PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 150 lir
Leto XXX. Št. 160 (8866)
TRST, četrtek, 11. julija 1974
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnih PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
SVEČANA OTVORITEV MEDNA RODNE KONFERENCE^ O MANJŠINAH V_ TRSTU
Manjšino je treba zaščititi kot skupnost in pri tem uveljaviti njeno vlogo subjekta
Udeležence so pozdravili: predsednika tržaške in goriške pokrajine Zanetti in Chientaroli, župan Spaccini, predsednik dežele Comelli, vodja jug. delegacije Belovski in Anglež Whitaker Poročila Capotortija in Jončica ter referati De Maura, Klemenčiča in Passerin D’Entrevesa
Ob prisotnosti predstavnikov Baskov, Kataloncev, Okcitancev, narodnostnih manjšin anglosaksonskega izvora, Romov, manjšin iz Švice, skoro vseh manjšinskih skupnosti, ki živijo v Jugoslaviji in seveda ob številčni i» kvalificirani prisotnosti predstavnikov slovenske narodnostne skupnosti, ki živi v Italiji, Slovencev iž Avstrije, se je včeraj ob 15.30 pričela mednarodna konferenca o manjšinah. Predsednik pokrajine ter istočasno predsednik pripravljalnega odbora dr. Zanetti, je pozdravil vse prisotne in med njimi tudi številne predstavnike krajevnih oblasti, političnih in kulturnih krogov. Med udeleženci konference smo opazili tudi predsednika komisije za mednarodne odnose skupščine SR Slovenije Eda Brajnika, predsednika komisije za manjšinska vprašanja SZDL Slovenije J^ta Hartmana, znanstvenika in izvedenca za vnrašania Slovencev v Italiji prof. dr. Lava Čermelja in dr. Janka Je-rija. uglednega primorskega političnega in javnega delavca dr. Jožo Vilfana, jug. gen. konzula v Trstu Borisa Trampuža in še vrsto osebnosti iz Slovenije in Jugoslavije.
V	imenu mesta je pozdravil predvsem predstavnike vseh manjšin tržaški župan Marcello Soaccini ter dejal, da še posebej pozdravlja vse one, ki živijo in trpe kot manišinei na vsem svetu. Spaccini je nadaljeval, da je treba ustavo italijanske republike izvesti s konkretnimi akti ter da je ta razgovor že dobro pričet, čeprav je treba napraviti še nadaljnje korake. Tržaški občinski odbor in vodilni tržaški politični predstavniki so mnogo naredili, da se u-stvari novo omikano sožitje ter so pri tem upoštevali težnje velike večine prebivalstva. Treba je odstraniti vse. kar loči in ovrednoti skupne napore.
V	imenu goriške pokrajine je predsednik Bruno Chientaroli omenil se-minar, ki ga je maja priredila go-riška pokrajina v sodelovanju s predstavniki slovenske manjšine. Dejal je tudi. da je goriški pokrajinski svet odobril obsežen politično-socialni dokument o vprašanjih Slovencev, v katerem se zahtevajo normativni u-krepi za njih zaščito.
Predsednik deželnega odbora Antonio Comelli pa je podčrtal važnost konference, ki presega krajevni in ki ima nedvomno evropski pomen. Vprašanja manjšin so. vedno bolj živa vin vedno bolj v ospredju ne sa-tno krajevne, temveč svetovne problematike. saj gre v bistvu za vprašanja miru in sodelovanja na svetu. Comelli je nato govoril o slovenski manjšini in o njenem prispevku k splošnemu kulturnemu bogatenju ter sodelovanju. Dejal je, da se ie dežela že obvezala in da bo nadaljevala s svojim delom, da bi spodbudila vlado, da bo sprejela u-strezne ukrepe za uveljavitev vseh Pravic slovenske manjšine in za njeno globalno zaščito. To tudi izhaja iz italijanske ustave in ta zahteva ter ta obveznost je izraz osvobodilnega boja. Comelli je izrazil željo za čim Popolnejšo zaščito italijanske etnično skupine v Jugoslaviji ta nato govoril o zavesti dežele in celotnega Prebivalstva Furlanije - Julijske krajine, da je treba sodelovati, kar je Prišlo še zlasti do izraza med zadnjimi dogodki.
Načelnik jugoslovanske delegacije Bimče Belovski je pozdravil mednarodno konferenco o manjšinah tudi v svojstvu predsednika seminarja OZN, ki je bil v teh dneh v Ohridu. Belovski je dejal, da je bil ohridski seminar o narodnostnih in drugih manjšinah zelo važen in koristen. Zaključki seminarja in poročilo, ki je bilo na seminarju sprejeto, bodo služili za nadaljnje delo komisije za človeške pravice OZN in za delo generalne skupščine OZN. Najvažnejši sklep, da je vprašanje manjšin svetovnega pomena in da je njegova rešitev v interesu celotne človeške skupnosti. Vprašanja manjšin torej ne spadajo samo v okvir človeških Pravic posameznika, temveč gre za stvari, ki jih je treba reševati v interesu miru in sodelovanja. Ugotovilo se je namreč, da manjšine niso nekaka «zapreka» temveč da v resni-ei bogatijo državo in celotno skup-n°st. Seminar OZN je poleg tega dokazal dobro voljo, ki obstaja, da bi s® na mednarodni ravni delalo za ureditev mednarodne zaščite manjšin.
Težko je vzporejati tržaški in o-hridski seminar — je dejal Belovski - saj je ohridskega organizirala Q4N, vendar pa obstajajo važne podrobnosti: isti je predmet ibravna-ve, ista je pozornost in ista poštena želja, da se nekaj naredi v korist taanjšin.
Dirnče Belovski je ob koncu izrazil svoje zadovoljstvo zaradi dosežene stopnje dobrososedskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo in poudaril, da se morajo tudi v naprej razvijati ob doslednem spoštovanju suverenosti, o. Zemeljske celovitosti in nevmešava ‘ja v notranje zadeve. Važen čini tel j odnosov med obema državama
je tudi skrb za narodnostne manjšine in pri tem je Belovski podčrtal zaščito italijanske manjšine v Jugoslaviji in slovenske v Italiji.
V	imenu britanskega instituta za manjšinska vprašanja je bivši minister britanske vlade Whitaker citiral Gandijevo izjavo, da je eno izmed osnovnih vprašanj sedanje civilizacije. kako družba ravna s svojimi manjšinami ter nadaljeval, da je res osrednje vprašanje sedanjega sveta, kako uskladiti podrobnosti s celoto. Prepogosto so manjšine žrtvena darila nepozornosti in slabe politične volje. Whitaker je izrazil upanje, da bc konferenca našla konstruktivne odgovore na ta vprašanja.
V	svojem otvoritvenem govoru je predsednik tržaške pokrajine dr. Michele Zanetti kot predsednik pripravljalnega odbora sintetično prikazal vzroke, vsebino in cilje konference in poudaril pomembnost
dejstva, da je sedež konference Trst. To ni pomembno samo zato, je dejal Zanetti, ker živi v našem mestu in v naši deželi številna slovenska narodna skupnost, ampak tudi zato, ker je bilo za Trst venomer značilno stekanje treh velikih evropskih kultur — italijanske, slovanske in nemške. Govornik je omenil tudi tragično obdobje fašizma in nacionalizma, ko je imel Trst kot edino italijansko mesto žalosten privilegij, da je imelo nacistični lager, v katerem je umrlo na tisoče italijanskih, slovenskih, hrvatskih in židovskih rodoljubov. Dr. Zanetti je tudi poudaril aktualnost problema manjšin in v tej zvezi omenii znane dogodke na Irskem, referendum v švicarski Juri, ukinitev manjšinskih organizacij v Franciji, zanikanje obstoja makedonskega naroda s strani Bolgarije, položaj sovjetskih Židov, bo-
je Baskov in Kataloncev ter dina mitne atentate na slovenske ustanove v Trstu in na Koroškem.
Predsednik tržaške pokrajine je nato govoril o pripravah za konferenco in o problemih, ki bodo obravnavani. Dejal je, da mora konferenca prispevati k razumevanju pojavov, ki so vezani na emargi-nacijo manjšinskih skupin, kajti to je bistveni moment za ustvarjanje načina sožitja in medosebnih odnosov, ki ne bodo več nasilni ali iz-koriščevalni. Treba je odkloniti in spremeniti družbene in ekonomske mehanizme, je dodal, ki s tem, da ogrožajo to ali drugo manjšino, ogrožajo vse in vsakogar.
Dr. Zanetti je dejal, da je edina predpostavka organizatorjev konference «izbira za človeka». Ne gre pa za abstraktnega človeka, ampak za človeka državljana v izpolnjevanju njegovih državljanskih dolžnosti. Pojmovanje zgolj abstraktnega človeka v bistvu sprejema ljudi in njihova vedenja samo, če so v skladu z organizacijskim modelom države, odklanja pa vse tiste. Ki so različni, in tako uničuje pravo vlogo manjšin in naravnih razlik. Treba je v bistvu dejansko prispevati k rasti demokracij, katerim pripadamo, kajti vsak nadaljnji dialog bi bil brez pomena, ko bi pravice človeka in skupnosti pojmovali nezgodovinsko in abstraktno. Tako pojmovanje bi omogočalo nadaljnje poskuse asimilacije v škodo manjšin oziroma vključevanja njihovih manj zavednih delov, kolikor se smatrajo «za dobre», to je bližje organizacijskemu modelu večine.
Potem ko je ugotovil, da moderna evropska zgodovina pozna številne primere take asimilacije,’ zatiranja in zasužnjevanja manjšin, od katerih je bil najbolj tragičen primer nacifašizma, je dr. Zanetti nadaljeval: «človek je del etnične skupine prav tako kot je del družine ali pripadnik določene veroizpovedi; zato mora etnična skupina s svojimi originalnimi in njej lastnimi značilnostmi imeti možnost, da opravlja svojo socialno funkcijo prav tako kot družina, vera ali svetovni nazor, v okviru katerega se človek razvija. Če na eni strani skupina, kateri pripada, človeka brani, ga mora na drugi strani tudi projektirati, nuditi mu konstanto, ki ga bo vodila v odnosih s širšimi skupnostmi in z drugimi kulturami, da mu bo zagotovljena svobodna iz-
Predsednik tržaške pokrajine je nato opozoril na napake iz dobe centralistične nacionalne države, in sicer postavljanje neposrednega odnosa med državo in posameznim državljanom. Pri tem je omenil, da imajo danes vmesne skupine in skupnosti važno funkcijo tudi v odnosu do manjšin, saj se v decentralizirani državi, ki poudarja lokalne in deželne avtonomije, lahko uresniči najbolj učinkovita zaščita. Današnja deželna ureditev lahko postane najboljši protiutež proti po-
(Nadaljevanje na 6. strani)
Tržaški župan ing. Spaccini pozdravlja udeleženec mednarodne konference o manjšinah
jiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
DVE TEMEUNI RAZSODBI USTAVNEGA SODIŠČA 0 RADIOTELEVIZIJSKI DEJAVNOSTI
Prepoved tujih televizijskih programov in televizije po kablu je neustavna
Ustavno sodišče nakazalo osnovne smernice delovanja monopolne ustanove: kontrola parlamenta in dostop do informacije najširšim političnim in kulturnim skupnostim
RIM, 10. — Italijansko ustavno sodišče je danes deponiralo v pisarni sodišča dve razsodbi, ki zadevata vprašanje državnega monopola nad radijskimi in televizijskimi oddajami ter vprašanja televizijskih oddaj po kablu in televizijskih oddajnikov, ki posredujejo programe iz drugih držav (konkretno Švice in Jugoslavije - Koper).
Stališče ustavnega sodišča je v precejšnji meri jasno. Sodišče me-
ni, da je državni monopol nad ra dijskimi in televizijskimi oddajami ustaven, ker je v skladu z raznimi členi italijanske ustave. Ne postavlja se torej vprašanje privatizacije radijsko - televizijske službe obveščanja javnosti, pač pa le u-sklajevanje te službe z raznimi drugimi oblikami obveščanja na lokalni ravni, ki naj bi bile dostopne vsem državljanom v skladu z obstoječimi zakoni,
V italijanski stvarnosti bo radiotelevizija — RAI-TV — ostala še vedno monopolna ustanova. To njeno svojstvo opravičujejo tehnični in splošni družbeni razlogi. Vendar pa bo morala pri svojem delovanju zadostiti določenim pogojem. Dva pogoja sta bistvena: radiotelevizijske oddaje morajo nuditi jav-
___________________^_____________ nosti najbolj raztezno zvrst infor-
bira in uresničenje njegovih teženj.» mativnih uslug, ki naj jih odliku-
Pogled na dvorano v pomorski postaji, kjer se je včeraj pričela mednarodna konferenca o manjšinah. Na konferenci sodeluje okrog 500 gostov in med njimi številni predstavniki narodnostnih manjšin iz vse Evrope. Otvoritvenega zasedanja so se udeležili tudi vidni predstavniki oblasti in političnega življenja iz dežele Furlanije - Julijske krajine.
Na sliki (od desne proti levi) : dekan konzularnega zbora jugoslovanski generalni konzul v Trstu Boris Trampuž, podpredsednik deželnega sveta Pittoni in tržaški kvestor Musumeci
........»n,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,.,,,,,,,.,..,......,,,....,....,.....mn,.......»..n..........»..n........m.m...."n........
PROTESTI PROTI NEDAVNIM VLADNIM UKREPOM SE NADALJUJEJO
POGOVOR MED HUMORJEM IN DE MARTINOM URADNO STALIŠČE KRI 0 DAVČNIH UKREPIH
RIM, 10. — Vladni ukrepi o zaostritvi davkov, podražitvi električnega toka in nekaterih drugih javnih storitev so naleteli na odločen odpor v italijanski javnosti Ta odpor je povzročil v sami vladi precejšnjo zmedo. V tej zvezi je imel predsednik vlade Rumor nocoj daljši sestanek z glavnim tajnikom PSI De Martinom, saj so že mnogi socialistični voditelji izrazili resne dvome o koristnosti in učinkovitosti sprejetih ukrepov. Čeprav De Martino ni hotel dati podrobnih izjav o srečanju z Rumor jem. je vendar povedal časnikarjem, da sta skupaj preučila številna sedanja vprašanja. Pred pogovorom z De Martinom je Rumor sprejel zakladnega ministra Colomba. Menijo, da se Rumor zavzema, da bi vlada dala večja jamstva v zvezi s sprostitvijo kreditov, kar naj bi vsaj delno odpravilo dvome in zaskrbljenost delavcev zaradi nevarnosti gospodarske recesije in povečanja brezposelnosti.
O tem vprašanju je bil osnovni spor med socialisti in demokristjani v vladi. Samo zagotovilo demokristjanov, da se bodo sprostili tudi krediti, je rešilo sedanjo Rumorje-vo vlado. Zdi pa se, da zakladni minister Colombo še vedno vztraja pri svojem starem stališču, da bodo krediti sproščeni šele potem, ko bodo «ugotovili učinkovitost sprejetih davčnih ukrepov».
Po številnih protestih sindikalnih organizacij in delavcev na shodih proti povišanju davkov in naraščanju draginje, je politični urad KPI danes razpravljal o teh vprašanjih. Ob zaključku je izdal sporočilo, v katerem pravi, da so ukrepi, ki jih je sprejela vlada, da se spopade s hudim gospodarskim položajem, socialno krivični, da ne dajejo nobenega jamstva, da se bo začela
reševati gospodarska kriza in da predstavljajo nevarnost za poslabšanje gospodarskega položaja.
Sporočilo nadaljuje, da je v sedanjem položa> edina rešitev v stvarni spremembi gospodarske politike, načina vladanja in delovanja javne uprave. V tej zvezi, pravi sporočilo, je vodstvo KPI predlagalo demokratičnim silam ukrepe, ki jih bi bilo treba sprejeti. Vlada pa se je odločila za davčne ukrepe in povišanje tarif, ki bodo bremenili skoraj izključno revno prebivalstvo, delavce, kmete in srednji sloj proizvajalcev. Obenem pa vlada ne daje nobenega jamstva, da bo napravila konec razsipavanju, velikim profitom, parazitizmu, da bo resno pritisnila na visoke dohodke in dala pobude za nov gospodarski in so-
cialni razvoj v državi ter za ozdravitev javnega življenja. Zato, pravi politični urad KPI, so popolnoma upravičeni protesti in zgražanje ljudi proti vladnim ukrepom.
Predsednik vsedržavne zveze trgovcev Orlando pa je danes izjavil, da bo davčna zaostritev, podražitev tekočega goriva, električnega toka in javnih storitev neizbežno povzročila povišanje cen blaga v prodaji na drobno. Zmanjšanje prodaje, je dejal Orlando, pa bo hudo prizadelo trgovinsko in turistično dejavnost.
Zelo kritičen do vladnih ukrepov je tudi načelnik oddelka za tisk in propagando socialistične stranke acchitto, ki je med drugim
dejal, da obstaja nevarnost, da bodo vladni ukrepi zadušili itali-
jansko družbo. Pravi, da obstaja tudi nevarnost, da se bo vse to spremenilo v «enosmerno varčevanje» s povečanjem brezposelnosti, kar je zelo hudo. Za vse to socialistični voditelj daje krivdo krščanski demokraciji.
Moro sprejel člane ZMJ
RIM, 10. — Italijanski zunanji minister Moro je danes na Farnesi-ni sprejel skupino 12 članov Zveze mladine Jugoslavije, ki so na o-bisku v Italiji kot gostje centra za italijansko - jugoslovanske odnose. V teku svojega bivanja v Italiji so člani ZMJ imeli vrsto stikov z mladinskimi organizacijami demokratičnih strank.
........................................................................................................................................
zaščiti manjšin ter vlogi manjšin
Včeraj se je pričela v našem mestu mednarodna konferenca o manjšinah z uvodnimi govori nekaterih vidnih krajevnih predstavnikov, ki so zagotovili nadaljnje napore pri srednjih oblasteh, da se daseže globalna zaščita slovenske narodnostne skupnosti. V bistvu ta zagotovila niso nekaj novega, vendar pa so bila izrečena pred mednarodnim forumom in pomenijo tako novo in upajmo res obvezujočo obljubo.
V središču prvega dne pa je bilo šest vnaprej prijavljenih poročil: predsednika pokrajine ter istočasno pripravljalnega odbora Zanettija in vidnih znanstvenikov iz Italije, Jugoslavije ter drugih držav Evrope. V našem listu podrobno poročamo o osnovnih u-gotovitvah teh poročil, zaradi tega se tu omejujemo samo na nekaj skupnih in načelnih stališč.
Predvsem je bilo ugotovljeno,

DANES

da je treba manjšino zaščititi kot nacionalno skupnost, saj je premalo in niti ni tako bistveno vprašanje zaščite osebnih človečanskih pravic, kadar gre za zaščito manjšinske skupnosti. P1-1 -, ;iti pa ne gre za odnos pokroviteljstva večine do manjšine, temveč mora biti manjšina resnični subjekt, protagonist dogajanj in seveda tudi lastne zaščite, ker se je treba zavedati, da manjšine predstavljajo obogatitev družbe.
Zelo važno pa je bilo tudi poglavje, ki predstavlja novost tokratnega znanstvenega pristopa k manjšinski problematiki in ki govori o socialni ter gospodarski
v gospodarskem dogajanju.
Seveda pa včeraj manjšine kot take, kot protagonisti mednarodne konference, še niso prišle v pravi meri do izraza. To se bo zgodilo danes, ko bodo nastopili številni predstavniki prisotnih manjšinskih skupnosti in ko bomo tudi Slovenci v Italiji marsikaj povedali.
Italijansko ustavno sodišče je Izreklo dve razsodbi v zvezi z dejavnostjo državne monopolne ustanove radiotelevizijskega obveščanja ter televizije po kablu in Širjenja tujih televizijskih programov. Obe razsodbi se sklicujeta na čl. 21 republiške ustanove, ki jamči neomejeno svobodo po obveščanju (v skladu z zakonom), zahtevata pa objektivnost obveščanja. Druga razsodba proglaša za nezakoniti prepovedi krajevne televizije po kablu ter prenosnikov tujih programov.
jejo objektivnost in popolnost obveščanja, odprtje do vseh kulturnih tokov ter sploh objektivna prikazovanja duhovnega \istvarjanja. Poleg tega je treba zagotoviti dostop javnosti do informacijskih virov v največji meri, ki jo morejo zagotoviti obstoječa tehnična sredstva.
Ustavni sodniki se nočejo spuščati v vprašanje konkretnega zakonskega določanja izvajanja teh u-stavnih pravic. Menijo pa da bi se morali zakonodajalci držati teh pravil: 1. vodilni organi radiotelevizijskih ustanov (državnih ali zasebnih pod državno kontrolo) ne bi smeli izražati neposredno ali posredno zahtev izvršnega organa (vlade); 2. smernice za izvajanje programov naj bi upoštevale nujnost, da bi ti programi bili nepristranski in da bi kulturni programi, v skladu s temeljnimi vrednotami ustave upoštevali raznolikost miselnih tokov; 3. v tej zvezi je treba priznati parlamentu, ki predstavlja vsedržavno skupnost, določena pooblastila za izvajanje nadzorstva; 4. zagotoviti časnikarjem možnost, da opravljajo svojo poklicno dejavnost v skladu s poklicno etiko z obvezo največje objektivnosti; 5. omejitev reklamne dejavnosti radiotelevizijske službe, ki s svojo sedanjo dejavnostjo 0-groža dnevno časopisje ter s tem svoboščine, ki jih ustava ščiti v naj večji meri; 6. naj se v skladu s čl. 21 ustave omogoči nediskri-miniran dostop do radiotelevizije v najširšem možnem okviru, političnim, verskim in kulturnim skupinam, v katerih se izražajo razne ideologije, ki obstajajo v sedanji družbi; 7. treba je priznati in zagotoviti tudi posameznikom pravico do objave popravkov.
