NO. 14 AMOtlCAN IN SPIRIT F0RCI6N IN LANGUAGE ONLY mormnoncwSpapcr CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, JANUARY 20, 1949 LETO LI.-VOL. LI. Danei se vrši v Washingtonu ustoličenje predsednika Harry S. Trumana, ki bo prvič zaprisegel kot izvoljeni predsednik. Od vseh strani dežele se zgrinja-jo ljudje, da bodo prisostvovali slavnosti ustoličenja. Legislature razveljavila imenovanje finančnega direktorja za Ohio Columbus. — Senat državne legislature za Ohio je glasoval proti imenovanju Herberta D. Defenbacherja za finančnega direktorja. Governer Lausche je imenoval Defenbacherja kljub temu, da je ta republikanec. Demokratski senatorji s tem niso bili zadovoljni in so napravili upor proti governerjevem imenovanju. Največja zanimivost pri tem pa je, da so Defenbach-erjevi lastni politični pristaši glasovali proti njemu. Glasovalo je namreč 14 senatorjev za to, da governerjevo imenovanje ostane, proti so pa glasovali štirje demokrati in šest republikancev. En demokrat in osem republikancev je bilo odsotnih. Ker mora imenovanje dobiti vsaj 17 glasov, da je potrjeno, je tako finančnih direktor propadel. Poizvedovalni količek Ako kdo v Argentini ve, kje se nahaja slovenski mladenič Jože Mandel, je prošen, da sporoči na naslov: Mr3. Johanna Logar, Enumclaw, Washington, USA. Stevo Zimonič in Ilija Todorovič, ki se nahajata baje nekje v Chicagu, sta prošena, da se javita Johanu Mueller, R. A. D. Lager, Ebentaler strasse, Lim- mersach, IZ RAZNIH NASELBIN J Acheson odločno proti ! komunizmu m proti Trinko. Mož ji je umrl pred ne- ‘° °d°bren0 lmenovanje Dean kaj leti. Bila je verna žena in!AcheS°naf I T*"™., odboru’ čeprav jo je bolezen trla več ča-j* n°V1 f?derab?! tejmk 2a ZIN sa, se ni nikoli'pritoževala, vfie'nanJe zadeve da ^ ° av°-je mirno prenašala. Tukaj za- ™ sta!lSču.d<> kpmumzma: -pušča brata Mike Trinko. sestro' P° T" Je komjumz™ usod-in več sorodnikov. Bila je teta Zm°ta v »Wkforstvu m 2a č. g. Trinko, rojena v vasi Trin- vsako svobodno družbo ter nevarnost za svoboščine. Komunizem je napadalen, hcče podjarmiti svet in grozi vsem nezavi3nim vladam in svobodnim narodom.’' Acheson je nejevoljno zavrnil trditev, da bi on bil napram Rusiji za politiko pomirjenja ko v Beneški Sloveniji 12. mar- "0™!, "apaka ca 1879. Naj v .miru počiva, Ž‘°VeŠke praVlce m preostalim izrekamo iskreno sožalje. Tudi bolezen nam nagaja tukaj. Mater našega č. g. župnika L. Bogolina je položila na bolniško posteljo, kjer se nahaja že par tednov. j Tudi Mrs. F. Gčill se je mora-|na fodo svobodnega sveta in la zopet podati v bolnišnico. Toi amer^Wb inteeracv. je mati dr. F. Gnila. Nahaja se -------°1 v resnem stanju. A. Selaj in Mrs, M. Južna sta tud bolna. Vsem skupaj želimo, da bi kmalu zadobili ljubo zdravje. — J. M. zastop. o V Grčiji napovedujejo diktatorsko vlado Atene Grška. — Grška vlada je zopet v krizi. Kralj Paul je poklical vse voditelje političnih strank in jim je naročil, naj mu v 24 urah predlože novo vlado, lci bo imela solidno večino v parlamentu in dodal, da bo sicer H Truplo vojaka Hrena je dospelo za pokop V pondeljek je dospelo v Cleveland truplo Cpl. Franka Hrena. Danes bo položeno na mrtvaški oder v Bolton pogrebnem zavodu, 19309 Nottingham Rd. Frank Hren je pohajal v Not- tingham šolo, Collinwood višjo Šesta obletnica— šolo ter je bil potem zaposlen v Marquette Metal Products Co. do vstopa v armado 21. dec. 1942. Stanoval je na 1266 E. 173. St. ‘ NA DUHO’ — Za božične praznike je prišla iz Jugoslavije vest, da so tam izpustili iz ječe č. g. Antona Smrkolja. Kakor smo svoječas-no poročali, so dne 24. maja komunisti priredili dejanski napad na tega duhovnika, ki je bil takrat župni upravitelj v Dolini pri Trstu. Napad so izvršili na podružnici Socerbu, ki je v pasu B pod jugoslovansko vojno upra-vp. Ranjenca je potem narodna zaščita aretirala in odpeljala v Koper, od tam pa kasneje v Sežano v tamošnje zapore OZNE. Ker ni bil jugoslovanski državljan (v smislu boljševiških odlokov je bil izgubil državljanstvo), ga je tržaška zavezniška v.ojaška vlada zahtevala nazaj. Jugoslavija ga ni hotela izročiti. Zdaj prihaja vest, da so ga po sedemmesečnem trpljenju spustili na svobodo. Druga vest do stavlja, da je imenovan sedaj za duhovnega pomočnika v Zagorju ob Savi. SEF NAŠEGA ŠOLSTVA V TRSTU. — V Trstu se je pred novim letom izvršila važna sprememba v šolski upravi. Sveto valeč za slovensko šolstvo pri zavezniškem uradu za šolstvo . (Education Office) dr. Janko Jež je bil po razmeroma zelo kratki dobi poslovanja odstavljen. Na njegovo mesto je bil imenovan ravnatelj slovenskega učiteljišča dr. Anton kacin. V slovenskih katoliških krogih je ta sprememba zadeia na splošno odobravanje. Zanj poizvedujejo njegovi so-rodniki, ki sp v begunstvu v Avstriji. Naj pošlje svoj naslov ha upravo Ameriške Domoviift pod “Kokra.” Kje se nahaja Štefan Novak, ki je dospel v Kanado 5. avg. Kardelj na zboru srbskih komunistov Belgrad. — Sedaj zboruje srbska komunistična stranka. Kakor je znano je imel Tito precejšne težave ravno s tem delom svoje režimske organizacije. Moral je spraviti v zapor finančnega ministra Zečeviča in droge voditelje, da je pofačil upor med 3rbskimi komunisti, ki so bili za kominformo. Letos je na zboru govoril v imenu vlade Kardelj. Oznanil je, da je Tito po- Pogreb bo v soboto 22. jan. ob polnoma zmagal in da je Komin-, 10:80 dop. v cerkev Marije Vne-forma propadla. Kardelj misli, bovzete z vojaškimi častmi. K arr^saa .. Sp Pokojni zapušča tukaj teto Padel je na evropskem bojišču 29. junija 1944, ko je bil star šele 26 let. Zapušča očeta Josepha, brata Josepha in sestro Frances. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Druga obletnica— V petek ob 7:45 bo darovana v cerkvi sv Vida maša za pok. Molly Novinc v spomin 2. obletnice njeen smrti. Ne bo konference— Direktorij SND je na seji v torek sklenil, da ne bo nadaljevanja letne konference. Direktorij je mnenja, da je bila konferenca zadnji petek zaključena ’ in — basta. Direktorij je spi. sal glede tega posebno pojasnilo, ki ga bomo priobčili prihodnji teden. Četrta obletnica— V nedeljo ob 9 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Johna ,Fortuna v spomin 4. obletnice njegove smrti. V petek ob 8:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Johna Miklich v spomin 6. obletnice njegove smrti. Druga obletnica— V petek ob 7 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Jennie Welikajne v spomin 2. obletnice njene smrti. Vabilo na sejo— V petek zvečer ob 7:30 bo seja društva Dvor Baraga -1317 Kat. Borštnarjev. Vsi člani naj bodo navzoči. Seja se vrši v šo- sv. Vidai;soba,št.j..... SPOMNITE SE NASiH BEGUNCEV j i\|»n fifpvp MftlflVflšlV V TTTjrvr s KAKIM DAROM* 1 MrS* SteVe Ma,avasic- redne in vlade. Te kraljeve besede so politiki razumeli kot grožnjo, da bo kralj imenoval izvenparlamen-tarno vlado, če mu parlamentarci ne predlože zadovoljive liste 'iTtJZZ lniriVsai Ameriška Ponovim /lili if C«/%• m—norm (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 st. Ctelr Are. HEndmon MtS ClmUnd *, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays NOVINE JANUARY on tuo vso mu oat wr I 5678 12 13 14 15 l6 17 l8 19 20 21 22 ^^25 26 2728 29 2 3 4 9 10 II NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50. SUBSCRIPTION RATES United States $8.60 per year; $5.00 for 6 months; $8.