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu PODGORA - Občinski odbor se je zavzel za spremembo regulacijskega načrta Opuščena tovarna Olympias bo postala živahno središče Junija odprtje tehnološkega pola - Varianta bo omogočila vselitev kavarne in uradov PODGORA - V goste povabili Borisa Pahorja Na kmetiji Pri županovih se bosta srečali kulturi Dario Baresi bumbaca Na območju opuščene tovarne Olympias v Podgori, kjer nastaja nov tehnološki pol, se bodo po obrtniških delavnicah lahko vselili tudi kavarna, poštni urad, zdravniška ambulanta in druge dejavnosti. Goriški občinski odbor je namreč sklenil, da bo začel postopek za spremembo regulacijskega načrta, na podlagi katere bo delček industrijske cone namenjen tudi storitvenim dejavnostim. Zahtevo po varianti prostorskega načrta sta na občino naslovila zveza obrtnikov Confartigianato in rajonski svet za Podgoro, na zasedanju občinskega odbora pa jo je predstavil odbornik Dario Bare-si. »Žal bo postopek za sprejetje variante precej dolg, saj gre za strukturno varianto. V čim krajšem času bomo poskrbeli za izvedbo analize območja bivše tovarne Olympias, ki bo podvrženo spremembi namembnosti. Menim, da bodo do septembra ali oktobra izvedene direktive, nato pa se bo začel postopek za odobritev variante. Prizadevamo si, da jo bomo do konca leta sprejeli, nato pa bo minilo še nekaj mesecev, preden bo na vrsti dokončna odobritev v občinskem svetu,« je povedal občinski odbornik Dario Baresi. »Čeprav bo pred uresničitvijo variante minilo kar nekaj časa, smo zadovoljni. Občinska uprava je pokazala, da želi ugoditi našim zahtevam,« je povedal predsednik rajonskega sveta Walter Bandelj. Medtem se na polno paro nadaljujejo dela za ureditev tehnološkega pola, ki bo junija zaživel v ulici IV Novembre. Prizadevanja goriške zveze obrtnikov Confartigianato, ki želi na novo ovrednotiti 86.000 kv. metrov obsežno površino, so namreč obrodila sadove. Preko dvajset obrtniških podjetij iz goriške pokrajine si bo uredilo nov sedež v bivši tekstilni tovarni, ki jo je podjetje skupine Benetton zgradilo v 90. letih s pomočjo nepovratnega posojila dežele FJK. Leta 2003 je družba odločila, da tovarno zapre. Naprave so prodali kitajskim podjetjem, obširno območje pa je ostalo neizkoriščeno. Vodstvo zveze obrtnikov se je pred leti začelo zavzemati za oživitev zapuščenega obrata. Zveza Confartigianato se je postavila kot posrednik med goriškimi obrtniki in podjetjem Olympias, ki je lastnik strukture. Zunanji in notranji prostori so bili razdeljeni na parcele. Do konca prejšnjega leta so jih po besedah pokrajinskega predsednika zveze obrtnikov Ariana Medeota že prodali 22. Podjetja bodo delovala na najrazličnejših področjih; prisotni bodo na primer avtokleparji, kamnoseki, selitvena podjetja in mehaniki. Izkazalo pa se je, da bivša tovarna Olympias ni privlačna le za proizvodne dejavnosti. Za selitev v ulico IV Novembre se zanimajo tudi poštni urad, zdravniška ambulanta in bar. Zato je rajonski svet zaprosil občino, naj se zavzame za spremembo regulacijskega načrta, ki bo to omogočila. (Ale) Domačija v Podgori, kjer je v minulem stoletju živel župan Anton Klančič z družino; večji del leta je neizkoriščena, saj potomci Klančičevih živijo drugje, zato jo želijo oživiti s kulturnimi prireditvami bumbaca V sugestivnem okviru domačije Pri županovih v Podgori bo konec meseca kulturni praznik, ki bo posvečen večnarodnosti in večjezičnosti. Pobudnik večera, ki bo zadnjo soboto v maju, je tamkajšnji rajonski svet. Njegovi predstavniki so se že pred meseci odločili, da primerno ovrednotijo eno izmed najlepših kmetij na Goriškem. V njej je v prejšnjem stoletju stanovala družina Antona Klančiča, ki je 47 let opravljal vlogo podgorskega župana in je v vaškem pokopališču tudi pokopan. Osrednji gost kulturnega dogodka bo tržaški pisatelj Boris Pahor, ki ga bo predstavil goriški zgodovinar Sergio Tavano. »Ker živijo Klančičevi potomci v Novi Gorici, Ljubljani, Trstu in Milanu, je domačija, ki se nahaja na- sproti mostu med Podgoro in Stražcami, večji del leta neizkoriščena. To je velika škoda, saj je lokacija krasna. Zato smo pomislili, da bi lahko na prostornem dvorišču priredili kulturni dogodek. Odločili smo se, da vprašamo lastnike za dovoljenje in priredimo večer, ki bo posvečen slovenski in furlanski kulturi našega prostora. Počaščeni smo, da se je na naše vabilo odzval Boris Pahor,« sta povedala predsednik in podpredsednica rajonskega sveta za Podgoro, Walter Bandelj in Ca-terina Ambrosi. Ob slovenskem pisatelju in Tavanu predvideva program tudi poseg Janeza Povšeta in Feliciana Medeota, direktor Furlanskega filološkega društva. Prvi bo spregovoril v slovenščini, drugi pa v furlanščini. Javno srečanje bo 30. maja ob 17. uri. (Ale) RONKE - Občina Zbirali bodo biološke oporoke Občina Ronke bo med prvimi v FJK uvedla uradni register bioloških oporok občanov. Odločitev so sprejeli na zadnji seji občinskega sveta; sklep, ki ga je predlagal svetnik SKP Luigi Bon, je izglasovalo dvanajst svetnikov večine in opozicije; štirje so se vzdržali, trije so bili odsotni. »Občani bodo imeli sedaj možnost, da prostovoljno vložijo na pristojnem uradu biološko oporoko, v kateri bodo izrazili svojo voljo glede načina zdravljenja in umetnega ohranjanja pri življenju. Z registrom nočemo netiti politične polemike, saj gre za socialno storitev, ki je dokaz demokracije, ustave, laičnosti države in pravice do samo-odločanja,« pravi Bon. V roku 60 dni od odobritve bo izdelan obrazec za vložitev bioloških oporok. Občinski uradi bodo nato izdelali pravilnik in uvedli register, v katerem bodo zbirali oporoke ob- Igor Komel: Na potezi je goriška prefektura Igor Komel, ki na listi Levice in svobode kandidira za evropski parlament, je izrazil zadovoljstvo, ker je končno bila odobrena občinska varianta, ki odpira pot nadaljnjemu postopku vračanja Trgovskega doma. »Zaslugo ima seveda Livio Semolič, ki si že vrsto let za to prizadeva v imenu SKGZ-ja, zaslužni pa so seveda tudi slovenski občinski svetniki. Na potezi je sedaj goriška prefek-tura, od katere pričakujemo, da bo prispevala k odpravi še ostalih ovir, zato da bo načrt o uresničitvi doma goriških kultur zaživel,« poudarja Komel. Kmečka zveza pripravlja občni zbor V petek, 15. maja, bo na sedežu društva Briški grič v Števerjanu občni zbor Kmečke zveze za Goriško. Datum so določili na srečanju, ki so se ga udeležili deželni tajnik Edi Bukavec, goriška predsednik in podpredsednik, Stanko Radikon in Robert Komjanc, ter član goriškega vodstva Walter Mikluz. Tekla je tudi beseda o deželnem načrtu za razvoj kmetijstva. »Do decembra so nekateri naši člani vložili na deželo prošnjo za prispevke. Pristojni uradi preučujejo najboljše projekte, ki jih bo dežela financirala. Čakamo, da dežela objavi seznam,« je povedal Mikluz. GORICA - Med vožnjo po ulici Filzi Obšla ga je slabost pristal na pločniku V ulici Filzi, ki pelje mimo goriške sodnije, se je včeraj nekaj minut po 9.30 pripetila prometna nesreča, ki za las ni imela hujših posledic, saj se je zgodila sredi gostega dopoldanskega prometa. Voznika avtomobila Ford fiesta z goriško registracijo je po vsej verjetnosti med vožnjo v smeri križišča z ulico XXIV Maggio obšla slabost, iz- Goričan je izgubil nadzor nad avtom, zavozil na nasprotni vozni pas in pristal na pločniku med dvema drevesoma bumbaca gubil je nadzor nad avtom, zavozil na nasprotni vozni pas in pristal na pločniku med dvema drevesoma. Ustavil ga je zid. Nihče drug ni bil soudeležen v nesreči. Moškega so odpeljali v bolnišnico, njegovo stanje pa ne vzbuja zaskrbljenosti zdravnikov. Na kraju so posredovali mestni redarji in osebje hitre službe 118. MARIANO - Včeraj prometna nesreča Z motorjem v avto 22-letnega C.F. iz Foljana so odpeljali v goriško bolnišnico - Mladenič naj ne bi utrpel hujših poškodb Včeraj dopoldne je v Marianu prišlo do prometne nesreče, v kateri je bil ranjen 22-letni motorist. Nezgoda, ki naj ne bi imela hujših posledic za mladeniča, se je pripetila na deželni cesti št. 305 okrog 11. ure. V nesrečo je sta bila vpletena avtomobil opel corsa, za volanom katerega je sedel 76-letni R.D. iz sovodenjske občine, in motor znamke kawasaki ninja, na katerem se je peljal 22-letni F.C. iz Fo-ljana. Obe vozili sta peljali v smeri iz Gradišča proti Marianu. Iz razlogov, ki jih še preučuje prometna policija iz Tržiča, ki je z reševalci in gasilci posredovala na kraju, je mladenič z motornim kolesom trčil v zadnjo stran avtomobila, ki je peljal pred njim. Pri tem je izgubil nadzor nad motornim kolesom in padel na asfalt. Rešilna služba 118, ki so jo poklicali na pomoč, je iz previdnosti zahtevala tudi prihod rešilnega helikopterja. K sreči mladenič ni utrpel hujših poškodb, zato so ga nato odpeljali v goriško bolnišnico z rešilnim avtomobilom. Voznik avtomobila ni bil ranjen. Reševalci nudijo prvo pomoč motoristu bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 7. maja 2009 17 ŠTEVERJAN - Koroška delegacija na županstvu Nadgrajujejo stike s pliberško občino Sodelovanje tudi v luči črpanja evropskega denarja - Poudarek na kmetijstvu REBERNICE - DARS odgovarja Brulcu »Hitra cesta bo predana v julijskem roku« Kako nadgraditi že pregovorno dobre in dolgoletne odnose, predvsem pa, kako izboljšati medsebojne poznanje in ga nadgraditi s kulturnim, športnim in gospodarskim sodelovanjem tudi v luči črpanja evropskih sredstev, ki so namenjena skupnim obmejnim projektom različnih občin v sosednjih državah. O tem sta včeraj spregovorila števerjanski župan Hadrijan Corsi in njegov kolega Štefan Visočnik iz pobratene občine Pliberk na avstrijskem Koroškem s sodelavci. »Ni potrebno posebej izpostavljati naših dolgoletnih vezi in poznanstev, kot tudi ne našega dolgoletnega prijateljevanja, medsebojnih obiskov, niti ne sodelovanja naših krajevnih kulturnih društev. Danes smo tu zato, da to prijateljstvo nadgradimo,« je koroške goste na števerjanski občini pozdravil župan Corsi, ki si je v jutranjih urah z njimi ogledal sedež Gorske skupnosti v Špetru, kjer so pobliže spoznali beneško stvarnost. Corsija so spremljali podžupan Dominik Humar, odbornica za kulturo Franka Padovan in občinski svetnik Marjan Drufovka, medtem ko so z županom Visočnikom na obisk v Beneško Slovenijo in Brda prišli mestni svetnik Jurij Mandl, ki je pozval k pogostejšim stikom zlasti mladih, svetnik za go- Včerajšnji sprejem pliberške delegacije na števerjanskem županstvu bumbaca spodarske zadeve občine Pliberk, Joško Hudl, ki je povabil Števerjance, naj si 23. in 24. maja letos pridejo ogledat opero Gorenjski slavček ob stoletnici pliber-škega kulturnega društva, in Peter Krištof, ki v pliberški občini kot agronom skrbi za krajevno kmetijstvo; Krištof je prikazal tudi stanje in razlike na kmetijskem področju v Brdih in na Koroškem. O kmetijski politiki je spregovoril tudi odbornik pliberške občine Štefan Domej, ki se je zavzel, da bi občina Brda ter občini Števerjan in Pliberk skupaj ustanovile delovno skupino, ki naj prouči možnosti tesnejšega sodelovanja. Župan Visočnik je povabil števerjansko delegacijo na letošnji Pliberški jormak, drugi najstarejši sejem v Evropi, ki ga prirejajo že 620 let in velja za enega največjih sejmov v Avstriji. Ob zaključku sprejema pa si je števerjanski župan Corsi zaželel, da bi tudi »nova županja nadaljevala po začrtani poti prijateljstva in sodelovanja«. Z gosti je včeraj tudi obiskal števerjanskega vinogradnika Ivana Mužiča in njegovo klet. Koroški upravitelji pa so se srečali še z županom občine Brda, Francem Mužičem, ki jim je orisal razvojno strategijo teritorija in predvsem načrtovano izgradnjo term. KRMIN - Občina in pokrajina Kujejo usodo nekdanje kasarne Odločali bodo krajani in mednarodni načrtovalci Še letos bo jasnejša usoda območja nekdanje kasarne Amadio v središču Krmina. Gre za 60 tisoč kvadratnih metrov površine, za katero išče občinska uprava - lani aprila je postala njena lastnica - novo namembnost. Včeraj se je v ta namen občinski odbor župana Luciana Patata sestal v Gorici s predsednikom pokrajine Enricom Gherghetto in njegovimi odborniki. Pokrajina bo namreč odigrala aktivno vlogo v prekvalifikaciji območja. »Vse možnosti so danes odprte,« je po koncu sinočnje-ga srečanja dejal Gherghetta in predvsem poudaril, da sta se občina in pokrajina dogovorili o nadaljnjih korakih za oživitev območja, ki bo temeljito spremenilo obraz Krmina. »Najprej bo potrebno odpraviti azbestne kritine. Sanacijski poseg bo financirala pokrajina, ki bo temu že takoj namenila sto tisoč evrov. Naknadno bomo ocenili, če bo potreben dodaten denar. Občina Krmin razmišlja, da bo poslopja prekrila s pločevinasto streho, a nič ni še dorečenega,« je pojasnil Gherg-hetta in napovedal, da se bo v kratkem odpravil z županom Patatom k deželnemu odborniku za okolje, gradbeništvo in civilno zaščito Vanniju Lenni s prošnjo, da bi dežela financirala razpis mednarodnega natečaja za zbiranje idej o novi namembnosti vojašnice. Računajo, da se bodo nanj odzvali tudi prestižni načrtovalci in arhitekti. »Še pred tem pa bo občinska uprava izvedla posvetovanje med domačini, ki se bodo izrekli o tem, kaj si tam želijo. Predlog Krminčanov bo vključen v dokumentacijo, ki jo bodo morali upoštevati udeleženci mednarodnega natečaja,« je še povedal Gherghetta in poudaril, da bodo dogovorjeni koraki - odprava azbesta, posvetovanje v Krminu in razpis natečaja - storjeni še pred koncem leta. Postavlja se problem podrtja arhitektonsko nezanimivih kasarniških poslopij, kar bi seveda veliko stalo. Zato ni izključeno, da ne bodo dela površine namenili zasebnim gradnjam, prihodek od prodaje pa uporabili za prekvalifikacijo preostalega območja, ki ga občina namerava vrniti Krminčanom. (ide) Družba DARS zagotavlja, da bodo storili vse, kar je v njihovi moči, da bodo dela pri zaključevanju predorov in pokritih vkopih na hitri cesti čez Rebernice »potekala nemoteno in brez zapletov, tako da bo hitro cesto možno predati v promet še v mesecu juliju 2009«. Tako je zapisano v odgovoru na poslansko vprašanje, ki ga je v Državnem zboru postavil novogoriški župan in poslanec Mirko Brulc. O vsebini odgovora je Brulc seznanil župane sosednjih občin na včerajšnjem rednem mesečnem srečanju. DARS je tudi sporočil, da se je sestal z izvajalci del na elektro in strojni opremi predorov in pokritih vkopov ter še preostalih gradbenih del na hitri cesti, po zagotovilih, ki jih je prejel v razgovorih, pa bodo vsa dela pravočasno zaključena. Julijski rok naj bi bil torej spoštovan, pravijo na DARS-u, pa čeprav so na tesnem s časom. Ravno zato so bili župani enotni, da bodo skrbno spremljali potek del za dokončanje hitre ceste, na odseku med Vipavo in Razdrtim, da ne bi spet prišlo do zastojev. Na srečanje z Brulcem so včeraj prišli župan občine Brda Franc Mužič, župan Kanala ob Soči Andrej Maffi, župan Mir-na-Kostanjevice Zlatko Martin Marušič, župan občine Renče-Vogrsko Aleš Bucik in župan Šempetra-Vrtojbi Dragan Valenčič. V nadaljevanju pogovorov jih je vršilka dolžnosti direktorice Javnega sklada malega gospodarstva Goriške Vida Štucin seznanila z novim razpisom neposrednih posojil v višini 1.450.000 evrov, ki je namenjen malim podjetjem iz vseh šestih občin, nastalih iz nekdanje občine Nova Gorica. Župani so spregovorili tudi o občinskih prostorskih načrtih, kjer si želijo predvsem hitrejši potek postopkov in manj birokratskih zapletov na ravni države. Izrazili so tudi obžalovanje glede novega poimenovanja regionalnih strani Primorskih novic pod enotnim pojmom Primorska. (nn) Ponudbe veljajo do 20. maja 2009 - . \ \ Sladoled SELEX več okusov 500 + 250 g 2,52 €/kg v NEDELJO, 10. MAJA, ODPRTO Hipermarket Emisfero MONFALCONE/TRŽK (GO) Kraj San Polo, ulica Pocar - Tel. 0481/416740 Odprto od ponedeljka do sobote: NEPREKINJEN URNIK: 9.00 - 20.30- nedelja: 9.30 - 20.00 EMISFERO NAJDETE TUDI V KRAJIH: BELLUNO, FIUME VENETO (PN), PERUGIA, SCORZE' (VE), SILEA (TV), VICENZA, VITTORIO VENETO (TV), ZANE (VI) 1 8 Četrtek, 7. maja 2009 GORIŠKI PROSTOR / ŠEMPETER-VRTOJBA - Podpis pogodbe s Cestnim podjetjem in Komunalo Vzdrževanje