V zvezi s tem je ustavno sodišče menilo, da so neustavna razna zakonska določila glede radiotelevizijske službe in državnega monopola nad to službo, čeprav je menilo, da je monopol upravičen.
Ta upravičenost pa izhaja, v skladu z ustavo le iz sedanjih družbenih in tehničnih pogojev radiotelevizijske službe.
Državni monopol nad tem obveščanjem je namreč upravičen, ker samo on (in ne zasebniki) lahko nudi objektivno informacijo v razmerah tehničnih omejitev, ki izvirajo iz mednarodnih sporazumov.
Čisto drugače se postavlja vprašanje televizijskih oddaj po kablu. Te oddaje, v kolikor so namenjene večini državnega prostora, pripadajo radiotelevizijskemu monopolu, če pa služijo le krajevnim potrebam so dostopne zasebnikom (pod pogojem pridobitve ustreznih licenc in dovoljenj).
Kot je znano, je italijanska vlada prepovedala vse zasebne oddaje po kablu.
Vprašanje zase so televizijski oddajniki za tuje programe (v poštev pridejo barvne oddaje švicarskih televizijskih mrež ter posebno še koprske radiotelevizije). Ker ne obstaja noben tehnični razlog za o-mejevanje teh oddaj in ker člen 21 italijanske ustave zagotavlja vsem državljanom pravico do najširšega obveščanja, je prepoved teh oddajnikov neustavna.
Iz vsega kar smo navedli doslej izhaja, da bo italijanska radiotele-
vizija še vedno monopolni organ bila od predsednika. Gre za iste
občega obveščanja v državi (pod določenimi pogoji), toda dopolnilne dejavnosti krajevnega obveščanja bodo svobodne, čeprav pod pogojem pridobitve dovoljenja, ki pa ne bo vezano na režim koncesij.
V raznih političnih krogih izražajo zadovoljstvo nad sklepi, ki jih je sprejelo ustavno sodišče. Vlada je pa le malce v škripcih. Minister Togni (pošte in telekomunikacije) je izjavil da bo tudi vnaprej spoštoval zakone, kot jih je spoštoval že prej. Izjava je malce čudna, ker je ustavno sodišče zavzelo stališča, ki so negativna do nedavnih njegovih pobud.
NIXON V VEDNO VEČJI ZAGATI ZARADI ZADEVE WATERGATE
Pomanjkljivi prepisi Bele hiše
WASHINGTON. 10. — Pravosodna komisija predstavniškega doma je včeraj objavila prepis osmih magnetofonskih trakov, ki jih je do-
trakove, katerih prepis je že objavila Bela hiša aprila letos
Ameriški tisk je dal dokumentu komisije predstavniškega doma izreden poudarek, zlasti pa je opozoril bralce na bistvene razlike med prepisoma. Iz kongresnega dokumenta namreč izhaja, da je bil šef Bele hiše veliko bolje obveščen o zadevi kot pa je to mogoče razbrati iz knjige Bele hiše.
Na procesu proti bivšemu predsednikovemu svetovalcu Ehrlich-manu, katerega dolžijo, da je odredil vlom v urad Ellsbergovega psihiatra, da bi prišel do dokumentov, ,s katerimi bi lahko blatil znanstvenika pred ameriškim javnim mnenjem. Kissinger je odločno/zanikal, da bi bil vpleten v zadevo, kot pa trdi vodja vohunov Young.
BONN, 10. — Nemški parlament je dokončno ratificiral sporazum o normalizaciji odnosov med ČSSR in Zahodno Nemčijo. Za sporazum je glasovalo 262 poslancev, proti pa 167.
NADALJEVANJE POGOVOROV MED TITOM IN CEAUSESCOM
Danes podpis sporazuma o gospodarskem sodelovanju med Jugoslavijo in Romunijo
BUKAREŠTA, 10. - V Mangalii na črnomorski obali so se danes v vili romunskega predsednika Ceausesca nadaljevali politični razgovori med predsednikoma Jugoslavije in Romunije. Istočasno so bili ločeni razgovori med vladnima predsednikoma Bijedičem in Ma-nescom ter med zunanjima ministroma Miničem in Macovescom ter med tajnikom izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Aleksandrom Grličkovim in tajnikom CK romunske partije Stefanom Andrejem.
Tito in Ceausescu sta, kot se je zvedelo, največ časa posvetila razvoju mednarodnih odnosov in najvažnejšim mednarodnim vprašanjem. Razgovarjala sta se tudi o razširitvi dvostranskega sodelovanja, o čemer so se podrobneje pomenili njuni sodelavci. Vladna predsednika Bijedič in Manescu sta se razgovarjala v glavnem o dvostranskih odnosih in nadaljnjem razvoju sodelovanja med obema državama, posebno na gospodarskem področju. Ugotovila sta, da se sodelovanja na vseh področjih ugodno razvijajo ter odobrila poročilo predsednikov mešane komisije o dolgoročnem gospodarskem sodelovanju.
Vladna predsednika bosta jutri v Bukarešti podpisala desetletni sporazum o gospodarskem sodelovanju. Bijedič in Manescu sta se sporazumela tudi o napredku sodelovanja glede nadaljnjega izkoriščanja potenciala Donave in dala svojim delavcem navodila za razširitev sodelovanja v raziskovanju, proizvodnji in dobavi nafte in zemeljskega plina.
Zunanja ministra Minic in Ma-covescu sta v razgovorih, ki sta se jih udeležila tudi veleposlanik Romunije v Beogradu in Jugoslavije v Bukarešti, razpravljala pretežno o mednarodnih vprašanjih (splošnih gibanjih na svetu, konference evropske varnosti, krize na Bližnjem vzhodu in drugih), o katerih sta načelno razpravljala Tito in Ceausescu. V teh razgovorih je prišla do izraza enakost, oziroma velika podobnost v pogledu na vsa vprašanja, ki so bila predmet razgovora Ministra sta izmenjala mnenja tudi o mednarodni dejavnosti obeh držav in o njunih odnosih v svetu, s sosedi in v zvezi s tem o jugoslovansko - italijanskih odnosih in italijanskih teritorialnih zahtevah, o položaju nacionalnih manjšin v Romuniji in Jugoslaviji.
V razgovoru Grličkova s Stefanom Andrejem so prevladala vprašanja s področja sodelovanja med obema partijama. Poleg tega so bili izmenjani pogledi o sodelovanju v mednarodnem gibanju, posebno v Evropi ter v akcijah miroljubnih sil na svetu za zagotovitev miru in vsestranskega sodelovanja.
Sinov:! je predsednik Ceausescu v svoji vili v turističnem naselju Neptun priredil večerjo v čast predsednika Tita in njegove soproge. Nocoj je Tito s soprogo v svoji rezidenci priredil večerjo v čast romunskega predsednika in njegove soproge. Na obeh večerjah so bili vsi člani jugoslovanske delegacije in visoki državni in partijski funkcionarji Romunije.
TRŽAŠKI DNEVNIK
VČERAJ V NAŠEM MESTU S SPLOSNO STIRIURNO STAVKO
Delavstvo vse dežele manifestiralo proti težkim davčnim ukrepom vlade
Številni udeleženci stavke so se po dveh ločenih sprevodih po mestnih ulicah zbrali na shodu na Trpa Goldoni, kjer je govoril A. Calabria
Trst je bil priča odločnemu protestu delavstva, ki je z uspelo 4-umo splošno stavko, sprevodom po mestnem središču ter množičnim shodom na Trgu Goldoni izpričalo svoje globoko in upravičeno nasprotovanje zadnjim vladnim davčnim ukrepom, ki zaostrujejo že itak kritičen gospodarski položaj države ter enotno zahtevo po koreniti obnovi družbene iti gospodarske politike na državni in deželni ravni.
Splošna vsedeželna stavka, ki jo je napovedala enotna sindikalna fe-déracija CGIL, CISL in UIL v okviru splošnega delavskega boja za spremembe v razvoju italijanske družbe in njegovega gospodarstva, je bila od 9. do 13. ure in so se je kompaktno udeležile vse delavske kategorije, od uslužbencev v industriji in kmetijstvu do zaposlenih v terciarnem sektorju, razen nekaterih kategorij, ki so iz raznih vzrokov stavkale po drugačnem urniku, kot na primer osebje trgovin in avtobusnih podjetij, šolniki ter u-službenci v delovnih izmenah. Včerajšnje stavke pa se niso udeležil’ železničarji, pomorščaki ter osebje letališč, ker bodo tile oklicali stavko v vsedržavnem merilu.
Ce je stavka res skoraj stood stotno uspela, bi bila udeležba na osrednjem zborovanju na Trgu Goldoni lahko večja. Delavci iz vseh štirih pokrajin naše dežele so vsekakor vzorno, kot že tolikokrat, manifestirali po mestnih ulicah in trgih in s tem še enkrat opozorili širšo javnost ter upravne organe na svoje neodložljive zahteve, ki jih bosta rimska in deželna vlada morale upoštevati.
Delavci in uradniki raznih podjetij in tovarn so prišli okrog 10. ure na Trg Goldoni iz dveh strani. Na Trgu De Gasperi so se približno uro prej zbrali delavci iz tovarn v industrijskem področju ter iz tovarne Italsider, obenem pa so se jim tu pridružili še delavci iz Tržiča ter iz Gorice. Prav tako so se pred pomorsko postajo zbrali tržaški pri-staniščniki in številni uradniki ter delavci iz videmske in pordenon-ske pokrajine, ki so se pripeljali v Trst z avtobusi in zasebnimi avtomobili. Obe skupini s številnimi delavskimi zastavami in transparenti raznih sindikalnih organizacij in napisi, ki so že sami zase zgovorno izražali protest nad vladno politiko ter zahtevo po korenitih spremembah na vseh področjih italijanskega družbenega, gospodarskega in političnega življenja, sta se združili na že omenjenem trgu, kjer je bilo o-
srednje zborovanje in kjer je zbranim delavcem spregovoril deželni tajnik CGIL Arturo Calabria, ki je v zadnjem trenutku zamenjal najavljenega tajnika enotne sindikalne federacije Ruggera Ravenne.
Calabria je v uvodu ostro obsodil vladne ukrepe, ki oškodujejo v prvi vrsti prebivalstvo z nižjimi dohodki ter odpirajo nevarnost brezposelnosti. Vlada zatrjuje, da je potrebnih tri tisoč milijard za sanacijo gospodarstva, je poudaril govornik, in bi rada to vsoto nagrmadila na račun najpotrebnejših slojev, namesto da bi pravično obremenila bogatejše sloje. Obsodbe vredno je tudi dejstvo, da se vlada ob diktiranju teh težkih pogojev za delavski razred ne oddolži po drugi strani z urejevanjem številnih drugih perečih vprašanj, kot so šolstvo, socialno in zdravstveno skrbstvo itd., kar že dalj časa obljublja, a se še ni lotila reševanja. Z zniževanjem življenjskega standarda ne moremo reševati vseh teh problemov, je nadaljeval govornik, temveč jih nasprotno še zaostrujemo, kar se že jasno odraža v nekaterih sektorjih proizvodnje, kot na primer v gradbeništvu, kjer grozi v kratkem odpust 200 tisoč gradbincev.
Calabria je nato poudaril, da so se sindikati obvezali nadaljevati boj, ki se ne more v današnjem kritičnem položaju omejevati več samo na eno stavko. Marsikdo, je dodal govornik, obtožuje delavstvo in sindikate, da so sokrivi za sedanje gospodarsko stanje v državi, ker so z neprestanimi stavkami ošibili proizvodnjo, toda ta se ne zaveda, da stavkanje v resnici ni prijetno za delavca, ki nima kot marsikdo v Italiji velikega motornega čolna ali odprtega računa v švicarskih bankah ter obenem možnosti, da bi mogel opehariti naš davčni sistem. Le množična udeležba delavcev v tem nelahkem boju bo lahko privedla do korenitih sprememb v vladni politiki, je zaključil Calabria, obenem pa bo ta množičnost porok.
V Narodni in študijski knjižnici
v Trstu, Ul. Ceppa 9
je ob priliki konference o manjšinah odprta
RAZSTAVA
periodičnega tiska jezikovnih manjšin v Italiji
Urnik ogleda od 9. do 19. ure
Na upokojence vlada najraje... pozablja
limili in un
Tržaški festival znanstvenofantastičnega filma
ŠE VEDNO DOBRA KVALITETA FILMOV
Včeraj na sporedu češki dolgometražnik
Festival znanstvenofantastičnega filma v Trstu dosega svoj vrh: tako časovno, kot tudi po kvaliteti predvajanih filmov. Morda po tehnični dovršenosti in kvaliteti vsebine prednjačijo kratkometražni filmi, toda v preteklih dneh smo videli tudi nekaj dobrih dolgometraž-nikov, med njimi brez dvoma sovjetski film «Molčanje doktorja Iven-so», kjer je Sergej Bondarčuk. kot glavni igralec, pokazal dovršeno izvajanje vloge znanstvenika, ki se zaveda prepada med idealom in stvarnostjo današnjega sveta.
Tudi včeraj smo videli dober dokumentarec in zelo dober igran film. Najprej poglejmo dokumentarec.
Želja človeka je bila vedno, da bi odkrival neznano, da bi zavojeval nenaseljena prostranstva:	najbolj
hrabri, najbolj sposobni ljudje so se podajali v nevarnost, da bi razširili znanje človeka. Vesolje je danes tisto neznano, ki ga mora človek osvojiti. Prvi koraki so že storjeni. Zemljani so v vesolje že poslali svoje «prednje straže»: vesoljske ladje, ki proučujejo Zemljo in druge planete. Ameriški film «Skylab prednja straža v vesolju», režiserja Michaela Jorrina. nam na nazoren način prikazuje tak vesoljski laboratorij in delo, ki ga morajo znanstveniki opravljati.
Češkoslovaški dolgometražni film «Gospodična Golem* *, režiserja Jaroslava Balika, je najboljši dokaz, da se dober fantastični film lahko napravi tudi brez atomskih vesoljskih ladij, brez temačne vsebine, brez narejene dramatičnosti.
Balikov film je lahkotna komedija, ki se s kritično ostjo obrača pro-
ti tistim, ki robote poveličujejo, proti tistim, ki prihodnost človeštva vidijo v umetnih ljudeh, v «umetnih sužnjih».
Dogodek je postavljen na začetek 19. stoletja, v okolje stare Prage, kjer nekemu mlademu znanstveniku uspe napraviti umetnega človeka: «gospodično Golem». To je robot s človeško zunanjostjo, ki pa ne pozna ne čustev, ne človeških slabosti. Film je uspel tudi zaradi dobre igre glavnih igralcev: Jane Breichove in Martina Rozeka.
Včeraj se je v kinematografu Et-celsior končala retrospektiva znanstvenofantastičnega filma Kvaliteta filmov v retrospektivi je bila dobra, med najboljše filme spada belgijski dolgometražnik režiserja Delvauxa «Un soir. un train».
Manj kvalitetna je bila organizacija, saj filmi niso bili prevedeni in so gledalci morali znati od pet do šest jezikov, če so hoteli kolikor-toliko zadovoljivo spremljati predstavo. Toda to dejstvo ni tako hudo. Hujše je to, da gledalci o tem sploh niso bili obveščeni.
• Sekcija KPI «D. Pescatori» priredi od petka do sobote na vrtu Ljudskega doma «P. Togliatti» v Naselju sv. Sergija praznik komunističnega tiska. V nedeljo bo govoril občinski svetovalec F. Monfalcon. Poleg razstav bo vsak večer ples. Na razpolago bo jedača in pijača.
da se bomo obvarovali fašistične nevarnosti, ki je ob sedanji hudi krizi še posebno prisotna.
• Sekcija KPI «Z. Kralj» priredi v soboto in nedeljo na vrtu Ljudskega doma v Trebčah praznik komunističnega tiska. V nedeljo bo nastopil domači pevski zbor «Primorec», govori, la pa bosta Luciano Padovan in Claudio Tonel. V Ljudskem domu bodo razstave o Čilu, o 50. obletnici Unità in partijskega tednika Rinascita. Zvečer bo ples ob zvokih orkestra «The Lords». Obiskovalcem bodo na razpolago domače klobase in tipična vina.


Množica delavcev je na Trgu Goldoni izpričala svoj odpor proti vladni davčni politiki
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiHiiiiuiiiiiiiiiiHiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
IZIDI BODO OBJAVLJENI PRIHODNJI TEDEN
Redno potekajo zrelostni izpiti na slovenskih višjih srednjih šolah
Nekaj resnih ugotovitev in pripomb - Nasvet maturantom
Zrelostni izpiti redno potekajo na vseh slovenskih srednjih šolah. Danes se bodo verjetno zaključili na učiteljišču, kjer je pač najmanj kandidatov, izidi pa bodo objavljeni v četrtek, 18. t. m., ob 13. uri, in ne danes, kot smo včeraj pomotoma poročali v članku o maturi na učiteljišču. Tudi izidi na drugih šolah bodo objavljeni prihodnji teden, potem pa bodo maturanti odšli na potovanje po Jugoslaviji.
Kandidati imajo pred izpitom seveda precej treme in so nervozni, potem pa se pomirijo, ko se prične pogovor pred izpitno komisijo. Prav je, da kandidat ponovi snov pred izpitom, toda mučno učenje v zadnjih urah, neprespane noči in črne kave samo škodujejo. Zato naj se kandidat pred izpitom dobro naspj in spočije, da bo svež stopil pred komisijo. Hrana naj bo lahka in mimo okolje doma.
Kandidat, ki opravi maturo, se znajde pred resno izbiro, če se ni že prej odločil: poiskati službo ali se vpisati na univerzo in na katero fakulteto. Gre torej za izbiro poklica, za življenjsko vprašanje. V šob dijakom že nekoliko pomagajo v tem pogledu, vendar se nam zdi, da je naša mladina, tako po zaključnem izpitu na srednji šoli, kot po maturi, brez zadostne in primerne pomoči, brez pravih napotkov in pojasnil, koristnih nasvetov, ki izhajajo iz poznanja sposobnosti in nagnjenj dijaka ter potreb družbe.
2e nekaj let, kot je znano, se je spremenil način izpraševanja na zrelostnih izpitih. V pogovoru s člani izpitne komisije mora kandidat dokazati svojo zrelost, pri dokončni o-ceni pa komisija upošteva tudi kandidatove učne uspehe med šolskim letom. Ta način je vsekakor bolj pravilen kot prejšnji, toda maturanti pravijo, popolnoma upravičeno: «Zakaj mnogi profesorji še poučujejo s starimi metodami, če bi drugače podajali snov in spraševali, bi se mi laže učili in več naučili.»
Na neki šoli smo te dni slišali tudi to pripombo člana izpitne komisije: «Premalo berejo dijaki. Le redki zahajajo v gledališče. Niti 'Kaplana Čedermaca’ niso videli. To ni pravilno in tako dijak ne bogati svoje kulture.»
Popolnoma pravilna in resna ugotovitev. če dijak že na višji srednji šoli, celo v srednji šoli, ne začne brati časopisov, revij in leposlovnih knjig, ki niso v seznamu obveznega branja, če ne gre v gledališče, tudi potem, ko bo dokončal univerzo, ne bo bral, niti zahajal v gledah-šče. Ozko bo njegovo obzorje in tudi revna njegova kultura, žal, niso redki taki primeri. Veliko odgovornosti za to pa pade prav na šolo.
Stopperà sprejel deželni odbor, bo komisija delovala štiri leta. Poleg predsednika dr. E. Mellara, ki zastopa tržaškega prefekta, sestavljajo komisijo naslednji člani: Dušan Kodrič, A. Paglia in F.C. Mustacchi za tržaško občino, S. Alberti, E. Puppi in E. Petrucco za trgovinsko zbornico, A. Zudenigo za pokrajinsko kmetijsko nadzorstvo, S. Cancich kot predsednik pokra-inskega urada za industrijo, trgovino in obrt, dr. D. Della Corte kot predstavnik Zavoda za zunanjo trgovino in E Mottola kot predstavnik pokrajinskega nadzorni-štva za prehrano.
• V zvezi z večdnevno stavko novinarjev italijanskega dnevnika «II Piccolo» je deželni svet novinarske zbornice Furlanije - Julijske krajine izdal poročilo, v katerem izraža solidarnost s stavkajočimi, ki se borijo za nekatere sindikalne pravice. Obenem izraža željo, da bi vodstvo časopisa dokončno rešilo vprašanje organika po kriteriju, ki ga upoštevajo pri vseh dnevnikih. Na koncu pa poziva novinarsko sindikalno združenje naj se odločno zavzame»*' korist. upravičenih zahtev stavkajočih novinarjev.
• V soboto in nedeljo bo v Čam-porah praznik Unità. V nedeljo bo govoril sen P, Sema. Poleg razstave knjig bodo tudi razstave o Čilu in o 50 obletnici Unità.
V PETI DEŽELNI KOMISIJI
Začetek razprave o osnutku zakona o ljudskih gradnjah
Včenjj se je v peti stalni deželni komisiji pričela razprava o zakonskem osnutku o ljudskih gradnjah. Sestanka se je udeležil tudi odbornik za javna dela Giust. Komisija je v začetku seje sprejela predstavnike organizacije SUNIA, ki so orisali pripombe sindikata o zakonskem osnutku. O tem so se izrekli tudi gradbeniki in ustanova IACP.
Istočasno so pričeli z razpravo o komunističnem zakonskem osnutku, ki zadeva nakup zemljišč in ohranitev že obstoječih stanovanjskih kompleksov. Ta osnutek na novi način obravnava državni zakon o ljudskih gradnjah štev. 685 iz leta 1971. Zakonski osnutek, ki ga predlaga deželni odbor, predvideva izdatek 64 milijard lir.