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months. Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Bast Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. No. 14 Thurs., Jan. 20,1949 Malo prekmurfiine Od več strani smo slišali, da NOVINE bero tudi drugi, ne samo prekmurski Slovenci. Za lažje razumevanje prekmurščine opozorimo danes na takozvani pomožni glagol “biti" v prihodnjem času in na rabo nikalnice “ne.” Oboje je v prekmurščini neka posebnost. Pismena slovenščina Bodem (bom) bodeš (boš) bode (bo) Prekmurščina Bom boš bo (de) Nizozemska vojaška akcija v Indoneziji Indonezija je tako daleč, da ne bi vzbudila posebnega zanimanja v ameriški javnosti, če ne bi sedanje vojaške akcije, ki so jo na svojo roko izvedli Nizozemci, imela posebnih posledic na občo mednarodno situacijo. Tako pa je morala Amerika poseči tudi v to vprašanje in postaviti jasno svoje stališče. Kljub temu, da so odnosi med Nizozemsko in USA tako dobri kot z malokatero drugo državo, kljub temu, da je med obema državama vladala popolna harmonija več desetletij, kljub temu, da je Nizozemska ena najnaprednejših demokracij in v dobre namene nizozemske vlade nihče ne dvomi, je vendar zastopstvo Amerike moralo javno in ponovno obsoditi postopanje Nizozemske v Indoneziji in predlagati v Zvezi Narodov sklepe proti njej. Tudi sedaj, ko je vojaška akcija že skoro zaključena in je Nizozemska vlada že napravila prve korake, ki kažejo, da res hoče izpolniti svoje obljube in v sporazumu z narodom tam na otokih daljnega vzhoda organizirati demokratično upravo, vendar mora še vedno Amerika naglašati, da ne, odobrava postopanja nizozemskih državnikov. Indonezija je bila pred vojno nizozemska kolonija. Tako kot druga ljudstva, se je tudi ljudstvo Indonezije borilo proti neugodnemu, poniževalnemu in škodljivemu stanju, ki ga je imelo kot prebivalstvo kolonije. Nizozemska vlada in kraljica sta med vojno obljubljali, da bodo vsi otoki, ki sestavljajo Indonezijo, dobili po vojni položaj popolnoma neodvisne države s celo avtonomijo v samo rahli zvezi z Nizozemsko, s katero naj bi bila indonezijska država popolnoma enakopravna. Po vojni je nastal tam zelo težaven položaj. Japonci, ki so zasedli otoke, so znali vzbuditi mčd delom prebivalstva azijski nacijonalizem, ki se izraža v sovraštvu vsega kar je evropejsko. Na drugi strani so komunisti z uspehom delali propagando po vojni na osnovi socijalnih razmer in nacijonalnih stremljenj azijskih narodov. Indonezija je bila nemirna. Red in mir je bilo zelo težko vzdržati. Nizozemska je storila vse kar je mogla, da bi prišlo do mirne ureditve. Ponovni odloki, so dajali deželi kos za kosom av? tonomije in več in več neodvisnosti. Končni predlog za prehodno vlado je stavila Nizozemska tako, da bi naj vladala prehodna nevtralna vlada sestavljena iz zastopnikov Nizozemske in Indonezijcev. Ko so bila pogajanja v teku, je pa Nizozemska začela trditi, da so Indonezijci pokazali, da nimajo nikake dobre volje pošteno izvrševati sporazum, ker sproti kršijo in rušijo vse dosedanje dogovore. Nasilja so po trditvah nizozemske vlade šla tako daleč, da je bilo precej Nizozemcev in domačinov v Indoneziji pobitih po ljudeh, ki so trdili, da so nastopali po naročilu iste indonezijske nacijonalne vlade, ki se je istočasno dogovarjala z Nizozemci in zagotavljala vso lojalnost. Uporniki so rušili javne naprave, zavode in urade v Indoneziji, vse nekako v znamenju “osvobodilne borbe.” Nizozemska je prišla do prepričanja da indonezijski politiki ali nočejo ali pa ne morejo imetj v oblasti svojih bojno razpoloženih somišljenikov in začasno formiranih napo! vojaških trup. Sredi teh težkih razmer je Nizozemska vlada naenkrat po končani pariški konferenci Zveze narodov, ko je mislila, da je na mednarodnem polju nastopilo kratko zatišje, naenkrat vzela stvar sama v svoje roke in napovedala policijsko operacijo po celem upornem delu indonezijske države. S tem pa je Nizozemska prekršila vse predpise in obveze, ki jih ima kot članica Zveze Narodov. Daši je Indonezija še vedno del njenega ozemlja v nekem oziru, vendar je na mednarodnem polju imela že svoje predstavnike, ki so zastopali svojo indonezijsko vlado. Nizozemska bi bila morala voditi vsako akcijo, ki bi bila v nasprotju s stališčem te vlade, preko Zveze Narodov in si od tam dobiti potrebna pooblastila. Bolj kot čisto formalno, pa je delikatno stvarno mednarodno stališče. Nizozemska je kompromitirala demokracije, ki so se vse zavezale, da bodo z vsemi sredstvi čuvale; mir, da bodo povsod spoštovale voljo ljudi in njihovih avtonomnih zastopstev. Nizozemska ravno radi razrušene Indonezije uživa velike dobrote ameriške pomoči po obnovitvenem načrtu. Nizozemska bi se kot lojalna zaveznica Amerike in Velike Britanije morala zavedati kako težke dni ima tam na celem azijskem daljnem vzhodu vsaka demokratična sila, ko komunisti prodirajo na Kitajskem, ko dvigajo Indijo k uporom, ko hujskajo proti Amerikancem na Japonskem in v Koreji. Ves daljni vzhod je vulkansko tlo v političnem smislu in nevarno raste, razpoloženje sovraštva proti vsem neazijcem, ki so se kakorkoli vtikali v azijske stvari v preteklosti ali imajo kake posebne interese tam v sedanjosti. Nič ni sovjetski propagandi moglo bolj Bodeva bosta bosta Bodemo (bomo) bodete (boste) bodo Krepko tiskane oblike rabijo samo, če so naglašene. Bova (va) bota (ta) bota (ta) Bomo (mo) bote (te) bodo (do) so običajne. Daljše oblike se Vidimo, da prekmurščina ljubi kar mogoče kratko obliko, pravzaprav samo končnice iz pismene slovenščine. N. pr.: Mi mo hodili, vi te jahali, oni do se peljali. (Pismena slovenščina: Mi bomo hodili, vi boste jahali, oni se bodo vozil.) Nikalnica Ne bom Nun ne boš noš ne bo(de) nede V dvojini: ne boya, ne bosta itd. pravi Prekmurec: Neva, neta, neta. — V množini: nemo, nete, nedo. — V nekaterih vaseh izgovarjajo “ne—” bolj podobno “na—” (nava, nata, nate, nado). Raba samostojne nikalnice “ne” je posebna: “Jaz nisem šel” izrazi Prekmurec: “Jaz sam ne šel.” Tako: Ti si ne bio, itd. BRIDGEPORT Sv. misijon. Zadnji tijeden meseca majuše do iemli pri nas v našoj cerkvi Sv. Križa sv. mi-, sij on ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman. Škof