cest odslej racionalnejše in cenejše Z Občinsko komunalno službo so bili nezadovoljni tako upravitelji kot tudi občani NOVA GORICA - Državno tožilstvo Zoper lastnike Mipa kazenska ovadba Volk: Nismo nikogar oškodovali. Delavci niso doma zaradi nas Na sedežu občine Šempeter-Vrtojba so včeraj podpisali koncesijske pogodbe za vzdrževanje občinskih javnih cest ter urejanja in čiščenja javnih površin na območju občine. Koncesija za izvajanje vzdrževanja občinskih cest je bila za dobo desetih let podeljena Cestnemu podjetju Nova Gorica. Za enako obdobje pa je za urejanje in čiščenje javnih površin koncesijo prejela novogoriška družba Komunala. Kot je ob tej priložnosti povedal Dragan Valen-čič, župan občine Šempeter-Vrtojba, je občinski svet na seji 29. maja lani sprejel odlok o občinskih javnih cestah in drugih javnih površinah v občini, ki določa način izvajanja gospodarskih javnih služb za vzdrževanje cest ter urejanje in čiščenje javnih površin in je obenem tudi koncesijski akt. Lani septembra je občina objavila javni razpis za podelitev dveh koncesij za omenjene storitve, na katerega sta se prijavila le Komunala in Cestno podjetje Nova Gorica, 11. marca pa sta bila omenjena koncesionarja izbrana. Valenčič je še povedal, da so se za tak način odločili, ker so večkrat ugotovili, da Občinska komunalna služba (OKS), ki je bila zadolžena za čiščenje in urejanje javnih površin, ne posluje racionalno. Nezadovoljni so bili tudi občani. To je bil tudi glavni razlog, da so se lani odločili za spremembo teh odlokov. »Te dejavnosti bodo odslej zakonito urejene, glede na opravljene analize pa bo- Včerajšnji stisk rok po podpisu pogodbe s koncesionarjema; župan Dragan Valenčič med Jožetom Brecljem (desno) in Andrejem Miško foto n.n. do storitve tudi cenejše,« je še povedal Valenčič in pojasnil, da sta Komunala in Cestno podjetje Nova Gorica že prej, v okviru OKS, izvajali določen del storitev, ki pa ni bil pravilno oddan. »Za komunalo predvidevamo okrog 150 tisoč evrov letnih odhodkov iz proračuna, za cestno podjetje pa je znesek težje določiti. Za najnujnejše vzdrževanje bo potrebnih okrog 80 tisoč evrov, tako kot lani, glede na standard, ki ga želimo doseči, pa bo ta številka višja,« je razložil Valenčič in pojasnil, da OKS še ni prenehala z delovanjem, saj morajo to še pravno-formalno urediti, koncesijska pogodba pa določa, da oba koncesionarja prevzameta tudi delavce OKS. V tem mesecu bo tako OKS dela naročila pri obeh koncesionarjih, ki bosta s 1. junijem prevzela izvajanje omenjenih storitev. Direktor Cestnega podjetja Nova Gorica, Jože Brecelj, je ob podpisu koncesijske pogodbe povedal, da je to tudi pobuda vsem ostalim občinam, da se odločijo za tak tip delovanja, saj so večja podjetja z večjim strojnim parkom bolj učinkovita. Direktor Komunale, Andrej Miška, pa je pojasnil, da pomeni za Komunalo to velik del dejavnosti in prihodkov, kar prinaša podjetju nadaljnjo rast. »S tem prehaja dejavnost obeh podjetij na višji nivo. To pomeni specializacijo in uvajanje novih storitev, saj le dovolj velik obseg del omogoča zaposlovanje strokovnjakov,« je še povedal in izpostavil pomen možnosti odpiranja novih delovnih mest, kar je v teh kriznih časih bolj izjema kot pravilo. (nn) Zoper lastnike družbe Mesna industrija Primorske (Mip), očeta, sina in zeta, Vojteha in Marka Volka ter Martina Kovača, je že vložena kazenska ovadba, so potrdili na državnem tožilstvu. Vojteh Volk tega včeraj ni želel komentirati, češ da o tem nima informacij. Ovadba zoper družino Volk naj bi bila na tožilstvo vložena že konec marca, kdo je ovaditelj, pa ni znano. Prav tako ni znano, kaj ovadba družini Volk natančno očita, a medtem naj bi zoper njih že potekala obsežna kriminalistična preiskava, je včeraj zapisal Dnevnik. »O tem nič ne vemo. Komentirali bomo, ko bomo od policije ali sodišča dobili kake informacije. Res ne vemo nič. V časopisju je veliko natolcevanj in laži,« je povedal Vojteh Volk. »Vemo, kaj smo delali, in vemo, da nismo nikogar oškodovali. Škoda je, da so delavci doma, a ne zaradi nas,« je še poudaril. Po neuradnih informacijah, ki jih navaja Dnevnik, naj bi nekdanje vodstvo Mipa tik pred stečajem družb iz skupine Mip prodajalo premoženje, predvsem zaloge, sredstva pa nakazovalo na račun enega od svojih podjetij. Vojteh Volk je to zanikal, češ da gre za veliko sprenevedanje bank. Po njegovih besedah so imele vse banke, ki so imele kredite zavarovane z Mi-povimi zalogami, vsak mesec informacije o zalogah. O tem jih je več mesecev obveščal tudi Mipov prokurist, je izpostavil. Resnico bo pokazala revizija, ki je bila izglasovana na zadnji skupščini Mipa, je dodal. Sicer pa je Volk napovedal, da bodo v stečaju končale tudi njihove zasebne družbe, saj so šle »naše naložbe v Mip v nič«. (STA) v • v • • I • ii v V Trzicu prijeli nasilneža V torek popoldne so tržiški karabinjer-ji zaradi nasilja nad mlado žensko aretirali 43-letnika. Moški se je v bližini bolnišnice San Polo v Tržiču iz povsem nepomembnih razlogov znesel žensko, ki je utrpela več udarcev na roki. Ženski, ki moškega ni poznala, je uspelo poklicati na pomoč tržiško poveljstvo kara-binjerjev. Tudi po prihodu karabinjer-jev je moški vztrajal pri nasilnem vedenju, zato so ga aretirali in odpeljali v goriški zapor. V Detroitu delavci v stiski Od ponedeljka dalje bo 40 delavcev obrata Detroit-De Rigo Refrigeration na dopolnilni blagajni. Delavci obrata v Ronkah bodo na redni dopolnilni blagajni sedem tednov. Vzrok je padec naročil, sindikalni predstavniki pa so poudarili, da je položaj tovarne Detroit manj zaskrbljujoč od težav, ki jih imajo nekatera druga podjetja na Goriškem. Šest točk za voznike Voznikom, ki morajo zaradi prekrškov ponovno pridobiti izgubljene točke na vozniškem dovoljenju, bodo v Gorici nudili tečaj po ugodni ceni. Za organizacijo prvega tečaja, za katerega že zbirajo prijave, se je zavzela goriška občina s pomočjo mestnih redarjev. Tečaj bo stal 135 evrov za goriške občane in voznike, ki delajo na območju občine, za vse ostale pa bo cena 12-urnega tečaja 150 evrov. Tečaj bo potekal v večernih urah v dvorani centra v ulici Baia-monti, trajal pa bo dva tedna. Udeleženci bodo lahko pridobili največ šest točk. Za informacije lahko zainteresirani pokličejo tel. 0481-383206. Obrazci za predvpis, ki jih je treba nujno izpolniti, so na voljo na poveljstvu redarjev, pri uradu Odprt javnosti in v atriju goriškega županstva. Dan odprtih vrat v PTP-ju Primorski tehnološki park s sedežem na nekdanjem mednarodnem mejnem prehodu Vrtojba bo jutri ob 9. uri odprl vrata podjetnikom, potencialnim podjetnikom, inovatorjem, raziskovalcem, študentom, dijakom, profesorjem ter širši javnosti. Obiskovalcem bodo na voljo številne informacije, organiziran bo voden ogled poslovne stavbe ter obiski pri članih tehnološkega parka. Za podjetnike pripravljajo tudi delavnico s predstavitvijo sedmega okvirnega programa in prikazom priprave projekta za prijavo na razpis ter predstavitev aktualnega razpisa javnega sklada malega gospodarstva Goriške. (nn) DAN ZMAGE Sabotinski napis bodo osvetlili V organizaciji sekcije Maj 45, ki deluje v okviru novogoriškega območnega združenja borcev NOB, bo v počastitev Dneva zmage pri napisu Naš Tito na Sabotinu jutri, 8. maja, s pričetkom ob 19. uri potekala 5. tradicionalna baklada. Zbrane bosta nagovorila predsednik novogoriškega območnega združenja borcev NOB Vladimir Krpan in Mojca Kleva, predstavnica mladih SD. Sledil bo kulturni program, okrog 21. ure, ko se bo stemnilo, pa bodo organizatorji prižgali bakle okrog napisa Tito in ga za eno uro osvetlili, da bo viden daleč naokoli. Sledilo bo družabno srečanje. Lažji dostop do prizorišča je iz smeri Goriških Brd, pot pa bo označena z napisi baklada. Organizatorji pričakujejo letos rekordno udeležbo okrog 500 ljudi, tudi zamejce in Italijane. Po besedah Darka Žnidarčiča iz sekcije Maj 45 jih že malo skrbi, kam se bodo vsi stlačili, saj na prireditvenem mestu prostora ni ravno veliko. Udeležence pozivajo, naj imajo s seboj osebni dokument. Sekcija Maj 45, v katero je vključenih okrog 30 članov, je poskrbela tudi zato, da je na vrhu Sabo-tina 27. aprila zaplapolala državna, za 1. maj pa delavska zastava. Žnidarčič je še povedal, da so trdno odločeni, da bo napis Naš Tito, v takšni ali drugačni obliki, na Sabotinu ostal. (nn) GORICA - SPDG se povezuje z italijanskim in slovenskimi planinskimi društvi Planinci radi kolesarijo Po Gradežu bo v nedeljo na vrsti vzpon na Malo goro pod Čavnom, ob vrnitvi pa še možnost ogleda etnografske razstave Po kolesarski stezi v smeri Gradeža foto r. tabai Da planinci radi zahajajo v gore, je seveda samoumevno, všeč pa jim je tudi kolesarjenje. O tem priča res lepa udeležba na prvi letošnji pobudi v sklopu projekta Kekčeve poti, ki je v prvi vrsti namenjen osnovnošolskim otrokom in njihovim družinam. Kljub nenaklonjenemu vremenu se je kar 50 kolesarjev, članov Slovenskega planinskega društva Gorica in goriške sekcije CAI, med katerimi je bilo lepo število otrok, zbralo v kraju Punta Sdobba v bližini Fossalona. Ravno pred načrtovanim startom je začelo rahlo deževati, kar pa ni prekrižalo načrtov goriških kolesarjev, ki so krenili po lepo urejeni kolesarski stezi ob gradeški laguni mimo raziskovalnega centra v Valle Cavanata. Po krajšem postanku in odločitvi, da bodo kljub muhastemu vremenu nadaljevali začrtani program, so se odpeljali po stezi ob glavni cesti mimo kampov in prišli do kraja Pineta. Pot so nadaljevali do začetka gradeške plaže, kjer je sledil krajši postanek. Tam so prišli na svoj račun predvsem otroci, ki so dali duška svojemu veselju na raznih igralih. Pisana druščina otrok in njihovih staršev se je nato po isti poti vrnila proti avtomobilom, z vmesnim in obveznim postankom v značilni gradeški ribji restavraciji. Kolesarski izlet je obenem dokaz vse bolj konstruktivnega sodelovanja med Slovenskim planinskim društvom in goriško sekcijo italijanskega planinskega društva. Že v nedeljo bo namreč nova skupna pobuda obeh društev. V okviru že tradicionalnih Družnih sabotinskih poti, ki so jih pred petimi leti zasnovali ob dveh omenjenih društvih tudi člani Planinskega društva Nova Gorica, bo po Sabotinu, Koradi in Matajurju tokratni cilj planota Mala gora pod Čavnom. Vzpon iz Kamenj do planinske postojanke bo trajal približno dve uri, udeleženci pa bodo lahko izbirali med lažjo in nekoliko zahtevnejšo potjo. Zbirna točka bo ob 8.30 v Kamnjah, od koder bodo udeleženci krenili proti Mali gori, planoti, ki leži dobrih tisoč metrov nad morjem in kjer so domači planinci uredili lepo zavetišče. Tam bo krajši počitek, z dobrodošlico, nakar se bodo planinci odpravili na Kucelj (okrog 40 minut) ali na krajši sprehod po Mali gori. Vrnitev k planinskemu zavetišču bo predvidoma po 13. uri; tam bodo ponudili izletnikom domač golaž s polento. Ob vrnitvi v dolino pa bodo imeli pohodniki tudi možnost ogleda etnografske razstave o Mali gori. Prireditelj letošnjega srečanja je Slovensko planinsko društvo Gorica v sodelovanju s sekcijo Planinskega društva Ajdovščina-Kamnje. Izlet je vključen med Kekčeve poti, zato organizatorji pričakujejo lepo udeležbo otrok in njihovih staršev. (mal) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 7. maja 2009 19 GORICA - Nagradi Collio in Collio Cinema Brda navdihujejo tudi filmarje Natečaj za šesto nagrado Collio, ki jo podeljujo diplomskim nalogam in novinarskim delom o vinarstvu v Brdih, je v polnem teku, saj bo njegovo nagrajevanje potekalo 12. junija v goriški Hiši filma. Letos so natečaj dodatno obogatili, saj bodo podelili tudi nagrado Collio Cinema, ki jo razpisujeta konzorcij Collio in goriška družba Transmedia. Za nagrado za diplomske naloge se lahko potegujejo študentje, ki so zaključili univerzitetni študij med 1. oktobrom 2006 in 30. aprilom 2009, svoje disertacije pa so posvetili vinarstvu v Brdih. Kar zadeva novinarska dela, se natečaja lahko udeležijo časnikarji, ki so svoje članke ali televizijske prispevke o Brdih objavili med marcem 2006 in marcem 2009. Nagrado Collio Cinema v znesku 10.000 evrov bodo medtem podelili besedilu za kratki film, v središču katerega bodo Brda. Doslej so se na natečaj prijavili avtorji besedil iz Arezza, Riminija in tudi iz Londona, sicer pa morajo interesenti pohiteti, saj bo rok za razpis zapadel v soboto, 9. maja; vse potrebne informacije so na voljo na spletni strani www.premiocolliocine-ma.it. Prireditelji novega natečaja Collio Cinema pojasnjujejo, da želijo priklicati pozornost medijev, filmarjev in scenaristov in jim ponuditi priložnost za stik z briškim svetom. Po mnenju konzorcija Collio in družbe Transmedia imajo namreč Brda velik razvojni potencial, ki ni vezan izključno na vinogradniški sektor, saj so briški griči bogati tudi z zgodovino, tipično kulturno krajino in ljudskimi tradicijami. Z nagrado Collio Cinema želijo sicer povezati dve stvarnosti, film in vino, ki jima je razvoj v svetovnem okviru pisan na kožo. Obe »umetnosti« dobita pravo razsežnost, ko se uveljavita tudi zunaj domačih meja. Korenine in povezanost z domačim okoljem sta pogoja za uspeh, požrtvovalnost in kakovost pa za prodor na glo-balizirano tržišče. Pri nagradi Collio Cinema sodeluje tudi deželna Film Commission, medtem ko žirijo sestavljajo režiser Giuseppe Piccioni, scenarist Francesco Bruni, filmski izvedenec Federico Poilucci, producentka Donatella Botti in ilustrator Altan. KINEMAX - Drevi Maraton malih filmskih zgodb Drevi bosta Kinoateljeje in študentsko društvo Makin'GO skupaj pripovedovala male filmske zgodbe. V okviru pobude bosta predpre-mierno predstavljena kratkometraž-nika, poleg tega pa se bosta znova zavrtela kratka filma, ki sta v prejšnjih letih že navdušila občinstvo in kritiko. Vsa dela, ki bodo brezplačno na ogled, so nastala pod okriljem filmske smeri Dams Videmske univerze. Ob 20.45 bodo vrteli »La cena di Nana« (Nanina večerja) iz leta 2005, delo študenta Damsa Enrica Policarda. V filmu nastopata uveljavljeni igralec Alessandro Haber (nagrajen na Fano International Film Festivalu) in debitantka Laura Cavalli. Sledil bo »Domenica dei fiori« (Cvetna nedelja, 2008), dokumentarec Ferruccia Goie in Roberta Kusterle-ja o pravoslavni Veliki noči na vasi v pokrajini Maramures v Romuniji. Delo si je upravičeno zaslužilo mesto v uradnem izboru prestižnega pariškega festivala Jean Rouch. Nato bo na sporedu predpremierna predstavitev dveh kratkih filmov Mattea Oleotta, mladega goriškega režiserja, ki ima za sabo že vrsto pomembnih delovnih izkušenj. Najprej bo na ogled film »La fine del gioco« (Konec igre), ki se navdihuje pri istoimenski noveli Julia Cortazarja. Sledil bo »La notte porta scompiglio« (Noč prinaša nered), ki črpa iz gledališke priredbe znane Queneauje-ve knjige Vaje v slogu. Ob koncu nocojšnjega večera bodo organizatorji poklonili občinstvu še presenečenje. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, trg Republike 16, tel. 0481-410341. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, trg Venezia 15, tel. 048176039. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, ul. Latina 77, tel. 048190026. ~M Gledališče Dvorana 2: 20.45 »Piccole storie di cinema«: »La cena di Nana«, »Domenica dei fiori«, »Fine del gioco« in »La notte porta scompiglio«. Dvorana 3: 18.00 »Hanna Montana: The Movie«; 20.10 - 22.00 »Questio-ne di cuore«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »X-Man le origini: Wolverine«. Dvorana 2: 18.00 - 20.00 »Hanna Montana: The Movie«; 22.00 »Hou-dini - L'ultimo mago«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.00 »State of Play«. Dvorana 4: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Che - Guerrilla (2. del)«. Dvorana 5: 17.45 »Le avventure del to-pino Desperaux«; 20.20 - 22.15 »Fast and Furious - Solo parti originali«. »UN CASTELLO DI... MUSICAL & RI-SATE«: v soboto, 9. maja, ob 20.45 bo v Kulturnem domu v Gorici nastopila gledališka skupina Gruppo Qaos iz Forlija s predstavo »Le cirque dans le Moulin rouge; informacije in pred-prodaja vstopnic v knjigarni Antonini na korzu Italia 51/A v Gorici (tel. 0481-30212). GLEDALIŠČE VERDI V GORICI: v torek, 12. maja, ob 20.45 bo nastopila vokalna skupina Take 6 s koncertom jazz in gospel glasbe. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici bo v petek, 8. maja, ob 9.45 in 11.40 predstava za šole »Ai bambini con le orecchie« v izvedbi gledališke skupine Teatro Stileme, ob 20.30 bo gledališka skupina župnije iz Krmina nastopila s predstavo »Grea-se«; v soboto, 9. maja, ob 20.30 bo zaključna prireditev srečanja šolskih gledaliških skupin. fí Razstave V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA bo v petek, 8. maja, ob 20. uri odprtje slikarske razstave Ksenije Čerče z naslovom Še ni brez naslova / »Not Yet Untitled«. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini je na ogled razstava Vrata, objekti in slike avtorjev Bogdana Borčica in Metke Kavčič; do 8. maja. ~M Koncerti U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »X-Man le origini: Wolverine«. PRVI JAZZ FESTIVAL ERMI BOMBI: v gledališču Verdi v Gorici bosta danes, 7. maja, nastopila Lelio Luttazzi in Glauco Venier, v petek, 8. maja, Puppini Sisters, v soboto, 9. maja, Richard Galliano, v nedeljo, 10. maja, Bireli Lagrene in v torek, 12. maja, skupina Take 6; informacije in predprodaja v gledališču Verdi v Gorici od ponedeljka do sobote med 17. in 19. uro (tel. 048133090) ali na spletni strani www.tic- ketone.it. PEVSKA SKUPINA MUSICUM se bo znova predstavila publiki v petek, 8. maja, ob 20. uri v dvorani frančiškan- DOBERDOB - »Mix« jazza, Gershwina in popevk V slogu »café theatra« Modra's galerija bo s podobnimi glasbenimi večeri nadaljevala v sodelovanju z Glasbeno matico Trio Vrabec v Modra's galeriji bumbaca Odsek doberdobskega društva Jezero Modra's galerija je sredi minulega tedna priredil prvi poskus koncerta v stilu »café theatra«, zaradi dokajšnjega uspeha pa namerava s pobudo nadaljevati. Na društvenem sedežu v Doberdobu se je z »mixom« klasičnega jazza, Ghersh-winovih skladb ter sodobnih slovenskih in italijanskih popevk predstavil trio Vrabec. Tričlansko skupino, ki pogosto nastopa po Sloveniji, sestavljajo Anže Vrabec (klavir), David Šuligoj (bas) in Roman Kobal (bobni); na doberdobskem večeru je skupaj z njimi nastopila še pevka Moj- ca Milone, ki je udeležence večera očarala s svojim žametnim glasom. Modra's galerija se ukvarja s prirejanjem likovnih razstav in glasbenih večerov, v prihodnjih mesecih pa njeni člani nameravajo s koncerti v stilu »cafe teathra« še nadaljevati. Predvideno je namreč sodelovanje z Glasbeno matico in s skupino, ki jo vodi Andrejka Možina. V prihodnosti je med drugim predviden nastop skupine The Krooners, ki igra predvsem swing, vsekakor pa datum koncerta še ni dokončno določen. skega samostana na Kostanjevici (Kapela) v Novi Gorici. Koncert bo uvedel MePZ Rada Simonitija iz Dobro-vega, ki ga vodi Patrick Quaggiato. Na sporedu bodo skladbe iz renesanse, sodobnosti in spiritual ter close harmony priredbe. SNOVANJA v priredbi SCGV Emil Ko-mel in Arsateliera iz Gorice: 8. maja ob 20.30 bo v dvorani Pokrajinskih muzejev v Gorici na vrsti prireditev Olivier Messiaen in njegov čas, ki jo bodo oblikovali Alessandra Schettino, Neva Klanjšček, Matej Santi in Aries Caces; vsi koncerti so brezplačni. 9 Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil v sredo, 22. aprila, na oglasni deski Deželnega šolskega urada v Trstu v ul. S. Anastasio, 12, objavljen razpis za potrditev, vključitev in posodobitev pokrajinskih (nekdanjih permanentnih) lestvic učnega osebja šol s slovenskim učnim jezikom. Razpis je na ogled tudi na spletni strani Deželnega šolskega urada (www.scuola.fvg.it), na oglasni deski goriškega oddelka Urada za slovenske šole in na posameznih šolah. Prošnjo za potrditev mora vložiti tudi učno osebje, ki je v omenjenih lestvicah vključeno pogojno, četudi še ni doseglo predvidenega naslova za polnopravno vključitev. Obrazci za vložitev prošenj so isti kot za vključitev v pokrajinske lestvice šol z italijanskim učnim jezikom in zainteresirani jih dobijo na spletni strani Ministrstva za šolstvo, univerzo in raziskovanje (www.pubblica.istruzio-ne.it), na posameznih šolah in na Uradu za slovenske šole, ki je tudi na razpolago za morebitna pojasnila.Proš-nje je treba oddati Uradu za slovenske šole (ul. Rismondo, 6) do petka, 22. maja 2009. KD OTON ŽUPANČIČ obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Umbrijo (Spello, Spoleto, Norcia, Castelluccio in Val Nerina ter Orvieto) in obisk praznika Vini nel mondo od 30. maja do 2. junija; informacije in prijave na tel. 340-3447695 po 19. uri (Tamara). KD OTON ŽUPANČIČ prireja od 5. do 9. septembra avtobusni izlet v Brno, Krakov, Auschwitz in Dunaj; informacije in vpisovanje do 15. maja na tel. 0481-21065 (Vojko Nardin), 048134730 (Karlo Nanut) in 0481-21856 (gostilna Turri). SPDG obvešča, da bo v nedeljo, 10. maja, izlet na Malo goro v okviru programa Kekčeve poti ter v okviru projekta Sabotinske družne poti, pri katerem sodelujejo goriški planinci. Prevoz z lastnimi sredstvi, odhod s parkirišča pri Rdeči hiši ob 7.45, začetek vzpona na Malo goro (1034 m) ob 8.30 v Kamnjah; informacije na tel. 0481882328 (Marko Lutman) v večernih urah in Dino Paulin (tel. 333-1581015). Ü3 Obvestila M Izleti ČASOPIS ISONZO SOČA prireja v soboto, 16. maja, avtobusni izlet iz Gorice v Novo Gorico; vpisovanje do 12. maja na sedežu časopisa Isonzo Soča v ul. San Giovanni 5/A (tel. 048133343, posta@isonzo-soca.it), cena izleta 23 evrov. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo na izlet na Vrhniko v soboto, 9. maja, odpeljal prvi avtobus ob 7. uri iz Doberdoba, nato s postankoma na Poljanah in Vrhu. Drugi avtobus bo odpeljal ob 7. uri iz Gorice najprej od ulice Cat-terini - trga Medaglie d'oro, nato s postanki pri vagi pri pevmskem mostu, v Podgori na cesti pri telovadnici, v So-vodnjah pri cerkvi in lekarni ter v Štandrežu pri cerkvi. Priporoča se točnost. ZSŠDI obvešča, da bo danes, 7. maja, goriški urad zaprt. 10. MEDNARODNI POHOD TREH MOSTOV bo v nedeljo, 10. maja, s startom ob 9.30 s sedeža KD Sabotin v Štmavru. 10 km dolg mednarodni panoramski pohod bo potekal iz Štmavra skozi Pevmo, Gorico, Solkan in se zaključil v Štmavru. Organizirajo ga rajonski sveti Pevma-Štmaver-Oslavje, Svetogorska ulica-Placuta ter Stražiče, krajevna skupnost Solkan v sodelovanju s KD Sabotin, TD Solkan in PŠD Naš Prapor. 11. USTVARJALNA DELAVNICA ZSKD bo letos potekala v Mladinskem hotelu v Pliskovici od nedelje, 23. avgusta, do petka, 28. avgusta; informacije in prijave pri Zvezi slovenskih kulturnih društev na korzu Verdi, 51 v Gorici, tel. 0481-531495, faks 0481550004, e-pošta gorica@zskd.org, spletna stran www.zskd.eu. KD DANICA prireja 2. rekreacijski dan na Vrhu ob dnevu mladosti v nedeljo, 24. maja, na Vrhu s pričetkom ob 9. uri. Sodelujejo lahko šestčlanske ekipe z najmanj dvema ženskama. Igre in pravilniki bodo na razpolago ekipam isti dan; informacije in vpisovanje do 10. maja pri Dolores (tel. 339-7484533) in Demitriju (tel. 339-8667252). MLADINSKA SEKCIJA SSK GORICA PRIHODNOST prireja pokrajinski kongres skupine Prihodnost v nedeljo, 10. maja. Na programu so ob 14.30 športni turnir v nogometu in odbojki, ob 18.30 pokrajinski kongres, ob 19.30 kulturni program. OSMICA PRI MAČKU prireja v soboto, 9. maja, ob 21.09 8. praznik salame. Igrali bodo Mali kraški muzikanti, zbirali bodo prostovoljne prispevke za hospic Via di Natale v Avianu. SKRD JADRO sklicuje redni občni zbor v petek, 8. maja, ob 8. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu na društvenem sedežu v Romjanu, ul. Monte 6 busi 2. SLOVENSKA SKUPNOST obvešča, da bo danes, 7. maja, z začetkom ob 20. uri na strankinem sedežu v Gorici zasedal goriški pokrajinski svet SSk. ŠE DANES, 7. MAJA, poteka predvpis s popusti v poletni središči Srečanja 2009 za otroke od 4. do 12. leta in Izzivi 2009 za mlade od 12. do 14. leta, ki ju prirejata Skupnost družin Sončnica in Mladinski dom iz Gorice; vpisi in informacije v ulici Don Bosco 60 v Gorici, tel. 0481-546549, 0481536455 ali 328-3155040. SS Prireditve V DVORANI POKRAJINSKEGA SVETA na korzu Italia 55 v Gorici bo v petek, 8. maja, ob 17.30 predstavitev knjige »Venezia Giulia. La Regione in-ventata«. Sledila bo podelitev potrdil o obiskovanju tečajev slovenščine in furlanščine. Id Osmice V DOBERDOBU pri Cirili imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78268. S Poslovni oglasi Pogrebi DANES V GORICI: 10.30, Olga Mako-vec vd. Berto z glavnega pokopališča v cerkev na Rojcah in na pokopališče v Koprivnem; 11.30, Giuliana Toso-ratti por. Cusulini iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ignacija in na glavno pokopališče. DANES V ROMANSU: 15.00, Regina Lucia Schuegur vd. Pontel v cerkvi in na pokopališču. Ob boleči izgubi dragega sina in brata MIHE GRAVNERJA izražamo družini iskreno sožalje prijatelji iz Štandreža Miha, tvoj iskreni nasmeh bo vedno ostal v našem spominu. Goriški prijatelji 2 0 Četrtek, 7. maja 2009 SVET / EVROPSKA UNIJA - Potem ko jo je poslanska zbornica že ratificirala februarja Češki senat naposled potrdil Lizbonsko pogodbo Sedaj jo mora podpisati še češki evroskeptični predsednik Vaclav Klaus PRAGA - Zgornji dom češkega parlamenta je včeraj potrdil Lizbonsko pogodbo in s tem odprl pot za njeno dokončno ratifikacijo v državi, ki trenutno predseduje EU. "To je pomemben dan za Češko, za njen položaj in vpliv v EU in svetu," je potrditev komentiral podpredsednik češke vlade v odstopu Alexandr Von-dra. Za potrditev reformne pogodbe EU je bila v 81-članskem senatu potrebna tripetinska večina in glede na to, da jih je za pogodbo glasovalo 54, je bila ta potrjena brez težav. Ob glasovanju je bilo prisotnih 79 senatorjev, od tega jih je 20 glasovalo proti pogodbi, pet jih je bilo vzdržanih. S potrditvijo Lizbonske pogodbe v poslanski zbornici - ta je pogodbo ratificirala že februarja - in senatu pa postopek ratifikacije na Češkem še ni zaključen, saj bo moral zakon o ratifikaciji sedaj podpisati še češki evroskeptični predsednik Vaclav Klaus, ki je že nakazal, da namerava s podpisom počakati do izvedbe drugega referenduma na Irskem. "Češki senat se je danes odločil - po razpravi, ki je trajala približno leto in tri mesece," je po potrditvi pogodbe včeraj povedal predsednik senata Premysl So-botka. Kot je dodal, češka vlada in parlament ne moreta kakorkoli vplivati na predsednika. "Svoboden je, da se odloči, kot želi," je glede Klausa dejal Sobotka. "To je zelo dobra novica," je po objavi izida glasovanja v češkem senatu sporočil predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in izrazil zadovoljstvo z razpletom, ki "odraža zavezanost Češke bolj demokratični, odgovorni, učinkoviti in povezani" EU. Ratifikacija Lizbonske pogodbe v češkem senatu je bila pod vprašajem predvsem zaradi razdeljenosti konservativne Državljanske demokratske stranke (ODS) premiera v odhodu Mireka Topolaneka, ki ima v senatu 36 sedežev in znotraj katere obstaja močna skupina nasprotnikov pogodbe. Glede na to, da imajo zagovorniki pogodbe v senatu skupaj 42 sedežev, so potrebovali le sedem glasov ODS. Češki mediji so v minulih dneh pisali, da je ratifikacija bolj ali manj gotova, saj naj bi več senatorjev ODS ne bilo pripravljenih niti neposredno zavrniti pogodbe niti med glasovanjem zapustiti dvorane in na ta način preprečiti njeno potrditev. Včerajšnja potrditev po poročanju nemške tiskovne agencije dpa pomeni zmago za Topolaneka, ki je svoje strankarske kolege pozval k ratifikaciji pogod- be, saj bi njena zavrnitev Češko potisnila na stranski tir v EU. Ratifikacija je bila tudi zadnja priložnost, da Češka vrne malce "blišča" svojemu predsedovanju EU, ki ga je zaznamoval padec Topolanekove vlade. V zadnjem času so se pojavile napovedi, da nameravajo nekateri senatorji ODS Lizbonsko pogodbo znova izpodbijati pred ustavnim sodiščem. Ustavno sodišče je novembra že razsodilo, da je pogodba v skladu s češko ustavo, toda sodišče je takrat odločalo le glede nekaterih spornih členov pogodbe in ne o celotni pogodbi, tako da je prostora za pritožbe še dovolj. Postopek ratifikacije Lizbonske pogodbe je zaključen v vseh državah članicah EU z izjemo Nemčije, Poljske, Irske in Češke. V Nemčiji čakajo še na odločitev ustavnega sodišča, na Poljskem manjka še podpis predsednika Lecha Kaczyn-skega, na Irskem pa za jesen načrtujejo drugi referendum, potem ko so Irci na referendumu junija lani Lizbonsko pogodbo zavrnili. (STA) Češki predsednik Vaclav Klaus in predsednik EK Jose Manuel Barroso ansa EVROPSKA UNIJA - Ukrep proti vodji francoske skrajne desnice Evropski parlament s spremembo pravil preprečil Le Penu vodenje ustanovne seje STRASBOURG - Evropski poslanci so včeraj v Strasbourgu potrdili spremembo notranjih pravil Evropskega parlamenta, tako da kontroverzni vodja francoske skrajne desnice Jean-Marie Le Pen ne bo mogel voditi ustanovnega zasedanja te institucije med 14. in 16. julijem, tudi če bo najstarejši poslanec prihodnjega sklica parlamenta. V skladu z novimi pravili bo ustanovno zasedanje poslej vodil bodisi odhajajoči predsednik parlamenta bodisi eden od njegovih namestnikov. Sejo 14. julija bo tako vodil sedanji predsednik parlamenta Hans-Gert Pottering ali eden od njegovih 14 namestnikov. Le Pen je poskrbel za razburjenje v Evropskem parlamentu, ko je nacistična koncentracijska taborišča že večkrat označil za "detajl" druge svetovne vojne. Le Pen, ki bo junija praznoval 81. rojstni dan, je evropski poslanec že od leta 1984, letos znova kandidira kot vodja liste skrajno desne francoske stranke Nacionalna fronta (FN). Če bo izvoljen, bi lahko postal najstarejši poslanec naslednjega sklica parlamenta. Za evropskega poslanca se sicer poteguje tudi tržaški pisatelj Boris Pahor. Pahor, ki bo avgusta dopolnil 96 let, velja za eno najvišjih kulturnih in moralnih avtoritet slovenskega naroda, in bi bil v primeru izvolitve precej starejši od Le Pena. Tokrat sicer ni bilo prvič, da se je v Evropskem parlamentu dvigal prah zaradi najstarejšega poslanca, ki naj bi vodil prvo zasedanje. Julija 1989 je bil najstarejši poslanec francoski režiser Claude Autant-Lara, ki je kot takšen imel govor pred parlamentom, ki pa je bil v znamenje protesta pretežno prazen. (STA) Jean-Marie Le Pen ansa NATO Sporne vojaške vaje v Gruziji TBILISI - Zveza Nato je včeraj začela sporne vojaške vaje v Gruziji. Vaje so se začele dan po tem, ko so gruzijske oblasti v torek zatrle upor skupine vojakov, s katerim naj bi želeli preprečiti vojaško vajo Nata in strmoglaviti vlado in za katerim naj bi stala Rusija. Vaje bodo trajale mesec dni, na njih pa bo sodelovalo najmanj 1100 vojakov iz več kot deset držav članic Nata in partnerskih držav. Gruzija vaje označuje kot gesto solidarnosti po njeni kratki vojni z Rusijo avgusta lani, Moskva pa se je nanje ostro odzvala, ruski predsednik Dmitrij Med-vedjev jih je celo označil kot "očitno provokacijo". Odnosi med Rusijo in Natom so se v zadnjih dneh in tednih precej zaostrili. Do zadnjega v vrsti dogodkov je prišlo prav včeraj, saj je Rusija izgnala dva kanadska diplomata, ki sta delala na predstavništvu zveze Nato v Moskvi. Kot so pojasnili na kanadskem veleposlaništvu, so njihovega veleposlanika poklicali na rusko zunanje ministrstvo, kjer so mu izročili diplomatsko noto z obvestilom, da je omenjeni dvojici odvzeta akreditaci-ja. Rusijo je minuli teden razjezila odredba Nata o izgonu dveh ruskih diplomatov, Viktorja Korčakova in Vasilija Čižova, ker naj bi delovala kot obveščevalna agenta. Moskva naj bi v odgovor na izgon ruskih diplomatov po neuradnih podatkih iz države že izgnala vodjo informacijske pisarne Nata v Moskvi Isabelle Francois in enega od njenih sodelavcev. Kljub nasprotovanju Rusije in ponedeljkovem poskusu upora skupine vojakov vaje po besedah tiskovnega predstavnika gruzijskega obrambnega ministrstva, pristojnega za vaje, Giorgija Kakiašvilija zaenkrat potekajo v skladu z načrti. 