NA POBUDO DEŽELNE UPRAVE
Ponovno uvedli nadzorstvo nad renami na občinskih tržnicah
V Trstu je bila ponovno sestavljena pokrajinska komisija za nadzorstvo nad cenami v občinskih tržnicah na debelo. Po ustreznem sklepu, ki ga je na predlog od bornika za industrijo in trgovine
• Podpredsednik deželnega odbora
in odbornik za načrtovanje in proračun de Carli in deželni odbornik za turizem Devetag sta se včeraj v Trstu . sestala z upravitelji in izvedenci štirih pokrajinskih uprav naše dežele. Na sestanku, ki so mu prisostvovali predsednik goriške pokra jine Chientaroli in odbornik za jav na dela Tacchinardi, predsednik por-denonske pokrajine Pavan, odbornik za javna dela pri tržaški pokrajini Volk in odbornik za turizem pri vi demski pokrajini Toffoletti, so raz pravljali o izvajanju načrta o ure ditvi turističnih cest, ki ga predvi deva deželni zakon štev. 32 iz leta 1965.
• V soboto in nedeljo bo v Pod-lonjerju praznik komunističnega tiska. V nedeljo bosta ob 19. uri govorila Boris Iskra in Giorgio Canciani. Zvečer bo ples.
Sinoči po koprski TV
Zanimiva oddaja o narodnostnih skupnostih
Ob mednarodni konferenci o manjšinah je včeraj koprska televizija oddajala reportaže o italijanski manjšini v Jugoslaviji in o slovenski manjšini v Italiji in v Avstriji. Oddajo o italijanski manjšini v Jugoslaviji je pripravil Silvio Stančič: v njej je nazorno prikazal vse manjšinske dejavnosti, od Italijanske unije za Istro in Reko pa do založništva, radia in televizije, šolstva in gledališča. Dopisnik RTV v Trstu Ivo Vajgl je pripravil razgovore z najvidnejšimi osebnostmi Slovencev v Italiii.
Boris Race, Albin škerk, dr. Drago Štoka, Marko Waltritsch, dr. Fi-libert Benedetič, dr. Karel šiško-vič, Dino del Medico in Lucijan Volk so orisali dejavnosti Slovencev v Italiji in pojasnili, kaj Slovenci pričakujejo od sedanje konference. Oddaja pa se je zaključila s poetično reportaža Bogdani*”Va£3tinika, ki je s tenkočutnostjo-- obravnaval pereča vprašanja, ki tarejo koroške Slovence.
Danes se sestane deželni svet
Danes se ob 9.30 sestane deželni svet Prva točka dnevnega reda predvideva razpravo o osnutku zakona o kamnolomih in drugih dejavnostih, ki spreminjajo naravno okolje. O tem vprašanju so vložili zakonski osnutek tudi komunistični svetovalci,
• Rajonska konzulta za Kolonjo in Škorkljo se bo sestala drevi ob 20. uri v Ul. Kolonja 30.
Šolske vesti
Vpisovanje na drž. učiteljišču «A. M. Slomšek» v Trstu se zaključi 24. julija, in sicer za dijake, ki se prvič vpišejo na zavod, in za dijake, ki so izdelali v poletnem roku. Dne 20. septembra pa se zaključi vpis dijakov s popravnimi izpiti.
Navodila za vpisovanje so na šolski oglasni deski, kjer je tudi razpored za izpite v jesenskem roku.
Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda s slovenskim učnim jezikom «žiga Zois» — Trst. Vr. delska c. 13/2 — sporoča, da je čas za vpis za šolsko leto 1974-75 do vključno 25. julija t.l Ravnateljstvo državnega strokovnega zavoda za industrijo in obrt s slovenskim učnim jezikom — Trst, U-lica Matteotti št. 14 (tel. 765-276), spo. roča, da se zaključi rok za vpisova nje dne 24. julija 1974.
Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja «France Prešeren» v Trstu, Ul. Guardiella 13/1. sporoča, da dne 24. julija 1974 'tfi|Hi-»uri zapade rok za vpis -za -šolsko leto 1974-75. Prošnje sprejema tajništvo' vsak dan od 19. do 12. ure. sKamr-
■: ■ '
Maturant realne pred izpitno komisijo
TRŽAŠKI
PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR
obvešča
podporne člane in simpatizerje, da je več prostih mest v avtobusih, s katerimi se bodo pevci odpeljali na Vrhniko, kjer bodo v nedeljo, 14. t.m., nastopili. Kdor se želi udeležiti izleta, naj se danes in jutri od 12. do 15. ure telefonsko javi na številki 751-262.
ODBOR
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 11. julija
OLGA
Sonce vzide ob 5.26 in zatone ob 20.45 — Dolžina dneva 15.28 — Luna vzide ob 23.43 in zatone ob 12.25 Jutri, PETEK, 12. julija MOHOR
Vreme včeraj: najvišja temperatura 25,2 stopinje, najnižja 19,3, ob 19. uri 24,8 stopinje, zračni tlak 1016,5 mb rahlo pada, veter 10 km na uro jugovzhodnik, vlaga 67-odstotna, nebo 10 desetink pooblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 22,6 stopinje
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 10. julija 1974 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 10 oseb.
UMRLI SO: 61-letni Arduino Furlani, 74-letna Maria Degrassi vd. Ul-cigrai, 76-letna Giuseppina Pittau vd. Lclli, 25 dni stara Antonia Monticco, 64-letni Angelo Filippa, 79-letni Renato Brili, 60-letni Osvaldo Orliczek, 63-letni Francesco Fragiacomo, 65-letni Francesco Puccio, 81-letna Lucia Pio vd. Micheli.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Al Lloyd, Ul. Orologio 6 — Ul. Diaz 2; Alla Salute. Ul. Giulia 1; Picciola, Ul. Oriani 2; AlTAnnun-ziata, Trg Valmaura 11.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 in 8.30)
Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1: Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia, Trg Libertà 6; Alla Testa d'Oro, Ul. Mazzini 43.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec (tel. 228-124), Bazovica (tel. 226-165); Opčine (tel. 211-001); Prosek (tel. 225-141); Božje polje — Zgonik (tel. 225-596); Nabrežina (tel. 200-121); Sesljan (tel. 209-197); Žav-Ije (tel. 213-137); Milje (tel. 271-124).
Mali oglasi
TAKOJŠNJA DOBAVA 128. 127; 128 71, 72; 850 coupé 67, 69 ; 850 spy-der 69; 124 coupé 68, 69; 124 67. 69; 850 special 68, 70; 500 L 68, 69, 70; fiat 750 66, 69, fiat 1300 66 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giulia 10 in Ul. Cologna 7 — Autosalone Trieste.
	
URADNI TEČAJ BANKOVCEV	
Ameriški dolar	655,—
Funt šterling	1567,—
Švicarski frank	215,50
Francoski frank	133,80
Nemška marka	251,75
Avstrijski šiling	35,29
Dinar: debeli	42,—
drobni	42,—
MENJALNICA
vseh tujih vafut
MEDNARODNI FESTIVAL ZNANSTVENOFANTASTIČNEGA FILMA
GRAD SV. JUSTA ob 21.15:
«La clessidra» (dolgometražni film Poljska), režija Wojciech Mas. Srednje in kratkometražni filmi «Una favola» (Jugoslavija), režija Ante Baba ja; «Nel cosmo» (ZSSR), režija P. Antonov.
PONOVITEV PROGRAMA OTVORITVENEGA VEČERA z «La città verrà distrutta all'alba» (dolgometražni film ZDA), režija George Romero, igrata Lane Carrell in W.V. McMil-lan in «Dove tossiscono gli uccellini» (dolgometražni film - Belgija), režija Frans Bu-yans, igrata Eva Kant in Klaus Kramer. Sobotne neizkoriščene vstopnice so veljavne.
V primeru slabega vremena bodo filme predvajali v kinu Excelsior namesto na gradu Sv. Justa.
K5XMHI
Miramarski park — Predstave «Luči in zvoki»: ob 21.30 «Maximilian of Mexico an emperor’s tragedy» (v angleščini) in ob 22.45 «Il sogno imperiale dl Miramare» (v italijanščini).
Ariston — I.N.C. 21.30 «Gli insospettabili». Barvni film. v katerem igrata Laurence Olivier in Michael Calne.
Nazionale 16.00 «Kamikaze». Barvni japonski film.
Excelsior Rezervirano za festival znanstvenofantastičnih filmov.
Grattacielo 16.00 «Fischia il sesso». Barvni film. Igrata Rita Tussicam in Aldo Maccione. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 16.00 «I ragazzi non mi crederanno!» Barvni film, v katerem igra Caglia Topol.
Eden 15.30-22.15 «Il portiere di notte»-Barvni film. Igrajo Dirk Bogarrie. Charlotte Pampling, Philippe Leroy in Gabriele Ferzetti. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 16.30 «Ben». Barvni film, v katerem igra Lee Ancourt Montgomery. Prepovedano mladini pod 18-letom.
Aurora 16.30 «I professionisti». Barvni film, v katerem igrata Claudia Cardinale in Burt Lancaster.
Capito! 16.30 «Pirati dell'aria». Barvni film
Cristallo Ciklus znanstvenofantastičnega filma 16.30 «Il mondo dei robot». Barvni film, v katerem igra Yul Brinner.
Impero 16.30 «Cinque matti al supermercato». Barvni film.
Filodrammatico 16.30—22.00 «La vergine di Bali». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «Trappola per un lupo». Barvni film, v katerem igra Jean Paul Beimondo. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ideale 16.00 «Un tranquillo week-end di paura». Barvni film, v katerem igrata John Voight in Burt Reynolds.
Vittorio Veneto 17.00 «Tutti figli di Mamma santissima». Barvni film-Igrata Pino Colizzi in Ornella Muti.
Abbazia 16,30 «Il giorno dei lunghi fucili». Barvni film, v katerem i-grajo C. Deed, C. Bergen in G. Hackman.
Astra Zaprto zaradi počitnic do vključno 19. t.m.
Radio 16.30 «H lungo duello». Barvni pustolovski film. Igrata Yul Brinner in Trevord Howard.
Poletni kino «Ex Soci» 21.00 «Il gatto di Brooklyn aspirante detective». Barvni zabavni film. Igra Franco Franchi.
Prispevki
Namesto cvetja na grob pok. Urše Hrvat darujejo svaki Tine, Angelo in Karlo z družinami 15.000 lir za Dijaško matico in 15.000 lir za PD «Slovenec» iz Boršta.
ctartoari
TRST - Ul. Carducci, 23 - Tel. 30.313 GORICA- Korzo Italia, 51 - Tel. 26.87
■prodaja
Kpol et
trgovine Cj£ir*t)3r*I
V Trento - Treviso • Padova - Gorica - Belluno - Vicenza - Verona • Benetke - Videm - Bo
Videm - Bolzano - Trst
PRIMORSKI DNEVNIK 3
GORIŠKI DNEVNIK
ČETRTEK, 11. JULIJA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
18.15	Program za mladino
MAGIČNI SVINČNIK in STAR SEM PET LET. Poljski in bolgarski film
18.45	GRIZZLY, dokumentarec
19.15	športni dnevnik
20.00	DNEVNIK
20.40	ODISEJA
21.45	Neapeljska farsa: PASCARIELLO
Enodejanka Antonia Petita. V glavnih vlogah nastopajo Carlo Giuffre, Claudia Giannotti, Ennio Balbo, Gigi Reder itd. Neapeljska farsa nosi celoten naslov Pascariello surdato, cun-gedato creduto vedova e nutriccia de na criatura. Farso so prvič uprizorili pred 102. leti na odru neapeljskega gledališča San Carlino. Gre za zelo popularen motiv, ko se ženska preobleče v moškega oziroma ko se moški preobleče v žensko. Pravzaprav je to star motiv. Izhaja še iz dobe Plauta. Petito je napisal vet del in je bil zelo popularen. Kljub temu ni točno znano, kdaj je umrl, pa čeprav najpogosteje najdemo letnico 1876. Petito je umrl pravzaprav «na odru», kajti med predstavo se je počutil slabo, zato se je umaknil z odra in sedel na klop pred svojo gledališko sobico, kamor so mu prinesli skodelico kave, ki je pa ni mogel več zaužiti.
22.45	LAHKA ATLETIKA
23.05	DNEVNIK
DRUGI KANAL
19.20 Praznik policije, prenos iz Rima
20.30	DNEVNIK
21.00	IGRE BREZ MEJA 1974
Prenos iz Barga v provinci Lucca.
Igre brez meja so se vrstile že pred začetkom svetovnega nogometnega prvenstva. Zaradi prvenstva pa so jih prekinili in tretje nadaljevanje, ki bo nocoj, bo, kot smo že rekli, v Italiji, udeležila pa se ga bodo «moštva» iz Francije, Belgije, Švice, Zahodne Nemčije, Velike Britanije in Holandske. Italijo zastopa «moštvo» iz italijanskega letoviščarskega kraja Acqui Terme. Nocojšnjo oddajo bosta vodila Rosanna Vaudetti in Giulio Marchetti.
22.15	L’OCCHIO SULLA REALTA’
Nocoj je na sporedu prvo nadaljevanje kratkega ciklusa, ki obsega izbrana dela z nagradnega natečaja, ki so ga lani za nagrado Italije organizirali v Benetkah. V prvem nadaljevanju bodo prikazali dve zanimivi deli, eno ameriško in eno švicarsko.
Ameriško delo nosi naslov «Sins of the fathers», kar po naše pomeni «Očetov greh». Delo je napisal Robert Northshield in izvedla ga je ameriška družba NBC.
Gre za televizijsko anketo o zelo aktualnem problemu, nam reč o tistih otrocih, ki so jih ameriški vojaki imeli z vietnamskimi ženskami in jih pustili v Vietnamu.
Švicarsko delo pa je delo Jeana Louisa Roysa in nosi naslov «L’indien des Acacias», kar bi po naše pomenilo «Človek akacije». Delo je bilo že izvedeno in obravnava zgodbo nekega človeka, ki živi v Ženevi in sicer v tistem delu mesta, ki je ves porasel z akacijami. Pravzaprav gre za nekega slikarja, ki se izdaja za indijanskega poglavarja in ki ga iz Švice spravijo v Ameriko, da bi prišel v neposreden stik z indijansko stvarnostjo.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
18.50	Obzornik
19.05	OTROCI IN MI
Luigi Comencini, za katerega trdijo, da je dober poznavalec otroške psihe, bo TV gledalce popeljal v neko šolo, ki je danes komaj prvi poskusni primer v italijanskem šolskem sistemu. Oddaja nosi naslov «Otroci vabijo k prireditvi».
20.15	Po sledeh napredka
20.45	Risanka
21.00	DNEVNIK
21.25 Kam in kako na oddih?
21.40	J. Mach: MAVRICA
Tretji in četrti del nadaljevanke
22.30	četrtkovi razgledi: MEDICINSKA SESTRA
Na pobudo ravnateljice višje šole za medicinske sestre v Ljubljani Nives Merljakove in njenih sodelavk je televizija ekipa pripravila dve oddaji o enem izmed zelo zahtevnih poklicev, ki se je na Slovenskem začel uveljavljati šele po letu 1924, torej pred 50 leti. Tedaj so namreč ustanovili v Ljub Ijani prvo zadevno strokovno šolo. Seveda so bili tedanji začetki tega poklica, v primerjavi z današnjim razvojen ter z odgovornostjo do človeka, skromni, kljub temu so bile prve slovenske medicinske sestre «velike vzornice poznejšim rodo vom medicinskih sester, kot je rekla Merljakova.
Danes je poklic medicinske sestre dosegel, skladno z razvojem medicinske znanosti in zdravstvenih služb nasploh, vrsto specializiranih smeri od klasičnega ambulantno-dispanzerskega de la do bolnišnične službe, usmerjene v normalno ali v intenzivno nego bolnika, pa vse do nege bolnika na domu ter do patro nažne službe ki je usmerjena k celotni družini in, končno, do medicinskega dela, kjer ima sestra v teamu zelo odgovorno in samostojno delo.
23.00	Glasbeni nokturno
PRIMOŽ RAMOV2: SIMFONIJA MED KLAVIRJEM IN ORKESTROM 23.20 DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
21.00	Otroški kotiček 21-15 DNEVNIK
21.30	IGRE BREZ MEJA
22.50	Likovni umetniki: KOROŠEC G. JANUSCH
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Tolminski upor v dokumentih go riškega arhiva itd.; 13.30 Glasba P° željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 V ljudsKem tonu; 19.10 Svetovni popotniki; Peš skozi Slovenijo in Italijo; 19.25 Pravljice in pesmi;
20.00	šport; 20.35 Paolo Ferrari — Marija Petaros: «M'dežija za ano balano pupo»; 21.40 Skladbe davnih dob; 22.00 Južnoameriški ritmi.
TRST
12.15 Deželne kronike; 14.40 Tre-ija stran; 15.10 Mali koncert; 15.40 Srnareguova «Istrska svadba», drugo dejanje; 16.15 Poletne zgodbe; 15.30 Deželne kronike.
KOPER
7.30, 8.30, 12.30. 14.30. 17.30, 18.30 29.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dabro jutro, 8.40 jutranja glasba;
9.00	Plesna in folk glasba iz Ro-magne; 10.10 Ansambel Dodd in pe-Vec Isac Hayes; 10.45 Glasba in dasveti; 11.15 Od melodije do me-iodije; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Turistične beležke; 14.15 Plošče;
15.00	Dva ansambla; 15.20 Sloven-sfd ansambli; 15.45 Orkester Fenati: 16.30 Z nami je...; 17.00 Italijanki zbori; 17.40 Vrstijo se popev-farji; 18.oo Mladinski klub; 18.45 Lipovšek; Domovina, simf. pesnitev; 19.00 Popevke; 20.00 Male skladbe velikih mojstrov; 20.30 Predeš RL; 21.45 Lahka glasba; 22.15 0rkestri; 22.30 Simf. glasba; 23.00 Prisluhnimo jim.
nacionalni program
7-00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Po-ročila; 7.25 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 11.30 Izbrani motivi; 12.10 Četrti spored; M-40 Radijska nadaljevanka: 15.00 Program za mladino; 16.00 Sonč-dica; 17.05 Simf. operna in komorna glasba; 19 30 Plošče; 20.00 Jazzov-ski koncert; 20.45 Orkester in kla-
vir; 21.15 Glasbeno-govomi spored; 20.20 Ponovno na sporedu.
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30 19.30 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Ka ko in zakaj9 8.50 Orkestri: 9.05 Pred nakupi:	9.30 Nadaljevanka;
10.35 Program z M. Bongiornom; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.00 Nemogoči intervjuji; 15.40 Glasbeno-govorni spored; 17.40 Ša Ijiva oddaja; 18.35 Kratka zgodovina ital. popevke; 19.55 Plošče; 22.50 človek v noči.
III PROGRAM
8.25 Vivaldijeve skladbe; 9.30 Koncert; 11.40 Nabožni motivi v glasbi; 12.20 Nino Rota: Sonata za flavto in harfo; 13.00 Glasba skozi čas; 14.30 Simf. koncert; 16.15 Plošče resne glasbe: 18.00 Francoske popevke; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Kulturne aktualnosti; 18.15 Večerni koncert; 19.25 Operna glasba; 22.50 Poljska glasba.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 7.50 Na današnji dan; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Počitniško popotovanje: Nils Olof Fran-zen: Detektiv Agaton Zajec; 10.20 Potujmo z glasbo; 10.40 Iz partitur operetnih mojstrov; 11.15 Po Talijinih poteh; 12.20 Z nami doma in na poti; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe:	14.30
Priporočajo vam...; 15.10 Iz javne oddaje «Primorska poje» v Divači; 15.40 Mehurčki; 16.40 V plesnem ritmu; 17.00 «Vrtiljak»; 17.40 F. Sullivan:	Izvedenec; 18.10 Popol-
danski simf. koncert; 19.00 Aktualnosti; 19.15 Tipke in godala; 19.35 Iz kasetne produkcije; 19.50 Človek in zdravje; 20.00 Lahko noč, otroci!: 21.00 Literarni tokovi VII. desetletij: 22.40 Glasbeni nokturno; 23.15 Popevke in plesni ritmi; 00.05 Literarni nokturno E Mrzel : črtica .
DEROČA SOCA JE POSTALA HLADEN GROB
Ob 30. obletnici smrti heroja Jožeta Srebrniča
kasneje pa so ga tedanje jugoslovanske oblasti vrnile Italiji. Bil je zaprt v Trstu in Gorici, nato pa v taborišču Ventotenne vse do kapitulacije Italije 8. septembra 194.3, ko se je izčrpan vrnil v Solkan.
Vendar pa ni opustil aktivnega političnega udejstvovanja. Odšel je v partizane, postal član SNOS, podpredsednik pokrajinskega odbora OF in član oblastnega komiteja KPS za Slovensko Primorje.
Sredi julija leta 1944 je bila na Lažni sklicana pokrajinska partijska konferenca. V Zapotoku se je 11. julija zbrala večja skupina aktivistov, vodilnih članov KPS iz Brd in Benečije ter se odpravila na pot. Izbrali so najlažjo in najkrajšo smer: v Rodežu preko Soče, preko Banjške planote v Čepovan in na Lažno. Nekaj dni prej so bile na Tolminskem silne nevihte in Soča je bila zato zelo narasla. Kljub temu so se aktivisti odločili, da bodo prešli reko v majhnem gumijastem čolnu. V čolniček, primeren za dve osebi, so se vkrcali kar štirje, med temi tudi Srebrnič.