Rožman živijo navadno v Clevelandi pri Sv. Lovrenci. Imetr-pa-so žejjeTia več misijonov po Ameriki od CLEVELAND Opererana je bila preminoči tijeden v Charity Hospital Mrs. J. Sinček. Mrs. Sinček je že duže časa imela težave z> žučni mi kamni. .Operacija se je lepo posrečila i b^težnica pride v krtkom domov f Vese- li nas, ka se je vse tak srečno, izvršilo i želemo hitro i popuno tistoga časa kak so lani poleti zdravje. Prva »eja Društva Presvetega Src« Jezusovega (SDZ 65) de ve nedelo 23. januara ob 2i/ž odvečara v školi Sv. Vida. Vabimo člane, ka se seje številno udeležijo. Iz staroga kraja pričakuje svojo sestro Mr. John Škafar, štera je rojena bila v Ameriki Pa je sedaj zdaj v Franciji. Mr. Škafar je že zarendao stanovanje za oba v BorovičOvoj hiži na E. 78. Na obed sta pozvala premi-ničo nedelo Mr. i Mrs. Markolia prijatela (prekmurski Slovenco-vi nekdanšnjaga jugoslovanskega ministra Dr. Kreka, gospo i sina Aleša. Pri obedi sta bila Father J. Godina i Mr. Škafar. Mrs. Markolia je pripravila dober prekmurski obed z reteši, Mr. Markolia je pa v prijetne razgovore rad pomešao šaljive opazke, Aleš je imeo tovariša Johna Sobočana za partnera. pridobo, ka si naročijo list tudi drugi. V kratkem bomo imeli gostu van j e. Prekmurec i Prekmurka se 'boeta iporočila. Imeli bomo pozvačina. Skrbi me, kak naj dobimo ježovo ee-kiro. V Ameriški Domovini sam čteo, ka s« naši v Clevelandi na odri pokazali pozvačina. Eli bi si mogeo izposoditi tam to sekiro — ve smo si sosedje. Prišeo bi po njo peški eli bi mi jo ipa oni prinesli. — Štefan Krapec, Vauxhall, Canada.” (Mr. Krapci smo pisali, kak bi se dalo pomoči. Ur.) STARI KRAJ Razlcriž i Veičica. Za časa bojne bo največ trpeli Raz-križki bregovi i Veščica. Tu so bili Nemci do zadnjega dneva vojne, dokeč so-jih ne ruske čete zavzele. V teh bregih so skoraj vse hiše bile poškodovane i so pogorele. V Štrigovi sami (ov kraj tej bregov) je ne ni-kaj poškodovanoga. V fabriki za perilo v Soboti imajo vsefele težave pri deli. To tovarno so začnoli nekaj let po tistom, kda je Prekmurje pripadnolo k Jugoslaviji. Tovarna se je jako friško povek-šala i dosta delavcov je tam najšlo zaposlitev. V Titovoj Jugoslaviji je vse inači. Stroji so postali stari. Nešterni so se že davno do konca obrabili. Novih delov ne mogoče dobiti. Zdaj henja edna zadaj druga mašina. Pred časom so dobili nekaj igel iz inozemstva. Pa so bile predebele. Tovarniška mehanika Šarotar i Šftar sta je telko zbrusila, ka so bar za )silo delale. — Ar do oktobra ne šlo nikaj po plani kak so ga od začetka leta določili, so komunistični voditeli delavstvo prisili, ka je sklenolo, ka de delalo edno vuro več i tudi po nedelaj. Kakpa to ka je prek osem vur na den i nedeljsko delo je ne plačeno. Tomi se pravi ka delajo udarniški, to stHlre«--e-.—----— Sobota. V tovarni perila je dosta delavk-mater, štere ima- AL' PA NE NišiSo"toliko'polhov natresli,! ' “No, polhi so prav tako dobri da bi jih ne mogli prinesti do kot ocvirki,” sta mi hitela zago-taboriščnega ognja, prazni pa tavljati solovca. tudi nismo prišli z obhoda. Me- “Pa jih kar cele, z repom in ni je bilo popolnoma vseeno, če glavo mašite v usta?” bi jaz rad bi kaj nalovili, ali nič, samo da vedel. sem enkrat od bližje videl polha, “Ti si neumen,” me pouči kro-ki ni bil že več nevaren mojim jaški mojster Matevž. “Najprej prstom. Všeč mi je bila živalic« jih slečemo iz kožuščka, potem in njen sivi kožušček, ni mi pa mu vse vzamemo, kar ni mesna- prišli v USA. Naši rojaki v Či-kagi so imeli ipriliko biti pri njivom misijoni, kda so ga imeli pri Sv. Števani v Cikagi. Jako smo bili veseli, kda smo zvedeli za to lepo novico, ka mo tudi mi eti v Bridgeport! deležni te velke milošče. Če se lepo pripravimo na te svete dneve, mo meli tudi velki hasek od njih. CHICAGO Društvo Ivana Krstitela de melo v nedelo 23. januara svojo prvo mesečno sejo v tom leti. Ešče ednok pozavljemo dru-štvenike, ka se seje v kem vek-šem števili udeležijo. CANADA Pozvačin v Canadi. “Pošiljam naročnino za list, ar mi lekaj naročnina poteče. List mi jako dopadne. Pa če bi bilo več novic iz ifrekmurja. Tu nas je pet prekmurski družin v neselbini. Mogoče jih bom šlo v glavo, kako morejo ljudje tako stvar jesti. In kako so jih nekateri obrajtali! Gostilničar Bonač jih je pokupil, kolikor so mu jih prinesli. Cena je bila 2 krajcarja, če je bil polh še v ka-mižoli. Stari Slovenci so nosili kape iz polšjih kož, sem slišal. Gorke so bile, da nikoli tega. V mojih mladih let sem malokdaj videl na kakšni glavi polhovko. Pri ognju smo stresli polhe iz malhe in vsakega dobro pretipali, če je zares že ranjki. Lahko bi 3e potajil in jo ob pritožno sti popihal nazaj v žlambor. Se reče, jaz jih iz važnih ozirov nisem pretipval. Jim nisem zaupal, odkar sem zvedel zadevo o nji hovih ostrih zobeh in smrtnega sovraštva do človeških prstov. ‘Kar tresli se bodo jutri na žgancih,” je menil naš vrhovni povejnik. “Japček, na večerjo boš prišel k nam, kaj ne?” “Nak, pa ne bom,” sem takoj in za vselej izjavil, da polhi meni ne bodo šli v jedilo shrambo. Kar sama jih bosta morala. Le kako morejo ljudje žreti tako žival,” sem z gusom povedal mnenje o taki rihti. oovirte-iff** narodu, ki se je boril prepričan, da bije boj za svoje naravne pravice neodvisnosti. ' Amerika je ostala kljub vsem prijateljskim zvezam z Nizozemsko zvesta načelom, ki jih je branila pri vsaki priliki in se je dosledno postavila za pravice Indonezijcev. To stališče je vsaj pripomoglo, da se je cela zadeva končala hitro, z najmanjšimi žrtvami in kolikor toliko človeško, vsaj brez vsakih zločinskih kazenskih ekspedicij proti silam, kf se bore za neodvisnost. Sedaj Amerika zahteva, da se morajo tudi odgovorni politični voditelji Indonezijcev spustiti na svobodo in se jim da popolna svoboda akcije, da bi se mogli razgovarjati kot enakopravni državljani. ^Nizo, zemska obeta, da bo to čim preje uredila, da bo izvedla volitve, uredila Indonezijo kot federalno državo v popolni demokraciji, ki je tam možna in ji dala enakopravnost z Nizozemsko samo. Prdesednik nizozemske vlade je odpotoval v Indonezijo, da tam izvede kar je njegova vlada obljubila. Vsi znaki kažejo, da bo to tudi izvršil. Po vesteh, ki so v sporu nevtralne, ima za svojo tezo rešitve že preko dve tretjini prebivalstva, ki hoče miru in dela in napredka. Skrajni nacijo-nalisti niso škodljivi, če. se ne bi zatekali k sili, da usilijo svojo voljo večini. Od srečne roke pri začetnih odredbah v cilju pomirjenja in ureditve nove države, zavisi bistveno mnogo ali bo Nizozemska uspela, da popravi svojo napako in svoje postopanje vsaj naknadno opraviči, četudi je bilo jo doma malo deco. Nahajo je pri k^kšem rodi. Tej prinesejo parkrat na den dete v fa-briko materi, ka