Zbornik gozdarstva in lesarstva 69, s. 259 - 275 3DK 83+945.4 Prispelo / Received: 03.12.2002 Izvirni strokovni članek Sprejeto /Accepted: 28.12.2002 Original professional paper pomen spremljanja in vrednotenja inovativno-tehnoloških in raziskovalnih procesov v lesni [ndustriji Borut LIKAR* Povzetek 3U namenja obvladovanju inovacijskih procesov eno bistvenih vlog za gospodarski razvoj - takoj za nformacijskitni tehnologijami. Slovenija vstopa na globalna tržišča in se bliža EU, zato postaja primerljivost s lorodnimi industrijskimi panogami v Evropi eden ključnih kazalcev stanja poslovnih procesov. Pri tem nam ilužijo v veliko oporo statistični kazalci. Ti s poznavanjem ozadij, ki vplivajo na statistične podatke, dajejo nožnost poglobljene in sistematične analize stanja, vzrokov in trendov. V prispevku smo s pomočjo spremljanja n vrednotenja teh prikazali slovensko lesno predelovalno industrijo predvsem na področju inovacijskih in ehnoloških procesov. Ob upoštevanju dejanskega stanja smo s statističnimi indikatorji primerjali slovensko in ;vropsko lesno industrijo. iljučne besede: industrija, inovativna družba, inovativnost, izobraževanje, les, lesno predelovalna industrija, raziskovalno delo, vrednotenje THE IMPORTANCE OF BENCHMARKING IN INNOVATION, TECHNOLOGICAL AND RESEARCH PROCESSES IN THE WOOD mDUSTRY ibs tract ''he EU assigns the mastering of innovation processes one of the essential roles of economic development -■ight after information technologies. When Slovenia enters global markets and comes closer to the EU, its omparison to related industrial branches in Europe will become one of the primary indicators of its business Processes status. Statistic indicators greatly serve us in this issue. Knowledge of background and statistical lata enables meaningful and systematic analyses of status, causes, trends, and their understanding. This ■ontribution will present a benchmarking analysis of the Slovene wood processing industry, especially with egards to innovation and technology processes. We will consider the given status and compare it with the european wood processing industry on the basis of the statistical indicators. '(.ey words: benchmarking, education, industry, innovation, innovative society, motivation, research and development, vocational education, wood, wood processing industry Visoka šola za management v Kopru, Cankatjeva 5, 6000 Koper, SVN vsebina CONTENTS 1 uvod INTRODUCTION..........................................................................261 2 metodologija METHODOLOGY..........................................................................262 3 rezultati in razprava RESULTS AND DISCUSSION.....................................................264 4 sklepno razmišljanje CONCLUSIONS.............................................................................271 5 summary...................................................................................273 6 viri REFERENCES................................................................................275 1 uvod INTRODUCTION V novi ekonomiji povečuje vlaganje v inovativnost v povezavi z raziskovalnim delom tako produktivnost in konkurenčnost gospodarstva kot tudi možnosti zaposlovanja. Znanje in intelektualni kapital postajata najpomembnejša dejavnika uspešnega dela. Vendar se postavlja vprašanje, kako človeške potenciale razvijati in jih čim uspešneje izrabiti. Vsekakor je ena glavnih poti za dosego cilja spodbujanje ustvarjalnosti in managementa inovativnosti - tako v podjetjih kot tudi v osebnem razvoju (Izhodišča... 