Nekaj pred polnočjo se je preobremenjen čoln prevrnil. Vsi štirje aktivisti so utonili. Tako se je končalo trdo življenje Jožeta Srebrniča, ki je žrtvoval svoja leta najprej v boju za nov ustroj v Rusiji, nato pa v težkem boju proti fašizmu, ki ga kljub petnajstletnemu preganjanju ni strl. Z njim pa so izgubili življenie še narodni heroj Jože Krajc - Žakelj, njegov tesni sodelavec Jože Peršolja - Filip in pomočnik politkomisarja v 2. bataljonu 2. brigade VDV Venceslav Krivec - Janko
Danes poteka trideset let, odkar je v deročem toku Soče izgubil življenje slovenski poslanec v rimskem parlamentu, narodni heroj Jože Srebrnič.
Srebrnič se je rodil I. 1884 v Solkanu v revni delavski družini. Kljub težkim gospodarskim razmeram so mu starši omogočili študij in leta 1905 je maturiral na goriški gimnaziji. Dve leti kasneje, ko je služil vojaški rok, so mu podelili čin poročnika, ki pa ga je kot dosleden levičar odklonil. Vpisal se je na pravno fakulteto v Gradcu, ki pa je ni dokončal.
Ob začetku prve svetovne vojne so ga poslali na rusko fronto, Srebrnič pa je s 23 tovariši vojaki prešel na rusko stran. Tam je ostal tudi med oktobrsko revolucijo, ki se je je aktivno udeležil.
Po koncu vojne se je vrnil v Italijo in postal član KPI že ob ustanovitvi stranke leta 1921. Leto kasneje je bil izvoljen za solkanskega podžupana in na tem mestu je ostal dve leti, dokler ni fašistična oblast razpustila odbora in imenovala komisarja. Leta 1924 je bil izvoljen za komunističnega poslanca v rimskem parlamentu, njegov mandat pa je trajal le dve leti, dokler ni Mussolini razpustil parlament. Tedaj so ga zaprli in konfinirali najprej na otoka Ustico in Lipari, nato pa v druga taborišča vse do leta 1939, ko je pobegnil v Ljubljano. Leto
Ravnatelj'stvo slovenskega Dijaškega doma «Simon Gregorčič» v Gorici sporoča, da se bodo prve dni avgusta pričeli
TEČAJI ZA POPRAVNE IZPITE
Za vse informacije se je treba obrniti na upravo doma. Sve-togorska cesta (Ulica Montesan-to) 84. tel. 83-495. Urad je odprt vsak dan od 10. do 12. ure. Vpisovanje sprejemajo do sobote. 20. julija.
V OKVIRU MEDSEBOJNIH PRIJATELJSKIH STIKOV
Goriški župan Pasquale De Simone je bil včeraj na obisku v občinski skupščini v Novi Gorici
Delegaciji obeh občin se bosta sestali v Novi Gorici prihodnji teden Na dnevnem redu bodo vprašanja, ki zanimajo obe obmejni mesti
V Novi Gorici sta se včeraj dopoldne mudila župan Gorice Pasquale De Simone in funkcionar občinske uprave Celso Macor. Sestala sta se s predsednikom občinske skupščine Jožetom šušmeljem, podpredsednikom občine Antonom Slapernikom ter s predsednikom občinskega Izvršnega sveta dr. Vinkom Mozetičem. Zastopniki obeh sosednjih mest so si v daljšem pogovoru — potekal je v prijateljskem ozračju in ob medsebojnem razumevanju — izmenjali mnenja in pobude glede poglobitve stikov in sodelovanja na najrazličnejših področjih. Gre za pobude o odprtju novih mejnih prehodov, zlasti za u-sposobitev železniških postaj v Novi Gorici in Gorici tudi za mednarodni blagovni promet ter za zgraditev novega velikega mednarodnega mejnega prehoda na področju med Vrtojbo in Štandrežem, nadalje za dopolnitev sporazumov, ki urejajo blagovno izmenjavo med obmejnimi področji, za sodelovanje med podjetji na obeh straneh meje, sodelovanje na področju kmetijstva in turizma, pa še za skupne napore na področju urbanizma, varstva okolja ter za sodelovanje na kulturnem in športnem področju.
Omenjena in druga vprašanja bodo podrobno preučili in o njih sprejeli ustrezna stališča oziroma sklepe na sestanku delegacij obeh sosednjih občin. Ta sestanek bo prihodnjo sredo, 17. julija, ob devetih dopoldne (po jugoslovanskem času) v hotelu «Sabotin» v Novi Gorici.
• Bolniška blagajna za državne u-radnike obvešča, da bodo v poletnem času v Cesenaticu, Anziu in Leviču sprejeli 200 otrok, sinov državnih uradnikov, ki potrebujejo posebno zdravstveno nego. Prošnje morajo
zainteresirani poslati na urade zavoda ENPAS.
področne
Uspela včerajšnja stavka na Goriškem
Včerajšnja splošna protestna stavka je v tovarnah na Goriškem popolnoma uspela. Delavstvo je disciplinirano sledilo pozivu enotne sindikalne federacije. Manjši je bil odziv v javnih upravah, v katerih je bila tudi napovedana stavka. Nekatere občinske pisarne so delovale, druge pa ne. Tako tudi trgovinska zbornica v Gorici, kjer so u-
radniki pričeli stavkati ob 11.30. V bolnišnicah so se stavke udeležili številni uslužbenci, sindikati pa so sami poskrbeli za izmenično službo na najbolj važnih mestih.
Veliko ljudi z Goriškega, tako s posebnimi avtobusi kot z lastnimi sredstvi, je šlo na osrednjo sindikalno manifestacijo v Trst. Delavci goriških tovarn so s seboj nesli v Trst tudi transparente svojih tovarn.
V Tržiču so prejšnjo noč ukradli v Ulici Marzio avto mini minor last Andrea Corsa. Isto noč so neznanci ukradli iz neke kleti v Ulici Marco Polo tudi stroje in živila v skupni vrednosti 200.000 lir.
Izleti
Slovensko planinsko društvo priredi 28. julija družinski izlet na Koroško (Beljak, št. Vid, Ostrovico ter Osoj-sko in Vrbsko jezero). Izletniki morajo imeti s seboj veljavni potni list ali prepustnico. Vpisovanje se je že pričelo na sedežu SPD, Ulica Malta 2, tel. 24-95.
SPD vabi slovenske planince 21.
julija na vzpon na Jof di Miezegnot (2.098 m). Vzpona se bodo udeležili tudi planinci iz Tolmina. 3. in 4. avgusta bo SPD priredilo drugi vzpon, in sicer na Coglians (2.780 m). Udeleženci izleta bodo prenočevali v «Marinelli». Podrobnejša pojasnila da. je SPD—Gorica.
Prosvetno društvo «Briški grič» iz
šleverjana priredi dvodnevni izlet 15. in 16. avgusta v Velenje. Ptuj. Ljutomer, Radence. Moravske toplice, Varaždin in Zagreb. Poleg ogleda turističnih zanimivosti obiskanih krajev, si bodo izletniki ogledali še vinsko klet in kmetijski kombinat v Ljutomeru.
Vpisati se je treba čimprej pri članih društva Ivanu Humarju, Sonji Terpin in Lavreti Maraž, da si pravočasno rezervirajo mesta. Prevoz, hrana in prenočišče so vključeni v skupni ceni izleta.
..........................................................
PO SKLEPU SKUPŠČINE ČLANOV
Socialistična stranka se bo reorganizirala upoštevajoč razdelitev občine v rajone
Ustanovljen občinski odbor PSI - Izvoljeno novo vodstvo mestne sekcije
Socialistična stranka v Gorici se 1 Ta odbor se bo sestal prvič pribo reorganizirala tako, da bo bolj j hodnji teden. Mestna sekcija pa bo odgovarjala potrebam prebivalstva, v svojem sklopu ustanovila področ-tudi v odnosu do skorajšnje razdelitve občinskega področja v rajo ne, kjer bodo delovale rajonske kon-zulte. O občinski politiki bo odločal občinski odbor stranke, v katerem bodo štirje zastopnild mestne sekcije in po dva zastopnika sekcij iz Pevme, Standreža in Ločnika.
ne odseke, ki bodo delovali na področju bodočih rajonov v mestnem središču.
V zvezi s to reorganizacijo je bila prejšnji večer splošna skupščina članov mestne sekcije. Udeležilo se je je zelo veliko število članov, ki so tudi živahno posegli v
.............ululili............................
S sečnjo topol ob Doberdobskem jezeru prikrajšan užitek številnim izletnikom
SKUPŠČINA OBČINE
IZOLA
11
DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE
ČESTITAJO
DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM OB OBČINSKEM PRAZNIKU

'K.	,
s' >
r *•»-—i jn>

- . Jr...	.

diskusijo. Poročilo o preteklem delovanju je imel tajnik Livio Dell'Orco. V svojem govoru je omenil predvsem novi politični položaj tako v državi kot pri nas, po bleščeči laični in protifašistični zmagi na referendumu 12. maja. Konservativne in klerikalne sile so bile poražene. krščanska demokracija je dobila nato še hujši udarec na Sardiniji. Napočil je čas. da se prične drugače govoriti o političnih odnosih in razmerjih sil v državi. Zastopniki vseh skupin v stranki so nato predlagali enotno resolucijo, ki so jo vsi, po širni diskusiji, odobrili. V debato so posegli Orel, Villa, Giacomel, Perazza, Bukovec, Della-go. Waltritsch, Tommasich. Zuliani, Pacenza, Smucker.
Sledile so volitve novega odbora. Izvoljeni so bili Gerardo Amirante, Štefan Bukovec, Attilio Carbone, Livio Dell’Orco, Lucio Giacomel. Franco Juram, Carlo Michelutti, Roberto Marchetto, Lucio Orel; Umberto Pacenza, Dino Perazza. Luigi Pipia, Mario Ros, Aldo Tansi in Marito Waltritsch. Odborniki so nato izvolili političnega tajnika in ožji izvršni odbor. Za tajnika so izvolili Marka Waltritscha, za člane odbora pa Amiranta, Orla, Perazzo in Giacomela.
Na prvi seji ožjega odbora so že začrtali delo za področno organizacijo stranke v mestu. Istočasno so tudi razpravljali o rajonskih konzultah ter o vprašanju proste
Šolske vesti

fa




IZOLA BRAND
riba s povrtnino
kot predjed A izdatna malica • na weekendu • na campingu • na potovanju
Mogočne topole ob Doberdobskem I lab. Prof. Franc Škerlj je bil pre-jezeru. ki so vsako poletje zvabljali | meščen z goriškega klasičnega li-v senco številne izletnike iz vasi in | ceja «Primož Trubar» na slovensko
podeželja, so prejšnje dni posekali. V približno dvajsetih letih, kolikor so rasti:, je njihova debelost včasih presegla krog človekovega objema, višina pa se je sukala od 20 do 30 metrov, številni obiskovalci poletnih praznikov ob Doberdobskem jezeru se spominjajo hladnih vabljivih senc in svežine, ki človeka obide, ko sede mednje. Posebno očarljiv je bil spodnji kotiček «rovne» in prostor, kjer so bili poletni prazniki. Sedaj pa se obiskovalcu Doberdobskega jezera nudi prizor kot pogled na dolgolasca, potem, ko so ga vojaške škarje ostrigle na «balin».
Sečnja topol ob jezeru se ponavlja že več let in izmenično po prostoru in zrelosti hloda. Zato je pretirano misliti, da bi takšno početje morale oblasti preprečiti. Topol ob Gagi in vodi zraste brez težav in njegovo izkoriščanje sovpada z izkoriščanjem priročnega bogastva. Zato tudi gozdarska služba dovoljuje periodično sečnjo topolov, grajati je treba le lastnike parcel, ki prehitro skle-najo kupčije in odstopajo celulozni les po smešno nizkih cenah. Poleg tega je treba pripomniti, da prodani les pride v papirnice šele potom tretjih oseb, ki si tako z lahkoto količijo zaslužke.
Kljub vsemu ostane ob Doberdobskem jezeru ljubiteljem narave na razpolago še veliko senčnega prostora. Nedotaknjeni so ostali še oN’--«ki «otoček» imenovan «zerdin» in nekaj zasebnih parcel, ki torv-in-e--lesa niso iz raznih razlogov odstopili
učiteljišče v Trst. prof. Leopold Zubalič pa s slovenske trgovske šole na podobno šolo v Trst. Oba profesorja sicer nista lani poučevala v Gorici, tu pa sta imela redni delovni mesti.
Popravni izpiti na šoii «Ivan Trinko»
Ravnateljstvo nižje srednje šole «Ivan Trinko» v Ulici Randaccio javlja, da bodo tudi letos, v avgustu, tečaji za dijake L in 2. razreda. ki imajo jeseni popravne, izpite. Zainteresirani dijaki naj se za tečaje prijavijo na tajništvu šole najkasneje do 25. julija.
V	nedeljo v Gorici nastop čeških folkloristov
V	nedeljo zvečer ob 21. uri bo v Gorici, v dvorani deželnih stanov na gradu, nastopila češka folklorna skupina tDanaj» iz Stražnič v Južni Moravski. Čehi bodo nastopili s svojimi plesi in pesmimi. Nastop prireja goriška občinska u-prava v sodelovanju z inštitutom za srednjeevropska srečanja.
DELAMARIS - IZOLA
Spremembe v profesorskih vrstah
Šolsko skrbništvo je objavilo odredbo prosvetnega ministrstva o premestitvah profesorjev z ene na drugo srednjo šolo Med številnimi italijanskimi profesorji imamo tudi dve premestitvi na slovenskih šo-
V Campoformidu v nedeljo letalski miting
Na letališču v Campoformidu blizu Vidma bo v nedeljo popoldne tradicionalna letalska manifestacija. ki jo prireja furlanski aeroklub. Poleg nastopa padalcev bodo pri kazali svoje veščine ’ ameriški letalci iz Aviana z letali phantom, italijanski letalci z akrobatskimi letali Za zaključek pa bo nastopila italijanska akrobatska skupina «Frecce tricolori».
šolsko skrbništvo obvešča, da imajo objavljena v pritličnih prostorih skrbništva v Gorici. Ul. Leopardi 6. imena profesorjev brez staleža, ki bodo prihodnje šolsko leto poučevali na slovenskih višjih šolah. Na skrb-ništvu so objavili lestvico profesorjev, ki bodo poučevali v popoldanskem pouku na srednjih šolah. Interesenti lahko pošljejo prošnje za poučevanje do 20. julija.
Kino
Gorica
V KRI)! 17.30—22.00 «Tre per una grande rapina». A. Celi in M. Co-stantin. Barvni film.
CORSO 17.00—22.00 «Niente di grave, suo marito è incinto». C. Deneuve in M. Mastroianni. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
MODERNISSIMO Zaprto.
VITTORIA Zaprto.
CENTRALE Zaprto.
Tržič
AZZURRO Zaprto.
EXCELSIOR 17.30—22.00 «Carlotta a il porcellino Wilbur» Barvna risanka.
PRINCIPE 18.30-22.00 «Fantasia». W. Disneyeva barvna risanka.
Voiv/ Gorica
SOČA «Dama s kameljami», ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30.
SVOBODA «Sattana, dolarji in menih», italijanski barvni film ob 18.30 in 20.30.
DESKLE «Super fly», ameriški barvni film ob 20.00.
RENČE Prosto.
PRVAČINA «Hura šola gori», nem-ški barvni film ob 20.00.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Gianluca Contieri, E sa Del Bianco. Gianluca Omizzol Giulio Tonon, Alex Pintar, Giovani Plancher. Loi enzo Lovišček.
SMRTI: 71-letni upokojenec Mar Campa, 67-letna gospodinja Mar Tofful por. Marega, 65-letni km Jožef Mikluš, 67-letni upokojenec š tilio Salateo, 75-letna upokojenka 1 lena Cosam vd. Battigelli.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežui na lekarna Pontoni e Bassi, Rašte tel. 83 349
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežu: na lekarna Rismondo, Ulica Enne Toti. tel 72-701.
Dr. Vladimir Klemenčič IZ UVODNEGA POROČILA ZA DRUGO KOMISIJO 0 DRUŽREN0-G0SP0DARSK1H VPRAŠANJIH
Vpliv socioloških, ekonomskih in urbanizacijskih vprašanj na problematiko narodnostnih manjšin
V	uvodu svojega poročila k delu druge komisije za družbenogospodarska vprašanja ugotavlja dr. Vladimir Klemenčič, da je vse bolj stopnjevan gospodarski razvoj po drugi svetovni vojni, zlasti pa v zadnjem desetletju, vplival v Evropi na močno socialno prestrukturiranje prebivalstva in na izoblikovanje gospodarsko različno razvitih področij. Zaradi iskanja u-godnejših pogojev za poselitev prebivalstva in zaradi naglega razvoja gospodarstva se je zabrisala tudi funkcionalna razlika med mestom in podeželjem; izoblikovala so se različno velika območja koncentracije prebivalstva na eni ter področja praznjenja na drugi strani. Takšen razvoj pa je prispeval tudi k preoblikovanju tradicionalnih avtohtonih nacionalnih manjšin in njihovega poselitvenega prostora, hkrati pa tudi k izoblikovanju novih vrst manjšin. Pod vplivom doseljevanja so se izoblikovala jezikovno mešana območja mest v doslej na nacionalno skoraj enovitih zahodnoevropskih mestih. Ta stopnjevani gospodarski razvoj v Evropi pa
. je močno vplival tudi na gospodarski razvoj in na socialno prestrukturiranje prebivalstva v območjih, poseljenih z nacionalnimi manjši-nami. Na vseh prometno pomembnih evropskih poteh, ki prehaja-jo meje med evropskimi državami. je pod vplivom razvoja bla govne menjave močno oživel blagovni promet, ki je narekoval odpiranje državnih meja in pogojil gospodarsko aktivizacijo obmejnih področij, ki so bila še pred drugo svetovno vojno skoraj čisto agrarna. Prebivalstvo se je na teh področjih prestrukturiralo iz agrarnega v neagramo. Sama, z nacionalnimi manjšinami poseljena področja, pa se postopno urbanizirajo.
S pretekanjem blaga in delovne sile ter mednarodnih turističnih tokov prek odprtih državnih meja se je spremenil tudi gospodarski pomen obmejnih območij, poseljenih z nacionalnimi manjšinami. Spremenila se je funkcija samih obmejnih območij, pa tudi funkcija tam živečega prebivalstva, pripadnikov manjšine in večinskega naroda.
Zaradi odprtosti meje se prebivalstvo narodnih manjšin, ki pripada urbani strukturi, zaradi svojega novega načina življenja tudi intenzivno povezuje s svojim matičnim narodom prek meje. Tak gospodarski razvoj in doseljevanje prebivalstva večinskega naroda na obmejna, z nacionalnimi manjšinami poseljena območja, je prispeval k izoblikovanju novega tipa nacionalno mešanih obmejnih območij. Med pripadniki nacionalnih manjšin se je skoraj povsod izoblikovala urbana struktura pre bivalstva, ki je zaradi posedovanja zemlje zasidrano v lastnem etničnem ozemlju.
Ko govori o sociološki opredelitvi in o klasifikaciji manjšin pravi poročevalec, da obstajajo vsaj trije značilni načini proučevanja manjšin:
—	evropski način, osredotočen na «avtohtonih» tradicijah, ki jih označujejo jezik, «narod ne značilnosti» in verski obi čaji. Ta vprašanja se pojav Ijajo kot posledica ozemelj skih preureditev držav — narodov.
—	ameriški način, osredotočen predvsem na «alohtonih» manjšinah, ki so nastale kot posledica socio - ekonomskih premikov, kot sta urbanizacija in preseljevanje.
V	zadnjih letih se pojavlja tretji način; uvrstiti med «manjšine» vse reveže, podrejene, marginalne skupnosti, ki se razlikujejo in oddaljujejo od družbe, kot na primer «proletarci», ženske, prizadeti itd.
Poročevalec ugotavlja, da je pri proučevanju vprašanj, ki zadevajo manjšine na splošno, potreben predvsem objektiven pristop — pri teh vprašanjih se mnogokrat pojavljajo globoko občutena čustva in nasprotujoča si mnenja — in nov zagon, s čimer bi bilo mogoče premostiti «kampanilizem» treh glavnih «tradicij». Sociolog bi moral predvsem osvoboditi proučevanje manjšinskih vprašanj «nad-strukturnih» vprašanj (jezikovnih, folklornih, verskih, narodnostnih) in ga trdno utemeljiti na strukturnih osnovah; stopnja socio - ekonomskih procesov, razdelitve oblasti in vrednot, določitve vloge manjšine v sistemu. Sociologija se zanima predvsem za pogoje in o-koliščine, v katerih se pojavi manjšinska skupnost in jo lahko družbeno označimo kot tako. To pa pomeni, da mi ne sprejemamo brez kritike običajnih definicij manjšinskih skupnosti, kakršne so v rabi na primer v mednarodnih deklaracijah, ali ki jih uporabljajo mednarodne komisije, ker bi to pomenilo, da pristajamo na uradno definicijo stanja ki je le posledica dejanske razdelitve oblasti v družbi. Oblast je ključna spremenljivka pri definiciji manjšine. Mi imenujemo manjšino skupnost, ki ima manj oblasti v družbi, kot bi ji pripadala v sorazmerju s številčnostjo: nasprotno od manjšine ni večina, ampak oblast. Glavna
S pretakanjem tokov preko meje se je spremenila funkcija obmejnih območij, pa tudi funkcija tam živečega prebivalstva, pripadnikov manjšine in večinskega naroda
Dr. VLADIMIR KLEMENČIČ
značilnost manjšinske skupnosti je torej njena pozicija v oblastvenih organih. Sociološka ocena in definicija manjšinskega podsistema sta tako tesno povezani z razdelitvijo oblasti, ker sta vrednoti tistih ki imajo oblast, ki so torej pomembnejši in ker je razdelitev oblasti prav tako povezana z razdelitvijo vrednot, oziroma je drugi aspekt same razdelitve vrednot.