ga tam nado-ji. Zdaj računajo s tem, ka bi pri tovarni napravili nekše “jasli,” ka bi matere med delom imele malo deco tam spravljeno. Cankova. Ljubljanske komunistične novine se čemerijo, ka mladina v Cankovi raj ide v Marijino družbo kak v komunistične organzacije. Kriv toga je domači cankovski župnik (tak pravijo novine). Protikomunistični letaki (pamphlets) se širijo po Soboti (pišejo komunistične novine). Brž nosijo etakše napise : “Dol z novo Jugoslavijo!” “Živel kralj Peter II!” V Polani je brž najbouša mladinska komunistička organizacija i je dobla kak odlikovanje nekšo zastavico. Glavnikov nega Mrs. Kovačič (Vojkovičova Ana) so pred meseci poslali svojim vel-ki pak. Srečno je prišeo 29. dec. naslovljencom v roke. V pismi, v šterom se zahvaljujejo, pišejo tudi, kak velko veselje so napravili 4 glavniki, štere so tudi v pak priložili. “Znaš, ka eti ne mogoče dobiti glavnikov, ka si jih že z lesa zrezavljejo, ka si bar malo pomagajo.” Zprli so zavolo politike očo Mr. Avgusta Pintariča. Mr. Pintarič so med tem zvedeli, ka so oča že na svobodi. Bili so samo dva tijedna zpreti. Sovražna oseba jih je ovadila, ka so brž nekaj proti komunistič-noj državi gučali. Nagajivec na žgancih?” se mi smeje mojster krojač, “Aha, ocvirke pa že, ocvirke, posebno pratnati mi gredo zelo radi,” sem se pohvalil in dvakrat požrl sline. Kaj bi dal, če bi jih tedaj imel pred seboj eno veliko skledo. Bi že gledal tako, kakor je bila moja skromna navada, da sem vedno skušal izpodkopati kup v skledi tako, da so se zvrnili ocvirki proti moji strani. Brat Janezek je ob taki priliki ugotovil, da boin za Žolnirja, če bom šel v šole, da že zdaj kažem veliko sposobnost za to. tega drugo pa lepo ocvremo da je vsak kot en velik ocvirek. Zakaj pa ne Si bili dobri saj uživajo Nsamo želod in divje lesnike, ki je vendar dobro piča.” “Naj bo že kakor hoče, polhov jaz ne bom, pa jih ne bom,” sem vztrajno zagotavljal in ker so me že od mladega vzgojili kot zelo trmastega človeka, polhov zares nisem nikoli pokusil. Očitali so mi, da ne vem, kaj je dobro. No, tudi brez polhov sem se še precej dolgo vzdržal na tem svetu. Meniševski Bonač pa, ki jih je pokupil kaj vem koliko mernikov, pa že davno počiva pri sv. Jerneju. Se reče, trebušček je res imel zelo okroglega in precej daleč od sebe, da bi ga moral skoraj na samokolnici voziti pred seboj, pa menda ga niso vsega polhi razrinili, ki so bili v seziji samo na jesen. Iz gorkega pepela smo izkopali še par pečenih krompirjev, jih lepo ostrgali, da smo imeli okusen povečerk. Ležali smo okrog ognja, za katerega sem jaz najbolj skrbel. Vedno sem gledal, da je bil plamen visok, da je osvetjleval naše taborišče daleč Mflkfofr NeopflMB so nanHte- ne bo hihče približal, toliko sem že skrbel. “Čez kakšno uro boš šel ti, Jakop, za polhi po pasteh,” je menil krojač Matevž svaku. Potem pa pogeldal mene in naročil: “Potem bo pa vrsta na tebi, Japček,” “Ste že prej povedali učni red,” sem skromno pripomnil. Kar zazeblo me je po hrbtu, ko je omenil, da se bom moral čisto sam podati v temo. Kaj bo tista hlevska laterna, ki jo bom nosil s seboj, ki brli tako žalostno, da ne sveti niti pedanj naprej. Vse noge si bom polomil Trgovec Košir: Dandanes človek ni nikoli dovolj previden. Jaz nosim svojo denarnico vedno privezano z verižico. Slovenski dom na Mm Ave. je plačan Cleveland, O. — Collinwood-ska naselbina je doživela ob zaključku leta 1948 vesel' dogodek v tem, da je dolg Slovenskega doma v polnem plačan. Narodno podjetje lastuje (poleg obširnega poslopja tudi dve stanovanjski hiši in poleg šč obsežno parkališče za avtomobile. V dobi 12 let se je plačalo nad $75,000, kar je lepa vsota poleg zboljšav in popravil pri korporaciji. Za vse to gre v prvi vrsti zahvala društvom, ki so nar rodno podjetje znatno podpirala, delničarjem in prijateljem, Slovenskega doma na Holmes Avenue. V nedeljo ob 1:30 uri popoldne se vrši delniška seja te korporacije in prosi se delničarje in društvene zastopnike da se seje udeleže, kjer bodo podani letni računi in dalo se bo navodila prihodnjem direktorju za bodoče poslovanje. Letos, dne 19. avgusta, bo 30 letnica otvoritve tega narodnega podjetja, in dobro bi bilo, če bi se ta proslava vršila na lep način, da proslavimo veliko de-! lo naših pijonijjev, ki so nese-jbično delali v ponos narodu in ugled naselbine. Prosim 'bodite na delniški seji gotovo navzoči, ker po do- vršeni seji se bo brezplačno ser- .... - ,______ Prijatelj Gruden: Prav, prav. viralo trdo in mehko pijačo in . _ _ _ nepravilno, kot postopanje v sili z namelnom, da se rešijo i Ti je vsaj veter ne more odne- tudi brezplačen prigrizek, koristiti kot samolastno postopanje nizozemske vlade protj interesi Nizozemske in blagostanje Indonezije same. Isti. 1 Frank Walter, -tajnik. sproti, ki bi ne bilo polh, križana gora, kaj pa bom sam z golimi rokami. Ali jo bom mogel dovolj naglo uprasniti nazaj k ognju? če bom jaz zagledal tisto stvar prej, ko bo ona mene, potem se bova že razšla na kakšno vižo. Drugače se pa bom pa kar vsedel in se začel dreti, da se bo slišalo tje v Javornik in naprej do Snežnika. Ne vem, kakšna bi morala biti tista stvar, to se pravi, če sploh bo, ki se ne bo na žive in mrtve prestrašila mojega gla3u in si pomagala iz moje bližine, kar se bo dalo. Ne velja, kar hoče, tudi če živ ne bom prišel nazaj, umanjkati ne smem. Skoro poln koš rezance lahko nesem s poda, čeprav me še nekoliko zanaša, pa bi si ne upal stopiti par korakov v gozd 1 “žvižgaj, Japček, ko boš hodil okrog pasti,” mi je svetoval prijatelj Jakop. “Tako bova s svakom vedno vedela, da si še živ.” “Ti kar sam žvižgaj, če češ,” sem mu vrnil nazaj, ki sem Vedel, da mi samo nagaja in bi rad videl, da bi si ne upal v gozd. “če te bo kaj prijelo za rekel-ček, pa pokliči,” mi je še svetoval in se nagle umaknil, da ga ni zadel garivec, ki sem mu ga zalučal za priznanje. ‘ “Pusti ga, Japčka,” je posredoval mojster Matevž, “jaz vem, da je pogumen fant.” Hvaležno 3em pogledal krojača in si mislil: oh, če bi res bil. J AMEM&KA DOMOVIESL JANUARY 20, 1949 ' V Libijski puščavi | . 4 ROMAN “To je taka navada v našem sem se še zunaj za oglom in si 1 “To je taka navada poklicu, da rabimo za večkrat se ponavljajoče izraze posebne kratice. Ako hočemo na primer podati komu kako obvestilo, mu napišemo VZ — to je, v zadevi. In “izvleček” je kratka vsebina na primer kakega akta.” “Ni dvoma, to je prav kratka pot, posebno če .imate veliko pisarij in posla. Pa priznati morate, da ,“VZ Abusir” vsekakor doni smešno in suhoparno v tejle okolici.’’ “Taka oblika je običajna v našem uradovanju.” “V uradovanju, da,” je odgovorila Sadie pol zbadljivo pol nevol/jno in nastal je kratek molk. “Eno bi si želela, preden zapustim Egipt,” se je tedaj oglasila gospodična Adams s svojim trdim, bodečim glasom, za katerim je skrivala svoje mehko, ljubezni polno srce, “in to je, da bi mogla govoriti s po-stavodajalci tele dežele in jim pomoliti pod nos par suhih dejstev. Tudi jak sem si naredila nekatere izvlečke VZ, gospod Stephens. Postava, da morajo dojenčkom in otrokom vobče u-mivati oči, to bi bila ena točka, druga pa bi bila obvezen pouk o snagi. Da vam povem,” je nadaljevala z jezno nevoljo, — “kaj takega kakor tukaj že nisem doživela, pa sem že dolgo na svetu. Z istim uspehom kakor temle ljudem bi človek pri-digoval red in snago volekom v hlevu! Včeraj, veste,‘ ko smo šli na obrežje k tistemu podrtemu tempelj nu, ne vem, kako se mu že pravi, Nene —” sem se še zunaj za oglom in si j otepala prah z obleke, — no in ko se vrnem kaj vidim__________? V Ameriki je 7% prebivalstva, redovnice in sicer vedno po 24. Nojevo jajce je tolikšno, kot 30 kokošnjih jajec skupaj. Bi bili torej zelo pripravni za pirhe sekat. * • • leta 1896 sta George Harbo Otroka sta čepela na tleh pred durmi in, seveda, cel roj muh je visel na njunih trepalnicah, le da si je vsak izmed paglavcev iz časopisnega papirja naredil vojaško kapo in si jo potlačil na glavo —. Ampak, Sadie, ura bo deset in jutri moramo zgodaj vstati, je dejal Man- in Frank Samuelson veslala s 3uri” čolnom vse od New Yorka pre- “Preveč lepo je tukaj zunaj, jko Atlantika do |anglefflceg» da bi že šli spat, teta! Poglej- obrežja. Vzelo ju je 56 dni, da te nebo, kako rdeče gori! In sta preveslala Atlantik tele velike srebrne zvezde!— Kako tiho je v puščavi! In ka- Meja med Zed. državami in ke ostre čre sence delajo oni- Kanado je dolga 3,986 milj. le griči- — Veličastno je vse to! Preko suhe zemlje jo je_l,749 ki je staro nad 65 let. Pa strahotno tudil ln če je res, kar je dragoman povedal, da smo na robu kulturnega sveta in da odtod naprej ni dfuga ko divjina in grozota in krvoločni derviši, — — ali se vam ne zdi, tetica, da stojimo na roibu ognjenika—?” “Tiho, tiho, Sadie! Ne govori tako, dete!”, ji je odgovorila teta plašno in nemirno. ‘‘Dovolj je, da se človek prestraši, ko te posluša!” “Dobro, dobro! Pa — ali ne čutite sami tele divje grozote? Tale velika, tiha puščava,'ki sega brez mej na vse strani in se izgublja v temi! Kako otožno poje veter preko te samote!— Veličasten, resen prizor, kakršnega še nisem videla v svojem življenju—!’’ milj, preko vode pa 2, 287. * « » * V AUbU yuopuyja. AUUŽt 11ICU "Nehte - nebof, gospodična gospodična Adams. ljudmi ae je šušljajlo> da živi. Adamls!” je pomagal Stephens. “To je šakal, gospodična • redovnice vedno v pogl Adamls!” je pomagal Stephens. “To je šakal, gospodična jo redovnice še vedno v poslop-“Starodaven tempelj, jako—.” Adams!” je razložil Stephens. ju ylada je |pos]aia večkrat m v ijvuj n ui ut mu —— * —----1---• svoje domovine, težko verjame prej mož in zdaj pa prihajajo brezdomcu in pregancu. Pose- žene z otroci. Svoje umrle so pokopavale v kamenite krste, živež so pa dobivale skrivaj od prijateljev. Pri tajni odprtini v steni so lahko videle v Cerkev in prisostvovale službi božji, dočim jih so vztrajale polnih 66 let, ne da bi javnost vedela zanje. • ^ « Ako bi prišel prazgodovinski človek danes nazaj na svet, bi se pač ne spoznal na zemlji. Za njegovih časov sta bili spojeni Južna Amerika in Afrika, Severna Amerika z Azijo in Sredozemsko morje je bilo razdeljeno v dve polovici s plastjo močvirnate zemlje. Šek se je naučil vojaške vede -------- ----- -------------JI«, »v na Japonskem. Pohajal je vo- jih je bilo prošlo leto nič manj jaško akedemijo v Tokiu, po- hot 47,000. "Meifefeln "bril" sin Kdor ni okusil begunskega konskega druga. Poročeni so si Življenja in ni bil pregnan iz pomagali tako, da je odšel naj- bno še tukaj Vnaši novi domovini, kjer imajo naši največji sovražniki—komunisti vse pravice in prilike za obrekovanje. Zato človeka včasih nehote ob sličnih doživljajih obide žalost, ko vidi, kako daleč je rdeča zver od zunaj ni nihče videl. Tako prodrla v človeška srca. V Londonu je Pavla Perks pustila delo v izdelovalni« parfumov. Rekla je, da ne more več prenašati zopetnega vonja parfumov. Vrnila se je nazaj na kmete, kjer se je zopet posvetila reji — prašičev. • • * V Minneapolisu je neki Gen-hardt Moses vložil tožbo za $30,000 odškodnine proti neki avtni agenturi. V tožbi navaja, da ga je dolgo čakanje na nov avto tako razburilo, da so se mu napravila uljesa v želodcu. Bili smo v taboriču v Evropi kot begunci. Siromaštvo in beda upozna v sličnih primernih najbolj nepoznane in oddaljene ljudi. Tako sem spoznal 24 letnega mladega Ukrajinca iz Poljske, ki se je takrat malo prej poročil z Ukrajinko v taboriču. Omenjenega Ukrajinca so Nemci v času vojne pripeljali, kot mnoge druge na delo v Nemčijo, kot neke vrste ujetnika, dasiravno je bil takrat še mlad in v civilu. Po vojni, leta 1945, ni vedel za svoje doma, izvedel pa je, da Rusi vozijo ljudi, ki se vračajo vidimo, da naš “bos” vodi neke-Nemčije domov na Poljsko ga lepo oblečenega gospoda * * « V Londonu je bilo pred socialistično vlado kvečjem do Kitajski general Ciang Kai- 5,000 razporok na leto. Zdaj in v Rusijo, v Sibirijo. Zato Se kovčegom v roki. Bil je “rdeči” ni maral vrniti če ravno so rde- oče “belega” sina či “svobodnjaki” vsak čas kli- pa, ko imajo socialistično vlado, tem se je vpisal pa še v japonsko armado, da se je še bolj treniral. V Los Angelesu je Mrs. Nora VVolven tožila za razporoko. Dokazala je na sodniji, da jo je mož poročil samo zato, da je Ko so leta 1868 v Mehiki od- „„____,r.....,----,---------- pravili samostane in redove, je dobil hrano in stanovanje. Mrs. končno u;i „„„_x -...j: samostan Vivian Molweger iz Minneapoli- Samostan ‘te! Včasi sem mislila, s0 preuredili za stanovanja. Sada • Za božjo voljo kaj je mo kapelo so pustili, ki je stala to?” se je nenadoma prestrašila v kotu poslopja. Toda med “Veseli me, da smo končno zaprt tudi 3,oviti 8amostan nekaj našli, kar vpliva resno- gy Monike v PuebIi, bno nate! Včasi sem mislila, smo mimo ene njihovih hiš — Ijanjese sicer strahotno čuti, pa ako vobče smem imenovati hi- žival sama je boječa in plašna. A w,A.,!lm«1ro o a ni in a l a šo tisti kup posušenega blata— in zapazila sem dvoje otrok na tleh pred vrati. Seveda, cel roj muh je visel a njunih trepalnicah in obleko sta imela polno lukenj! Zlezla sem z oslička, si zavihala rokave, pa sem jima osnažila oči s svojim žepnim robcem in jima pošila obleko. Kajti v tej deželi mora človek iglo in nit prav tako nositi Toda Amerikanka se ni dala več držati na krovu. Vstala je in njen obraz je kazal, da so se ji živci vznemirili. “Ce bi bilo šlo po moji volji, nikdar bi ne bila stopila na tole ladjo”, je dejala. “Ne vem, kateri zlovoljni duh me je obsedel, da sem te vlekla sem gori