2002). Pri tem se pojavlja problem sposobnosti prenosa znanja, idej in raziskovalnih dosežkov iz akademske sfere v gospodarstvo. Gre za problem, s katerim se srečujejo tudi države Evropske skupnosti (EU; European Union), ki po značilnih statističnih indikatorjih še vedno zaostajajo za ZDA in Japonsko (OECD 2001). S tem izzivom so se v preteklosti srečevale praktično vse najrazvitejše države, a so ga z aktivnimi pristopi uspele v veliki meri obvladati (NICHOLSON-O'BRIEN 2000). Vrzel med nosilci znanja in gospodarstvom je še posebno izrazita v državah v prehodu; tudi v Sloveniji (WEF 2001). Kljub pogosto vrhunskim raziskovalnim dosežkom je pot do industrije dolga, zato velik del raziskovalno-razvojnih (RR) rezultatov ostane le v fazi prototipa ali objavljenega dela. Učinkovit in uspešen management inovacijskega in RR dela je nedvomno eden večjih slovenskih razvojnih izzivov (LIKAR 2001). Dodaten izziv predstavlja slovensko podporno okolje (ministrstva, uradi, razvojni centri, informacijski centri, skladi tveganega kapitala, tehnološki parki itd.), ki zaradi marsikdaj ne najbolj usklajenega in učinkovitega delovanja še vedno ne nudi zadostne podpore inovacijskim projektom (LIKAR 1999, Izhodišča... 2002). Prav tako v Sloveniji še ni pravega odnosa javnosti oz. podjetij do raziskovalno-razvojnega, inovativnega in inovacijskega dela, saj je še vedno prisotno mnenje, da inovativnost spada le v RR oddelke. Izkušnje razvitih držav kažejo, da je inovativnost mogoča in nujna tudi v vseh ostalih členih podjetniške verige, torej v administraciji, proizvodnji, prodaji in trženju, logistiki itd. Zato ni naključje, da je Evropska skupnost v okviru 5. okvirnega programa namenila področju Spodbujanje inovativnosti in udeležbe malih ter srednjih podjetij, povezanemu s prenosom znanja v industrijo, kar 363 mio EUR. Kot navajajo avtoiji publikacije Okvirni metodološki priročnik od invencije do inovacije (ČELAN et al. 2002), dosegajo razvojne stopnje izdelkov v panogah "les, papir, tisk" po tehnološki zahtevnosti nizke razvojne stopnje. Tako je npr. delež stroškov za RR v prihodku (dRR) v panogi 20 po kategorijiah: (a) žagan les: 0,1 - 0,4 %; (b) furnir kot polizdelek, modelirani izdelki iz dezintegriranega lesa: <1 %; (c) inženirske konstrukcije iz lesa: <2 %. Podobno velja za dRR v panogi 21: (a) celuloza: <0,1 %; (b) visoko kakovostni, dodatno oplemeniteni tiskovni, premazni in glajeni papirji: <2 %; (c) papigi najvišjih zahtev: <4 %. Pri tem velja, da nižji dRR v prihodku posledično pomeni sorazmerno nižjo dodano vrednost na zaposlenega (DV): pri dRR 0,1 % je DV 7.580 -50.250 EUR; pri dRR 1 % znaša DV 21.400 - 70.700 EUR; pri dRR 10 % (izdelki s srednjim deležem raziskav, npr. digitalna centrala ISDN, laserski tiskalnik) znaša D V 117.500 - 249.700 EUR; pri najvišjih dRR (18 %; izdelki z visoko vsebnostjo umetne inteligence) pa znaša DV tudi do 500.000 EUR. Eden najbolj sistematičnih pristopov, ki je povezan z analizo obstoječega stanja in strateškimi smernicami razvoja lesarstva v Sloveniji, je obravnavan v Strategiji razvoja slovenskega lesarstva (DIMOVSKI et al. 2000). Avtorji ugotavljajo, da gre za celovito problematiko, izzivi pa posegajo v večino poslovnih segmentov lesne industrije. 