'Vse poteka natančno po urniku. Večina udeležencev je že prispela," je povedal. Vaje, na katerh sodelujejo tako države članice Nata kot tudi države v Natovem programu Partnerstvo za mir, imajo dve komponenti: do 19. maja bodo potekale poveljniške vaje, ki se bodo osredotočile na urjenje in združljivost s postopki Nata v operacijah kriznega odzivanja, v drugem delu od 21. maja do 3. junija pa bodo potekale večje vaje, namenjene osnovnemu urjenju pripadnikov mirovnih sil. (STA) EVROPSKA UNIJA - Predsednik evropske skupščine podal obračun ob koncu mandata Pöttering: Evropski parlament pridobil na izkušenosti, moči in kulturnem bogastvu STRASBOURG - Evropski parlament je v minulih petih letih pridobil na izkušenosti, moči in kulturnem bogastvu, je včeraj ob pregledu iztekajočega se šestega sklica Evropskega parlamenta v Stras-bourgu poudaril predsednik edine neposredno izvoljene evropske institucije HansGert Pottering. Med najpomembnejšimi dosežki tega sklica parlamenta je Pottering izpostavil uspešno vključitev poslancev iz novih članic, ki so v unijo vstopile v letih 2004 in 2007 in prilagoditev dela večjemu in bolj raznolikemu parlamentu. "785 poslancev se je naučilo približati eden drugemu, se učiti drug od drugega in bolje sodelovati," je dejal. Evropski parlament se je tudi razvil v odločilen kraj iskanja kompromisa na evropski ravni. To se je po besedah predsednik parlamenta pokazalo tako pri zakonodajnem svežnju Reach in finančni perspektivi za obdobje med letoma 2007 in 2013. Na vrh dnevnega reda je parlament po besedah Potteringa postavil tudi boj proti podnebnim spremembam. "Danes v svojih pri- Hans-Gert Pöttering zadevanjih nismo več sami," je dejal predsednik Evropskega parlamenta in pojasnil, da jih podpira tudi novi ameriški predsednik Barack Obama. "Zdaj moramo pridobiti še podporo drugih," je dejal Pöttering. Tudi reforma finančnega sistema je delno posledica pobude Evropskega parlamenta, je dejal Pöttering, obenem pa priznal, da institucijo na tem področju čaka še veliko dela, ki ga bo moral opraviti prihodnji sklic. V zadnjem času je Evropski parlament oživil razpravo o reformi institucij in spodbujal proces, ki je vodil v oblikovanje Lizbonske pogodbe. Ta po besedah Potte-ringa vsebuje ključne reforme, s katerimi bo unija postala bolj pregledna in učinkovita. "Danes, ob 30-letnici, je Evropski parlament v središču evropske parlamentarne demokracije, o kakršni smo leta 1979 lahko le sanjali," je dejal Pottering. Kot je pojasnil, so evropski in nacionalni parlamenti danes partnerji in se dopolnjujejo, Evropski parlament pa se povezuje tudi s parlamenti tretjih držav. Pottering je omenil tudi reforme znotraj parlamenta v iztekajočem se mandatu. Med njimi so spremembe načina dela in postopka. V novem mandatu bo tako začel veljati novi statut za poslance, ki bo prispeval k preglednosti delovanja institucije, veljati bodo začela tudi nova pravila za asistente. Evropske volitve, ki se bodo v vseh državah članicah unije zvrstile med 4. in 7. junijem, so po besedah Potteringa priložnost za poslance, da državljanom pojasnijo, zakaj je EU nujna. Ob tem je pozval državljane EU, naj se udeležijo volitev "za dobro prihodnost unije v 21. stoletju". Med izzivi, ki čakajo poslance v novem sklicu, je Pottering izpostavil gospodarsko krizo, energetsko politiko, prehod na nizkoogljično gospodarstvo, večjo varnost za državljane unije ter mir in stabilnost v svetu. Dotaknil se je tudi svojega dvein-polletnega predsedniškega mandata. "Služiti Evropi je velik privilegij," je poudaril. Med drugim je dejal, da si je prizadeval za to, da so za vse člane parlamenta veljala enaka pravila. V razpravi, ki je sledila Potteringove-mu govoru, so vodje političnih skupin večinoma pohvalili delo sedanjega predsednika. "Temu parlamentu ste dali dostojanstvo," je dejal vodja socialistov (PES) Martin Schulz, predsednik liberalcev Graham Watson (ALDE) pa ga je označil za "povezovalno figuro". "V zadnjem poltretjem letu je EP skozi vas, predsednika, igral vlogo posrednika in predlagatelja," je dejala Christiana Muscardini iz Združenja za Evropo narodov (UEN). Podpredsednica evropskega parlamenta Margot Wallstrom je medtem poudarila, da je bilo tako za parlament kot celotno unijo pomembno, da je Pottering branil demokratična načela, s čimer se je pogosto tudi zoperstavil voditeljem držav. Je bil pa Pottering deležen tudi kritik. Samostojni poslanec Daniel Hannan mu je tako očital, da vseh članov parlamenta ni obravnaval enako. Po besedah vodje politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP-ED) Josepha Daula je EU v tem mandatu parlamenta zelo napredovala. Kot je dejal, je med drugim pomembno, da je postala zgled strpnosti. "Ta parlament je z leti postal močnejši. Z uveljavitvijo Lizbon-ske pogodbe se bo še okrepil," pa je menil Watson. Nigel Farage iz skupine Neodvisnost/Demokracija (IND/DEM) je bil precej bolj oster do dela parlamenta, predvsem, kot je dejal, zaradi neupoštevanja volje francoskih, nizozemskih in irskih volivcev. "Ne pomeni ne. Tega preprosto ne razumete. Če bi razumeli demokracijo, bi spoštovali ne v državah članicah," je dejal in parlamentu očital nedemokratičnost. "Dejstvo, da lahko to poveste, kaže, da je parlament demokratičen," mu je odvrnil Pottering. (STA) / SVET Četrtek, 7. maja 2009 21 AFGANISTAN - Po začasnih podatkih naj bi bilo več kot sto mrtvih Ameriški letalski napad povzročil številne civilne žrtve Afganistanski predsednik Karzaj odredil preiskavo iz ZDA, kjer je na obisku KABUL - V letalskem napadu ameriške vojske je bilo včeraj po navedbah afganistanskih oblasti v jugozahodni provinci Farah ubitih več kot sto civilistov. Navedbe je potrdil tudi Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC), katerega ekipa je že obiskala območje napada. Afganistanski predsednik Hamid Karzaj, ki je na obisku v ZDA, pa je odredil preiskavo dogodka. Nemška tiskovna agencija dpa, ki se sklicuje na navedbe dveh afganistanskih poslancev, poroča o več kot sto smrtnih žrtvah med civilisti, njihovo število pa bi lahko še naraslo, saj več ljudi leži pod ruševinami med bombardiranjem uničenih hiš. Francoska tiskovna agencija AFP poroča celo o 150 smrtnih žrtvah. Da je življenje izgubilo več kot sto ljudi, je potrdil tudi načelnik policije v okrožju Bala Buluk Abdul Gafar Vatan-dar. V tem nemirnem okrožju so že v ponedeljek izbruhnili spopadi med taliba-ni na eni strani in afganistanskimi in mednarodnimi silami na drugi. Kot je dodal Vatandar, še preiskujejo, kakšno je natančno število žrtev. To po besedah guvernerja province Farah Rohula Amina otežuje dejstvo, da območje nadzorujejo talibani. Tja so se kljub temu že odpravile delegacije afganistanskega notranjega ministrstva, ZN in ameriške vojske. Tudi tiskovna predstavnica ICRC v Afganistanu Jessica Barry je potrdila navedbe o smrtnih žrtvah. Rdeči križ je namreč na poziv lokalnih prebivalcev na območje poslal svojo ekipo, ki je ocenila, da je bilo v napadu ubitih več deset ljudi. Karzaj, ki se mudi na obisku v Was-hingtonu, je že odredil preiskavo dogodkov in dejal, da se bo o tem pogovoril tudi z ameriškim predsednikom Ba-rackom Obamo. Civilne žrtve ameriških napadov na talibane že dlje časa povzročajo trenja med ZDA in Karzajem. Preiskavo je napovedala tudi ameriška vojska. Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je ob srečanju s predsednikoma Afganistana in Pakistana, Hami-dom Karzajem in Asifom Alijem Zarda-rijem, v Washingtonu izjavila, da ameriška administracija "zelo globoko" obžaluje izgubo nedolžnih življenj in da bodo ZDA podrobno preiskale incident. Po njenih besedah je vsaka izguba nedolžnega življenja "še posebej boleča". Karzaj se ji je zahvalil za izkazano skrb in soža-lje ter izrazil upanje, da bodo lahko "skupaj povsem odpravili civilne žrtve v boju proti terorizmu". (STA) Hamid Karzaj ansa Nekdanji zunanji minister kandidat za predsednika KABUL - Nekdanji afganistanski zunanji minister in junak odpora proti nekdanji Sovjetski zvezi Abdulah Abdulah se je včeraj registriral kot kandidat na avgustovskih predsedniških volitvah v Afganistanu. Abdulah naj bi bil na volitvah 20. avgusta leta zaenkrat najresnejši tekmec sedanjemu afganistanskemu predsedniku Hamidu Karzaju, ki je svojo kandidaturo uradno vložil v ponedeljek. Poleg njiju naj bi se doslej registriralo še 13 kandidatov, do izteka roka 8. maja pa naj bi se obetale še kandidature nekdanjih finančnih ministrov in nekdanjega notranjega ministra. Abdulah, ki je leta 2006 izstopil iz Karzajevega kabineta, je kot svoja podpredsedniška kandidata registriral uglednega kirurga Čiraga Ali Čiraga in člana kraljeve družine Homajuna Šaha Asifija. Kot se je zavezal, si bo v primeru izvolitve prizadeval za spremembo političnega sistema v državi. Karzaju je ob tem očital, da ni bil sposoben ponuditi vizije za Afganistan. "Nadaljevanje sedanje administracije je kot hoja v temi," je dejal. Kritiziral je tudi nezmožnost vlade, da zagotovi varnost v Afganistanu, kjer se smrtonosni talibanski upor že vse od ameriške invazije leta 2001 vztrajno krepi. Kot je opozoril, so ljudje v minulih sedmih letih upali, da bodo živeli v boljšem Afganistanu, kot ga imajo danes. Karzaj je svojo kandidaturo na volitvah vložil v ponedeljek, za svoja podpredsedniška kandidata pa je prijavil spornega tadžiškega vojaškega poglavarja Mohameda Kasima Fahima in sedanjega podpredsednika Kari-ma Halila. (STA) ZDA - Prvi tovrstni primer v ZDA, četrti na svetu Iznakaženi ženski kirurgi uspešno presadili obraz CLEVELAND - Na novinarski konferenci v Clevelandu se je v torek predstavila 46-letna Connie Culp iz Ohia, ki je decembra lani uspešno prestala prvo presaditev obraza v ZDA. Zdravniška ekipa iz Pittsburgha pa je v torek opravila prvo hkratno presaditev dveh rok. Connie Culp je mož leta 2004 s šibrovko ustrelil v obraz in jo povsem iz-nakazil. Za kazen je dobil le sedem let zapora. Culpova je nato prestala 30 operacij obraza, pri čemer so ji vzeli del rebra, iz katerega so naredili ličnico, in del kosti v nogi, iz katere so naredili zgornjo čeljust. Decembra lani ji je zdravniška ekipa pod vodstvom Marie Siemionove v 22 urah uspešno presadila obraz neimenovane pokojne ženske, pri čemer so Culpovi zamenjali 80 odstotkov obraza, to je kosti, mišice, živce, kožo in žile. Po operaciji, ki je bila prva presaditev obraza v ZDA in četrta po vrsti na svetu, je lahko spet normalno zadihala in uživala hrano, v začetku februarja pa je zapustila cleveland-sko kliniko. Največja tolažba zanjo je med Connie Culp pred in po operaciji ansa drugim to, da otroci več ne bežijo pred njo, ko jo opazijo v trgovini ali na ulici. Cul-pova, sicer mati dveh otrok, je povedala, da želi vzpodbujati strpnost do podobno iznakaženih, kot je bila sama. Opisala je primer otroka, ki jo je pred presaditvijo videl v trgovini in poklical mamo ter ji povedal, da je ravnokar videl pošast. Zdravniki na univerzitetni kliniki v Pittsburghu v Pensilvaniji pa so v ponedeljek devet ur operirali 57-letnega Jeffa Kepnerja iz Auguste v zvezni državi Georgiji, ki mu je bakterijska okužba pred desetimi leti uničila obe roki in obe stopali. To je bila prva dvojna presaditev rok v zgodovini, ki je potekala hkrati na obeh rokah. V torek je bil bolnik v kritičnem, vendar stabilnem stanju. Kepner si je želel, da bi lahko v rokah spet držal svojo 13-letno hčerko, ki je bila stara tri leta, ko je ostal brez rok in nog. Prvo transplatacijo roke so v ZDA izvedli leta 1999. (STA) V Iranu zaprta ameriška novinarka prekinila gladovno stavko TEHERAN - Ameriško-iranska novinarka Roxana Saberi, ki so jo iranske oblasti zaradi vohunjenju za ZDA obsodile na osem let zapora, je prekinila gladovno stavko, je včeraj za francosko tiskovno agencijo AFP povedal njen oče Reza Saberi, ki pa ni povedal, kdaj natančno se je njegova hčerka začela prehranjevati. 32-letna Saberijeva je bila konec januarja aretirana v Teheranu, kjer živi od leta 2003, v začetku aprila pa je bila zaradi vohunjenja za ZDA obsojena na osem let zaporne kazni. Trenutno je v priporu v zaporu Evine v iraški prestolnici Teheran, kjer je 21. aprila začela z gladovno stavko in uživala le sladkano vodo. Njen odvetnik Abdolsamad Ko-ramšahi se je na sodno odločitev pritožil, iransko ministrstvo za pravosodje pa je napovedalo preiskavo primera. Celo iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je pozval tožilstvo, naj ji v času pripora omogoči celovito obrambo. Sodišče naj bi njeno pritožbo obravnavalo prihodnji teden. Papež Benedikt XVI. upa na uspešen obisk Svete dežele VATIKAN - Papež Benedikt XVI. je včeraj med avdienco na trgu Svetega Petra v Rimu še posebej toplo pozdravil katolike z Bližnjega vzhoda in izrazil upanje, da bo njegov obisk na tem območju, ki ga začenja v petek, uspešen za vse prebivalce regije, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Nestrpno čakam, da bom z vami in da bom z vami delil vaša pričakovanja in upanja, pa tudi vaše bolečine in boje," je dejal papež in zatrdil, da v Sveto deželo prihaja kot "romar miru". "Moj prvi namen je obiskati te kraje, ki so z življenjem Jezusa postali sveti, in tam moliti za dar miru in enotnosti za vaše družine in vse tiste, ki imajo Sveto deželo za dom," je dejal. Spomnil je tudi, da se bo med obiskom srečal srečal tako s predstavniki judovskih in muslimanskih skupnosti, "s katerimi smo naredili velike korake za dialog in medkulturno izmenjavo". Papež bo na obisku v Sveti deželi od tega pa do naslednjega petka. Najprej bo obiskal Jordanijo in nato Izrael. Ustavil se bo tudi na palestinskih ozemljih. Sicer pa bo med drugim obiskal Jeruzalem, Nazaret in Betlehem. (STA) JUŽNOAFRIŠKA REPUBLIKA - Potem ko je preživel vrsto škandalov in izrinil strankarskega kolega Thaba Mbekija Sporni politik Jacob Zuma izvoljen za četrtega državnega poglavarja po ukinitvi apartheida JOHANNESBURG - Parlament Južnoafriške republike (JAR) je včeraj za novega predsednika države po pričakovanjih izvolil Jacoba Zumo. Z 277 glasovi podpore v 400.