v to puščavo, Sadie! Tvoja mati si bo mislila, da sem bila no pritisnil na gumb v steni, nakar se je odprla stena in prikazala so se skrivna vrata. Pronašli so, da so se nahajale spodnjih prostorih še vedno sa je pa dobila razporoko, ker je dokazala na sodniji,- da jo je njen mož poročil samo zato, da je dobil stavo. £ prijateljem je namreč stavil 2 kvorta Žganja, da ga bo Vivian poročila. No, stavo je pa le dobil, ženo pa izgubil. ......... * * * Frank Avilez iz San Francisca je bil obsdjen na 400 let ječe. Vložil je na prizivno so-djšče apel, da mu odpustijo 60 let kazni. cali in celo silili v boljševiški si razgovor. Oče seveda ni ve-raj. Mržnjo do vzhoda in rde- del, da smo mi tudi brezdomci, čih odrešiteljev mu je povečala še žalost njegove žene, ka Med zimo je tudi naš znanec Ukrajinec dobil otroka in tako se je moral ločiti od žene in sinčka s solznimi očmi in težkim srcem. Bil je sprejet kot poljski delavec v Kanado. Ob prihodu v novo domovino je bil dodeljen v provinco Manitoba v mestece Letetlier, ne daleč od Winnipega, kjer je z drugimi vred okopaval sladkorno peso. Nagovarjali smo ga, naj sedaj piše očetu, mogoče pa ga pride obiskat. Ni se dal preprositi, zato smo se dogovorili, da napišemo njegovemu očetu, brez njegove vednosti pismo, seveda po ukrajinsko, naj ga pride obiskat, ker je tudi on zdaj v Kanadi. Čakali smo napeto, kaj bo. Cez kakih šest dni smo zopet na polju okopavali peso, med nami šestnajstimi seveda tudi Ukrajinec Ivan. Naenkrat bo v kratkem dospela 1 otrokom v Kanado. Vsi smo ga hvalili, ker smo mislili, da je naše seme že obrodilo sad. Po dolgem času molčanja mu je pisal sin pismo, v katerem ga je prosil in vprašal če je in naj čim, prej glede žene in otroka uredi. Dobil je kratek odgovor, ki nas je vse presenetil in pretresel. “Dragi Ivan! Dobil, sem Tvoj list, jaz ne bom za Tvojo ženo, in otroka delal nobenih papirjev. hfaj žena gre domov, kamor spada.” Možakar je bil omenjenega dne pri volji pomoči sinu, toda za njim stoji, tam kjer stanuje, neki rdeči tovariš, on, “rdeči” oče je pa v njegovi mreži, zato pa ne sme pomoči “belemu” sinu. Kaj ni res. Tovariši? Santer. ■0- Objela sta se in pričela poča- tere starše so odpeljali po voj- svoje nesramne torbe. Zakaj ni- ni v Sibirijo, odkoder ni več gla7 su o njih. Ukrajinec ima očeta v Kanadi, ki dela v “Ford” tovarni. Računal je, da bo prosil očeta pomoči, da ga spravi k sebi, kjer si šel domov? — mu je bilo prvo, ali misliš, da ti bodo v Kanadi leteli pečeni golobi v usta; kaj ti veš kajje Kanada, boš Nti drugače bi bilo še hujše. . _ . . . . . , . T n n Am nn W1AVUV1 T Q VTYI uril T že še videl. Izrabljali te bodo, delal boš zastonj, le zakaj nisi IUWI| Ufl ga opi OU JV UVMI) WWW .W ----j---- bo srečen, saj očeta ni videl že šel -domov? Poslušali smo mol- celih 20 let. Kako bo oče vesel, ko ga bo zagledal ... Pa se je zmotal, revež! Pisal je pismo 0-četu, če, naj mu kaj pomore šele leta 1946, ker je šele takrat dobil očetov naslov od svo- če in ju obstopili ter gledali nenavadno srečanje sina z očetom. “Vsi ipošteni ljudje so šli domov in delajo, samo fašisti in izdajalci svoje domovine se potepajo po svetu!” Ko je izrekel jih prijateljev, katerih znanci te besede, je “rdeči” oče dregnil so iatotako v Kanadi in ne daleč od njegovega, dčeta. V pismu je opišal očetu, kako je sam, ne ve za mater hiti za brate in nima nobenih sredstev za življenje. Po dolgem čakanju je vendarle dospelo težko pričakovano drago očetovo pismo. S tresočo seboj kakor solnčnik, gospod ob pamet, in celo življenje bi Stephens! — Razvnela sem se si ne upala več pred njene oči, pri svojem poslu inekončno sem če se ti kaj pripeti. Dovolj sem stopila še skozi vrata — ali videla tegale Nila in drugega pravzaprav^kozi luknjo. Ka- si ne želim, ko da bi bila kmalu ko stanovanje, uh! -Napodila j spet v Kairi!” sem ljudi ven in se lotila po-| “Ampak tetica!” je vzklikni-spravljanja in snaženja kakor lo dekle, “Ali vas je — strah? plačana služkinja. Od tištega Strah, ker je Zajavkal plašni N e h a j teževendar tempelj na sem videla prav toliko, kakor če bi vse življenje ne bila prišla iz Bostona, — toda vidla sem več prahu in nesnage, nego je bodete vi vsi skupaj videli v vsem svojem življenju! — Kako uro, ali morebiti je bilo poldrugo uro, da sem delala, in koča je bila snažna in lična kakor škatlica za bisere, vam'rečem! Nekaj časopisnega papirja sem imela seboj in z njim sem jim pokrila police' ob steni. — Dobro, gospod Stephens! Umila t ITAMINST ilMwdiMkgwrb«« fwfe«> »••••«» e* mtf. Om-a- _______»—» mftJ* MO I Iv ** šap. * r» “• šakal—?” ‘INe vem, kaj bi dejala, -Sadie Morebiti sem utrujena od ved-nega potovanja in gledanja, morebiti vpliva name tuj ina samotna puščava, morebiti je oboje krivo, ampak ves večer že nemirna, kakor bi imela hude slutnje—.” “Tetica —! Mansur s svojimi derviši te je vznemiril!” “Vaši živci so utrujeni!” je pomirjajoče razlagal Stephens in tudi vstal. “Počili si bodete in jutri —.” , “Menda bodo'moji živci krivi nemira —. ženska, ki vse življenje ni šla od doma, pa gre na tako dolgo pot—! Saj pra vim—! In tisto lajanje in za vij an je taihle me je še huje razburilo— Le eno tolažbo i-mam„da namreč jutri-popoldan odpotujemo nazaj proti domu, ko se vrnemo iz izleta k tisti skali ali tempeljnu ali kar I* am v (bran« trni im 0MEHDAY Kraška kamnoseška obr ISiU Waterloo Rd. TTinfitn UR edin* SU3VSN8K* rajnavAun- QA NAGROBNIH SPOMENIKOV RE-NU AUTO BODY CO. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fenderje. JOHN J. W'‘UniK »ta m : Iz Severne Dakote 1 Tower City, N. Dak. — Po dolgem času se zopet oglašam, da vam malo povem, kako se kaj imamo v N. Dakoti. Lansko leto je bilo v spomladi bolj mrzlo, tako da smo imeli prav kratko poletje. Pa sedaj tudi čez zimo ne smemo preveč zabavljati, ker nam je bila še precej mila do sedaj. Včeraj, to je bilo 8. janu- de , da smo mi turn orezaom«, arja gmo pa ^ „blizart>„ za o je a °J za et ® . pa ne samo tukaj, kajti ponekod dobro poznan rdeči materij a 1 iz ^ je bilo še hujše in celo v S. Dakoti. Danes pa (9. januarja) je pa že lepo samo mrzlo je precej. Sreča, da ni bilo preveč snega, v sršenovo gnezdo. Kaaaj? Iz ■ 16 grl obenem se-j e dvignilo, i kakor za časa Babilona se vsi palo v vseh jezikih na “rdečega” junaka. “Ti nas boš zmerjal s fašisti, ki si, »lužil za časa vojne dolarje, zdaj pa pluješ na svojo novo domovino, ki ti že 20 let reže beli kruh; ti nas Jeseni so mongi farmarji posejali mnogo ozimne pšenice in ker ni poknkita s snegom, se je bati, da bo pozebla. Drugače so razmere -piri nas menda kot pod drugih državah. Nekateri so si kar dobro opomogli, a je bolj malo takih. Stanovanje/e zelo težko dobi in farme ravno tako. Ljudje niso več tako prijazni kot so bili včasih. Mia- aragu