Poročevalec govori nato o odnosih med «avtohtonimi» in «a-lohtonimi» manjšinami in o odnosih med manjšinsko skupnostjo in ozemljem, kakor tudi o vprašanju «zavesti», ki se pojavlja pri proučevanju jezikovnih in drugih manjšinskih skupnosti. Zadržuje se tudi pri perečem vprašanju u-gotavljanja in številčnega ocenjevanja manjšine in ugotavlja, da poskusi številčnega ugotavljanja naletijo na iste ugovore kot poskusi številčnega ugotavljanja družbenih razredov in političnih mnenj na osnovi volitev.
Poročevalec prehaja nato na oris ekonomske problematike manjšin in ugotavlja, da so klasični avtorji,- ki v svetovni znanstveni literaturi obravnavajo manjšine, mnenja, da manjšine v gospodarski razvitosti zaostajajo za večinskimi narodi. Razloge slabšemu gospodarskemu stanju manjšin iščejo različni avtorji v različnih činiteljih. Klasični avtorji krive takšnega stanja predvsem diskriminacijo do pripadnikov manjšin, ki potiska le te na slabše plačana delovna mesta in že s tem pogojuje potencialni izvor nastajanja «getov» in podobnih očitnih izrazov diskriminacije Sodobnejši avtorji pa skušajo izhajati iz drugačnih, splošnejših meril in za osnovo svojim ugotovitvam ne upoštevajo diskriminacije. Takšna splošnejša merila so temeljila modelom «manjšinskega specifičnega tržišča», manjšinske speci-
fične proizvodnje in «proizvodnih faktorjev». Takšne proizvode, oziroma proizvodne faktorje, lahko na osnovi nekaterih njihovih značilnosti, na primer na osnovi uporabe jezika, v katerem se vrši menjava, pripišemo manjšinskemu podsistemu.
Morda je nekoliko čudno govoriti o proizvodnji, specifični za manjšino, kadar gre za majhne manjšinske skupnosti (etnične ali drugačne), ki često ne premorejo kaj več od kmečkih obratov ali obrtnih delavnic. Vendar pa nas ob pomisli, da je pojem proizvodnje v tem primeru splošnega pomena in spada vanj vsakršno delovanje, tako proizvodno v blagovnem pomenu besede, kot delovanja terciarnih dejavnosti (servisi, gostinski o-brati, zdravniške usluge, šolstvo, javna uprava itd.), uporaba termina proizvodnja ne preseneča, saj je proizvodnja v najsplošnejšem pomenu besede, kot jo tolmači sodobna ekonomska znanost, vsakršno delovanje gospodarskega pomena in gospodarsko izmerljive vrednosti. Ob tem lahko trdimo, da brez določnimi Sel uslug, ki se vršijo v jeziku manjšine, torej brez manjšin--.^..-^«ifij^UftrfSoizvodiije. manjšinski podsistem ne bi deloval niti minimalno. Vsaka manjšina mora imeti področje svoje specifične menjave, svojega specifičnega življenja. Brez tega bi o vitalnem področju manjšine ne mogli govoriti.
Poročevalec ugotavlja, da je zaradi vsega tega gospodarski pristop k manjšinski problematiki drugačen od pravega, sociološkega ali geografskega. Realen prikaz celotne problematike manjšine je mogoč le upoštevajoč vse različne vidike v medsebojni povezanosti.
Poročevalec podaja nato sledeče ugotovitve:
a)	Težnja sodobne ekonomike za masovno proizvodnjo negativno vpliva na položaj manjšin.
b)	Za sodobno gospodarsko življenje je značilen tudi velik porast poprečnih dohodkov prebivalstva. Ta pa povečuje povpraševanje po posebnih dobrinah, kar je za manjšine pozitivnega značaja.
c)	Delo, kapital in zemlja manjšin so faktorji, ki so po navadi slabše locirani od večinskih. Delo je slabše plačano ali pa poklicna usposobljenost pripadnikov manjšin ne ustreza dejanskemu položaju v družbi. Zemlja se pogosto izkorišča za nizko rentabilno kmetijsko pridelovanje. Tudi kapital po navadi ni najbolje naložen.
č) Treba je razlikovati situacijo tistih faktorjev, ki so bolj ali manj nadomestljivi z ozirom na diferenciacijo manjšina — večina in tiste, ki so nenadomestljivi. Prvi tip faktorjev so
primeri dvojezičnih oseb, zemlje in kapitala, drugi tip faktorjev pa so primeri enojezičnih ali pa slabo dvojezičnih oseb, kapitala in zemlje v rokah oseb, ki jih mislijo zadržati v sklopu manjšinskega sistema. Faktorji, ki so nadomestljivi za višje cene, ki jih nudi večinsko tržišče, prehajajo v večinski sistem in s tem predvsem v perspektivi močno oškodujejo manjšinskega, tem namreč manjšina izgublja «potencial» za bodoči razvoj. S tega vidika je situacija manjšine zelo podobna situaciji nerazvitih, kolonialnih ek-sploatiranih področij.
Ko govori o terapijah za takšno stanje pravi poročevalec, da se manjšine intuitivno poslužujejo metod, da bi na različne načine zadržale faktorje svojega podsistema v svojem etničnem teritoriju
Iz psi-vidika
kljub slabši lokaciji le-teh. hološkega in sociološkega je zanimivo, da so takšne metode lahko moralni pritiski in vzdušje, ki vplivajo na oblikovanje čimbolj «za • prtega» manjšinskega podsistema. Večkrat pa je tudi v povsem odprtem sistemu substitucija faktorjev iz enega sistema v drugega manj možna, kot bi to lahko mislili. Ankete so recimo pokazale, da se pripadniki manjšine, kljub nižjim o-sebnim dohodkom, pogosteje in raje zaposlujejo v okviru svojega podsistema, če je to možno. Cena, ki jo morajo plačati z odpovedjo svojega jezika in kulture, če preidejo gospodarsko iz svojega podsistema v večinski sistem, je zanje namreč previsoka. V tem primeru je vrednost pripadnosti manjšinski strukturi v funkciji osebne koristi postavljena nad ostale vrednosti.
Po ekonomski teoriji pa obstaja še druga možnost, ki jo lahko ime-
nujemo «aktivno» ali «odprto». Ta se uresničuje tedaj, ko na razne načine: z večanjem števila inštitucij z občevalnim manjšinskim jezikom, z intenzifikacijo preko-mejnih stikov, z izboljšanjem manjšinskih proizvodnih struktur, z modernizacijo in racionalizacijo proizvodnje. skušamo povečati povpraševanje po manjšinsko specifičnih dobrinah in uslugah.
V	praktičnem življenju se obe opisani dilemi, tako zapiranja manjšinskega podsistema pred večinskim, kot odpiranja, povezovanja in integracije manjšinskega podsistema z večinskim sistemom prepletata. V obeh primerih se odpira vprašanje vključevanja manjšine v družbeno in gospodarsko življenje na tak način, da se ji ne bi bilo treba odrekati svojemu jeziku in nacionalni pripadnosti v vsakodnevnem življenju.
V	naslednjem poglavju govori dr. Klemenčič o vlogi prostorske urbanizacije na manjšine. Fri tem ugotavlja, da vnaša hitra urbanizacija tudi v obmejna, z nacionalnimi manjšinami poseljena območja, nove probleme in tud; odnose med pripadniki manjšine in pripadniki večinskega naroda izoblikovala se je skra.ka nova struktura prebivalstva. Med doseljenim prebivalstvom večinskega naroda in domačim avtohtonim prebivalstvom se kažejo često še na zunaj vidne razlike. Prebivalstvo avtohtonih manjšin še vedno sestavlja del kmečkega prebivalstva, le-to poseduje zemljo, zemljo posedujejo tudi polkmečka gospodarstva, doseljeno prebivalstvo večinskega naroda pa je zaposleno predvsem v neagramih, v veliki meri terciarnih dejavnostih kjer pripadniki nacionalne manjšine šte-
vilčno najpogosteje zaostajajo za njimi. Nastajanje urbane demografske strukture povzroča tudi uveljavljanje načina življenja urbaniziranega prebivalstva med kmečkim prebivalstvom.
Zaradi uveljavljanja novih funkcij življenja urbanizirane družbe in doseljevanja večinskega naroda na območje nacionalne manjšine pa obstaja poleg pozitivnih vplivov urbanizacije tudi nevarnost uveljavljanja jezika dominantnega večinskega naroda v raznih dejavnostih urbane družbe.
Uveljavljanje urbane družbe pa odpira vprašanje revalorizacije izkoriščanja zemlje. Urbana družba si povečuje obseg prostora za izgradnje infrastrukturne opremljenosti in za rekreacijo prebivalstva, kar pa ni vselej in povsod povezano tudi s socialnimi in nacionalnimi interesi avtohtonega prebivalstva nacionalnih manjšin, često namreč spreminjanje funkcije kmetijske zemlje v nesgrame namene ne zagotavlja socialne varnosti lastniku kmečke zemlje in njegovim družinskim članom. To spreminjanje ni zasnovano na ustreznem povečanem vrednotenju zemljišča potrebnega za nekmečke namene, s čimer bi bil lastniku — pripadniku manjšine zagotovljen tak socialni položaj, da bi se mu po oddaji zemlje ne bilo potrebno izseliti, oziroma odreči se svoji nacionalni pripadnosti. Upoštevajoč takšna dejstva, ki lahko povzročajo često nezaceljive rane nacionalnosti avtohtonega manjšinskega prebivalstva, ugotavljamo, da je razlaščanje in odtujevanje kmečke zemlje v prid urbanim namenom eden najobčutljivejšjih problemov na območjih, ki so poseljena z nacionalnimi manjšinami.
			
Ettore Passerin D’Entreves
IZ UVODNEGA POROČILA ZA TRETJO KOMISIJO ZA USTAVNO - PRAVNE UREDITVE MANJŠINSKEGA VPRAŠANJA
Pomen sodelovanja manjšin v organih odločanja za zaščito njih družbeno-gospodarskih interesov
Zgodovinski momenti nastajanja manjšinskega vprašanja - Načini določanja in reševanja - Novejša pojmovanja o zaščiti narodnih skupnosti
Ettore Passerin D’Entreves je svoje poročilo razčlenil v tri dele. V prvem, uvodnem delu, je govoril o določenih zgodovinskih momentih nastajanja vprašanja, v drugem delu je govoril o načinih določanja in reševanja manjšinskih problemov, v tretjem pa je razpravljal o flovejšth prtJblemih v zvezi z zaščito manjšin.
Potem ko je podčrtal, kako se v različnih družbenih ureditvah, v različnih državah zadeva manjšin drugače tolmači in zakonsko določa. je prišel do ugotovitve, da je zgodovinsko potrebno koncept manjšine prebroditi, da bi mogli dejansko uresničiti takšno demokratično družbeno ureditev, v kateri bi bile vsem in vsakomur priznane vse in enake pravice. Ni po njegovem zaželeno, da bi zagotovili tako imenovano posebno zaščito, pač pa resnično zaščito brez diskriminacije nacionalnih in jezikovnih skupnosti.
Glede ugotavljanja manjšin, njihove številčnosti in podobno, je povsem odklonil način štetja, ki je pogosto prizadetim manjšinam bolj
škodoval kot koristil. Prav tako je okarakteriziral referendum in plebiscit, dva načina posrednega in neposrednega ugotavljanja ne le manjšin pač pa tudi njihovih problemov. Tudi referendum in plebiscit ne dasta zaželenih rezultatov, kar se je izkazalo, tudi v nedavnem primeru v bernskem kantonu v Švici. Po njegovem ta dva načina razvrednotita smisel ugotavljanja--volje zainteresiranih skupnosti.
Ettore Passerin D’Entreves je nato razčlenil zadevo manjšine tudi v okviru državne skupnosti, kajti imamo tako imenovane nacionalne države in države z več nacionalnostmi to se pravi države, katerih prebivalstvo tvori en narod in države, v katerih živi več narodnosti in nacionalnih skupnosti. Ena takšnih državnih tvorb z več nacionalnimi skupnostmi je bilo habsburško cesarstvo, ki se je v svoji poznejši zgodovini, v drugi polovici prešnjega stoletja začelo ubadati z nacionalnimi problemi, kar je prišlo posebno do izraza v trenutku, ko
........................................................................................Mi..".....»...»Mn.«..«■»»...
__________________________j JZ UVODNEGA POROČILA ZA DELO PRVE KOMISIJE ZA JEZIK
Tullio De Mauro kulturo, šolstvo in sredstva javnega orveščanja
Plurilingvizem v sodobni družbi
Demokratična šola je naj učinkovitejše sredstvo za ohranitev in razvoj manjšinskih kultur in jezike?
Sposobnost povezovanja izkušenj z določenimi znaki z namenom, da se vzpostavi možnost medsebojnega občevanja, se v znanosti imenuje semioza. Ta sposobnost se v vsakdanjem življenju uresničuje s pomočjo jezikov, ki so zelo številni in ki se medsebojno zelo razlikujejo. Govorjeni jezik je le eden izmed številnih sredstev, s pomočjo katerih se izvaja medsebojno občevanje. Združbo raznih vrst se-mioz ali jezikov imenujejo znanstveniki plurilingvizem.
Sodobno življenje, za katerega so značilni velika preseljevalna gibanja, razvoj umetnih komunikacijskih sredstev, čedalje nove tehnologije in drugi podobni pojavi, resno ogroža plurilingvistične zmožnosti človeškega rodu. Hkrati s tem prihajajo novi narodi, ki so bili do nedavnega zaostali, in čedalje širše plasti človeštva, do kulturnega udejstvovanja, ki je bilo nekoč monopol omejenega števila izbrancev. Posledica tega je, da prehajajo starodavni, tisočletni jezikovno-kultur-ni sistemi v krizo. V večini primerov gre za sisteme, ki so istovetni s sistemi revščine in človeške bede, a ki hkrati predstavljajo pomembne pojave etnične svobode in istovetnosti.
Obsežne mase delavcev in kmetov se dvigajo iz zaostalosti in polagoma dosegajo kulturno bogastvo, ki je bilo nekoč rezervirano za tako imenovane élites. Toda pri tem se čedalje širši sloji človeštva izpostavljajo nevarnosti, da izgubijo svojo etnično istovetnost in — če se proces nadaljuje do skrajne meje — tudi zmožnost nastopanja kot opozicijska sila zoper hegemonijo buržujskega razreda in kapitalističnih držav.
TULLIO DE MAURO
Zanimivo je, kako reagirajo vodilni sloji na to prebujanje širokih množic, na njihovo kulturno napredovanje in na njihovo sposobnost postopnega uvajanja jezikovnega pluralizma. Na splošno je opaziti, da se vodilnih slojev v takih primerih najprej polašča nekakšno mrtvilo V tem pogledu je najbolj zgovoren primer šole. šola okle va in koleba med nekakšno ohlapnostjo (ta se po «ameriškem vzorcu» rada predstavlja kot demokra tičnpst) in starimi metodami pouče van.ia V vsakem primeru pa se šolska dejavnost vodi po načelih monolingvizma.
Ta pojav ni od danes: že v antični Kitajski, v Indiji, v klasični in modemi Grčiji, v srednjeveški Evropi — za katero je bi! značilen široko razpreden latinizem —
so se šolske institucije trudile za to, da bi vzgajale v monolingviz-mu. to je po načelih, ki so dajala absolutno prednost tistemu jeziku. ki je bil najtesneje povezan s kulturo, religijo, državno ureditvijo ali vodilnimi sloji prebivalstva, šola si je prizadevala, da bi potiskala v ospredje enoten način izražanja in občevanja, enoten stil in predvsem enoten jezik. Poučevanje jezika je tako postalo sredstvo tistega «pedagoškega nasilja», o katerem govorita znanstvenika P. Bourdieu in J. C. Passeron. V'o-dilni sloji so se ga posluževali kot nekakšnega dleta, ki je po eni strani pililo mehkejši del razpoložljivega človeškega materiala, po drugi pa izrezovalo in odstranjevalo ma terial, ki se je temu procesu upi-rai.
Kje je razlog, da se vodilni sloji ogrevajo za monoligvizem? Razlogov je pravzaprav več. Glavni se vsekakor skriva v prizadevanju vodilnih struktur, da bi same sebe obnavljale z najmanjšim tveganjem in z najmanjšimi izdatki. Razgledana masa ie nevarna, ker se v njej lahko sprožijo razni fermenti; izobraževanje mladih no načelih odprtosti pa je hkrati tudi drago, ker predpostavlja nameščanje sposobnih kadrov in ker se v svojem prizadevanju lahko loti tudi raziskovanj, ki vodijo v slepe ulice in se torej lahko sprevržejo v čisto izgubo. Taka družba dovoljuje svobodnejše znanstveno in kulturno udej stvovanje le redkim izbrancem, tako na primer maloštevilnim filozofom. znanstvenikom, umetnikom, izobražencem, itd. širokim slojem prebivalstva pa uhajanje na taka «stranpota» ni dovoljeno.
Izobraževanje po načelih «odprtosti» skriva v sebi še drugo nevarnost, da bi se namreč pod njegovim okriljem ne vzgajali mladi rodovi, ki bi jih pozneje ne mogli zlepa spravljati v običajne, utečene kalupe.
Tudi izobraževanje mladih v jezi-koslovstvu se vodi po istih načelih. Vodilni sloji si prizadevajo, da bi med mladino utrjevali določene «modele», kar pa ima za posledico, da se čedalje trdneje uvaja tudi negiben in mumificiran jezik. To je posebno važna točka v programu monolingvistične družbe.
Vsak jezik, kot katero koli drugo občevalno sredstvo, predpostavlja primerne povezave med pojmi in sredstvi za materialno izražanje (glas ali pisava). Jezik, in to
(Nadaljevanje na S. strani)
so svoj’ nacionalni problem postavili na dnevni red Čehi in za njimi Slovaki, kar je privedlo do znanih motenj v notranjem življenju av-stro-ogrske monarhije, ko je bilo malone paralizirano samo parlamentarno delo. Prišli smo pač na tej osnovi do krize, ki se je nato vlekla do sSffiegff razpada avstro-ogrske monarhije.
V	svojem izvajanju je predavatelj navedel konkretne težave v avstro-ogrskem primeru, ko so se postavljali problemi jezikovne e-nakopravnosti v sodstvu in upravi, pa tudi v šolstvu, kjer so se zaradi centralističnega gledanja tudi na ta problem začele na periferiji ustanavljati ponekod zasebne šole, v zvezi s čimer je o-menil n.pr. za naše področje italijansko Lega Nazionale, ki je u-stanavljala italijanske in Cirilme-todovo društvo, ki je ustanavljalo slovenske oziroma hrvaške šole.
Poleg Avstro-Ogrske pa je predavatelj omenil tudi nekatere druge primere dežel s problemi nacionalnih in drugih manjšin. Tudi probleme iz novejšega obdobja in sicer vprašanja «coloured imigra-tion» na Angleškem ter severnoirski problem. Navedel je primere Kataloncev in Baskov v Španiji. Pa tudi novejše manjšinske probleme, ki jih doživlja sama Francija, kjer se oglašajo Bretonci, Korzičani in celo Baski v Pirene-jih. V gornjih primerih gre za tako imenovane nacionalne države, kjer ena etnična skupnost naj bi tvorila vso državo.
Drugače je na primer v Belgiji, Švici, v Jugoslaviji, kjer je v veljavi «zavestna plurinacionalnost» in kjer tudi ustavna in zakonska ureditev temelji na plurinacional-ni zavesti.
In vendar tudi v nekaterih takšnih deželah, kot na primer v sami Belgiji, ki velja za večnacionalno deželo, nastajajo problemi manjšin.
V	svojem nadaljnjem izvajanju je Ettore Passerin D’Entreves razločil tako imenovani sistem sodelovanja manjšine od načina zastopane manjšine. Tako imenovani raprezentativni sistem po njegovem ščiti le posameznike in ne skupino, ne manjšino in v tem primeru imamo bolj opravka z navidezno enakopravnostjo, ki ne preprečuje postopne asimilacije skupnosti, ki živijo v isti deželi.
V	drugem delu svojega poročila je Ettore Passerin D’Entreves razpravljal o sodobnih konceptih reševanja manjšinskih vprašanj, predvsem o razvoju institucij za zaščito manjšin, nadalje o javnopravnih institucijah, ki naj imajo vlogo zaščite in podobnem. V tem konceptu prihajajo do izraza tudi mednarodni formalnopravni akti kot so 27. člen pogodbe o državljanskih in političnih pravicah, ki jo je sprejela generalna skupščina Združenih narodov 16. decembra 1S66. nadalje člen 5 .odstav. c pakta proti diskriminaciji v vzgoji, ki ga je sprejela generalna konferenca UNESCO 14. decembra 1960. ter člen 14 evropske konvencija za zaščito temeljnih človeških pravic in svoboščin, ki je bila podpisana v Rimu 4. nov. 1950.
Manjšinska nroblematika se v r>o-sameznih deželah drugače obravnava in rešuje, vendar bi mogli načine reševanja ali točneje ukrepe. ki to erejaio, razvrsriti v tri skupine, meni Ettore Passerin D’En. treves, ki na široko obravnava določene načine, ki so v navadi «na
ETTORE PASSERIN D ENTREVES
Zahodu» Tu posebej ločuje manj. šine, ki so manjšine proti svoji volji, ter manjšine, ki so to zato, ker to hočejo biti. Nato navaja, kaj jezikovno-nacionalne manjšine v tem primeru tudi zahtevajo in sicer «pravico uporabe materinega jezika v odnosih z javnimi oblastmi», «pravico, da imajo njihovi o-troci v javnih šolah pouk v svojem materinem jeziku», «pravico pripadnikom manjšine, da imajo dostop v javne službe v razmerju s številom seveda v odnosu do drugih etničnih skupin», «pravico, da se sredstva iz javnih skladov primerno uporabljajo v podporo ekonomskih in kulturnih pobud manjšine, itd.»