članskem parlamentu je Zuma postal četrti demokratično izvoljeni predsednik po odpravi apartheida v JAR. Na položaju predsednika bo 67-letni Zuma nasledil Kgalemo Motlantheja, ki je ta položaj prevzel začasno do izvedbe volitev, potem ko je z njega septembra lani na poziv svojega ANC odstopil Thabo Mbeki. Slovesna prisega novega predsednika bo potekala v soboto v Pretorii, novi kabinet pa naj bi imenoval v dneh po tem. Četrti predsednik JAR od odprave apartheida bo zagotovo tudi njen doslej najkontroverznejši - med drugim zato, ker Zuma ne pristaja na kompromise pri sprejemanju lokalne kulture, piše francoska tiskovna agencija AFP. 67-letni Zuma na primer še vedno uživa ob obiskovanju tradicionalnih slovesnosti v oblačilih etničnih Zulujev, narejenih iz leopardje kože. Hkrati tudi izreka veliko ljubezen Jacob Zuma vse svojim štirim soprogam in 18 otrokom ter na zborovanjih ANC glasno prepeva in pleše ob himni boja proti apartheidu Umshini Wami (Prinesi mi moj mitraljez). "Je zelo lahka oseba za karikiranje," ocenjuje politični analitik Adam Habib, AFP pa dodaja, da tujina Zumo vidi kot stereotipnega, nasilnega afriškega poliga-mista. Norčevanje na Zumov račun se je še posebej razširilo, ko je Zuma leta 2006 sodišču, ki ga je oprostilo obtožb o posilstvu, dejal, da se je po nezaščitenih spolnih odnosih s HIV pozitivno tožnico stuširal, da bi se na ta način zaščitil pred aidsom. Zagotovo so mu škodile tudi več let trajajoče pravne bitke zaradi obtožb o korupciji, povezane z dolgotrajno preiskavo o oro-žarskih poslih, kjer pa je tožilstvo zaradi domnevnega vpletanja politike v njihovo delo na koncu odstopilo od primera. Po otroštvu, ki ga je preživel kot pastir govedi v rojstni vasi Nkandla, globoko na območju Zulujev, se je Zuma že s prvimi demokratičnimi volitvami leta 1994 povzpel v vrh južnoafriške politike. Pri tem mu je glavno oviro predstavljalo njegovo ostro rivalstvo z nekdanjim predsednikom JAR Mbekijem, ki je Zumo leta 2005 odstavil s položaja podpredsednika. Ob podpori revnih množic, ki so se pod Mbekijem počutile spregledane, in po zaslugi organizacijskih sposobnosti svojih zaveznikov v delavskem gibanju in komunistični stranki je uspelo Zumi decembra 2007 Mbekija najprej izriniti z mesta vodje ANC, nato pa je devet mesecev kasneje vodstvo stranke Mbekija tudi prisililo k odstopu z mesta predsedni- ka. Zumov biograf Jeremy Gordin po pisanju AFP meni, da je v odtujenost levega krila ANC vodil elitizem v Veliki Britaniji šolanega Mbekija. Zuma, ki se je formalno izobraževal le nekaj let in se je v bistvu vsega naučil sam, medtem glasno napada "modernistične predsodke" urbanih intelektualcev, pravi analitik Xole-la Mangcu. "Ob Zumi so nekateri ljudje, še posebej belci, prestrašeni, saj prihaja iz sveta, katerega del oni niso," ocenjuje Gor-din. Po javnomnenjski raziskavi instituta Ipsos so namenili temnopolti prebivalci JAR Zumi povprečno oceno 7,7, belci pa le 1,9. Zuluji so sicer stereotipno znani kot zapriseženi sovražniki belih arhitektov apartheida. Če Zuma uteleša upanje zapostavljenih in razočaranih, gre to pripisati tudi njegovi redki sposobnosti empatije, ki se še posebej jasno pokaže ob njegovih nagovorih množicam, ter dejstvu, da si vzame čas za vsakega v vasi Nkandla, ki želi govoriti z njim. "Je preprosto človek z veliko šarma in prirojeno spoštljivostjo do drugih," pravi Gordin. Toda njegov dar ima tudi temno stran. "Posluša vse okoli sebe in to zamegli njegovo presojo," meni neimenovani član ANC. To, kar novemu predsedniku njegovi kritiki najbolj zamerijo, po mnenju raziskovalca Marka Gevisserja tudi niso stereotipi, ampak predvsem njegove "populistične politike in očitno pomanjkanje preudarnosti". Zumov šarm naj bi bil sicer tudi nekakšna maska za njegovo vztrajnost in "potrpežljivost plenilca", kar Gordin pripisuje desetim letom, ki jih je preživel v apartheidovskem zaporu in pa temu, da je bil vodja obveščevalcev ANC v izgnanstvu. Tudi po zaslugi te lastnosti je Zuma odličen pogajalec, ki je odigral ključno vlogo pri tranziciji v demokracijo v JAR in v mirovnem procesu v Burundiju. "Nikakor ni neumen in se ne more sklicevati na nepismenost ... Svojo pomanjkljivo formalno izobrazbo izkorišča, ko to ustreza njegovi populistični privlačnosti," je zapisal južnoafriški časnik Star. (STA) 22 Četrtek, l. maja 2009 IZOLA - V soboto, 16. maja Šesta Marinada Ob regati tudi koncert hrvaškega pevca Tonyja Cetinskega V soboto, 16. maja, bo v organizaciji Burin Yachting Cluba na Obali potekal šesti, že tradicionalni navtični dogodek leta - Marinada 2009. Prireditev je namenjena vsem ljubiteljem morja, navtike, jadranja, članom številnih slovenskih navtičnih in jadralnih klubov ter vsem, ki bi želeli na večerni koncert v portoroški Avditorij, kjer bo kot glasbeni gost večera nastopil Tony Cetinski. Osrednji dogodek seveda ostaja regata Marinada, ki bo v jutranjih urah (uradni start je predviden ob 12.00) štartala iz akvatorija pred Izolo in bo potekala do ciljne boje v Portorožu. Regata je namenjena vsem jadrnicam po razvrstitvi Open in J-24, za tehnično izvedbo pa bo kot vsako leto poskrbel Burin Yachting Club v sodelovanju z Jadralno zvezo Slovenije. Za vse tiste, ki se regate ne bi udeležili kot tekmovalci, bodo na razpolago spremljevalne ladje, od koder bo razgled na številne jadrnice enkraten. Za ljubitelje morske hrane pa je na voljo tudi okusen ribji piknik. Športnemu delu prireditve bo sledil družabni - druženje skoraj 400 članov Burin Yachting Cluba in več kot 600 tekmovalcev z regate, pokroviteljev in partnerjev ter navtičnih profesionalcev, ki več let uspešno sodelujejo z Burin Yachting Clubom, ter vseh povabljencev. Priložnostna pogostitev bo potekala v kongresnem delu Avditorija Portorož, kjer bo tudi svečana po- delitev pokalov najboljšim na regati Marinada. Med udeležence regate bo organizator tudi v letošnjem letu z naključnim žrebom podelil bogate nagrade. Večerni del bo v Amfiteatru portoroškega Avditorija sklenil priznani hrvaški pevec Tony Cetinski s svojo uigrano skupino. Koncert se bo pričel ob 21.00 uri, trajal pa bo predvidoma do 23.00 ure. Cetinski se predstavlja po zelo uspešnem letu 2008, ko so ga proglasili tudi za hrvaškega moškega izvajalca leta. Njegovi dve največji uspešnici Umirem 100x dnevno in Ako se to zove ljubav (po tej pesmi nosi naslov tudi zadnji album, ki ga je hrvaški pevec izdal avgusta lani) sta bili več tednov na vrhu lestvice najbolj poslušanih hrvaških pesmi. Lani ga je celo doletela čast, da je na povabilo Michaela Boltona nastopil v londonskem Royal Albert Hallu in prvič je do zadnjega kotička napolnil pulj-sko Areno s pravim glasbenim in plesnim spektaklom. Cetinski pa se tudi letos vrača na slovensko sceno v sklopu vse bolj uspešne turneje poimenovane«Furia tour. Komur po koncertu še ne bo dovolj druženja s starimi in novimi prijatelji, bo na voljo vse do jutranjih ur ob živi glasbi DJ-ev tudi Marinada After Party. Vstopnice za koncert (cena 30 €) so v prodaji tudi na spletnih straneh www.eventim.si in www.vstop-nice.com. (I.F.) GLEDALIŠČE _SLOVENIJA_ ŠTORJE Zadružni dom V soboto, 9. maja 2009 ob 20. uri / Marco Tassara: Amour, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kju-der. Gledališka skupina KD "Brce" iz Gabrovice pri Komnu. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 7., jutri, 8. in v soboto, 9. maja ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Neron«. V ponedeljek, 11. maja ob 19.30 / Jean - Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V torek, 12. maja ob 11.00 in ob 19.30 / Jean - Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V sredo, 13. maja ob 11.00 in ob 19.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota sveto-tihcev, Molière«. V četrtek, 14. maja ob 18.00 in ob 20.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota svetotihcev, Molière«. V petek, 15. maja ob 19.30 ob 19.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota svetotih-cev, Molière«. V soboto, 16. maja ob 18.00 in ob 20.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota svetotihcev, Molière«. Mala drama Danes, 7. maja ob 20.00 / Milena Ma-karovic: »Barčica za punčke«. Jutri, 8. in v soboto, 9. maja ob 20.00 / David Mamet: »Bostonska zadeva«. V ponedeljek, 11. maja ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. V sredo, 13. maja ob 20.00 / Dušan Jo-vanovic: »Življenje podeželjskih plej-bojev po drugi svetovni vojni«. V četrtek, 14., v petek, 15. in v soboto, 16. maja ob 20.00 / Milena Mar-kovic: »Barčica za punčke«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Do 9. maja ob 20.00 / Peter Stone, Ju-le Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V ponedeljek, 11. in v torek, 12. maja ob 20.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V sredo, 13. maja ob 12.00 / Branko Za-vršan in solisti: »Solistika«; ob 20.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V četrtek, 14. maja ob 20.00 / Olja Mu-hinja: »Tanja - Tanja«. V petek, 15. maja ob 20.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar -Nekateri so za vroče«. V soboto, 16. maja ob 20.00 / David Drabek: »Ples na vodi«. Mala scena Danes, 7. maja ob 18.00 / James Pri-deaux: »Gospodinja«. Jutri, 8. maja ob 10.00 / Jasen Boko: »Gledališka ura«. V sredo, 13. maja ob 18.00 in ob 20.00 / Branko Završan in solisti: »Solistika«. V četrtek, 14. maja ob 20.00 / Janez Janša, Dušan Jovanovic: »Spomenik G«. V petek, 15. maja ob 20.00 / Miha Maz-zini »Let v Rim«. V soboto, 16. maja ob 20.00 / Jana Pavlic: »Tosca«. Šentjakobsko gledališče Danes, 7. maja ob 19.30 / A. Jaoui/J.-P. Bakri: »Družinska zadeva« (komična melodrama), režija Jaša jamnik. Jutri, 8. in v soboto, 9. maja ob 19.30 / M. Python: »Kralj Arturr in sveti Gral« (komedij), režija Gregor Čušin. V četrtek14. maja ob 17.00 / M. Python: »Kralj Arturr in sveti Gral« (komedij), režija Gregor Čušin. V petek, 15. maja ob 19.30 / A. Rozman Roza: »Najemnina ali We are the nation on the best location« (komedija). GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi G. Donizetti: »La fille du regiment«: Urnik: jutri, 8. ob 20.30, v soboto, 9. ob 17.00, v nedeljo, 10. ob 16.00, od torka, 12. do četrtka, 14. ob 20.30 in v soboto, 16. maja ob 16.00. Gledališče Rossetti »Giovanni Allevi in concerto«: Nastopa Giovanni Allevi. Urnik: jutri, 8. in v soboto, 9. maja ob 20.30. GORICA Dvorana Pokrajinskih muzejev Jutri, 8. maja, ob 20.30 / V okviru festivala »Snovanja« bo na sporedu »Oli-vier Messiaen in njegov čas«, glasbeni večer bodo oblikovali Alessandra Schettino, Neva Klanjšček, Matej San-ti in Aries Caces. PRIREDITVE NEW YORK Mlajši od Jezusa V Novem muzeju (New Museum) v New Yorku je pod naslovom Mlajši od Jezusa na ogled razstava del sodobne umetnosti. Umetniki prihajajo z različnih koncev sveta, vsem pa je skupno, da še niso dopolnili 33 let. Na natečaj za sodelovanje na razstavi se je sicer prijavilo več sto, izbranih pa je bilo 50 umetnikov, ki prihajajo iz 25 držav. Nastanek razstave je spodbudilo dejstvo, da so nekatere najodmevnejše in najvplivnejše poteze v zgodovini likovne umetnosti umetniki izvedli v času mladosti. Razstava Mlajši od Jezusa bo do 5. julija s 145 deli zapolnjevala vse prostore Novega muzeja. Nekateri umetniki, ti prihajajo iz Alžirije, s Kitajske, iz Kolumbije, Nemčije, Indije, Libanona, s Poljske, iz Turčije in Venezuele, so sedaj sploh prvič dobili priložnost razstaviti katero izmed svojih del pomembnejšem muzeju. Predstavljena so dela v različnih medijih, od slik in risb do fotografij, filmov, animacij, performasov, instalacij in drugega. V skladu s poslanstvom Novega muzeja, da predstavlja sodobno umetnost in nove ideje, je razstava s polnim naslovom Generacijsko: Mlajši od Jezusa prva večja mednarodna razstava v muzeju, ki je posvečena izključno generaciji, rojeni okrog leta 1980, in na kateri so predstavljene tako različne perspektive posameznih umetnikov kot tudi njihova skupna zanimanja. (STA) Kulturni dom V ponedeljek, 11. maja ob 20.30 / "Gu-lash koncert". Madžarske, transilvanske, romunske, bulgarske in klezmer, Janos Hasur. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 11. maja ob 20.15, Velika dvorana / Koncert Komornega godalnega orkestra slovenske filharmonije, primorske pianistke Aleksandre Pavlovič in ruskega čelista Olega Bu-gaeva. POSTOJNA Danes, 7. maja ob 20.30 / V hotelu Jama pri Postojnski jami zadnji koncert v okviru »Postojna Blues Festival 2008 / 09«. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 7. in jutri, 8. maja ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije, dirigent George Peh-livanian, solist Paul Meyer -klarinet. V torek, 12. maja ob 20.30 / Nastopa skupina »The Necks« (Avstralija). Šentjakobsko gledališče V torek, 12. maja ob 10.00 / Svetlana Makarovič: »Mali kakadu« (otroški muzikal), režija Andrej Jus. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Palača Gopčevic (Ul. Rossini 4): do 10. maja, v dvorani Attilio Selva je na ogled razstava fotografij Georgeja Tatgeja. Urnik: odprto vsak dan, od 9.00 do 19.00, vstop prost. Občinska umetnostna dvorana (Veliki Trg): do 17. maja bo na ogled raz- stava umetnice Nore Carelle. Urnik: odprto od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. OPČINE Galerija Milko Bambič (Proseška ul. 131): od sobote, 9. (otvoritev ob 19.30) do 28. maja bo na ogled razstava slikarke Mirelle Schott Sbisa, predstavila jo bo mag. Jasna Merku. Na otvoritvi bosta nastopala Teodora Tommasini - sladka flavta in Carlo Tommasini - klavir. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. BRIŠČIKI Avalon: do 17. maja je na ogled razstava slikarke Luise Milano Rustja, pod naslovom »Barve dobrega počutja«. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 21.00. REPEN V Kraški hiši: do 17. maja, je na ogled slikarska razstava Edija Žerjala, pod naslovom »Duhovnost vode«. Odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju: do 31. maja je na ogled razstava Tine Piazze; odprto od torka do nedelje med 9. in 19. uro. V palači Attems Petzenstein (Trg de Amicis 2): do 6. septembra, bo na ogled razstava pod naslovom »L'atelier degli oscar. I costumi della sartoria Ti-relli per il grande cinema«. Otvoritveni večer bo zaključila brezplačna projekcija filma »Il Gattopardo« Luchina Viscontija v goriškem Kinemaxu ob 20.00 . Urnik: od torka do nedelje med 9.00 in 19.00. RONKE V vili Vicentini Miniussi (na Trgu dell'Unita): do 22. maja bo na ogled razstava pod naslovom razstave z naslovom »Fotografie di Fabio Albanese, ufficiale italiano in Dalmazia 19411942«. Urnik: od ponedeljka do petka med 9.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah med 16.00 in 18.30. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ HRPELJE Kulturni dom: je na ogled razstava Megi Uršič Calzi »Nekdaj, danes in jutri«. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00 in ob sredah od 8.00 do 18.00. PIRAN Galerija Banke Koper (Pristaniška 14): do junija bodo na ogled fotografije Jaka Jeraša. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). KOMEN Stara šula: do 11. maja je na ogled fotografska razstava Gregorja Blažiča pod naslovom »Powerful darkness«. ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: do 27. maja je na ogled -/ razstava Katije Kach pod naslovom »Yin-Yang ravnovesje«. Urnik: vsak dan med 10.00 in 18.00. Galerija pri Valetovih: od petka, 8. do 24. maja bo na ogled razstava pod naslovom »Živlljenje med nebom in zemljo«. Urnik: od torka do petka med 10.00 in 14.00 ter v soboto in nedeljo med 10.00 in 18.00. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Pilonova galerija: do 8. maja je na ogled razstava »Vrata«. Objekti in slike avtorjev Bogdana Borčica in Metke Kavčič. IDRIJA Razstavišče Nikolaja Pirnata (grad Gewerkenegg): do 17. maja bo na ogled razstava del akademskega slikarja Franceta Slane. CERKNO Cerkljanski muzej: do 10. maja bo na ogled fotografska razstava Rudija Jereba. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Galerija Artes: na ogled je razstava slikarja Franca Duge. Urnik: ob delavnikih, od 9.00 do 12.30 in od 15.00 do 19.00. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Grad Tivoli, pod turnom 3: Mednarodni grafični likovni center; do 7. junija, bo na ogled razstava pod naslovom: »Razočarala me je Lara Croft«. Narodna in univerzitetna knjižnica (Turjaška 1): do 16. maja bo na ogled razstava »Otokar, Plečnik in Žogica Marogica«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 16.00 in ob sobotah od 9.00 do 13.00. Cankarjev dom (Galerija CD): do 26. julija je na ogled razstava »Mehika pred Kolumbom«. Cankarjev dom (Mala galerija): od 13. maja do 21. junija, bo na ogled fotografska razstava Dušana Arzenšeka. V Rdeči Galeriji (Breg 12): od danes, 7. do 26. maja bo na ogled fotografska razstava Luke Cjuhe pod naslovom »New York«. Urnik: vsak delovni dan od 12.00 do 17.00 in v sredo od 12.00 do 18.00. Galerija Photon (Poljanska 1): od torka, 19. maja (otvoritev ob 20.00) do 16. junija bo na ogled fotografska razstava Alexandra Valcheva pod naslovom »Reminescenses«. Urnik: od ponedeljka do petka od 14.00 do 18.00. w Četrtek, 7. maja 2009 2 3 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu APrimorski ~ dnevnik NOGOMET - Polfinale lige prvakov Barcelona ujela finale v 93. minuti Z igralcem manj je Iniesta izenačil po začetnem »evrogolu« Essiena za Chelsea Chelsea - Barcelona 1:1 (0:1) STRELCA: Essien v 9. in Iniesta v 93. min. CHELSEA: Čech, Bosingwa, Terry, Alex, Cole, Essien, Lampard, Ballack, Ma-louda, Anelka, Drogba (od 72. Belletti). BARCELONA: Valdes, Alves, Pique, Abidal, Toure, Busquets (od 85. Krkic), Xa-vi, Keita, Iniesta (od 90. Gudjohnsen), Mes-si, Eto'o (od 90. Sylvinho). RDEČ KARTON: Abidal (66.). LONDON - Londončani so tudi na povratni tekmi 92 minut z odliko opravljali svojo nalogo, ki so jo imeli mnogi pred tem dvobojem za misijo nemogoče. Proti v tej sezoni strelsko izjemni Barceloni so namreč več kot 180 minut mrežo ohranili nedotaknjeno, sami pa dosegli «evrogol», ki jih je popeljal na prag novega finala. Toda Andres Iniesta jih je v trenutku iz raja pahnil v pekel, mnogo razlogov za črnino v Londonu pa ima tudi neprepričljivi sodnik Tom Henning Oevreboe. Kakor koli že, Manchester United je dobil tekmeca v finalu in na veselje pristašev napadalnega nogometa je to postala Barcelona. Barcelonini navijači so si bržkone želeli bolj odprto igro Londončanov kot na prvi tekmi, a njihove želje so hitro končale. In to predvsem po zaslugi španske obrambe, saj je ta že v deveti minuti dovolila zadetek. Po neodločnem izbijanju se je žoga znašla pri Michaelu Essienu, ki je z več kot 20 metrov z izjemnim volejem s pomočjo prečke mati-ral Victorja Valdesa. Barcelona je nato vse niti igre prevzela v svoje roke, toda tako kot na prvi tekmi kljub večji posesti žoge nikakor ni našla poti skozi znova strnjeno in disciplinirano londonsko obrambo. Na drugi strani so bili gostitelji zelo konkretni v vsakem «izletu» na Barcelonino polovico, med drugim je Drogba nevarno zaposlil vratarja s prostega strela v 25. mi- Trenutek, ko je Essien sprožil siloviti strel, po katerem je premagal vratarja Barcelone ansa nuti, John Terry pa je z glavo zgrešil nekaj trenutkov pozneje. Podobna slika se je odvila tudi v drugem polčasu: Barca je imela večjo posest žoge, Chelsea, ki je zaigral nekoliko bolj odprto, pa je bil veliko nevarnejši. Tako je v 52. minuti Drogba sam prišel pred vratarja Valdesa, toda v dvoboju iz oči v oči je bil uspešnejši Španec, nekaj trenutkov pozneje pa je Malouda zatresel le zunanji del mreže Barceloninega gola. Prvi nevarnejši strel Kataloncev je v 65. minuti sprožil Messi, a zgrešil, v 66. minuti pa so Katalonci doživeli nov hladen tuš. Ostali so namreč brez Erica Abidala, ki je bržčas neupravičeno dobil rdeč karton, saj se je Anelka pred kazenskim prostorom Barcelone spotaknil kar sam, glavni sodnik pa je videl prekršek francoskega branilca. Toda malce izgubljeni norveški mož v črnem je v 82. minuti oškodoval tudi domače, saj po Pi-quejevem igranju z roko v svojem kazenskem prostoru ni dosodil očitne enajstmetrovke. Prav ob koncu tekme pa se je sredi Londona odvila prava drama. V drugi minuti sodnikovega podaljška je namreč Andres Iniesta izkoristil eno redkih napak domače obrambe in z lepim strelom z roba kazenskega prostora svojo ekipo popeljal v veliki finale, domači igralci pa so se jezili na sodnika POKAL UEFA - Danes povratni pol-finalni tekmi (v oklepaju izid 1. tekme: ob 18.30 Šahtar - Dinamo Kijev (1:1), ob 20.45 po Tv La7 Hamburger - Werder (1:0) BORZA »Handanovič bo še naprej igral v Vidmu« VIDEM - Zastopnik slovenskega vratarja Udineseja Samirja Handanovi-ča Danilo Caravello je za spletno stran Udineseblog.it dejal, da bo slovenski reprezentančni vratar najverjetneje ostal v Vidmu. «Trdno verjamem, da bo Sa-mir ostal v Udineseju. Da se zanj zanima Juventus, je že dolgo znano. Torin-čani občudujejo Handanovica, o tem ni dvoma. Toda po moje Buffon ne bo zapustil Torina. Ponudb za Handanovica pa doslej še ni bilo,» je dejal Caravello. VAN BASTEN - Legendarni nizozemski nogometaš Marco van Basten (44 let) je zapustil mesto trenerja Aja-xa iz Amsterdama, saj mu ga ni uspelo popeljati v ligo prvakov. Iz Ajaxa so sporočili, da je van Basten odstopil, ker ni izpolnil svojih ciljev in je čutil, da tudi v prihodnji sezoni ne bi bilo nič bolje. FIFA - Na najnovejši lestvici Mednarodne nogometne zveze (FIFA) ni prišlo do nobenih bistvenih sprememb. Vodi Španija pred Nemčijo in Nizozemsko, Italija je 5., slovenska reprezentanca pa je zadržala 63. mesto (510). V SLOVENIJI - Izidi 32. kroga Prve Lige Telekom: Nafta - Maribor 1:0, Primorje - MIK CM Celje 2:0, Labod Drava - Interblock 2:1, Rudar Velenje -Luka Koper 0:0, Domžale - HIT Gorica 0:2. Vrstni red: Maribor 59, Celje 53, Rudar Velenje 50, HIT Gorica 47, Domžale 42, Nafta 42, Interblock 40, Luka Koper 36, Labod Drava 35, Primorje 33. CONI - Volitve Gianni Petrucci četrtič izvoljen za predsednika RIM - Štirinšestedesetletni Gianni Petrucci je bil že četrtič izvoljen za predsednika Italijanskega olimpijskega odbora. Prejel je 55 preferenc, njegov tekmec , predsednik zveze Federgolf pa jih je prejel le 24. »Imam še mnogo idej,« je po izvolitvi izjavil presrečni Petrucci, Chimenti pa je dejal, da 24 preferenc zanj predstavljajo osnovo za opozicijo, ki je Petrucci nikoli ni imel. Petrucci bo lahko računal tudi na podporo izvršnega sveta. Njegovi struji pripada vseh 13 izvoljenih članov. HOKEJSKO SP - Prva finalista svetovnega prvenstva elitne skupine v Švici sta reprezentanci Rusije in ZDA. Rusi so v prvi če-trtfinalni tekmi s 4:3 (0:0, 3:3, 1:0) premagali Belorusijo, ZDA pa so s 3:2 (0:0, 3:2, 0:0) odpravile Finsko. Danes še Kanada proti Latviji in Švedska proti Češki. SMRT - Londonska policija je sporočila, da so v stanovanju v britanski prestolnici našli truplo 39-let-nega Alexandra Mosleyja, sina predsednika Mednarodne avtomo-bilistične zveze Maxa Mosley-ja.Nekateri britanski mediji so poročali, da naj bi Mosleyjev sin v stanovanju v Notting Hillu umrl zaradi prevelikega odmerka droge. TENIS - V osmini finala teniškega turnirja v Rimu je 7. nosilka, Rusinja Svetlana Kuznecova s 6:3, 3:6, 6:0 odpravila Italijanko Flavio Pennetto. Izpadla je tudi 3. nosilka, Srbkinja Ana Ianovic. S 6:1, 3:6, 6:4 jo je odpravila Poljakinja Radwan-skaja. 60 METROV - Martina Ratej je na atletskem mitingu v domačem Šentjurju pri Celju v metu kopja prepričljivo zmagala in s 60,45 m le za 55 cm zaostala za normo A (61,00 m) za nastop na svetovnem prvenstvu avgusta letos v Berlinu. KOŠARKA - Končnica B2-lige Tržačani v finalu AcegasAps premagal Trento tudi na nevtralnem igrišču v Pordenonu Acegas Aps - Trento 92:79 (24:21, 42:39, 64:56) ACEGAS: Lenardon 5 (3:4, 1:1, 0:2), marisi 14 (5:6, 3:5, 1:3), Pigato 7 (-, 2:6, 1:5), Benevelli 20 (4:4, 8:15, -), Di Goia 4 (1:2, 0:2, 1:1), Bocchini 12 (0:1, 3:8, 2:2), Gennari 6 (-, 3:4, -), Spanghero 24 (2:2, 2:3, 6:8). SON: 22. SKOKI: 36 (22+14). TRENTO: Milone 2, Politi 11, Fossarti 20, Emejur 8, Gallerini 32, Vettori 4, Anselmi 2. SON: 17. SKOKI: 29 (19+10). PORDENON - Tržaški Acegas Aps se je po sinočnji zmagi na nevtralnem igrišču v Pordenonu uvrstil v finale končnice košarkarske B2-lige, v njej pa se bo od prihodnjega tedna dalje pomeril z zmagovalcem 3. tekme Stefano Marisi in Denis Bocchini kroma med Novaro in Rivo del Gardo. Po si-nočnji zmagi Novare z 72:67 je namreč stanje med tema moštvoma 1:1. Tržačani so tekmo začeli porazno (0:7), a so se takoj opomogli in prvo četrtino končali v vodstvu. Vse do konca tekme so nato igrali mestoma zelo dobro in učinkovito, zaradi prevelikih pavz v igri pa nikoli niso zadali nasprotniku odločilnega udarca in v drugi četrtini zapravili vodstvo 11 točk. Tako je Trento v tretji četrtini celo povedel in imel v 26. minuti pet točk prednosti (54:49). V nadaljevanju se je razigral mladi Spanghero in Trža-čani so z delnim izidom 15:2 spet prevzeli vodstvo in ga obdržali do konca, čeprav je končni izid prestroga kazen za Trento. KOLESARSTVO - Giro v nedeljo spet na Velikem trgu Enzo Cainero: »Trst se bo • ■ I •• V* I v* prikazal v svoji najlepši luči« V zadnjih enajstih letih je bil Giro d'Italia dvakrat v Trstu. Obakrat, leta 1998 in leta 2004, je kolesarje čakala etapa na kronometer po tržaških ulicah in Krasu. Prvič je zmagal Švicar Alex Zulle, drugič pa je bi uspešen Ukrajinec Sergej Hon-čar. Prthodnjo nedeljo bo kolesarje ponovno čakal cilj pred Velikim trgom, vendar bo to sklepno dejanje navadne ravninske etape. Start bo v Jesolu. Kolesarji bodo morali prekolesariti 156 kilometrov in opraviti tri kroge po tržaških ulicah. Naslednjega dne jih bo čakala bolj zahtevna etapa od Gradeža do Valdobbiaden. Zasluga, da je Giro v zadnjih letih pogo-stoma prisoten ne samo v Trstu, temveč v deželi FJK, gre pripisati predvsem športnemu delavcu Enzu Caineru, ki je v mladih letih igral v nogometni A ligi. Branil je barve Vareseja. Kasneje je bil odbornik Udineseja, ukvarjal se je s košarko, bil je organizator univerzijade v Trbižu ter predsednik kolesarske zveze. Giro d'Italia bo v nedeljo prišel v FJK in Trst. Kako potekajo priprave? »Zelo dobro. Mislim, da se bo Trst pokazal v svoji najlepši luči. V Gradežu pa sem bil pred dnevi in so mi zagotovili, da bodo končali pravočasno vsa dela na cestah.« Vse po kontrolo torej ali pa je še kaj kar vsa skrbi? »Vreme seveda! Vse drugo pa ne. Če bo lepo vreme bo pravi užitek spremljati kolesarje, predvsem po tržaških mestnih ulicah. »Kako vam je uspelo prepričati Enzo Cainero organizatorje Gira, da so se ponovno vrnili v Trst? »Mislim, da smo v preteklih letih odlično izpeljali vse etape, ki so se vrstile v naši deželi. Pridobili smo si velik ugled in dokazali smo kredibilnosti in skrb za varnost. Naša dežela lahko ponudi res raznolike trase, od ravninskih, do gričevnatih in visokih hribov. Lahko vam tudi že povem, da smo že govorili o trasah za leta 2010 (cilj bo najbrž spet na Zon-colanu) in 2011.« Kako pa so potekala pogajanja? »Stalno sem v kontaktu z organizatorji. Letos so želeli nekoliko umirjeno etapo, saj bo to šele začetek Gira. In tako smo si domislili prihod v Trst s 3 krogi po mestnih ulicah. Pri tem smo se hoteli tudi spomniti na dogodke iz leta 1946 v Pierisu (ko je Giro privozil v Trst, je bil pod upravo Angležev in Američanov, op.ur.) in tudi na najlepši način počastiti stoletnico prve izvedbe Gira.« Ukvarjal ste se z raznimi športi, od nogometa do košarke, zimskih disciplin in kolesarstva. Kateri vam je najbolj pri srcu? »Ko sem bil mlad je bil to nogomet. Košarka je prav gotovo tista, zaradi katere sem najbolj trpel. Vsak šport je lep, ker vzbuja emocije, bodisi če si aktiven športnik ali odbornik. Etapa na Zonco-lan je npr. eden izmed mojih najlepših spominov.« Kolesarstvo je pogostoma prisotno v naši deželi, ni pa mnogo zvenečih kolesarjev iz FJK »Ne moremo se primerjati z deželami kot Veneto, Lombardija ali Toskana. Vendar je npr. Gasparotto leta 2005 zmagal na italijanskem prvenstvu. V preteklosti pa smo imeli Bottecchio in Cotturja.» Kaj menite o aferi Rebellin? »Zadeva me je resnično presenetila in pretresla. Od njega kaj takega nisem pričakoval. Sicer je zadeva malce čudna, saj so opravili izvide po devetih mesecih. Vsekakor pa sem zadovoljen, da je kolesarska zveza takoj ukrepala.« (Edvin Bevk) PO FKJ - Italijan Marco Coledan je zmagovalec 1. etape 47. mednarodne dirke po FJK. Etapa od Vidma do Ronk (151,4 km) se je končala s sprintom skupine sedmih kolesarjev. Povzpeli so se tudi na Prosek in na Vrh. 24 Četrtek, 7. maja 2009 ŠPORT / ODBOJKA - Sočini odbojkarji so si zagotovili obstanek v deželni C-ligi Na Goriškem so zdaj vodilna ekipa Pričakovali so, da bo lažje - Vzorno sodelovanje s Slogo na mladinski ravni Z osvojeno točko na gostovanju pri prvouvrščenem San Giovanniju si je Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje kot edina goriška ekipa matematično zagotovila obstanek v moški odbojkarski C ligi. Varovanci trenerja Lucia Batti-stija so tako z mešano postavo mladih (ki pa že več let nastopajo na deželni ravni) in starejših igralcev dva kroga pred koncem dosegli cilj, ki so si ga zastavili pred začetkom prvenstva. Pri društvu so zato s sezono seveda zadovoljni, čeprav so pričakovali, da bodo do obstanka prišli prej, kot nam je povedal predsednik Soče Fabio Tommasi: »Mislili smo, da bo naša pot do obstanka lažja, žal pa je naše rezultate večkrat pogojevala odsotnost ključnih igralcev. Sicer smo že pred začetkom prvenstva vedeli, da nam določeni igralci zaradi službenih obveznosti ne morejo zagotoviti stalne prisotnosti na treningih in tekmah. Če bi bili vedno kompletni, bi se lahko potegovali za precej višjo uvrstitev. V dometu bi bila tudi zgornja polovica lestvice, kar smo dokazali s štirimi zaporednimi zmagami v tistem obdobju, ko je imel trener na razpolago vse svoje igralce. Zadovoljni pa smo tudi z napredkom mlajših igralcev.« Kar se tiče naslednje sezone, pa bodo pri Soči o njej začeli razmišljati ob koncu prvenstva. Društvo bi vsekakor rade volje potrdilo celotno ekipo, saj ima odlične odnose z vsemi igralci. To velja tudi za trenerja Battistija. »Lucio je pri Soči zrasel najprej kot igralec, nato pa postal še trener. Zato je del našega društva,« je poudaril Tommasi. Med mlajšimi igralci pa je bil od decembra dalje pri Soči na posodo Tadej Lango, ki je sicer član Sočani bodo letos med našimi goriškimi tretjeligaši edini, ki so si zagotovili obstanek prinčič Olympie. »Tadej se je odlično vključil v ekipo, je pa že večkrat izrazil željo, da bi se preizkusil na višji ravni. Sicer pa o tem ne bomo odločali mi, ker nimamo njegove izpis-nice,« je dodal Sočin predsednik, ki pričakuje, da bodo domači mladi odbojkarji naslednje leto imeli v prvi ekipi več možnosti (letos so nekateri več igrali na začetku, v drugem delu pa precej manj). »Igralci kot so na primer Matej Juren in ostali, ki so letos nastopali v glavnem v prvenstvih U18 in 1. diviziji, bi morali biti dokončno vključeni v prvo ekipo.« Na mladinski ravni pa se je le- TENIS - V Mostarju Za uvod lažja zmaga Paole Cigui Teniška igralka Gaje Paola Cigui je včeraj odigrala prvi krog mednarodnega turnirja ITF v Mostarju z nagradnim skladom 10.000 dolarjev. Hrvatico Katjo Milas, ki se je na glavni turnir uvrstila po uspešnih kvalifikacijah, je gladko premagala s 6:0 in 6:2: »Proti kvalifikantki sem igrala zelo prepričljivo. Nasprotnica je bila šibka, ampak kljub temu sem s svojo predstavo zadovoljna. Spet sem zaigrala celo tekmo brez napak, sproščeno in zagrizeno,« je po tekmi povedala Pao-la, ki se bo v drugem krogu pomerila s Srbkinjo Andjelo Nem-čevic (letnik 1991), ki je na svetovni lestvici na 959. mestu. Paola je skoraj 500. mest više, na 475. mestu in je v Mostarju prva nosilka. Po prvem krogu je prišlo tudi do manjših presenečenj: v drugi krog se nista uvrstili ne druga nosilka Slovenka Mika Ur-bančič, ne peta nosilka Ema Polič iz Srbije. Včerajšnja zmaga v prvem krogu turnirja z nagradnim skladom 10.000 dolarjev je bila za 20-letno Paolo tretja zmaga v letošnji sezoni. V drugem krogu pa letos še nikoli ni zmagala. tos zelo dobro obneslo sodelovanje s Slogo. »Rezultati so bili nad pričakovanji, še posebno v kategoriji U16, v kateri smo osvojili 6. mesto, čeprav smo igrali z mlajšimi odboj-karji, tako da bomo lahko v naslednjih letih še uspešnejši. Zadovoljni pa smo predvsem zato, ker je v vseh treh mladinskih kategorijah, vse potekalo po načrtih. Igralci so napredovali, odnosi med društvoma so zelo dobri, tako da upam, da bomo po tej poti nadaljevali ne glede na to, pod katerim imenom bodo ekipe nastopale,« je prvo leto sodelovanja med Sočo in Slogo ocenil Tomma-si. (T.G.) UMETNOSTNO KOTALKANJE - Goriška vrtnica v Novi Gorici Tekmovalci in tekmovalke Poleta in Vipave na stopničkah »Goriška vrtnica« je največje mednarodno kotalkarsko tekmovanje v Sloveniji, 30. izvedbe, ki je bila konec preteklega tedna v Novi Gorici, pa so se med 16 klubi iz Italije, Slovenije in Španije, tekmovanja udeležili tudi predstavniki ŠD Polet in KŠD Vipava. Prvi dan so tekmovale skupine najmlajših kotalkarjev in promocijske skupine. V kategoriji D skupine, se pravi tekmovalci ki so mlajši od letnika 1997, je tekmoval samo Daniel Sedevcic, ki je bil prvi. V isti kategoriji je med 12 tekmovalkami poletovka Valentina Budin stopila na prvo stopničko zmagovalnega odra, 2. pa je bila članica Vipave Lara Cej, medtem ko sta se poletovki Petra Debelis in Sara Gregori uvrstili na 5. oziroma 6. mesto, 8. in 9. mesto pa sta zasedli Petra Loredan in Martina Debe-lis. V skupini E, se pravi tekmovalci od leta 1996 in starejši, je Jan Loredan tekmoval sam, medtem ko je soletnica Katja Stefancic osvojila 6. mesto med 8 tekmovalkami. Na zelo dobro 2. mesto se je uvrstila Martina Dellisanti (Vipava). Sledili so kratki programi kadetov, mladincev in članov. V ostri konkurenci 11 tekmovalk kategorije kadetinj je Martina Debernardi osvojila dobro 5. mesto, medtem ko se je Valentina Scam-perle med sedmimi mlajšimi mladinkami uvrstila na 6. mesto. Naslednjega dne pa je potekalo tekmovanje v dolgem programu za starejše kategorije. Med 12 ka-detinjami je Martina Debernardi zasedla 10. mesto, medtem ko je med devetimi mlajšimi mladinkami Valentina Poletovci, ki so nastopili na Goriški vrtnici Scamperle osvojila 6. mesto. Med mlajšimi deklicami sta se članici Vipave Evelyn Robazza in Maria Sofia Castello uvrstili na 12. oziroma 13. mesto