uceiuvu -v ------------—- — > roko ga je tipal sin celega in že boš zmerjal z izdajalci, ki so med prsti opazil, da je v pi- nas fašisti vlačili po ujetniških smu nekaj več kot samo papir, lagerjih in koncentracijskih ta-Ko je pismo odprl, mu je žele- boriščih, nas ki smo zgubili v ni enodolarski bankovec potrdil vojni vse in kar je pa še ostalo, slutnjo. Dolar od dragega očeta po dolgih letih molka. Dolar, 100 Šilingv, 14 dni težkega dela pri zidarjih, deset kil kruha, kila masti, kaj bi kupil je ugibal še predno je začel brati pismo od dragega očeta v bogati Kanadi. Mogoče mu je poslal tuldi paket, saj je tam preko morja vsega dosti in on, njegov oče že 20 let služi dolarje; koliko le zasluži? Solze So mu zalile oči in začel je brati na glas s tresočim glasom: “Dragi sin, tukaj ti pošiljam en dolar, so nam požrli tebi enaki banditi. Kaj pa delaš 20 let v Kanadi, če ti ni dobro, zakaj ne greš v Stalinov paradiž? Kaj čakaš? Bedasta je kanadska in ameriška vlada, ki drži take i-dijote in izvrzke človetva v svo ji zemlji . . .” “Ko bi bil jaz na kakem vodilnem mestu, bi vas že poslal vse, kamor spadate vi rdeči fašisti . . .,” je nadaljeval drugi. “Tako golazen je treba uničiti!” je dodal tretji. “Ne, Kanada ima toliko brodovja, zakaj vem kaj bo še prišlo iz tega. Iz starega kraja nam vedno pišejo samo slabo. 'Saj vem, da če bi mogli, da si vSak želi sem in misli, da bi se tudi “ta rdeči” ne branili. Obiskat smo bili šli tudi g. župnika Rev. Zdolšeka v Wah-peton, N. D. To vam je res prijazen mož, le škoda, da nam čas ni dopuščal, da bi se ‘bili kaj vdč pogovorili, kajti namenjeni smo bili na Obisk že k nekomu drugemu, a nam vsied slabega vremena ni bilo mogoče. Pozdravljam vse naročnike Ameriške Domovine in če bi kateri kdaj potoval skozi naše kraje, nas bo zelo veselilo, če nas obišče. Z Bogom. Mrs. Mary Košir. Sin, lUKaj ul en viv.«o 1 ---------------— . —-— da si kupiš štrik in se obesiš, jih ne bi naložili in dali njiho- Slep kipar. — Zadet od mske krogle leta 1941, ki mu je vzela vid, se je 35 letni Arthur Sdhneider iz Oberam-merffaiu, Bavarska, posvetu kiparstvu, da je sedaj eden največ obetajočih primitivnih kiparjev v Nemčiji. Na sliki ga vidimo, ko otipava svbj model, katerega kiu je izvršil, kot nam kaže slika. ako se ne maraš vrniti nazaj v svobodno zemljo. Te pozdravlja tvoj oče.” Pismo,mu je padlo iz rok, le dolar mu je ostal med prsti. Muči ga glad, bliža se zima, o-butve nima, pa vseeno mu ga vrne z obrestmi. Še bolj bosta vemu očetu in voditelju razbojnikov __Stalinu.” pravi četrti. In možakar bi, kakor je izgle-dalo imel generalno vajo “boksarjev,” če ne še kaj slabšega, da ni prenehal in začel peti na druge strune. Ost*} je pri nas dva dni. Zvečer smo mu vsf od "MALI OGLASI" Stanovanje iščejo Tri odrasle osebe iščejo stanovanje 5 sob v sevemovzhodni okolici mesta. Nič otrok ali živali. Bi jako dobro skrbeli za hišo. Damo lahko dobra priporočila. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče KEnmore 2359. -(IB) vrne z obrestmi, oe doij oosta. uvd um. zjvccci »°* ^ stradala s ženo oba samo da bo Litvinca, Estonca, Sabirca, Cr- mogel kupiti še en dolar in mu vrne dva, svojemu nehvaležnemu rdečemu očetu. Rečeno sto- nomorca, Poljaka, Jugosldve-na, Madžara in Bolgara trobili eno in isto pesem, kakšen je tam mil rueueiHU uceiu. ncvciiu ouu 1». -------j------ rjeno. Kupil je še en dolar in raj in svoboda. Mislili, da ga bo . . ... Vi .1_ DILI tnkili omn trade DIAMOND TOGS-OutfleKter Pete the Brooklyn Dodgers, a popular favorite at Eteete Iw who never quite reached his peak bemu«Lof other aliments, will be doing Ms stuff nat ^ for tne ga pristavil k očetovemu z besedami, ki jih je težko znesel na papir njemu, očetu: “Ljubi oče! Vračam Ti Tvoj dolar in zraven pristavljam še svojega, za dva dobiš v Kanadi močno vrv, ako se hočeš obesiti, jaz domov ne grem, pa tudi obesil se ne bom. Te pozdravlja Tvoj žalostni sin.” Pozneje pisma ni dobil od očeta več. Prišla je pomlad 1947 in rijo kanadski konzul. K vratom pisarne pri zdravniku, komisiji in konzulu smo se stiskali že ob 4 zjutraj, kateri bi prej prišel na vrsto. Konzul je sprejema! najprej samske in potem ;pa tudi poročene z dovoljenjem za- srečala pamet. Obljubili smo mu tudi, da mu plačamo vožnjo in naj gre gledat če nam ne verjame, kako je tam. Vožnja plačamo vsem tovarišem po Kanadi in Ameriki, samo sporočijo naj nam, kdaj mislijo iti. Revni smo, vendar pa radi damo zadnjo paro iz žepa, samo da bo njim enkrat dobro tam v rdečem 'paradižu, mi pa Z bomo imeli mir pred njihovo u-mazano propagando. Tudi s sinom sta se bila dobro pobotala. Kupil mu je v Winnipegu novo obleko in perilo, česar smo bili vsi veseli. Ko je odhajal, je obljubil sinu, da ho poskrbel za žno .potrebne papirje, tako da Hiša naprodaj Naprodaj je zidana hiša za 2 družini, dvojna garaža, furnez na plin in vse druge udobnosti. Nahaja se na 774 Babbitt Rd. Dobri dohodki. Nahaja se v lepi sjovenski naselbini. Odprta za ogled v nedeljo pop. od 2. do 5. Za infortnacije pokličite KE 5152. (15) Avto naprodaj Naprodaj je 1949 nov Chevrolet Club Sedan, De Luxe, dalje 1947 Club Coupe Ford, ki je prevozil komaj 10,000 milj, kot nov. Pokličite KE 5152. (15) MAX’SMJTO B(H)Y~ SHOP ] MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. Slst ST. TEL UTah 1 - 3040 Se priporoča za popravil« in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in doitro. sega avtomooua. ‘no in dobro. _ ' aaUfitafl i ft \ FANT S KRESINJA IVAN MATIČIČ .fcrn«*«.--*-'""' ■- ** •- '*•• 1 - ‘ ' ’ “'»V .................. Kolikor toliko je šolam im si pravi, če bo grdo vreme da bi že trinajst let nisem bil tam, .......... , w, I . „ .. M .1 .1___1» »»M HAlrnl J« Iv! SaI v/lai utegne poiskati kako službo v se laže odtegnil od doma. mestu. Skoda bi ga bilo. Vid “V Ljubljano nimaš kaj Iskat je priden delavec, in dober go- ne ob lepem ne Ob grdem vre-apodar bi bil. Da mu niso zme- menu.” šale glave te preklete šoje!” “Šveda imam. Poslušajte, Bara vzdihne: “Ah, saj se mi je zdelo, da doma ne bo imel obstanka. Prej ali slej ga bo vleklo zopet v mesto. Škoda besedi, škoda kakega upanja.” S povešeno glavo je Stopala iti domu. se je pripravljal. Zdaj je zijiil bratu Toneju potem Manici, Lenki, tudi sosedovemu Matejcu je povedal — in glas se je polagoma raznesel po vasi. Le materi si Vid ni upal zato sem rekel, da bi šel zdaj pogledat, ko bo semenj.” Mati: “V Ljubljano? Na semenj? Po kaj? Zijala ponu- .................... jat?” mati. V Ljubljani bo semenj,I (Dalje prihodnji?) “Nekdo govori v Ameriki in ra, ne, nikakor ne! ga * poslušajo hkrati v Pragi, Ko so prišli do doma in je Rimu in Ljubljani.” .Vid odšel v hišo, je Jernač za- “Ja stara Jakopinka se kre- d i žal Baro pri vozu m ji po-ga pa jo poslušamo pri nas, šepnil: “Veš, v Ljubljano se od-Križanovih in Grahkovih. Same pravlja. i si. r,e i bose mi klatiš, Vid; se pozna, Dekle se začudi: “V LjuDlja-1povedatL Pa ji je ie prišlo na da si trgal hlače v šoli." no! 1 ako daleč! | uho j„ še “Saj vendar beremo. Kaj “Gre na uro gledat. Pravi, |ginfu nič ne bereš časopisov, Jer-da kresinjska ura ne kaže prav. j Ro nač?” V mestu ima ura drugačna ko-'no k južni; je atopdla Poljanka “Hm, berem že. Mar ti kaj lesa. verjameš?” i ®ara zamišljno: V Ljubija- (|vora ^ Slall vro, delll, “Seveda verjamem. V nede- no gre? Kako se je nenadoma rj'cnej (-er sj zaupno nekaj ]jo bo v Ljubljani velesejem; zmislil nanjo?” _ kladali. v soboto pojdem, kdaj se vr-j “Ne vem, te dni ga je prije-nem, ne vem.” 