V zvezi z reševanjem manjšinske problematike na način, ki da je v navadi na Zahodu, je govoril tudi o načinih reševanja teh problemov v tistih deželah, katerih ureditev temelji na plurinacionalnosti. To velja prvenstveno za dežele vzhodne Evrope. Pri tem pa je dodal, da nekateri zadevni koncepti najdejo odmev tudi v deželah Zahoda. V zvezi s tem je navedel tudi nekaj konkretnih primerov. V nadaljnjem izvajanju je obravnaval teritorialne avtonomije na področjih, koder manjšina živi, ter zaščito manjšine z ustanavljanjem avtonomnih ustanov. Skratka, prikazal je načelo enakosti manjšine z večino, nadalje pluralistično načelo in končno tretji način, ki za katerega so značilni določeni pravni instrumenti, ki jih od primera do primera narekujejo konkretne potrebe in se izvajajo z ustrezno organizacijo državne ureditve in ureditve drugih javnih ustanov.
Zahodnoevropske države so se, v glavnem, organizirale na osnovi centralističnih teženj, ki izvirajo iz združevalne moči narodne enotnosti. Narodne manjšine so v tem okviru bile ob strani in, v bistvu, ustvarjale resne probleme pri organiziranju države. Toda družbeni in gospodarski razvoj, katerega glavna značilnost je prav čedalje bolj zapleteno in bogato poseganje državnih in drugih javnih oblasti v življenje skupnosti, družbenih slojev in posameznika, postavlja — zaradi načel pluralizma in svobode, ki jih proglaša — nove zahteve in potrebe po sodelovanju socialnih skupnosti. V sodobni družbi so družbeni in gospodarski posegi razplet interesnih konfliktov, v katerih nosilci specifičnih interesov aktivno posegajo in stremijo k sferi odločanja. Nič čudnega, torej, če je to stremljenje u-
pravičeno prisotno pri narodnih manjšinah, ki bi rade bile soudeležene pri upravljanju javne blaginje.
Najti rešitev na ta vprašanja se zdi, na prvi pogled, nemogoče, ker bi bilo treba spremeniti tradicionalne strukture predstavniške družbe, pa tudi nasprotujočih si interesov je preveč.
Zato je morda bolje, če se najde rešitev v takih obnovljenih institucijah in družbeni disciplini, ki naj omogoči sožitje med skupinami, ki so nosilke specifičnih interesov, ne da bi to dramatiziralo sistem enotnega sistema vladanja v državi.
Po teh ugotovitvah poročevalec obravnava nekaj primerov, ki dokazujejo, kako so se tradicionalno centralistične državne skupnosti spoprijele z vprašanjem narodnih manjšin (Velika Britanija s primeri Ircev. Škotov in Galežanov), nadalje primer interesnih konfliktov med Flamci in Valonci v Belgiji ter vprašanja danske narodne manjšine v zahodnonemškem «lan-du» Schleswig — Hollstein.
Zaključki poročevalca pa so, da težijo narodne manjšine, kljub bojazni za asimilacijo, k čedalje širšemu vpletanju v sistem odločanja o vseh vprašanjih, ki jih kot manjšinsko skupnost zadevajo. Skratka, koristi narodnih manjšin že zdavnaj presegajo o-mejeno sfero in tradicionalne a-spekte kulturne, šolske in jezikovne zaščite.
Odpira se torej vprašanje enakopravnosti manjšinske skupnosti s vsemi drugimi interesnimi skupinami, ki jih državne oblasti na tak ali drugačen način izražajo, tudi zato, ker se ne zdi več realno, da bi se manjšine zadovoljile zgolj s zakonsko zaščito, ki bi jamčila zahtevo po svoji prisotnosti v organih vladanja, kjer se razrešujejo interesni konflikti. Ker pa k temu težijo vse interesne skupine, bi tak vstop povzročil drobljenje oblasti in sposobnosti vladanja. Poročevalec je zato mnenja, da se ne strinja z zamislijo razdelitve oblasti in prisotnosti v organih odločanja na osnovi številčnega razmerja, pač pa je prepričan, da je možna druga pot: čedalje širši sistem svobode, v katerem naj interesne skupnosti (in torej narodne manjšine) brez diskriminacij izražajo svoje potrebe in jih tudi uresničujejo.
V ta namen je potrebno spremeniti tako specifične zaščitne norme.
(Nadaljevanje na 6. strani)
SPORT SPORT SPORT
NOGOMET
PO BESEDAH TRENERJA GORSKEGA
Italija je hotela podkupiti Poljsko
Nenadna vest je prišla iz poljske prestolnice - Italijani tega nočejo komentirati
KOLESARSTVO
V 12. ETAPI 401IRA»
VARŠAVA, 10. — Trener poljske nogometne reprezentance, ki se je uvrstila na 3. mesto na svetovnem nogometnem prvenstvu v Mun-chnu, Kazimierz Gorski, je danes izjavil nekemu varšavskemu dnevniku, da je med srečanjem Poljska — Italija na 10. SP prišlo do podkupovanja.
V intervjuju dnevniku «Zycie War-szawy» je Gorski izjavil, da se je nied odmorom tekme, ki je bila 28. junija v Stuttgartu, ko je Poljska reprezentanca že vodila z dvema goloma prednosti, nekaj baje precej premožnih italijanskih predstavnikov približalo njegovim igralcem in jim obljubilo visoke nagrade, že bi se srečanje zaključilo neodločeno. Ta rezultat bi dal Italiji
možnost, da se uvrsti v polfinalno kolo.
• * «
FIRENCE, 10. — Izjava poljskega trenerja Gorskega je naletela v Italiji na takojšen odziv. Predsednik italijanske nogometne zveze Franchi je izjavil: «Gre za novico, ki se je sploh ne splača komentirati.»
* * *
RIM, 10. — V Rimu je italijanska nogometna zveza naslovila na mednarodno nogometno zvezo FIFA zahtevo, naj sproži preiskovalni postopek o verodostojnosti novice iz poljske prestolnice. Predsednik nogometne lige Carraro, ki je vodil italijansko ekspedicijo v Zah. Nemčijo, pa ni hotel dati o tem nobene izjave.
Še ena zmaga Belgijcev Eddy Merckx nedosegljiv
Bo klgijski as v prihodnjih dveh sezonah branil barve francoskega kluba Bic?
GRANGE, 10. — Belgijec Joseph Spruyt je zmagal v dvanajsti etapi krožne kolesarske dirke po Franciji. Na cilju je v končnem naletu prehitel De Hertoga, Janssena, Gal-dosa in Riotta. Glavnina je imela 40 sekund zaostanka.
Današnja 231 km dolga etapa od Savines le Loc do Orangeja je bila tudi zelo naporna. Kljub temu pa ni prišlo do nevarnih pobegov, kar pomeni, da je Eddy Merckx z lahkoto nadzoroval dirko. Belgijski as je tako tudi po dvanajsti etani na vrhu lestvice in vse kaže, da bo obdržal rumeno majico vse do konca Tour a.
Veliko presenečenje je danes pripravil tehnični komisar francoske kolesarske ekipe Bic, ki je izjavil, da bo Merckx v naslednjih dveh sezonah branil barve te ekipe. Bel-
gijski kolesar ni te novice niti po-
»■iiiiiiiiiiiiimfniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiunifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiuiimiiiiHinHiiiHii11111""11"111111
košarka
SVETOVNO PRVENSTVO V PORTORIKU
JUGOSLAVIJA IN ZDA EDINI ŠE NEPREMAGANI
Nepričakovan spodrsljaj Španije v tekmi s Kanado
PiKRTO/VCO tf/
JUDO 3-H
SAN JUAN, 10. — Krasna zma-fea jugoslovanske košarkarske reprezentance nad Sovjetsko zvezo je razživila finalno kolo svetovnega košarkarskega prvenstva v Portoriku. že rezultat sam jasno priča, kako ostra je bila borba^-za _	_
koše, kjer so se v vodstvu izmenja- Tomšoni ŠčijŠakov, 'ti
zapustila po olimpijskih igrah v Miinchnu. Zaigrala je tudi bolje kot na lanskoletnem evropskem prvenstvu v Španiji in povsem zasluženo osvojila obe točki.
Po prvem delu finalnega kola so Jugoslovani, skupno z ZDA edini še nepremagani na letošnjem svetovnem košarkarskem prvenstvu. A-meričani so v tretjem kolu premagali Kubo s 83:70 in si tako delijo prvo mesto s svetovnimi prvaki. Prav gotovo pa bo o končni zmagi in o osvojitvi najvišje lovorike odločalo prav medsebojno srečanje, ki bo na sporedu v soboto.
Jugoslavija — SZ 82:79 (45:46)
JUGOSLAVIJA: Tvrdič, Jelovac (10), Kičanovič (19), Kneževič (4), Jerkov (2), Kapičič, Slavnič (11), čosič (15), Šolman (9), Plečaš (2), Dalipagič (4), Marovič (4).
SOVJETSKA ZV.: PaVlo<f"fau-lauskas, Miloserdov (4), Saljnikov, Bološev, Jedeško, S._ Bjelov'" (9),
vali enkrat eni, enkrat drugi, ta-
RAZPORED
preostalih tekem svetovnega prvenstva v košarki
Danes, 11. julija: Kanada - Brazilija, Kuba - SZ, Jugoslavija - Portoriko
Petek, 12. julija: Jugoslavija - Kanada, Kuba -Španija, ZDA - Brazilija, SZ -Portoriko
Sobota, 13. julija: Španija - Brazilija, Jugoslavija - ZDA, SZ - Kanada, Kuba - Portoriko
Nedelja, 14. julija: Španija - Jugoslavija, SZ -ZDA, Kuba - Brazilija, Portoriko - Kanada
ko da se je prvi polčas zaključil s Sovjetsko zvezo v vodstvu s točko prednosti. V drugem delu srečanja pa so se jugoslovanski reprezentanti razigrali, silovito pritisnili 'n predvsem po zaslugi čosiča, Ki-canoviča in Slavniča kmalu povedli celo z desetimi točkami prednosti. Sovjetski predstavniki so sicer rea-Sirali, vendar jim ni do konca srečanja več uspelo, da bi dohiteli ali celo prehiteli Jugoslovane. Vse akcije Aleksandra in Sergija Belova
la zbrisati tako slab vtis, ki ga je I vaka. Mladinsko reprezentanco pri-
pravljata trenerja Tanjevič in Ivkovič, ki sta že vodila mladince na evropskem košarkarskem pokalu narodov, ki se je zaključil pred kratkim.
Vendar pa ne gre jugoslovanskim reprezentantom vse gladko od rok, saj jim ne uspe, da bi pred svojim odhodom v Francijo opravili kak zahtevnejši trening. Njihovemu vabilu se ni odzval nihče, pa tudi španska reprezentanca, ki bo nastopala na EP, ni hotela, po predhodnem potrdilnem sklepu, sprejeti vabila za dve trening tekmi. Tanjevič skuša odpraviti to hibo tako, da igra z domačimi klubi, vendar pa je konkurenca prešibka, kar dokazuje tudi zadnja tekma, ki so jo reprezentanti odigrali v Beogradu z Dinamom. Srečanje Se je zaključilo z zmago «plavih», ki so svoje nasprotnike odpravili s 84:58. Medtem pa se je pri pripravah huje ponesrečil tudi najboljši igralec v ekipi, center žižič, ki bo zaradi poškodbe na nogi -moral mirovati najmanj teden dni.
Bjelov (17). Žiglij.
V ostalih dveh srečanjih pa je nekoliko presenetila zmaga Kanade, ki je odpravila Španijo s 84:73 (52:41). Brazilija pa je s samimi petimi točkami naskoka premagala domači Portoriko (73:68).
Po 3. kolu SP je lestvica taka:
ZDA Jugoslavija Sovjetska zveza Španija Kanada Kuba Brazilija Portoriko
0 291 241
0	267 222
1	268 213
2	246 270 2 258 263 2 233 263
2	193 232
3	230 269
V tolažilni skupini so včeraj dosegli naslednje izide:
Mehika — Filipini	101:84
Avstralija — Argentina 102:100 ČSSR — Srednjeafriška republika	113:70
Pred mladinskim EP
Skrbi
v jugoslovanskem taboru
Jugoslovanska mladinska košarkarska reprezentanca se v Beogradu pripravlja za skorajšnji nastop na mladinskem evropskem košarkarskem prvenstvu, ki bo od 17, do 27. julija v francoskem mestu Orleans. Jugoslovanski mladinci od-
,	fliGKSčlllUi a 111 OtTIglJcl JJCIE/V a . vyi inailo, o	-------—
Bološeva niso pomagale, saj je bajajo na to prvenstvu s težko na-Jugoslavija odlično zaigrala in zna-1 logo, saj morajo braniti naslov pr-
TONE
SVETINA
trdil, niti demantiral.
Jutri bodo kolesarji prevozili 126 km dolgo 13. etapo od Avignona do Montpelliera.
Vrstni red na cilju 12. etape:
1.	Joseph Spruyt (Bel.)	7.15’12”
2.	Den Hertog (Niz.)
3.	Janssen (Bel.)
4.	Riotte (Fr.)
5.	Esclassan (Fr.)	1T5’53”
6.	Galdos (Šp.)
7.	Guimard (Fr.)
Skupna lestvica:
1. Eddy Merckx (Bel.)
2 Aja (Šp.)
3.	Lopez Garrii (Šp.)
4.	Panizza (It.)
5.	Agostinho (Port.)
6.	Galdos (Šp.)
7.	Poulidor (Fr.)
8.	Santv (Fr.)
9.	Martinez (Fr.)
10. Van Springel (Bel.)
67.33’04” zaost. 2‘01” 3T3” 5’20” 5’55” 6’44” 7’30” 8’45” 11’29” U’42”
GRANGE, 10. — Poljak Kaczma-rek je zmagal v prvi etapi amaterske kolesarske dirke «Tour bodočnosti». S to zmago je osvojil tudi prvo mesto na lestvici. V včerajšnji predetapi, kjer so nastopile državne reprezentance, je zmagala Poljska, njen kolesar, amaterski svetovni prvak Szurkowski, pa je oblekel prvo rumeno majico.
BOKS
LOS ANGELES, 10. - Mehikanec Ruben Olivares je osvojil naslov svetovnega prvaka peresne kategorije. 26-letni boksar je v sedmem krogu s k.o. premagal prejšnjega prvaka Japonca Utagavo. Olivares je bil pred tem že svetovni prvak petelinje teže.
LR Kitajska sprejeta v mednarodno košarkarsko zvezo
SAN JUAN, 10. — Danes so sprejeli v mednarodno košarkarsko zvezo LR Kitajsko. Za sprejem Kitajcev so glasovale vse države včlanjene v mednarodno košarkarsko zvezo, razen petih, ki so glasovale proti in ene, ki se je vzdržala.
TENIS
BAASTAD, 10. — V prvem dnevu mednarodnega teniškega turnirja v Baadstadu i.sov vsi nastopajoči Italijani zmagali. Mulligan je odpravil Šveda Johannssona z 2:1 (6:0,
|3:6, 6:2), Barazzutti je premagal Jpioetza (ZRN) z 2:0 (6:3, 6:4), Bertolucci pa Bolgara Benavideza z 2:1 (3:6, 6:4, 8:6).
Jugoslovanska televizija bo tekmo med Jugoslavijo in Portorikom na košarkarskem SP najbrž neposredno prenašala ob 3.30 jutri zjutraj. Gotovo pa bo jutri oddajala magnetoskopski posnetek od 17.15 do 18.45.
PERUGIA. 10 — V finalni tekmi ita lijanskega naraščajniškega nogometnega prvenstva je Picchi iz Livorna premagal rimski Fortitudo z 1:0.
ATLETIKA
RIM, 10. — Včeraj so operirali na nogi znanega italijanskega srednje-progaša Franca Areseja. Operacija, ki je trajala uro in 40 minut je odlično uspela. Italijanski atlet bo o-stal v bolnišnici še en teden, nato pa bo moral imeti nogo v mavcu od 50 do 60 dni. Zaradi poškodbe Arese ne bo mogel nastopati na
evropskem prvenstvu v Rimu.
« * *
Državno prvenstvo v deseteroboju je bilo tudi v Italiji. Po predvidevanjih je bil prvi Bettella, ki je zbral 7271 točk. Trinajst let stari državni rekord Sara je zgrešil za slabih 100 točk. Med mladinci je bil prvi Rossetto iz Gradišča. Njegov končni rezultat je bil 6417 točk. * * *
LONDON, 10. — Mednarodna atletska zveza je javila, da je mednarodna zdravniška komisija, ki se je sestala pretekli mesec v Frankfurtu, našla novo metodo za odkrivanje poživil, ki jih uporabljajo v atletiki. Tako metodo bodo preskusili najprej med evropskim at letskim prvenstvom, ki bo letos v Rimu.
PETER MOZOLEC KOMENTIRA
všeio, KOT MOCpoM&T. TUPt ZATO,	l/ UUoJ>pJ(
-T&.KMI PAVGM&TISA V fJ?G7
T'R&MA.QAMO
&/ZA2./L-C& ...
«Nekje na vrveh, v bližini zadnjih gnezd in prvih zvezd, nekdo
s pobožno roko
sega po nedotaknjenih stvareh: in kar se mu nameri pod dlan, spremeni se v žlahten kamen, v čudežen plamen, bajen cvet, lek vseh ran.
Pod dotikom njegovih rok Triglav se spomni, da je bog, in divjemu kozlu pozlati se rog.
Tam so na meji življenja in smrti čez brezna razprostrti prebeli, tihi prti:
Kako je čist, tih, bel pokop!
Kako kristalen, neoskrunjen tam je grom V slovesnih krogih, široko razprožemh, zbrani leto in dan nekaj mrmrajo velikani o večnosti in minljivosti ali kaj, in da življenje in smrt enak imata sijaj.
Po isti ozki črti
SMUČANJE
V ORGANIZACUI DEVINSKEGA KLUBA
Precejšnje število udeležencev na smučarskem tečaju na Kaninu
Tečajnike je obiskal tudi smučarski trener Loncer - Uspelo zaključno tekmovanja
Prvi smučarski poletni tečaj Smučarskega kluba Devin se je zaključil v nedeljo. Udeleženci tečaja so se vrnili s kaninskega pogorja zadovoljni, saj so preživeli šest nepozabnih dni. K temu uspehu je seveda pripomoglo tudi lepo sončno vreme. V soboto je bilo še tekmovanje in nagrajevanje v Disco klubu Alp hotela v Bovcu.
Poletnega tečaja, ki je trajal od 2. do 7. julija, se je udeležilo 27 oseb, od katerih so bili trije spremljevalci mlajših tečajnikov. Dnevni spored tečaja je bil podoben drugim tečajem. Že ob 6.30 se je zajtrkovalo v Alp hotelu, kjer so se udeleženci hranili in prenočevali. V restavraciji na Kaninu, ki leži 2202 m visoko, je bilo kosilo, tako da so se lahko smučarji tudi popoldne prosto zabavali na smučiščih. Sneg se je odlično držal v Velikem grabnu, ki leži pod Pre-streljenikovim oknom in gotovo bo smuka dobra še do konca julija. Smučišča so široka, sončna in pri-
merna tudi za začetnike. Tečajniki so bili razdeljeni v štiri skupine, od začetnikov pa do pravih «mojstrov». Mladi smučarji so si prizadevali, da bi čimveč pridobili v teh dneh. Razveseljivo je dejstvo, da je bilo med tečajniki nekaj o-snovnošolskih otrok, za katere u-pamo, da se bodo čez nekaj let odlično izkazali. Mislimo na tiste, ki so prvič stopili na smuči in ki so v tem tako kratkem času že obvladali osnovne like.
Vodja tečaja si je prizadeval predvsem, da bi imeli smučarji pravilen slog, manj časa je bilo posvečenega tekmovalni tehniki. V zaključnem tekmovanju v veleslalomu se je še enkrat izkazalo, da lep slog v tekmovanju ne daje vidnih rezultatov in tako je prišlo do presenečenj.
Tečajnike ja zadnji dan obiskal Brane Loncer, ki ima pred seboj izpit višjega smučarskega trenerja v Jugoslaviji, kar predstavlja največjo stopnjo pri učenju alpskih
v,.**,.'«"--'*
tf" I
Skupina devinskih tečajnikov na Kaninu
(Po Delu)
nam drugim sije sled in kaže pot predaleč stran odtod
iz naših zmot in zmed v bližino zadnjih gnezd in prvih zvezd, tja, Joža,
kjer tvoja raskava dlan
mehko in nežno našo zemljo boža.»
Pastirica Vahica je imela prav. Stena ga je ljubila, saj je tudi on ljubil njo. In sedaj je srečen, ko poseda spodaj in posluša, kako v njej zvenijo klini in odmevajo glasovi mladih, vzpenjajočih se k vrhu Triglava.
SPREMNA BESEDA K SVETINOVI «STENI»
»Človek se najmanj boji smrti, kadar najbolj ljubi življenje.»