2 metodologija METHODOLOGY Z vstopanjem Slovenije na globalna tržišča in z bližanjem EU postaja primerljivost z drugimi panogami znotraj države ter s sorodnimi industrijskimi panogami v Evropi eden pomembnih kazalcev stanja poslovnih procesov (DIMOVSKI et al. 2000). Pri tem nam služijo v veliko oporo statistični kazalci - še zlasti tisti, ki so povezani z inovacijsko-tehnološkimi procesi in raziskovalnim delom. V nadaljevanju bomo prikazali nekatere indikatorje, ki govorijo o: • inovativnosti in s tem povezanim RR delom v lesni industriji, • razlogih za obstoječe stanje, • trendih. Likar, B.: Pomen spremljanja in vrednotenja inovativno-tehnoloških ... Pri tem smo upoštevali podatke za podjetja, ki sodijo v sledeče statistične kategorije: obdelava in predelava lesa; proizvodnja vlaknin in papirja; založništvo in tiskarstvo (v nadaljevanju: panoge "les, papir, tisk"). V prispevku prikazujemo slovensko lesno industrijo v primerjavi s stanjem v EU (oz. EEA - European Economic Area) in v nekaterih državah, ki jih pogosto uporabljajo za primerjavo (Avstrija glede lesne industrije; Irska glede inovacijsko-tehnoloških procesov). Pri zajemanju statističnih podatkov je Slovenija v procesu približevanja evropskim standardom, a nekateri pristopi še niso poenoteni, kar otežuje direkmo primerjavo. Poleg tega gre za podatke, ki so zaradi statističnih postopkov dostopni s precejšnjim časovnim zamikom. Pri analizi smo upoštevali podatke za leti 1996 in 1998 iz publikacij EU (EUROSTAT 2001) in Statističnega urada republike Slovenije (SURS 2001). Pri tem je potrebno upoštevati, da so v popis inovacijske dejavnosti v predelovalni industriji vključena le podje^a z najmanj 20 zaposlenitni. V povezavi s statističnimi podatki in prikazano analizo so pomembne sledeče definicije: • Inovacija pomeni proces spreminjanja ideje v izdelek, postopek ali storitev, in sicer kot proces preoblikovanja ustvarjalnosti v dobiček. • Invencijsko-inovacijske dejavnosti so: • raziskovalno-razvojna dejavnost; • nakup strojev in opreme za proizvodnjo tehnološko novih ali izboljšanih izdelkov (storitev) ter proizvodnih postopkov; • nakup patentov, licenc, blagovnih znamk, modelov, znanja in izkušenj {know-how)-, • industrijski inženiring, industrijsko oblikovanje in poskusna proizvodnja (priprava za uvedbo novih storitev); • izobraževanje zaposlenih zavoljo uvedbe tehnološko novih ali izboljšanih izdelkov, storitev in proizvodnih postopkov; • trženje novih izdelkov in storitev. Seveda je za pravilno interpretacijo rezultatov potrebno poznati tudi značilnosti panoge in države same, saj lahko le tako pravilno interpretiramo rezultate ter jih postavimo v realno okolje. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 69 3 rezultati in razprava RESULTS AND DISCUSSION Delež inovativnih podjetij {les, papir, tisk) (v %) / Share of innovative companies (wood.paper. printing) (in %) SVN -proiz.vlaknin,papirja/m/r. of pulp. paper and paper prod SVN -založ., tisk/ m/r. of pulp, paper and paper prod. Slika 1: Delež inovativnih podjetij (obdelava in predelava lesa, proizvodnja vlaknin in papiija, založništvo in tiskarstvo za Slovenijo - vrstice 1, 2, 3; skupen podatek za panoge "les, papir, tisk": Slovenija - vrstica 4, Irska - vrstica 5, Avstrija - vrstica 6, EU15 - vrstica 7, EEA - vrstica 8); v letii 2000 se je delež slovenskih podjetij (panoge "les, papir, tisk") zmanjšal s 16 % na 14 %; v istem času se je število inovativnih slovenskih podjetij predelovakie dejavnosti podvojilo! Figure 1: Share of innovative companies (manufacturing of wood, cork; pulp, paper and paper production; publishing, printing and recorded media) in Slovenia - rows 1,2.3 average data for the activities 'wood, paper, printing' - Slovenia - row 4. Ireland - row 5, Austria - row 6. EU15 - row 7, EEA - row 8). In the year 2000, the share of enterprises 'wood, paper, printing' decreased from 16 % to 14 %, at the same time, the number of innovating Slovene companies in manufacturing doubled! Primerjava med številom inovativnih podjetij panoge "les, papir, tisk" (slika 1) močno korelira z dejstvom, da je slovenska lesno predelovalna industrija (SLPI) ena slabše stoječih panog. Vzroki za to segajo desetletja nazaj. Po oceni zaostaja SLPI približno 10 - 11 let za EU. Glavni vzroki so pomanjkljiva strategija razvoja panoge, razmeroma slaba kadrovska struktura, podkapitaliziranost, neurejeno lastništvo, premalo sodobno vodenje celotnega poslovnega procesa itd. Našteti vzroki predstavljajo "začaran krog", saj neperspektivni pogoji razvijanja poklicne kariere in nizki osebni dohodki odvračajo najboljše kadre - ključne nosilce napredka. Intenzivnost inov. dejavnosti (les, papir, tisk) (v %) / Intensity of innovation activities (wood, paper, printing) (in %) SVN -obdel.in predel,lesa/ m fr. of wood, cork S VN -proiz.vlaknin,papirja/ m fr, of pulp, paper and paper prod. SVN -založ,, lisk/ ra fr, of pulp, paper and paper prod. Jl ,49 ,61 1.57 J 2,4 J- n2,3 J25 Slika 2: Intenzivnost inovacijske dejavnosti v posameznih panogah (glej legendo pod sliko 1) Figure 2: Intensity of innovation activities within individual branches (see legend below Figure 1) Učinek "začaranega kroga" se odraža tudi s podatkom o intenzivnosti inovacijske dejavnosti (razmerje med stroški za inovacijsko dejavnost in celotnim prihodkom; slika 2). V panogah "les, papir, tisk" znaša omenjeni delež 1,6 %, v sorodnih panogah v Avstriji 2,3 %, v EU pa kar 2,5 %. Če upoštevamo, da so bruto prihodki na zaposlenega v Sloveniji (zlasti v panogah "les, papir, tisk") nižji, se ta razlika še bistveno poveča. Poleg absolutnega zneska, vloženega v podporo inovacijskim dejavnostim, je pomemben tudi podatek o vrsti izdatkov (slika 3). Najbolj izstopa podatek o stroških za pripravo proizvodnje. Ti so pri nas nekajkrat višji kot v primerljivih državah in v EU, kar je tesno povezano z nefleksibihiostjo proizvodnje, ki za vsako spremembo proizvodnih programov zahteva vehka vlaganja. Sizdalki za RR/ R&D expenditure ■neoprcd. osn.sredstva/ intangible ^priprava proiz./ preparation ofproduction ■izobraževanje/ training Snakup strojev.oprem e/ acquisition of equipm. Dtrženje/ marketing Slika 3: Izdatki za inovacijske dejavnosti po državah in glede na vrsto stroška (posamezne postavke so natančneje opredeljene v poglavju metodologija). Figure 3: Expenditures for innovation activities per country and per type of expenditure. Nefleksibilnost močno zmanjšuje možnost izdelave majhnih serij, povečuje pa zaloge in z njimi povezane stroške. Obenem slovenski lesarji proizvajajo skorajda vse, kar je na našem območju možno, zato težko dosegajo kritične mase (TOMŠIČ 2001). Gre za nasprotujoča si izhodišča kakovostnega poslovnega procesa; posledica so seveda slabi poslovni rezultati. Velika odstopanja so vidna tudi pri izobraževanju. Slovenska lesna industrija vlaga v dodatna izobraževanja majhna sredstva. Vodstva podjetij pogosto vidijo izobraževanje kot nekoristen strošek, saj se bojijo, da jim bodo na novo usposobljeni delavci pobegnih drugam. Najbolj pomemben dejavnik izboljšanja produktivnosti in učinkovitosti zaposlenih v lesni industriji bi moralo postati poklicno, strokovno ter visokošolsko izobraževanje in izobraževanje odraslih (KRANJEC 2001a). Pri tem moramo upoštevati, da so lesarska