med 21 tekmovalkami, med starejšimi deklicami pa je bila Katja Pahor 3. med šestimi tekmovalkami. Nastopile so tudi najboljše kotal-karice Slovenije.Tekmovalki domačega kluba KUK Nika in Teja Arčon sta suvereno osvojili prvi mesti, v prostem programu pa je blestela Lucija Mlinarič iz KK Renče, ki je zmagala tako v kratkem kot dolgem programu. Nika Arčon je bila hkrati izbrana za nastop na tekmovanju World games na Tajvanu, to so svetovne igre neolimpijskih športov, na katerih bo nastopila tudi poletovka Tanja Romano. PLANINSKI SVET Izlet SPDT na Krim S sodelovanjem s Planinskim društvom Podpeč-Preserje pripravlja SPDT v nedeljo, 17. maja 2009 avtobusni izlet na Krim. Cilj, ki si ga je društvo tokrat izbralo je izredno zanimiv bodisi zaradi njegove lege, bodisi iz zgodovinskih razlogov. Krim 1107m visoka gora nad Ljubljanskim barjem se lahko baha s svojim izrednim razgledom na Ljubljansko kotlino in na Kamniško-Savinjske Alpe. Prostrani jelovo-bukovi gozdovi, ki poraščajo pobočje Krima so nudili varno zatočišče partizanski vojski. Pobočje je bilo tudi pomembna strateška točka pri nadzoru železnice Ljubljana -Postojna. V letih med 1970 in 1991 je bila na Krimu vojaška postojanka JLA in je bil zato vrh nedostopen. Zanimiva je tudi celotna okolica Krima. Zaradi tega se je društvo odločilo, da ponudi več variant primernih za vse od najmlajših do najstarejših članov, ki se bodo na isti cilj podali iz različnih izhodišč in po poteh različnih težavnostnih stopenj. Poseben itinerarij namenjen mladim družinam z otroki je speljan z vrha Krima (do kamor pelje avtobus) do Rakitne, kjer se bodo otroci igrali ob jezeru. Izlet bodo vodili društveni vodniki ob sodelovanju domačega mladinskega vodnika. Ostali planinci pa bodo pohod začeli v slikoviti soteski, ki jo je potok Iška zarezal v trijosne Dolomite med Krimom in Mokrcem. Izdolbel je tesno deber s strmimi stenami, ki se ponekod dvigajo 300 do 400 metrov nad strugo. Sotesko krasijo tudi številne sipine, slapovi in tolmuni. Zaradi posebne geomor-fološke oblikovitosti soteske so nastale tu tudi posebne klimatske razmere, ki omogočajo rast številnim, visokogorskim vrstam, ki so se tu verjetno ohranile kot ledenodobni ostanki, pa tudi nekatere endemitske vrste med katerimi naj omenimo kranjski jeglič. Ob strugi Iške se bodo izkušeni planinci podali do Vrbice na Ustje, se povzpeli na gornji Ig in še na Krim. Za pohod so predvidene približno štiri ure hoje. Tisti, ki se ne upajo na tako dolgo pot pa se bodo po ogledu soteske vrnili do avtobusa s katerim se bodo peljali na Krim, kjer bodo pri koči počakali ostale planince in mladince. Odhod z avtobusa s trga Oberdan ob 7.45 (in ne ob 6.45 kot je bilo predhodno najavljeno) in ob 8.00 uri izpred hotela Danev na Opčinah. Prijave sprejemata Livio tel. 040/220155 in Vojka tel. 040/2176855. (M.P.) Tečaj nordijske hoje V soboto, 9. maja 2009 se prične tečaj Nordijske hoje, ki ga organizira SPDT. Zbirališče udeležencev bo ob 15.20 uri pri spomeniku pa Proseku. Dodatne informacije vam nudi Livio tel. 040/220155. (L.S.) SPDG vabi v nedeljo na Malo goro Mala gora je ljudem iz vasi pod Čavnom v preteklosti pomenila zelo veliko. Dajala jim je možnost preživetja. Na visokogorskih travnikih so krajani nakosili dovolj krme za živino. Košnja na okrog 70 hektarjev velikem območju je trajala tudi dva tedna in takrat je Mala gora oživela, saj je bilo tam gori veliko koscev, grabljic, voznikov. Kosili so do začetka šestdesetih let prejšnjega stoletja. Prav zaradi takega načina izrabe tal, se je na gori izoblikovala pisana združba gorskega cvetja, kar je tudi danes, kljub temu, da planoto, ki je na nadmorski višini nekaj nad 1000 metrov, hitro zarašča gozd. V nedeljo, 10. t.m. bo na Mali gori vsakoletno srečanje goriških planincev, slovenskih in italijanskih in to v okviru pobude Sabotinske družne poti. Organizacijo le letos prevzelo Slovensko planinsko društvo Gorica. Shod bo ob 8.30 v Kamnjah, vasi, ki leži na južnih pobočjih Čavna. Od tu se bodo planinci povzpeli do planinske postojanke na Mali gori (okrog dve uri hoje). Po čaju in krajšem razgledovanju in če bo vreme ugodno, se bodo odpravili še na Kucelj, oziroma se sprehodili po travnati Mali gori. Ob povratku bodo kamenjski planinci ponudili golaž s polento (po starem). Srečanje, na katerem pričakujejo predvsem mlade družine z otroki, se bo nadaljevalo do sredine popoldneva. Sledil bo sestop v Kamnje (približno poldrugo uro). V Kamnjah bo možen ogled etnografske razstave o Mali gori, ki je postavljena v nekdanji osnovni šoli. Za prevoz v Kamnje morajo udeleženci poskrbeti sami. / ŠPORT Četrtek, 7. maja 2009 25 NAVIJAŠTVO - Pogovor s trenerko pri klubu Cheerdance Millenium Anjo Žonto »Dekleta krasita volja do dela in zagnanost« Petčlanska skupina Sprites ima še veliko rezerve - V drugih državah so vadbene razmere boljše Petčlanska skupina Sprites, ki je nastopila na minulem svetovnem prvenstvu reprezentanc v Orlandu, se je pred tednom dni vrnila iz ZDA z zvrhanim košem novih izkušenj in nepozabnih doživetij. Na prvo svetovno izkušnjo je naše navijačice spremljala trenerka Anja Žonta iz Ljubljane, ki se je letos pridružila članicam Cheerdance Millenium. 24-letna Anja Žonta je bila zelo uspešna tekmovalka, že nekaj let pa se posveča tudi trenerstvu. Pri slovenskem društvu Cheerdance Millenium ob skupini Sprites vodi tudi mešano peterko in partnerske dvige. S trenerko smo se pred dnevi pogovorili. Skupina Sprites je bila v kategoriji ženskih skupinskih dvigov šesta. Kaj pomeni ta uvrstitev? Glede na to, da je bilo to svetovno tekmovanje, na katerem je sodelovalo preko 40 držav, v naši kategoriji pa 9 ekip, je to zelo dober rezultat. Med evropskimi ekipami pa smo bile druge, s čimer smo dosegle naš cilj. V ZDA smo odpotovale z željo, da se uvrstimo med najboljše evropske ekipe. Obenem je to bila tudi prava življenjska izkušnja. Lani je bila petčlanska skupina na evropskem prvenstvu deseta med 14 ekipami. Prednjačile so Skandinavke, ki pa jih na svetovnem prvenstvu ni bilo ... Res je, da ni bilo skandinavskih držav, ki so med najboljšimi v Evropi. Poudarila pa bi izjemen napredek, ki ga je dosegla skupina od septembra dalje, odkar treniram tu. Mislim, da bi sedaj lahko konkurirale tudi Norvežankam in Finkam. Ne vem, če bi se uvrstile v evropski vrh, ampak bi bile gotovo boljše od 10. mesta. Dekleta so torej v nekaj mesecih veliko napredovale. Ste uvedli spremembe pri treningu? Dekleta so ogromno napredovale. Nisem še videla tako motiviranih in pridnih tekmovalk. Ekipi sem se pridružila šele letos, tako da ne morem komentirati sprememb. Z mano so smotrno trenirale moč in tehniko, kar je omogočilo, da je težavnost točke letos za kar dve stopnji višja od lanske. Ob treningih pa so stalno nastopale, januarja so se udeležile tudi tekmovanja v Berlinu, kjer so bile druge. Tam pa so nastopile Norvežanke in veliko nemških ekip. Kaj lahko še doseže ekipa? Dekleta imajo še veliko rezerve. Če Petčlanska skupina Sprites s trenerko: Nicol Krizmancic, Kristina Žerjal, trenerka Anja Žonta, Jasna Kneipp, Tina Križmančič in Nastja Milič bo taka sestava ekipe trenirala še naprej, bodo lahko še veliko dosegle. Kaj vas še ločuje od boljših navijaških ekip? Pozna se, da skandinavske ekipe vadijo z ameriškimi trenerji. Trenirajo v boljših razmerah kot v Sloveniji, Italiji in na primer na Hrvaškem. Američani in Kitajci pa so zelo profesionalni: ob trenerju imajo tudi posebnega trenerja za gimnastične vaje, vse poskušajo prej na kanvasu in šele nato na parterju. Pri nas pa se na primer štiri dekleta zberejo in si same rezervirajo šolske telovadnice, kjer trenirajo le na parterju. Glede na razmere in danosti pa opažam, da smo vsekakor konkurenčne. Ali so prvouvrščene Kitajke in Američanke so res razred zase? Amerike sicer ni bilo v naši kategoriji, jasno pa je, da oni in Azijci prednja-čijo v tem športu. Tam trenirajo že od malega v boljših razmerah. Veliko poudarka je na gimnastičnosti. Ampak, nič ni zamujeno. Med našimi tekmovalkami so tudi take, ki ne trenirajo navijaštva od ma- lih nog. Je možno v tem športu tako hitro napredovati? Možno je. Vse je odvisno, koliko si pripravljen vložiti v ta šport in ali imaš nekoga, ki ti to lahko pokaže. Če bi imele dekleta trenerja, ki ga imajo Azicij ali Američani, bi v kratkem času lahko napredovale še več. Vsekakor se mi zdi, da če si telesno sposoben in željan dela, se lahko veliko naučiš, pa čeprav športa ne začneš pri sedmih letih. Katere telesne značilnosti morajo imeti navijačice? Važne so koordinacija, motorika, gibljivost in moč. Višina ni problem: visoka dekleta so navadno spodaj, male pa pridejo avtomatično na vrh. S tehničnega vidika, kako bi ocenila nastop na svetovnem prvenstvu? Še nikoli nisem trenirala ekipe, ki bi bila tako dobro pripravljena na tekmo. Škoda pa, da je na začetku nastopa prevladala živčnost; vem, da znajo dekleta izvesti še bolje vajo. Po tekmovalnem delu ste se udeležili tudi trenerske konference. Tako je: trajala je dan in pol. Vsak dan smo imeli štiri sklope, pri vsakem pa smo lahko izbirali med petimi ali šestimi delavnicami. Med temi so bile praktične in teoretične delavnice. Za nas je bilo pomembno to, da smo ugotovili, kako v Ameriki, kjer prednjačijo v tem športu, pripravljajo koreografije in glasbo, kateri so novi elementi in kako se izvaja predvaje. Prvo leto si pristopila v naše športno društvo. Kako ocenjuješ to izkušnjo? Sem so me povabili. Ker v Ljubljani nisem mogla trenirati zaradi fizičnih težav, sem naposled povabilo sprejela. To mi je omogočilo, da sem lahko ostala v navijaškem okolju. Izkušnja v slovenskem društvu v Trstu pa je zelo zanimiva. Všeč mi je. Seveda je tu drugačno kot v Ljubljani: tam sem težje pridobivala avtoriteto, ker sem pri klubu od vedno trenirala. Tu pa so me bolj poslušali. Všeč sta mi volja in zagnanost članov Cheerdance Millenium in prav to je tisto, za kar mi vožnja od Ljubljane do Opčin nikoli ni težila. Veronika Sossa Učenci prvih treh razredov osnovne šole Avgusta Černigoja s Proseka Na obisku pri TPK Sirena Na povabilo društva so učenci prvih treh razredov proseške osnovne šole Avgusta Černigo-ja in prvi dvbeh razredov osnovne šole Pinka To-mažiča iz Trebč bili na obisku v Barkovljah pri Tržaškem pomorskem klubu Sirena, kjer so jih pričakali športni vodja Arianna Bogatec in trenerja Alan Mahne Kalin in Nataša Valentič. Bo-gatčeva je otroke seznanila z zgodovinsko povezanostjo tržaških Slovencev z morjem in obalo, ki sta bila včasih vir preživetja, danes pa sta lahko prizorišče najrazličnejših dejavnosti v prostem času. Po malici so učenci in učenke v treh različnih delavnicah spoznali jadrnice, vetrove in vozle. Takšna srečanja bodo pri Sireni pripravili še z drugimi šolami. Učenci prvi dveh razredov osnovne šole Pinka Tomažiča iz Trebč JADRANJE Čupina jadralca Simon in Jaš na 10. mestu Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti sta včeraj zaključila predzadnji dan kvalifikacijskih regat na Gardskem jezeru. Na prestižni regati Expert Olympic Garda, na kateri nastopa tudi nekaj olim-pijcev, sta naša jadralca osvojila 4., 6. in 14. mesto in sta po šestih regatah na 10. mestu. Včeraj je veter pihal z jakostjo od 15 do 20 vozlov. »Jaš je kljub bolečinam v hrbtu stisnil zobe in odjadral s Simonom vse tri regate solidno. Danes (včeraj op.a.) je bilo zanj lažje, ker je bil fizičen napor na jadrnici manjši kot dan prej zaradi manjše jakosti vetra. Zaradi bolečin Jaša pa sta jadrala bolj taktično,« je pojasnil trener Matjaž Antonaz, ki ju spremlja na Gardskem jezeru. Z včerajšnjim nastopom svojih varovancev je bil zadovoljen, saj sta se z 18. mesta povzpela na 10. Če bosta Simon in Jaš danes na zadnji regati kvalifikacij obdržala deseto mesto ali ga izboljšala, bosta jutri nastopila na regati za kolajne. Regata na Gardskem jezeru velja obenem tudi za nastop na Sredozemskih igrah. Pravico do nastopa na letošnjih igrah v Pes-cari bosta imeli dve italijanski posadki, ki bosta na regati Expert Olympic Garda in na državni regati (letos marca) dosegli najboljše rezultate. Sedaj sta Čupina jadralca peta med italijanskimi posadkami, na državni regati v Pescari pa sta bila šesta. Možnosti za uvrstitev na Igre so za trenerja Antonaza sedaj manjše, imena udeležencev pa bodo znana šele po koncu regat na Gardskem jezeru. Po šestih regatah vodita Italijana Zan-dona/Della Torre, druga sta Japonca Hara-da/Yoshida, tretja pa je italijanska posadka Zeni/Pitanti. Četrta sta nemška olimpijca Zellmer in Seeling, peta pa brata Dubbini. NOGOMET Danes Vesna proti selekciji Slovencev Danes bo v Križu prijateljska nogometna tekma med Vesno in selekcijo nogometašev s slovenskim potnim listom, ki igrajo v različnih amaterskih prvenstvih v naši deželi. Pobudnik zanimivega srečanja je nekdanji Vesnin nogometaš Žarko Arand-želovič, ki je letos igral pri Pro Gorizii. Tekma se bo začela ob 20. uri. □ Obvestila PLANINSKA ODSEKA SŽ SLOGA SK DEVINDEVIN priredita v nedeljo, 10. maja, tradicionalno tekmo v skrlah.Do-bimo se ob 9.30 na Viktorjevi domačiji v Bazovici. Za informacije tel. 040-226283 (Viktor) ali 040-200782 (Frančko). ZSSDI obvešča, da bo danes, 7. maja 2009 goriški urad zaprt. ENOTNI OBČINSKI ODBOR za proslavo 64. obletnice osvoboditve v sodelovanju z AŠK Kras prireja v soboto, 9. maja, nočni množični pohod mimo spomenikov padlim v NOB. Zbirališče ob 19. uri pri vaškem spomeniku v Sama-torci. Pohod se bo zaključil v Zgoniku. Vljudno vabljeni! SK BRDINA organizira v nedeljo, 7. junija, avtobusni izlet v Gardaland. Vpisovanje poteka na sedežu društva (Re-pentaborska ulica 38 - Opčine) vsak torek od 19.30 do 21. ure ter ob sobotah od 17. do 19. ure. Informacije: 347-5292058 ali 040-2171189. Vpisovanje se zaključi 26. maja. Vljudno vabljeni. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM-prireja tradicionalno zaključno prireditev v soboto, 16. maja, ob 20.30 v telovadnici Ervatti pri Briščikih. Na sporedu bodo navijaške točke in prikaz musi-cala Alica v čudežni deželi". Toplo vabljeni! ZSŠDI razpisuje likovni natečaj namenjen učencem osnovnih, ter literarni natečaj namenjen dijakom nižjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na temo športa z naslovom Drobci iz športnega sveta 2009. Najboljši prispevki bodo objavljeni v letnem Zborniku slovenskega športa v Italiji, avtorji del in njihovi mentorji pa bodo ob predstavitvi Zbornika tudi nagrajeni. Rok za predstavitev prispevkov zapade 5. junija 2009. Podrobnejše informacije na www.zssdi.it. 26 Četrtek, 7. maja 2009 AVTOMOBILI / TOYOTA - Prvi stik z novim enoprostorcem CITROEN Verso je v Toyotini Nov sistem proti ponudbi zamenjal corollo drsenju r 3 koles Pri oblikovanju posrečena mešanica med starim in novim dizajnom Nekoč je bila corolla, tako bi lahko začeli zgodbo o zadnjem Toyotinem modelu. Corolle sedaj ni več, enoprostorec pa je ostal kratkomalo verso. Od corolle je daljši za 70 mm in ima okroglih 4,44 m. Izdelali so ga na popolnoma novi platformi, ki bo izhodišče tudi za nekatere bodoče Toyotine modele. Sicer pa se verso ni kaj prida spremenil, spoštuje pa oblikovne smernice, ki jih je japonska hiša uvedla z avensisom. Veliki enoprostorci imajo tudi velike pločevinske ploskve, ki dajejo takim avtom dokaj težak videz. Da bi se temu izognili, so se poslužili nagubanih linij, ki gredo od obsežnega vetro-brana preko zaobljenega pokrova motorja do prednje maske, kjer so postavili veliki Toyotin logo. Veliki žarometi silijo v v blatnike in dajejo versu dokaj mišičast videz. Notranjost nima tako odrezanih linij, kot je imela stara corolla verso. Po zgledu yarisa so postavili merilnike na sredo armaturne plošče. Verso je na voljo tako s 5 kot s 7 sedeži. S sistemom »Toyota easy flat« je mogoče postaviti sedeže v kar 32 različnih položajev. Dostop do sedežev v drugi vrsti (ali pri sedmih sedežih v tretji) je možen skozi zadnja vrata, ki so prav tako velika kot prednja. Tri sedeže v drugi vrsti lahko pomikamo za 20 cm naprej ali nazaj. Kadar sta v uporabi le prednja sedeža, je lahko prtljažni prostor dolg kar 1,83 metra. Če je vseh sedem sedežev v rabi, pa je prostora v prtljažniku bolj malo, reci in piši za 180 l. Med zanimivostmi naj omenimo, da se, ko odklenemo vrata z daljincem, na zunanjih vzvratnih ogledalih prižge lučka, ki osvetli tla pred vrati, na pragu pa se zasveti oranžni LED, ki olajša vstop v avto. Od treh dizlov, ki poganjajo versa je eden dvolitrski in premore 125 KM, ostala dva pa imata 2.231 in zmoreta 150 oz. 177 KM, še zlasti slednji ima dokaj zanimiv navor, saj ima 400 Nm v območju med 2.000 in 2.800 obratih. Na novo razvita bencinska motorja (Valvematic) pa iz 1,6-litrske oziroma 1,8-litrske prostornine pridelata 132 oziroma 147 KM, kar je okoli 20% več kot pri prejšnjih primerljivih agregatih, pri čemer naj bi bile emisije nižje. Vsi menjalniki so šeststopenj-ski, v glavnem ročni, le 150-konjski dizel ima avtomatiko. Zanimivo je, da so se pri Toyoti odločili za bobnaste zavore na zadnjih kolesih. Predvidevajo, da bo šel najbolje v denar dvolitrski dizel, ki bo veljal 23.800 evrov. Stran pripravil Ivan Fischer Zunanjost versa sledi oblikovnim smernicam, ki smo jih že videli pri avensisu Snow Motion ni nov Citroenov model, temveč sistem, ki ga boste našli v C5, kasneje v C4 Picasso, pa C4 ... Gre za nov, boljši sistem proti spodr-savanju prednjih koles.Vsa tehnika, ki jo uporablja, od tipal vrtljajev motorja, koles, položaja stopalke za plin, položaja volana, tipala (vzdolžnega) nagiba in podobno, v avtu že obstaja - vse to namreč za svoje delovanje potrebuje stabilnostni sistem ESP, katerega del je tudi sistem proti zdrsu gnanih koles (ASR) in zdaj Snow Motion. Osnova, na kateri vse skupaj stoji, je znana že dolgo: gume, tudi zimske, najbolje delujejo, ko rahlo drsijo. To velja za speljevanje, zaviranje in vožnjo v ovinku, še posebej pa je očitno na snegu. Tam ASR po navadi odpove, saj vrtenje v prazno nadzoruje z odvzemanjem plina. In namesto da bi avto speljal, se lahko zgodi tudi, da motor ugasne, še zlasti ko je treba speljati v klanec. Snow Motion vrtenja v prazno ne nadzoruje z odvzemanjem plina, temveč z zaviranjem. Pri majhnih hitrostih ob speljevanju (do štiri kilometre na uro) izmenoma dovoljuje levemu in desnemu kolesu, da se hitreje ali počasneje zavrtita v prazno (ko se eno vrti hitreje, se drugo počasneje), in tako deluje kot neke vrste elektronska zapora diferenciala. Pri večjih hitrostih upravlja obe kolesi hkrati, a tudi tu ne odvzema plina in dovoljuje nekaj vrtenja v prazno. Zadeva je še posebej opazna (in dobrodošla) pri turbomotorjih, saj klasično odvzemanje plina pomeni precej slabšo odzivnost motorja pri ponovnem dodajanju, tu pa turboluknje ni. Prednosti sistema se pokažejo tudi pri pospeševanju v ovinku: ko kolesi zdrsneta (a avto sicer ni resno pod-krmarjen), računalnik še vedno dovoli malo vrtenja v prazno. Tako avto sicer dokaj dobro drži linijo, ki jo je z volanom dal voznik, a hkrati (v nasprotju z avtomobilom, opremljenim s klasično kombinacijo ESP/ASR) tudi še vedno pospešuje. Podobno je tudi na mokri ali suhi cesti v ovinku: če podkrmarjenja ni, v prazno pa se je (zaradi pregrobe voznikove desne noge) zavrtelo le notranje kolo, bi 'klasika' odvzela moč motorju in povzročila sunek in prenos teže naprej, to pa lahko avto vrže iz ravnotežja. Snow Motion le zavre notranje, prehitro vrteče se kolo, avto pa normalno pospešuje naprej. MAHINDRA - Pick-up goa za gasilce Večnamensko vozilo za hitre posege Mahindra Europe je pred dnevi predstavila posebno izpeljanko svojega pick-upa goa, namenjeno gasilcem. Vozilo lahko poseže praktično povsod, ima štirikolesni pogon in lahko pelje 5-člansko gasilsko posadko. Vozilo poganja 2500-kubični turbodizel, ki zmore 107KM in 250 Nm med 1800 in 2200 obrati v minuti. Prožnost vozila, pravijo pri Mahindri omogoča gasilcem, gozdnim čuvajem in gorskim reševalcem, da dosežejo kakršnokoli območje. PORSCHE - Izpolnili pričakovanja »fansov« Panamero so predstavili v kitajskem Shanghaju Na predvečer 13. avtosalona v kitajskem Šanghaju je Porsche na spektakularen način predstavil težko pričakovani model panamera. Za predstavitev modela svetovni javnosti je izbral nenavadno mesto, najvišje - 94. nadstropje najvišje stavbe na Kitajskem - 492 metrov visokega Svetovnega finančnega centra v Šanghaju. Predstavitev je bila težavna že z logističnega vidika - panamero so v 94. nadstropje lahko dvignili tako, da so jo vertikalno namestili v tovorno dvigalo. Panamera bo sprva na voljo z osemvaljniki z močmi med 294 in 368 kilovati (400-500 KM) ter z zadnjim ali štirikolesnim pogonom, pri čemer pri Porscheju poudarjajo tudi okoljsko primernost in varčnost vozil. Atmosferski 4,8-litrski motor v povprečju porabi (le) 10,8 litra na 100 km in v okolje izpusti 253 g CO2/km vožnje (panamera 4S s štirikolesnim pogonom 11,1 l/100 km 260 g C02/km vožnje), prisilno polnjeni osemvaljnik pa 12,2 litra na 100 km (286 g CO2/km vožnje). Kasneje prihaja že napovedati V6 in hibridna različica, nejasno pa ostaja še, ali bo na voljo tudi z desetvaljnikom iz modela carrera GT. Panamera v trg luksuznih vozil prinaša mnogo že predstavljenih tehničnih novosti. To bo prvi avtomobil v luksuznem razredu, ki bo ponujal samodejni menjalnik z dvojno sklopko PDK, varčevalni sistem start-stop, novi, adaptivni si- stem zračnega vzmetenja in prilagodljivo aerodinamiko vozila - že serijsko, v modelu panamera turbo je namreč na voljo stopenjsko prilagodljivi zračni stabilizator. Osnovna različica panamera S bo na voljo za manj kot 100 tisoč evrov, štirikolesno gnana 4S bo veljala 102.251 evrov, turbo pa najmanj 135.154 evrov. Vsa vozila bodo izdelovali v novi tovarni v Leipzigu. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, l. maja 2009 21 18.40 20.25 20.30 20.50 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna TV: Primorska kronika Tv Kocka: Hrček Miha - Mravlji Tinca in Manca Deželni TV dnevnik Mikser, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 Vremenska napoved 11.30 Dnevnik 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 23.15 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Nad.: Butta la luna 2 (i. Fiona May) 23.20 Aktualno: Porta a porta (v. B. Ve-spa) 0.55 Nočni dnevnik V^ Rai Due 6.00 Variete: Scanzonatissima 6.25 14.00 TalentShow: Italian Academy 2 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.15 Aktualno: Il cercasapori 9.45 Nan.: Tracy & Polpetta 10.00 Dnevnik 11.00 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik in rubrike 15.00 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nan.: Law & Order 18.05 Dnevnik - kratke vesti, športne vesti 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Nad.: Piloti 19.30 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 23.20 Dnevnik 21.05 Aktualno: Annozero (v. M. Santo-ro) 23.25 Aktualno: Tg2 Punto di vista 23.35 Glasbena oddaja: Palco e retropal-co: Uno sei sette ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - rai news 24, vmes il caffé in italia, istruzioni per l'uso 7.30 Dnevnik Buongiorno Regione 8.00 Rai news 24 8.15 Aktualno: La storia siamo noi 9.15 Aktualno: Verba volant 9.20 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Tg3 Chiediscena 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Leonardo, sledi Neapo-lis 15.15 Variete: Trebisonda 15.20 Nan.: Double Trouble 16.00 Tg3 GT Ragazzi 16.30 Melevisione 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 19.00 Dnevnik, deželne vesti, vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nan.: Agrodolce 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Film: The Rock (akc., ZDA, '96, r. M. Bay, i. S. Connery) 23.30 Variete: Parla con me 0.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved Rete 4 11.40 12.25 13.30 14.05 15.10 16.00 Nan.: Quincy Nan.: Hunter Nan.: Nash Bridges Nan.: Febbre d'amore Nan.: Ultime dal cielo 16.40 Dnevnik in prometne informacije Nan.: Un detective in corsia Nad.: Distretto di polizia 3 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Forum Nan.: Wolf - Un poliziotto a Berlino Film: Il gigante (dram., ZDA, '56, r. G. Stevens, i. E. Taylor, R. Hudson, J. Dean) 18.40 Nan.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.00 Nad.: Il Commissario Cordier 23.15 Film: Strange day (fant., i. R. Fien-nes, A. Bassett) Canale S 8.40 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 18.00 18.50 20.00 20.30 21.10 Dnevnik, pregled tiska Dnevnik, prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar Aktualno: Mattinocinque Dnevnik Aktualno: Forum Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Aktualno: Uomini e donne Aktualno: Pomeriggio cinque Dnevnik, kratke vesti Kviz: Chi vuol essere milionario 0.45 Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia Variete: Lo show dei record (v. B. D'Urso) 6.05 Dnevnik 6.15 Nad.: Still Standing 6.35 13.40, 17.40 Risanke 9.00 Nan.: Willy, il principe di Bel Air 9.25 Nan.: Xena - Principessa guerriera 10.20 Nan.: Baywatch 11.15 Nan.: Supercar 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 14.30 19.30 Risanke: Simpsonovi 15.00 Nan.: Kyle Xy 16.40 Nan.: Malcolm 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.50 Nan.: Camera cafe' 20.30 Kviz: La ruota della fortuna 21.10 Nan.: CSI - Scena del crimine 22.05 Nan.: CSI - NY 23.00 Dok.: Real C.S.I. 23.55 Variete: Chiambretti Night ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.10 Storie tra le righe 9.00 Domani si vedrà 12.45 Italia economica 13.00 Rotocalco ADN Kronos 13.50 ... Mescola e rimescola 15.25 A.com Automobilissima 15.40 Glasbena oddaja 17.00 Risanke 19.10 Conosciamo i nostri ospedali 20.00 Itinerari nascosti 20.20 Il direttore incontra 20.30 Deželne vesti 20.55 Si racconta... 22.45 Il Rossetti 23.30 Variete: Borghi nel FVG 23.50 Film: Concorde Affaire '79 La l LA 7.00 Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life 10.10 Punto Tg - Due minuti un libro 10.25 Nan.: FX 11.30 Nan.: Matlock 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.00 Nan.: L'ispettore Tibbs 14.00 Film: L'armata degli eroi (dram., Fr., '69, r. J.P.Melville, i. L. Ventura, P. Meurisse) Nan.: Relic Hunter Dok.: Atlantide Nan.: Jag - Avvocati in divisa 0.55 Dnevnik Nogomet: Amburgo - Werder Brema 23.00 Šport: Post partita 23.40 Nan.: Victor Victoria Slovenija 1 Kultura, sledi Odmevi 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 8.05 Dobro jutro Ris. nan.: Nils Holgerson (pon.) Kviz: Male sive celice (pon.) Otroška nan.: Čarobno drevo Turbulenca (pon.) Omizje (pon.) Poročila, vremenska napoved in športne vesti Piramida (pon.) Mostovi-Hidak Ris. nan.: Animalija Film: Serenada Enajsta šola Poročila Jasno in glasno Žrebanje Deteljice Risanke Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti Tednik Dok. oddaja: Pod krinko v Severni Koreji Odmevi, športne vesti in vremenska napoved Osmi dan Besede in slike Sedma moč osamosvojitve - TV dnevnik 07.05.1991 19.55 21.00 22.00 23.00 23.30 23.45 (t Slovenija 2 6.30 9.00 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 11.05 Globus (pon.) 11.35 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 07.05.1991 12.00 Dok. serija: Najlepši pohodi po svetu 15.30 Evropski magazin 16.00 Oddaja TV Koper: Lynx magazin 16.30 Mostovi - Hidak 17.00 Izobraževalna serija: To bo moj poklic 17.30 Nad.: Želite, Milord? 18.25 Nogomet: Šahtjor - Dinamo (K) (prenos) 20.20 Nogomet: Hamburger Sv - Werder (prenos) 22.45 Nad.: Jasnovidka 23.25 Nad.: Dr. Halifaxova (pon.) ~ Koper 13.45 Dnevni program 14.00 0.05 Čezmejna Tv - TG R FJK - Deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Iz arhiva po vaših željah 15.15 Nautilus 15.45 Dok.oddaja: City folk 16.15 Srečanje z... 16.45 Dok. oddaja: Rimski parki 17.15 Pogovorimo se o ... 18.00 Lynx magazin 18.35 23.55 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.15 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 19.55 Glasbena oddaja »In orbita« 20.25 Nogomet: Pokal UEFA, Shakthar Donetsk - Dinamo Kjev (prenos) 22.50 Minute za... "i Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka (pon.) 9.00 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice 9.05 16.20 Mozaik 10.05 17.20 Hrana in vino (pon.) 11.05 12.05, 13.05, 14.05, 15.05, 23.30 Vi- deostrani 17.10 Nad.: Jelena 18.00 Mladinska odd.: Mladi upi 18.45 Primorski tednik (pon.) 19.45 Glasbeni premor 20.00 23.00 Dnevnik TV Primorka, vreme 20.30 Spomini borcev 21.30 Glasbena oddaja 22.45 Monitor RADIO TRST A 7.00, 13.00,19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Glasbena skrinjica; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.15 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturne diagonale; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Aktualnosti; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 - 22.00 Glasbeni abonma; 22.30 Od glave do repa, Valte-rap. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Doroty e Alice; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Svetnik dneva in Vse najboljše; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Duša in telo; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Ca-podistria Sera; 20.00 Odprti prostor; 21.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 21.35 Sogni di vacanza; 23.00 Melopea; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Domače pesmi in napevi; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Razlaga z razlogom; 12.00 Aktualna tema; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Spored; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.45 Četrtkov klicaj; 17.15 Frekvenca X; 17.45 Šport; 18.00 Slo Top 30; 18.50 Večerni spored; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutranjica 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Umetnost 20. stoletja; 13.30 Operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Festivali stare glasbe; 18.00 Izšlo je; 18.20 Izpod peresa slovenskih skladateljev; 19.00 Dnevnik; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Koncert Simfonikov RTV Slo; 22.00 Poročila; 22.05 Radijska igra; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Četrtek, 7. maja 2009 VREME jasno X\ zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA C 990 t 1000 Nad našo deželo pritekajo v višinah bolj suhi severni to- Nad južno Evropo je območje visokega zračnega pritiska. kovi, od jutri dalje pa jugozahodni in manj stabilni tokovi. Od severozahoda priteka nad naše kraje topel in suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.44 in zatone ob 20.20 Dolžina dneva 14.36 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 18.57 in zatone ob 4.23 A BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo za večino ljudi ugoden, le pri najbolj občutljivih se bodo predvsem na vzhodu države občasno pojavljale manjše težave. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 16,2 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 3.53 najnižje -60 cm, ob 10.04 najvišje 29 cm, ob 15.18 najnižje -23 cm, ob 21.30 najvišje 54 cm. Jutri: ob 4.21 najnižje -63 cm, ob 10.39 najvišje 29 cm, ob 15.47 najnižje -18 cm, ob 21.52 najvišje 51 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........21 2000 m............8 1000 m ..........16 2500 m............4 1500 m ..........11 2864 m............1 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu v gorah dosegel 8, po nižinah 7. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mocan gil sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona O gradec 10/23 ^ i % «lovK tolmeč o 7/23 trbiž O _ 5/19 4/21 O 5/19 O 8/22 s. gradec a o pordenon 9/24 viDem O 9/24 8/25 l__ O 7/22 ^jv,"1"" kranjska g. rv-^^s 0 ^ 6§\ celje <9" čedad^^^ " kranj ^»j ¿s» m. sobota O 9/23 maribor 010/22 yx, ptuj - O ----- 3 n. gorica ljubljana ' zagreb 9/24 9/24 n. mesto 8/24 06/21* _ kočevje d .. > V . or^ - črnomelj reka 10/23 (^NAPOVED ZA DANES' Po nižinah in ob morju bo jasno vreme. V hribovitem svetu Večinoma bo sončno. bo dopoldne jasno, popoldne pa zmerno oblačno. Pihali Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 10, na Primorbodo krajevni vetrovi. skem okoli 12, najvišje dnevne od 19 do 24 stopinj C. grAdec 10/23 m. sobota O 9/23 maribor 010/22 „r^