Tako je zapisal pisatelj pričujočega romana «Stena» v svojem sestavku «Nesreča v severni steni Triglava» (PV 1951/87). Takrat je bil še zelo mlad, a je s tistim spisom pokazal, da ima planinska literatura še vedno nekaj povedati, čeprav se je nenavadno razmnožila in zato morda prišla oh svojo ceno. Minilo je več kot dvajset let, odkar je v steni naših sten, eni od naj razsežnejših in naj višjih alpskih sten, neuračunljiva usoda utrnila življenje planinskemu pisatelju Ivanu Bučerju avtorju romana «čez steno» in «Koča na robu». Tone Svetina je za las ušel smrti in se potem osemnajst ur boril za to, da bi ponesrečenemu lučka življenja v zasneženi mračni grapi nad Belimi platmi v prvem jesenskem mrazu vendarle ne zmedlela. Takrat je z izredno duševno močjo in presojo grebel v osnove človeške duševnosti, v korenine nagona samoobrambe, groze pred neznanim, strahu pred smrtjo. V žeji po spoznavanju samega sebe in snovanja narave je sam preizkušal najtežje, kar se utegne pripetiti mlademu človeku, večnemu Ikaru, ki želi zmagati nad svojimi pomanjkljivostmi. Pred njegovimi očmi
aiHimiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiimiiiiiiuiiiiiitiinitiHimimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiintiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiui
NA STARTU NAJBOLJŠI KOLESARSKI PROFESIONALCI
V SOBOTO PRVIČ DIRKA PO F-JK
Proga bo v glavnem potekala po položnih predelih Furlanije
PORDENON, 10. — Devetinosem- Rezultati drugega dne so bili bolj-deset italijanskih in tujih profesio- ši od včerajšnjih, saj so plavalci nalnih kolesarjev se bo v soboto izboljšali štiri mladinske rekorde, udeležilo prve krožne kolesarske To dokazuje, da so se mladi bolje dirke po Furlaniji. Proga dirke bo odrezali, kot stari. Italijani so v merila 220 kilometrov, start bo v zadnjem tekmovalnem dnevu osvo-jutranjih urah v Lignanu, končni jili štiri prva mesta, tujci pa osem.
cilj pa v Brugneri pri Pordenonu,	---
potem ko bodo tekmovalci vozili V Firencah se je pričel sinoči mimo vseh važnejših krajev v Fur- atletski troboj med Italijo, Franci-laniji. Ta prva dirka po deželi bo jo in Madžarsko. Med drugim so potekala v glavnem po položnem dosegli atleti naslednje rezultate:
področju, ne da bi zavila v gorate predele Furlanije. Tako bo tekmovanje primerpo predvsem za ravninske vozače, ki jih prav gotovo ne bo manjkalo. Poleg svetovnega prvaka Gimondija bodo na startu še Colombo, Bitossi, italijanski prvak Paolini, švicarski prvak Fuchs, nato Boifava, Šved Gosta Petters-son, Danec Ole Ritter, Italijani Schiavon, Gualazzini ter Francesco Moser. Ne bo pa nastopil odkritje letošnje dirke po Italiji Giambattista Baronchelli, ki se zdravi v bolnišnici zaradi zloma nadlahtnice.
PLAVANJE
SANREMO. 10. — V drugem dnevu plavalnega mitinga, veljavnega za trofejo «Sette colli», je postavila Italijanka Donatella Schiavon nov državni rekord v plavanje na progi 200 m metuljček s časom 2'22 6. Prejšnji rekord je pripadal Novelli Calligaris in je bil za 4 desetinke sekunde slabši. Calligarisova se je danes na isti progi uvrstila šele na četrto mesto.
1500 m: 1. Zehmeti (Madž.) 3’42”6 100 m: 1. Sezca (Madž.) 10''6 daljina: Russeau (Fr.) 7,71 m 400 m: Denarton (Fr.)
ŠD «POLET»
priredi v soboto, 13. julija 1974 društveno tekmovanje v
KOTALKANJU
združeno z družabnim večerom Začetek tekmovanja ob 19. uri na dvorišču prosvetnega doma na Opčinah.	Vljudno vabljeni!
KOTALKARSKI TEČAJ
ŠD «Polet» razpisuje začetniški kotalkarski tečaj, ki bo od 15. do 31. 7. 1974. Vpišejo se lahko otroci od 4. do 7. leta starosti, in sicer v Prosvetnem domu na Opčinah med 8. in 9. ter med 15. in 16. uro vsak dan do ponedeljka 15. t.m.
Prvi sestanek staršev in otrok v ponedeljek, 15. t.m. ob 9. uri v Prosvetnem domu na Opčinah.
ATLETIKA
2«. JULIJA V TRSTU
Dvoboj mladincev med Italijo in Jugoslavijo
Dne 20. julija bo v Trstu mednarodni rrtladinski atletski dvoboj med Italijo in Jugoslavijo. Jugoslovanski zvezni kapetan Krešo Račič je .ila ta nastop določil naslednje tekmovalce:
100 m: Grošeta, Ištvanovič 200 m: Grošeta, Možek (Ištvano-novič)
400 m: Kujundžič, Prstec 800 m: Kovačevič, Životič 1500 m: Kovačič, Begovič 5000 m: Blažekovič, Maslač 300 m ovire: brata Kačar 110 m ovire: Vukičevič, Isakov 400 m ovire: Gluhak, Isakov Skok v višino: Temin, Švraka Skok s palico: Vasič, Pančič Skok v daljino: Srejovič, Spasov-ski (Vlasič)
Troskok: Srejovič, Hegediš Met krogle: Milič, Omrčen Met diska: Milič, Djordič Met kopja: šipka, Rubakovič Met kladiva: Mičič, Petrak Hoja na 10 km: Darapi, Pečič Štafeta 4x100 m: Grošeta, Istva-novič, Ravnikar, Možek (Jelič) Štafeta 4x400 m: Gluhak, Kujundžič, Prstec, Jovanovič (Životič)
CIUDAD MEXICO. 10. - Mednarodna boksarska zveza WBC je proglasila Američana Oscarja Alvara-da za najboljšega boksarja meseca. Alvarado je 4. junija premagal Japonca Kaočija Wajimo ter mu odvzel naslov svetovnega prvaka su perwelter kategorije.
SANTA CLARA, 10. - Italijanka Cristina Stuttgart je na mednarodnem tekmovanju v Santi Clari zasedla 3. mesto na 200 m hrbtno in je s časom 2'26"75 postavila nov italijanski rekord. Prejšnji je bil 2,28”40.
disciplin. Pohvalno se je izrazil o stilu udeležencev in jih opozoril na značilne napake smučarjev. Loncer je začrtal progo za veleslalom, dolgo 400 m z 29 vratci. Tekmovalci-tečajniki so bili združeni v eni sami kategoriji, razen začetnikov.
Prvo mesto v tekmovanju je zasedla Marta Verginella, sledi ji Edi Visentin. S petim mestom je presenetila Aleksandra Škerk, ki je šele letos začela smučati.
Končni vrstni red:
1. Marta Verginella 44"4. 2. Edi Visentin 46”5, 3. Davo Rebula 48”, 4. Fabio Uberi 53”5, 5 Aleksandra Škerk 54'’8, 6. Mario Pierazzi 55”, 7. Andrej Kostnapfel 56", 8. Lia Legiša in Boris Širca 56”6, 10. Katja Rebula 57”2, 11. Cinzia Au-ber 1’00”3, Ingrid Lozar 1'03”2, 13. Licia škerlavaj 2’24"2.
Pri začetnikih se je zelo dobro izkazala Grazia Legiša, kot tudi Branko in Mitja Jankovič. O vseh tečajnikih lahko trdimo, da so v teh dneh dobro napredovali glede na slog smučanja.
V soboto zvečer je SK Devin povabil vse udeležence v Disco klub Alp hotela na poslovilni večer. Med plesom je bilo nagrajevanje tekmovanja. Višji trener Brane Lonc-ner je izročil nagrade Verginellovi in Visentinu za prvi mesti, nadalje najboljšima cicibankama Aleksandri Škerk in Katji Rebuli. Sledil je krajši govor Loncnerja. ki je izrazil svoje prijetno presenečenje nad zamejskimi smučarji, ki so se v tako lepem številu zbrali na tem poletnem smučarskem tečaju na Kaninu. Čestital je organizatorjem in vodji L. Legiši za izvrsten uspeh pri tečaju in zaželel, da bi se še srečal s tem klubom. Na koncu je zaželel SK Devinu obilo uspehov.
Aurora Gabrovec
HOKEJ NA KOTALKAH
Triestina je v nedeljski tekmi v hokeju na kotalkah na domačem igrišču premagala Modeno s 5:1. S to zmago je dohitela ekipo Lodija in si tako z njo deli deveto mesto. Pro Gorizia pa je odpravila La-verdo s tesnim izidom 4:3, s čimer se je prebila na odlično 3. mesto.
NOGOMET
Iz brazilskega mesteca Cuiabe (Maio Grosso) poročajo, da je prišlo tu med tekmo Nizozemska — Brazilija do nenavadnega dogodka: trgovec Lusitano Manuel se je po prvem zadetku Nizozemcev tako razjezil, da je vrgel televizor skozi okno, po drugem pa je začel pretepati ženo dokler ga ni zaustavila... policija.
V vsej Braziliji je povzročil poraz državne reprezentance kar devet srčnih napadov, v bolnišnico glavnega mesta pa so sprejeli s pridržano prognozo navijača, ki je zaradi žalosti popil naenkrat kar 2 litra ruma.
MJadi kolesar lonjerske Adrie Ivan Sosič
so se tistikrat razvrstila srečanja s smrtjo, ki jih je doživljal v
SV°jKatoa^ ^ma^ ^ubTživljemje, kdor ne pozna nevar-nosti in bližine smrti. Vsako srečanje s smrtjo je bhsk, ki raz-svetli preteklost in prihodnost življenjske poti, vzklika v poro-tìlu o BuLjevi nesreči. In kakor da bi bil že ^rat napovedal svoj roman «Ukano» - reka ga imenuje v PV 1972/259. VsTse staplja v široko kalno reko, ki se vak v nedogled, nosi ifodlaga tok časa in usode ljudi. Ko trepeta za prijateljevo avlicnie in trpi zaradi strahotne osamelosti v odurni kamnita Dusfcmji večkrat sliši, kako težko poškodovani Bučer šepeta: «Če bi 'bil Joža v Vratih! čop bi prišel tudi ponoči.» Joža -eams Srebmokrilec iz Mojstrane, se blede ponesrečenemu Bu-čeriu Zaupanje vanj pa je utemeljeno. Kar je storil za soplezalko sodi med prve zglede požrtvovalnosti, moči, poguma in možatosti v zgodovini svetovnega alpinizma.
Cap' Tista leta po vojni je bil mladi Svetina v plezalskem tropu id ga je v skrivnosti naših sten uvajal Čop. Od blizu ga ie spoznal in se nenehoma vračal k njemu, dokler se ni odločil, da za njegovo osemdesetletnico napiše o njem roman, obenem posvečen osemdesetletnici slovenske planinske organizacije in vsem tistim, ki jim je vzela življenje prevelika ljubezen do
S°rašvetina ve, da se je alpinizem ob svojem nastanku povezal s kulturno tvornostjo in da se od nje ne misli ločiti. Iz večnega «nreminiania večne narave raste v njem spoznanje, da dejanje samo še ni dovolj. Šele beseda o dejanju jamči dejanju trajnost Vse kar je napisal v slovensko planinsko glasilo, v Planinski vestnik ' v desetletju 1951—1960, to potrjuje. Ko hodi no naših gorah kot lovec ali alpinist, daje duhovnim vrednotam alpinizma mesto, ki jim gre. če piše o bohinjskem lovcu in vodniku škantarju, ga mika predvsem človek, njegov nemimi duh nlegov boj s strmino in boj za kruh. možat značaj, ki se odlikuje v trdnem življenju. Čutimo, kako išče nastavek za upodobitev človeka ki je z vsem svojim obstojem navezan na gore Noče psevdoproblema, hoče biti prepričljiv, če tega učinka ni ni umetniške resnice. Ko brska «Po sledovih boja»
(PV 1955), po ostankih dveh vojn, se ves pogrezne v zgodovinski trenutek. Težak dolg občuti do mrtvih, zdi se mu, da bo zaradi tega dolga do smrti težko živel. In pred njim stoji prihodnost kot ogromen črn vprašaj. Hodi po hribih od Soče do Save in v njem se nabira, kakor za jezom, reka «Ukana»: Borba Gradnikove brigade (PV 1958), Upor pod Triglavom (PV 1959). Še na lovskih potih ga spremlja misel na Prešernovo brigado. In ob tej misli se mu bliža razodetje gora v njihovi prabdtnosti, gora, ki «ga priklepajo tako, da v njih najde svoje hrepenenje, dejanje in sanje».
Ni čudno, če je posegel tudi v planinsko polemiko, Id je pred petnajstimi leti razburkala našo javnost. V članku «Z zamujenim vlakom na rob» (PV 1959) se je z globokim prepričanjem zavzel za duhovne vrednote alpinizma, za vse, kar modernemu človeku goré lahko dajo. Ni mu samo za slasti in srečo posameznika, zanima ga tudi družbeni pomen planinstva in alpinizma, sreča, ki človeka obhaja pri dejanju, v akciji, v uspehu, ki ga doseže: Goro je treba prigarati, če hočeš doživeti srečo vrha.
Skratka: Svetina pozna svet, ki ga v «Steni» popisuje, pozna ljudi, ki so mu zapisani. V junaku romana oblikuje osebnega prijatelja in simbol, ki temelji na njegovem plezalskem opusu, v njegovi izjemni osebnosti in na pomenu, ki ga ima za našo narodno eksistenco vse, kar je v zvezi z idejno, politično, kulturno in gospodarsko zgodovino slovenskega alpinizma.
O tem naj spregovorimo nekoliko obširneje, da pospremimo ta slovenski planinski roman na njegovi poti med bralce.
Idejna vsebina planinstva
Avtorja Toneta Svetino je že od mladih dni močno mikala vsebina idejnega sveta, ki je kakor koli zraščen s planinstvom in posebej s plezalstvom. Ideologijo, njegov svetovni nazor, filozofijo, povezujočo miselnost tistih, ki se izročajo slastem' planinskih doživetij, je že marsikateri skušal zajeti v formulo, veljavno za vse ; sleherna generacija v zadnjih 120 letih je («v«»!« v njej svoj posebni izraz, svojo generacijsko značilnost.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Monlecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1 50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18.— letno 180,— din za organizacije in podjetja mesečno 22,— letno 220,— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	11. julija 1974
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» • DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pd oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.L
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja In tiska
ZTT - Trst
PO ODSTOPU MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA IN ŠTIRIH MINISTROV
Gospodarsko in politično stanje terjata
hitro rešitev portugalske vladne krize
Palma Carlos je odstopil, ker mu predsednik republike ni hotel dati večje oblasti ■ Levica skuša minimizirati pomen krize
LIZBONA, 10. — Z odstopom ministrskega predsednika, štirih ministrov in štirih podtajnikov, je komaj rojena portugalska demokracija doživela svojo doslej najhujšo «krizo rasti», odkar je bil pred dvema mesecema strmoglavljen fašistični režim Marcella Gaetana.
Vest o odstopu Adelina Palme Carlosa je vzbudila med portugalskim ljudstvom in tudi v tujini veliko zaskrbljenost, ki se odraža v komentarjih portugalskega in tujega tiska, čeprav so vsi lizbonski politiki skušali minimizirati dogodek in so poudarili, da ne bo imel posledic na proces demokratizacije v državi.
V pogovoru s časnikarji je portugalski premier poudaril, da se je odločil za ostavko, ker mu oblast, ki jo je imel do sedaj, ni dovoljevala, da bi vodil drža/o tako kot terja politično in gospodarsko stanje. Ni pa hotel biti točnejši.
Znano je, da je Palma Carlos zahteval že pred časom od Spinole, naj mu prizna večjo oblast, a državni svet, trenutno najvišje ustavno telo, je njegovo zahtevo zavrnil. Prav zaradi tega je bil položaj za ministrskega predsednika nevzdržen in se je odločil za ostavko, morda tudi v upanju, da bo lahko izsilil od predsednika širše pooblastilo.
General Spinola in vojaška junta nista doslej izdala nobenega sporočila o odstopih premiera in štirih ministrov, vladna kriza pa je vse-
■iiiHiiiiiifiiiiiiiiiniiliiiililluiillMiiiiiiiiiiMnnmiiii
IZJAVA BIVŠEGA AGENTA ŠPANSKE OBVEŠČEVALNE SLUŽBE
ČRNA ROKA ORGANIZIRALA POKOL V FIUMICINO
MILAN, 10. — Tednik «Europeo» bo v svoji prihodnji številki objavil pričevanje bivšega agenta španske obveščevalne službe Luisa Gonzalesa Mate o povezavi med mednarodno teroristično mrežo in «črno mrežo» v Italiji.
Po pričevanju bivšega agenta kaže, da je v organizacijo pokola na mednarodnem rimskem letališču v Fiumicinu vpletena tudi mednarodna nacistična organizacija Pa-ladin. Gonzales je pokazal uredniku milanskega tednika dokument, s katerim je španska obveščevalna služba obvestila SID, da palestinski teroristi pripravljajo atentat na letališče».
Dokument vsebuje prepis telefonskega pogovora med nekim Kadi-rom (ugotovili so, da moški res obstaja in da je libijski državljan ali vsaj ima libijski potni list) in avstrijskim državljanom, ki vodi v Rimu tvrdko električnega materiala in ki je zaupnik omenjene neonacistične organizacije.
Iz pogovor je razvidno, kaj so imeli teroristi za bregom, SID pa je prezrl opozorilo, kot je prezrl podobno opozorilo, ki ga je dobil od izraelske obveščevalne službe. Pripomniti gre, da je Gonzales Mata jired nedavnim že razkril podoben škandal v zvezi s Calabresijevim umorom, ne da bi kdo demantiral njegove tr| tve.
Bivši španski agent je pokazal uredniku tednika še en dokument, ki dopolnjuje prvega. To je odgovor španske obveščevalne službe italijanski, ki je prosila za informacije o Gianettiniju. Španci ^ so priznali, da je rimski fašistični časnikar že delal zanje od leta 1968 dalje, podčrtali pa so tudi dejstvo, da je novinar v stiku s francosko in nemško obveščevalno službo.
Bolj zanimiv je drugi del dokumenta, v katerem španska obveščevalna služba opozarja, da je bil Gianettini lani večkrat v Španiji in sicer v mestu Alicante, kjer je stopil v stik s tamkajšnjimi zaupniki organizacije Paladin. Iz španskega mesta je Gianettini večkrat klical Rim in sicer neko tvrdko električnega in elektronskega materiala. Gre za isto številko, ki jo je klical pred atentatom v Fiumi-cin* skrivnosti Kadir. španski a-gentje so tudi ugotovili, da je resnični lastnik omenjene tvrdke bivši Čombejev sodelavec, ki nečelu-je razpredeni mreži tihotapcev o-rožja in valute.
Tednik nadalje objavlja tudi izjavo Enza Salciolija, bivšega polkovnika v službi SID, ki je leta 1970 pobegnil iz Italije. Uredništvo milanskega časnika poudarja, da je preverilo vse Salciolijeve izjave in da je prepričano, da ne gre za potegavščino. Moški, ki se je kvalificiral kot bivši polkovnik, je povedal nekatere podrobnosti, ki so bile znane le niemu.
Salcioli. ki tr> da živi v neki državi Južne Evrope, izjavlja najprej, da je bil polkovnik Rocca ubit . Prav tako sta umrla nasilne smrti neki sardinski general in general Ciglieri. Poudarja nato, da je sestavljena desničarska italijanska vlada v izgnanstvu, ki bo imela v kratkem svojo prvo seio. «Kar pa zadeva vrsto poskusov državnega u-dara zadnjih let — zaključuie bivši agent obveščevalne službe — dobro prisluhnite moi!m besedam: pripravili so jih ljudje, ki zasedajo v Italiji visoke položaje».
kakor dokaz, da prihajajo po/topoma na dan kontradikcije in spori v široki vladni koaliciji.
Zanimivo je, da skušajo minimizirati pomen vladne krize predvsem levičarske stranke. Tajnik komunistične stranke Cunha' je poudaril, da je po njegovem mnenju premierò^ odstop le «erizoda». Pribil je, da se proces demokratizacije razvija no maino.
Tudi politična komisija socialistične stranke je po dolgi razpravi sklenila še vnaprej podpirati oborožene sile in njihov program u-stvarjanja in krepitve demokracije na Portugalskem Ljudsko demokratično gibanje, ki ga vodi minister brez listnice prof. Pereira de Mou-ra je mnenja, da sedanja koalicijska vlada najbolj ustreza položaju v državi in lahko v na j več ji meri zadosti zahtevam ljudstva po svobodi in večji socialni pravičnosti.
Bolj kritično je desno krilo vladne koalicije, kateremu pripadajo vsi
GOLOBRADI DON JUAN
V teku 24 mesecev se je neki 16-letni mehiški fant oženil kar petkrat.
Golobradega Don Juana sta obtožili mnogoženstva dve njegovi soprogi, ki sta se po naključju spoznali na ulici. Pogovor je seveda takoj nanesel na moža in mladenki (ena je stara 14 let, druga pa 15) sta zaprepadeni ugotovili da govorita o isti osebi.
Ogorčeni sta prijavili zapeljivca policiji, ki je odkrila, da se mladi Don Juan ni zadovoljil le z dvema zakonskima družicama: odkrili so jih še tri in vse zelo mlade (13, 13 in 14 let). Vročekrvni fant, ki se je zadnjič «obesil» pred tremi meseci (kaže pa, da ima devet življenj kot mačke), je v slabih dveh letih postal že šestkrat oče.
štirje ministri, ki so odstopili skupaj s Palmo Carlosom. Podpredsednik ministrskega sveta Sa Car-neiro je na primer poudaril, da je tudi on naklonjen sedanji koaliciji, pribil pa je. da bi morala vlada imeti večjo oblast, ker je nujno sprejeti nekatere osnovne politične sklepe, ne da bi čakali na volitve za ustavodajno skupščino, ki bodo šele čez leto dni.
V sedanji portugalski politični u-reditvi, ko ministrskega predsednika in ministra imenuje predsednik države, odstop premiera še ne pomeni, da mora odstopiti vsa vlada. Državni poglavar se v bistvu omeji le na imenovanje tistih, ki so odstopili.