znanja specifična, šolski izobraževalni sistem pa se počasi izboljšuje šele v zadnjih letih, kar posledično pomeni še večjo potrebo po dodatnih vlaganjih (fokusirano izobraževanje). Ker tega ni, je posledično strokovni nivo kadrov neustrezno nizek, kar predstavlja enega bistvenih problemov SLPI; to velja za večino poslovnih funkcij v podjetjih. Veliki so tudi izdatki za RR, ki so tesno povezani s stroški dela. Za panoge "les, papir, tisk" velja ocena, da je razmerje med stroški dela in porabljenim materialom dvakrat previsoko. Prav tako je relativno nizka vrednost neopredmetenih osnovnih sredstev; to pomeni, da SPLI izredno malo vlaga v patente, licence (oz. know-how). Slednje v dobrih podjetjih praviloma predstavlja enega ključnih dejavnikov uspeha. Seveda inovacijska dejavnost ni sama sebi namen. Podjetja imajo jasne cilje, kaj želijo s spodbujanjem doseči (slika 4). Slovenska podjetja v predelovalni industriji se v nekaterih kategorijah približujejo EU povprečju, marsikje pa so možnosti inovacijskega dela še vedno premalo izkoriščene. To je še posebno izrazito pri razširitvi proizvodnega programa (asortimenta izdelkov), kar je delno razumljivo, saj so bili glavni cilji v preteklosti usmerjeni drugam. Z nastopom tržnega gospodarstva so se mnoga podjetja skušala tržno obnašati tako, da so se osredotočila na trženje, ohranjanje kakovosti obstoječih izdelkov in na kreiranje novih (novi proizvodni programi kot specifična inovacija). V lesni industriji sta dolga leta v Sloveniji delovala dva velika lesno-trgovska poslovna sistema - Slovenijales in Lesnina. Proizvajalci so se usmerili v proizvodnjo, omenjeni podjetji pa sta tržili. Ko sta razpadli, so začela tržiti podjetja, ki za to niso imela dovolj sposobnih komercialistov. Zaradi tega niso obvladovala izvoznih trgov in prodajnih poti; sedaj prodajajo predvsem prek posrednikov, kar jim zmanjšuje zaslužek (KRANJEC 2001a). Delež inovativnih podjetij z zelo pomembnimi cilji (%) / Share of innovative companies with very important goals (%) zmanjšanje onesnaževanja okolja/ reduction of environmental damage zadostitev zakonom, standardom/ fulfilled regulations, standards zmai^šanje porabe energije/ reduction of energy consumption zmanjšanje porabe materiala/ reduction of material consumption zmanjšanje deleža stroškov plač/ reduction of labour costs izboljšanje fleksibilnosti proizvodnje/ improved production flexibility nov ali povečan tržni delež/ new markets or increased market share razširitev asortimenta izdelkov/ extended product range izboljšanje kakovosti izdelkov/ improved product quality nadomestitev izdelkov/ replacement of products □ EEA-proizv.sektor/ manufacturing sector ■SVN-proizv.sektor/ manufacturing sector 20 40 60 80 Slika 4: Prikaz deleža proizvodnih podjetij glede na zelo pomemben cilj, povezan z izvajanjem inovacijske dejavnosti Figure 4: Share of innovative Slovene companies in manufacturing according to highly significant goals of innovation activities. Malo pozornosti so podje^a posvečala ostalim ekonomskim kategorijam, ki podje^u močno pomagajo pri ohranjanju konkurenčnosti in zmanjševanju stroškov (slika 4). Te so predvsem vezane na proizvodni proces (avtomatizacija procesov - dvig proizvodnih zmogljivosti, kakovosti proizvodnje in hitrosti izmeta; fleksibilnost za nove proizvodne programe - stroj je hitro pripravljen na nov izdelek, zmanjšano porabo energije itd.). Problem predstavljajo tudi reklamacije v jamstveni dobi, ki precej vplivajo na prihodek. Veliko težav lesarjem povzročajo