'lo in zdaj venomer samo to “Jaz bi mislil, nikoli več,” do- žene. Kaj ti ni nič pravil?” polni Jernač z vzdihom. | “Ne, nič mi ne pove.” “Ne morem pomagati, proč; “>ju, tebi bi pač moral pove tisti dan je prijela J ..I so opoldne klicali druži- Na sredi Jernač in raz- “Južinat, smo rekli,” veli žena. “Ste gluhi, kaj tu okleva-J te? Naglo delaj, naglo jej, pa; brž zopet za delom! Na grun-j tu se ne smeš nič obotavljati, to uiuicju -o... ■ i u, teol 01 pac moral pove- tu se ne smes me uuui.nvijd me vleče, tu nimam več obstan- saj nazadnje si mu le ne- je za stare dede in babnice, ka.” kaj.” se mi boste že zmotali no „aj. se mi 'boste že zmotali noter!” Tako se je torej pričelo. Vi , njj mu nisem!” vzdihne “Že gremo mati.” du ni šlo nič drugega vec po jjara ^-er p0ve3j glavo. “Kdo ve, ■ Ko vstanejo od južine, veli glavi kot samo velesejem m pa katera mu kaj- ^ to ve sam0 vidu: “Počakaj!” Resno ga Ljubljana, \endar je oral on „ premeri, za spoznanje zguban- prav s tako vnemo kakor doslej. ..pravi> da na sejem/- ži če]o in reče. “Slišala sem, da Ko sta njivo zorala, sta jo po j kak^n sejemr. nameravaš od hiše.” branala. Potem je vzel Vid se-j «Nu v Liubliano. Bržčas mu ! Vid jo začudeno pogleda: -AND THE WORST !S m TO COME —hi aajhup šele pride “Pravi, da pojde na sejem.” “Na kakšn sejem?” --- _ • _ i “Nu, v Ljubljano. Bržčas mu .............. . jalnico in sejal to b ago seme. Ibrenčijo po glavi kake muhe, “Kako od hiše?” Jernač je hodil za njim z emm:(ja ^ tako v|e-e; kajy samo! “Nu, v mesto te žene, ka-li.” volom in brano ter brana fsiepe miši ne bi šel pojat, mi-! Vid v zadregi: “Nu, sem mi-semenom. Venomer se je ozi |g]jm ye^ ne .y rekeli da se nijslil, da bi šel malo pogledat v ral na Vida in mu je i o nelzj!morc]a naveličal dela na gruntu.! Ljubljano, če bo lepo vreme, rečeno hudo. Tak prozen orač -------------------------- in sejalec, ta naj bi šel v mesto, si tam morda poiskal službo, a grunt zapustil? Ne, Jernač ne sme na to misliti, ga preveč boli. , Vid ipa z največjo vnemo seje, orje in zopet seje. Na naj-j lepšo njivo bo posejal Želetovo žlahtno pšenično seme, ki obrodi tako težke klase. O, Žele je ie veliko tega razplodil in mnogi | hiš i že oddal svojj dragoceni pridelek. Seve se to seme ne seje, ampak sadi kot fižol, na ped razdalje. To daje mnogo truda. Ženske so imele tudi z okopavanjem mnogo dela, zato so se jeizlile na Želeta in Vida spričo tega. Ali nazadnje so bili žlahtni klasi tem težji. Ko sta se nekaj dni nato vračala Vid in Jernač od oranja,] sta dohitela Grahkoivo Baro, ki je šla s polja, Vid jo je pova-, bil na voz: “Bara, na, prisedi,| boš kaj povedala.” “Kaj naj povem, nič ne vem.” “Ti več marsikaj, a nikomur ne poveš.” Jernač: “Vprašaj ga, Bara,] naj ti on kaj ipove, on mnogo ve.” | Vid: “Ste že kaj prida sejali,1 Bara?” “S.mo, nekaj še bomo.” Jernač: “Veš, pravi, da ga drugi teden ne bo.” Bara: “Zakaj ne?” Vid: “Pojdem malo po svetu.' Veš, iskati si moram nevesto.” Bara: “Hm, mar ni na Kre-' sin ju nobene zate?” ] “Saj me nobena ne mara. Se tista, ki bi me marala, je tako preklicano visoko, da je ni moč z nobeno lestvo doseči.” j Dekle začuti, da se fant norčuje, zato ne mara ni več o tem govoriti. Boli jo, ko vidi, ka-, ko je Vid nestanoviten; nekaj j časa se vnema zanjo, a jo zopet pusti in se po cele mesece; ne zmeni več zanjo. Ej, koli-, ko je že morala Bara pretrpeti zaradi njega,kolikoočitkovipre- j ■slišati, koliko namiganvanj in! objedanj! Dekle ima danes svojih šest in dvajset let, a še ne ve, 'Pri čem je. Koliko ženinov bi lahko imela, oziroma snubačev, a si zaradi Vida nihče ni upal blizu. Saj je daleč naokoli znano, katero dekle si je izvolil Poljančev Vid in katero bo osrečil. Nazadnje ti pa pride ih še burke brije iz nje, vendar ve, kako neizrečeno ga ima rada in koliko zaradi njega trpi. Vsiljevati se mu pa ne ma- : j g.We-w*S-to SSSSSfKš tor anShlbltton tour and BeUolse tor a non-Utle bout with welterweight champ Ray Robinson. A win tor Bellolst may welterweign^namp # at Cer(Jan.s crown. To so zobje- — Bennet Rock iz Arlington, Va., drži v rokah zobovje morskega volka. Sreča zanj je, da je lastnik teh zob mrtev. Mr. Rock je ujel 356 funtov težkega originalnega lastnika teh zob, ki sami tehtajo 5i funtov. Pravi, da ni še noben morski volk ugriznil, ampak ta pa ga je bil pritisnil po obrazu s svojim repom. WHISKERS ~ tarna oi. m VAM BO NOV URAD NATIONAL CITY NA FIVE POINTS! Ako ste lokalni trgovec ali prebivalec tega naselja, vam bo všeč nov urad National City v tej okolici. Všeč vam bo, ker je priročen—všeč vam bo, ker vam nudi vsako bančno postrežbo, ki jo zahtevate. Pridite kmalu, ali boste? Dovolj parkiranje za odjemalce • čekovni računi • Trgovska posojila • Hranilne vloge . • Posojila na vknjižbo • Varnostne shrambe • Osebna posojila • Tujezemska bankirska postrežba Member Federal Deposit Insurance Corporation THE NATIONAL CITY BANK —-OI CLEVELAND------------------ Five Points Office Member Federal Deposit Insurance Corporation Naročite se na dnevnik "Ameriška Domovina" Dvojne Eagle znamke ob torkih THE MAY CO.’S BASEMENT Razprodano že enkrat poprej! T----IMI IHNERSPRING MODROCI in enaki Box Springs |095 VSAK Poprej 29.95 vrednosti POGLEJTE TE VISOKO-CENJENE POSEBNOSTI: • 180 Tempered Steel Coil • Sisal Pad Insulation Innerspring Unit and Silencer • Layers and layers of fine • Rolled Taped Edge Cotton Felt Padding Full and Twin Sizes Fine Old-Fashioned Striped Ticking Covering Side Handles Air Ventilators Globoke, mehke, luksuzne innerspring žimnice za najbolj udobno spanje. Box springs so delani na močnih okvirih iz trdega lesa, ročno vezani ter močno podloženi. Oba se lahko rabita z okvirjem kot Hollywood postelje. , Naročila po poiti in telefonu * Pokličite CHerry 3040 (Prosimo, da poveste natančno mero žimnice ali box springs) BASEMENT ODDELEK ZA POSTELJNINO Kovinast Hollywood okvir Električno varjen kovinast okvir z nogami na močnih železih. /N QO Okrogli vogali in aluminasto iz- V*vO gotovljeni. Polna ali dvojna