še zamudni penali, s katerimi podjetja izgubijo med pet in petnajst odstotkov prihodka; za enak delež bi lahko znižali tudi stroške odpadnega materiala, stroške napak in izmeta ter elektrike pa bi lahko znižali za pet do deset odstotkov (KRANJEC 2001b). Premalo pomemben cilj predstavlja tudi znižanje visokega deleža plač, ki niso dovolj učinkovito izkoriščene. Pomemben podatek za dober inovacijski management predstavlja vir inovacij - podatek o "deležu inovativnih podjetij z uporabljenimi viri informacij" (slika 5). V panogah "les, papir, tisk" je poudarek še vedno na željah kupca (Slovenija - 52 %; države EEA - 42 %) in na spremljanju konkurence (Slovenija - 27 %; države EEA - 17 %). Do neke mere je to sicer koristno, vendar pa dajeta oba vira podjetjem informacije o razvojnih trendih pogosto z zamudo (sledilna strategija). Ob hitrem razvijanju tehnologij in materialov (dobavitelji opreme, materialov, surovin kot vir informacij: Slovenija - 9 %; države EEA - 20 %) je spremljanje razvoja na tem področju pogosto tisto, kar daje podjetju smernice razvoja ter mu daje možnosti za vodilno strategijo. Prav tako so izrednega pomena večje sodelovanje z inštituti in univerzo; možnosti, ki jih nudi razvoj računalniških omrežij (enostaven in hiter dostop do mnogih relevantnih informacij); predvsem pa učinkovitejše izkoriščanje lastnih virov znotraj podjetja. V primerjavi z drugimi panogami in evropsko lesno industrijo ima SPLI na tem področju še precej rezerve. Delež inovativnih podjetij z uporabljenimi viri informacij (%) / Share of innovative companies with the sources of information used (%) viri znotraj podj / sources wilhin enterprise viri znotraj grupe podj / sources wilhm the group of comp. konkurcnca/ competition stranke in kupci/ clients or customers svetovalne agencije/ consultancy enterprises dobavitelji opreme, materialov, surovin/ suppliers patenti/ patent disclosures konference, revije/ conferences, journals računalniško omrežje/ computer based networks sejmi, razstave/ fairs, exhibitions raziskovalni inštituti/ H&D institutes univerze/ universities 10 20 30 40 50 60 B EEA-proizv.sektor/ manufacturing sector m SVN - proizv.sektor/ manufacturing sector Slika 5: Delež inovativnih podjetij glede na vire informacij, ki jih uporabljajo pri inovacijskem delu Figure 5: Innovative Slovene companies' share in manufacturing according to the sources of information for innovation Po eni strani so možnosti in potrebe tisti dejavniki, ki spodbujajo ustvarjalna razmišljanja ter določajo inovacijske cilje. A ne glede na to, kako dobro je ideja ali posamezna faza razvoja invencije pripravljena, se pogosto pojavljajo subjektivne in objektivne ovire, ki zavirajo proces razvoja. Izkaže se tudi, da so mnogi "objektivni" argumenti nasprotnikov (ni sredstev, ni primerne opreme, tehnološki problemi itd.) pravzaprav subjektivnega izvora (neznanje, strah). Odpori proti invencijam in inovacijam se pojavljajo praktično pri vseh členih poslovne verige (razvoj, proizvodnja, trženje itd.), zato mora imeti inovacijski management ali pa individualni ustvarjalec veliko potrpljenja, da mu med potjo ne poči noben člen. Zaviralni dejavniki pri inventivnih projektih / Inhibitory elements at inventive projects ekonomsko tveganje / economic risks pomanjkanje denarnih sredstev / lack of funds okolje v podjetju / environm, inside the enterp. pomanjkanje ustreznega kadra / lack of qualif- personnel pomanjkanje inf. o tehnol. / lack of inf. on techn. pomanjk, inf. o trgu / lack on inf. on mar1