Med najbolj verjetnimi nasledniki Palme Carlosa je nevrolog Miller Guerra, ki je sicer «centrisi», a ki zagovarja veliko bolj napredno po litiko za vprašanje kolonij kot pa Palma Carlos in drugi centristi v vladi. Guerra ni sprejel ministrske obveznosti ob sestavi nrve vlade zaradi nesoglasij s premierom o politiki do kolonij. Po njegovem mnenju gre to vprašanje rešiti takoj s priznanjem neodvisnosti vsem trem «prekomorskim pokrajinam».
Kandidat za ministrskega predsednika je tudi socialist Henrique De Barros, ki pa je v pogovoru s časnikarji drezavo poudaril, da ne bi nikoli sprejel predsedstva vlade.
Ministrski predsednik in ostali člani vlade, ki so odstopili, pripadajo desnemu krilu vladne koalici-
je. Iz tega in iz dejstva, da jim je vojaška junta odrekla večjo oblast, bi lahko sklepali, da so med vojaki prevladali levičarji. To pa še ne pomeni, da bo prišlo do odločnega preokreta na levo, ker sta v tem trenutku enako možni dve rešitvi krize: da mesto tistih, ki so odstopili, prevzamejo ljudje, ki bodo vodili državo po smernicah, ki jih je začrtala vojska, ali da se Palma Carlos in njegovi vrnejo okrepljeni v vlado.
Ne gre pozabiti tudi, da so levičarske sile v zadnjih časih večkrat izrazile zaskrbljenost, ker so stopili v ospredje desničarski častniki, tako da ni izvita iz trte domneva, da skuša vojaška junta obdržati oblast trdno v svojih rokah.
Kakršnakoli sila bo prevladala, pa je tudi zelo verjetno, da se vladna kriza ne bo dol »o vlekla: politično in gosnodarsko stanje države je kritično in «pomanjkanje oblasti» na katerikoli ravni bi imelo lahko zelo hude posledice.
BEOGRAD, 10. — Predsednik ZIS Džemal Bijedič je v imenu jugoslovanske vlade brzojavno izrazil sožalje predsedniku japonske vlade Tanaki ob težki nesreči, ki jo je v zahodnem in osrednjem področju Japonske povročil tajfun.
étÈÈÈ*
Ir- *

Svetovno nogometno prvenstvo je končano. Po razburljivem turnirju, v katerem so njihovi ljubljenci osvojili prvo mesto, si nemški turisti lahko končno privoščijo oddih na Jadranu. Na mejnem prehodu pri Šentilju se v teh dneh vije dolga kača nemških in avstrijskih avtomobilov, nabito polnih turistov, ki se odpravljajo na počitnice
niiiiifiMiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiilitiiiiimitiiifiiiiiiMiiiiiimmiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitii
V LOMBARDIJI, FURLANIJI ■ JULIJSKI KRAJINI IN KAMPMIJI
USPELE DEŽELNE STAVKE PROTI VLADNIM UKREPOM
Camiti v Milanu kritiziral mlačnost sindikalne akcije
RIM, 10. — V okviru deželnih stavk, ki jih je oklicalo tajništvo sindikalne federacije CGLL, CISL in UIL, da bi podprlo gospodarske in družbene zahteve delavcev, ki so jih sindikalne organizacije predložile vladi, je bila danes štiriurna splošna stavka delavcev vseh strok (razen železničarjev, pomorskih delavcev in uslužbencev letalskih družb) Lombardije, Furlanije - Julijske krajine in Kampanije. O stavki v Julijski krajini in v Trstu poročamo na tržaški strani. Jutri se bo sindikalna akcija nadaljevala na Sardiniji, v Umbriji, Basilicati, Apuliji in Tridentinski - Gornjem Poa-dižju.
V Lombardiji se je stavka začela ob 9. uri in se je zaključila ob prvem turnusu kosil. Javna prevozna sredstva so bila ustavljena med 10. in 11. uro. Osrednja manifestacija je bila v Milanu, kjer se je šest delavskih sprevodov steklo na Trgu Duomo, kjer so delavci zahtevali oklicanje vsedržavne splošne stavke.
Prisotne delavce je nagovoril v imenu sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL, zvezni tajnik CISL Pierre Camiti, ki je ponovno podčrtal nasprotovanje sindikalnih organizacij do zadnjih vladnih ukrepov. Camiti je tudi kritiziral akcijo sindikalnih organizacij, ki je bila, kot je trdil, vse preveč šibka, še zlasti zato, ker je bila usmerjena k čimprejšnji premostitvi politične krize, medtem ko bi delavski razred moral zahtevati predvsem čim večjo jasnost. Zvezni tajnik CISL je nato poudaril, da je treba dati prednost rešitvi nekaterih perečih vprašanj, kot so vprašanje Juga, zaposlenosti in politike, ki
mora zaščititi družinske izdatke. Treba je dati prednost, je dejal Camiti, zdravstveni reformi, takoj uskladiti dinamiko plač in pokojnin. Organizirati je treba sindikalni boj za poenotenje vrednosti vsake točke draginjske doklade tako za delavce v industriji, kot za kmete, uslužbence trgovskih podjetij itd.
V	nadaljevanju svojega posega je Pierre Camiti poudaril obvezo sindikalnih organizacij za poseg na področju plač delavcev v tovarnah, kar je treba doseči tudi z organizacijo dela.
Potrebna je neprestana sindikalna akcija tako za rešitev posameznih vprašanj, kot za spremembo celotnega položaja v državi. Deželne stavke se morajo končati s splošno sindikalno akcijo naperjeno proti vladni politiki, ki jo je treba spremeniti. Sindikalne organizacije ne smejo nikakor ostati križem rok in čakati do septembra na razplet položaja.
Štiriurne stavke so se v Kampa-niji udeležile vse delavske stroke. V Neaplju je bila sindikalna manifestacija, ki se je je udeležilo več tisoč delavcev, ki so organizirali dva sprevoda. Na čelu so bili delavci tovarne «Alfasud».
V	dokumentu, ki ga je objavila deželna federacija CGIL, CISL in UIL je rečeno, da delavci zavračajo smernice in ukrepe, ki jih je sprejela vlada. Krizo je treba premostiti z uresničitvijo ciljev, ki jih je nakazala zahtevna platforma sindikalnih organizacij, ki temelji na gospodarskem in družbenem napredku, na reformi struktur, na mora-lizaciji političnega življenja.
Enotno tajništvo tiskarskih delavcev CGIL, CISL in UIL je objavilo
Pomen seminarjev slovenskega jezika
LJUBLJANA, 10. — Članica izvršnega sveta slovenske skupščine, republiška sekretarka za prosveto in kulturo Ela Ulrih - Atena je v vili Podrožnik priredila sprejem za organizatorje letošnjega jubilejnega in vseh dosedanjih seminarjev slovenskega jezika, literature in kulture. Sprejema so se udeležili univerzitetni profesorji oddelka za slovanske jezike in književnosti na filozofski fakulteti, ki je vsakoletni organizator seminarja, rektor univerze v Ljubljane prof. dr. Janez Milčinski, predstojnik Inštituta za slovenski jezik pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti dr. Bratko Kreft, predsednik društva slovenskih pisateljev Miško Kranjec in drugi.
V krajšem nagovoru je Ela Ulrih poudarila pomen seminarja za oblikovanje in poznavanje slovenske kulture v svetu ter za zbliževanje in krepitev prijateljstva med narodi. Obenem se je vsem organizatorjem tudi zahvalila za dosedanje uspešno delo ter jim zaželela še dosti uspe ha v prihodnje.
Predsednik organizacijskega od bora letošnjega jubilejnega seminarja dr. Tine Logar je nato na kratko orisal dosedanji uspešni raz voj seminarjev ter dejal, da se je zanj zelo povečalo zanimanje po svetu, posebej pa je seminar pomemben za zamejske Slovence, ka terim pomeni neke vrste univerzo,
saj se pridejo sem učit ali si osve žit znanje materinega jezika.
KNJIGA JE IZŠLA V CELOVCU
Slovenci na Koroškem
CELOVEC, 10. — V tem mestu je izšla za koroške Slovence zelo pomembna knjiga z naslovom «Slovenci na Koroškem». Izdala sta jo narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij, uredil pa dr. Avguštin Malle. Smoter dela, ki zajema zgodovino Slovencev na Koroškem v zadnjih 100 letih na podlagi zemljevidov, ki nazorno kažejo kje živijo Slovenci na Koroškem, je predstaviti sodobne probleme naših rojakov onstran Karavank.
Knjiga obravnava ljudska štetja, krajevne napise šolsko vprašanje in gospodarsko socialne razmere, v katerih živijo koroški Slovenci S tem 0|X)zarja na težke razmere in na krivice, ki se jim godijo.
Koroški Slovenci bodo razposlali kniigo političnim institucijam in šolam razdelili jo bodo na mednarodnih kongresih, dali jo bodo članom kontaktnega komiteja na Du-naiu Pisci menijo, da bo imela knjiga v avstrijski javnosti velik odmev in bo prikazala kako neobjektivna so stališča do manjšinskih vprašanj, ki so jih v zadnjem času predstavljali avstrijski pred-
stavniki, tako v odboru združenih narodov za rasno diskriminacijo, kot na pravkar končanem seminarju v Ohridu.
komunike v katerem med drugim, odločno zavrača zadnje vladne u-krepe, ker otežkočajo življenjske pogoje delavcev in ker ne sodijo v organsko politiko reform ter ne rešujejo hudih vprašanj okrepitve državnega gospodarstva. Obenem zaostrujejo vladni ukrepi neravnovesje med Jugom in Severom ter ogrožajo reven zaposlenosti.
Tajništvo sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL je sklenilo odložiti sejo vodstvo na torek, 16. in sredo, 17. julija.
Decembra v Beogradu kongres zveze sindikatov
BEOGRAD, 10. — Na 7. kongresu zveze sindikatov Jugoslavije, ki bo od 17. do 20. decembra v Beogradu, bo štirimilijonsko članstvo sindikatov zastopalo 1300 delegatov iz Jugoslavije in 400 delegatov delavcev začasno zaposlenih v tujini. Po sklepu sveta zveze sindikatov mora biti najmanj 55 odst. delegatov iz neposredne proizvodnje.
GALCI OSVOJILI EVROPO
Bralci znanega in zelo «o-brajtanega» francoskega časopisa «Le Monde» so kar obstali, ko so včeraj odprli list: na eni notranjih strani je bil objavljen strip o Asterixu, ponosnemu in brkatemu galskemu bojevniku, ki s pomočjo čudodelne pijače, omlati bataljon Rimljanov na dan.
Če je Cezar zasedel in ukrotil Galijo (razen ene vasice, kot pripominjata avtorja stripa Go-scinny in Uderzo) v osmih letih, je mali galski bojevnik zdaleč prekosil velikega vojskovodjo in tekmeca: v borih dveh letih je osvojil vso Evropo, močna oporišča pa ima tudi na Japonskem. Slednjič se mu je vdal tudi «Le Monde».
Predsedstvo konference o niaujšiuuh
Mednarodna konferenca o manjšinah v Trstu
(Nadaljevanje s 1. strani)
navijanju napak iz preteklosti: v tej zvezi je dr. Zanetti izrekel prepričanje, da je danes možna drugačna oblika manjšinskega boja, saj lahko manjšine ter z njimi tiste politične in družbene komponente, ki nočejo zapasti napakam preteklosti, prav na deželnem nivoju najbolje uresničijo svoje težnje ter zadovoljijo svoje interese.
Vsekakor pa je govornik priznal tudi važnost tradicionalnih sredstev za zaščito človeka in manjšin, kot so mednarodne pogodbe in konvencije, pa tudi norme modemih ustav ali dr. žavnih zakonodaj, ki zadevajo to problematiko. Potem ko je poudaril, da se morajo predvsem tisti, ki so odgovorni za upravljanje družbe, in sicer politične in sindikalne sile, o-predeliti do problema etničnega in nacionalnega diskriminiranja, je <St\ Zanetti ugotovil, da žal ti problemi še nimajo globalne rešitve. To dejstvo pa mora biti v spodbudo za bolj odločno delovanje v tej smeri. «Na noben način pa nočemo ostati indiferentni in križem rok», je dejal predsednik tržaške pokrajine.
Dr. Zanetti je nato nadaljeval: «Gotovo pa je to: jasno odklanjamo tragično preteklost teh krajev, in ta odklonitev je bistvena postavka za demokratične politične sile, ki so organizirale konferenco. In če na eni strani lahko trdimo, da smo kot Italijani in obmejni prebivalci napredovali na poti boljšega razumevanja in izboljševanja odnosov med etničnimi skupinami, pa tudi na poti stalnega utrjevanja naše odprte meje. je na drugi strani res, da mora politična volja, in ne samo dobra volja, vtisniti naravnemu poteku dogodkov tiste smeri, ki jih je treba odgovorno uresničevati.» «Vemo nam. reč — je še dejal govornik — da se bomo tudi sami čutili svobodnejši, če bo imela večjo svobodo manjšinska komponenta, ki živi sku-paj z nami že stoletja. Globoko hočemo biti prepričani in se zavedati lojalnosti te manjšine, verjamemo v medsebojno bogatitev ter v funkcijo mostu, ki jo manjšina lahko opravlja med različnimi ljudstvi in državami.»
V zaključku svojega posega je predsednik tržaške pokrajine uokviril problem manjšin v splošno evropsko situacijo in dejal, da je manjšinski problem v Evropi istočasno problem varnosti in mednarodnega sodelovanja. V trenutku, ko se pripravlja, da v Ženevi uzakoni stalne meje med državami, se mora Evropa odreči vsem ostankom preteklosti in se konkretno zavzeti za varnost manjšin, ' da ' ne bodo več vir sporov in ločitev, ampak za utrjevanje miru, je dejal dr. Zanetti.
Prot. Francesco Capotorti, redni profesor za mednarodne organizacije na neapeljski univerzi in referent y podkomisiji OZN za manjšine, je v svojem poročilu o vprašanju manjšin v mednarodnem pravu proučil načine zaščite manjšin in ugotovil, da obstajata v tej zvezi dve obliki zaščite: prva izhaja iz mednarodnih sporazumov (povečini bilateralnih), ki nalagajo specifične obveznosti državam, v katerih manjšine živijo: druga oblika pa ima «univerzalni» značaj in se vključuje v sistem človekovih pravic na splošno. Gre v bistvu za sistem, ki ga skušajo Združeni narodi postopno uresničevati, toda vsaj doslej brez velikih rezultatov, kot je priznal sam govornik. Profesor Capotorti je tudi opravil izčrpno primerjavo med obliko zaščite manjšin, za kakršno se je zavzemalo Društvo narodov, in ono, ki jo danes zagovarja OZN. V tej zvezi je tudi omenil, da je bila že leta Ì946 ustanovljena, v okviru OZN, posebna 18-članska podkomisija z nalogo, da se ukvarja z vprašanji boja proti diskriminaciji in zaščite manjšin. Funkcija podkomisije je, da prouči vprašanja s tega področja in da daje priporočila komisiji za človekove pravice. Kot je povedal prof. Capotorti. ki je sam član podkomisije, se je ta organ v prvih osmih letih obstoja — do leta 1954 — ukvarjal s proučevanjem manjšinskih vprašanj, nato pa se je omejeval samo na probleme boja proti diskriminacijam. Šele v novejšem času — po letu 1971 — je bila ponovno posvečena pozornost problemom manjšin in je bilo sklenjeno, da se opravi poglobljena študija o tem vprašanju. Pri tem pa še ni bil rešen osnovni problem definiranja pojma manjšine.
Govornik je nato prešel k analiziranju obveznosti, ki jih ima Italija na osnovi mednarodnih sporazumov do nemške manjšine v Gornjem Poadižju in do slovenske v Furlaniji - Julijski krajini. Glede slednjih je omenil londonski memorandum, za katerega pa je takoj ugotovil, da ne velja za celotno slovensko skupnost v Italiji, ampak samo za tisti njen del. ki živi na Tržaškem. Prof. Capotorti je naštel določbe posebnega statuta: gre za daločbe proti diskriminiranju prinadnikov manjšine oz. za njihovo enakopravnost, po drugi strani pa za «posebne zaščitne ukrepe» za ohranitev «etničnega značaja in svobodnega kulturnega razvoja». Gre torej za tradicionalni sistem manjšinske zaščite, ki ga pa izpolnjujejo nekatere določbe, kot n. pr. prepoved hujskanja k narodni mržnji, ki so namenjene posameznikom in uoravnim oblastem. Druga taka določba zadeva manjšinske šole, katerih program «ne sme vplivati na nacionalni značaj učencev». Druga značilnost je ustanovitev posebne mešane italijansko - jugoslovanske komisije, ki naj «nudi svoi prisoevek in daie mnenia» »lede vorašani manjšinske zaščite. Komisija je tudi pristojna, da pro-
uči prizive in vprašanja članov o beh manjšin (slovenske v Italiji in italijanske v Jugoslaviji), vendar pa posebni statut ne predvideva procedure za vlaganje takih prizivov ali vprašanj.
V	zaključku svojega poročila je prof. Capotorti še ugotovil, da je položaj Italije glede mednarodnih obvez o zaščiti manjšin poseben in praktično edini v Evropi. Njegova posebnost je v tem, da Italije ne obvezuje samo mirovna pogodba iz leta 1947, ampak tudi dvostranska sporazuma z Avstrijo in Jugoslavijo. Posledica te posebnosti je, da ima italijanska politika do avstrijske in slovenske etnične skupnosti direkten odsev na meddržavne odnose z Avstrijo in Jugoslavijo, in da je po drugi strani potrebno, za ohranitev dobrih odnosov z omenjenima državama, lojalno spoštovanje sprejetih obveznosti.
Za izvajanje jugoslovanskega predstavnika doktorja znanosti Koča Jončiča je vladalo veliko zanimanje, saj je njegov poseg bil že opažen na pripravljalni konferenci lanskega decembra, poleg tega pa je Koča Jončič imel uvodni referat na seminarju OZN v Ohridu. Jončič je izhajal iz sedanjega stanja v Evropi, kjer skoraj ni države s povsem kompaktno nacionalno sestavo prebivalstva in ugotovil, da je sedaj dominanten pozitiven odnos do manjšin, čeprav tudi žal obstajajo stvarni primeri, kako se to vprašanje zapostavlja in kako se noče pristopiti k njegovi rešitvi.
Razlogi za pozitivnejši odnos so številni. Med njimi je Jončič navedel borbo demokratičnih sil Evrope proti nacizmu in fašizmu ter dejal, da se je tudi Evropa nekaj naučila na primerih negativnih izkušenj slabega ravnanja z nacionalnimi manjšinami, ki so postale žrtve nepravilnega odnosa držav, v katerih so živele ter so se zaradi tega prikrito ali odkrito uprle takemu stanju.
Pomemben pozitiven prispevek za reševanje nacionalnega vprašanja pomenijo izkušnje oktobrske revolucije in še zlasti deklaracija o pravicah narodov Rusije, ki je bila napravljena na osnovi Leninovih stališč glede narodnostnega vprašanja.
Po drugi svetovni vojni pa je važna tudi vedno širša aktivnost raznih držav v okviru OZN, da se u-gotovi in da se dosledno izvede načelo o pravicah človeka kot pripadnika skupnosti in državljana posamezne države. Meje med državami se brišejo, kar ustvarja zavest o povezanosti vseh ljudi, v konkretnem primeru pa igrajo tudi pozitivno vlogo dvostranski regionalni in drugi sporazumi, ki se nanašajo tudi na zaščito manjšin.
Jončič je v svojem poročilu nato obravnaval različne oblike urejanja stanja in zaščite manjšin in je v tej zvezi ugotovil, da je zelo važ-njo, kakšen je resnični odnos političnih činiteljev in še zlasti odnos večine do manjšine, kar je tudi predpogoj za pravno ureditev manjšinskega stanja. V tej zvezi poročilo obravnava različne oblike in različne sisteme pravne zaščite manjšin.
Posebno poglavje pa zelo podrobno in načelno obravnava osnovno vprašanje, kdo je subjekt prava in predvsem, če je to samo posameznik, ali če je manjšina kot skupnost. Seveda se Jončič zavzema za zaščito celotne skupnosti ter pri tem poudarja, da mora biti subjekt družbenih odnosov. Obstoječi pravni sistemi se stalno spreminjajo in bogate, tako da na primer celo enostavna pravica do uporabe lastnega jezika v moderni družbi pomeni pravico do lastnih sredstev množičnega obveščanja (radio, TV itd.) in pravico do uporabe lastnega jezika v samoupravnih telesih, ki obstajajo na različnih ravneh in v različnih oblikah v skoro vseh sodoonih družbah.
V	zadnjem delu svojega poročila pa dr. Jončič podčrtuje tudi potrebo mednarodne zaščite manjšin, ki izhaja predvsem iz dejstva, da so interesi narodov in držav ter manjšin, ki v teh državah žive, edinstveni ter da je splošna funkcija nacionalnih manjšin prispevati k medsebojnemu spoznavanju, izmenjavi in bogatitvi ter s tem tudi k zbliževanju narodov in držav.
Otvoritveni del zasedanja se je zaključil s kratkimi orisi treh u-vodnih poročil o jeziku, kulturi, šolstvu in sredstvih javnega obveščanja, o čemer je govoril Tullio De Mauro; o družbeno gospodarskih vprašanjih, kar je obravnaval dr. Vladimir Klemenčič in o ustavno pravnih vprašanjih, o katerih je govoril Sergio Bartole. Konferenca bo danes pričela z delom ob 9. uri zjutraj.
Tullio De Mauro
(Nadaljevanje s 4. strani)
vsak jezik, predstavlja svojstven način medsebojnega občevanja. Družba, ki želi ohraniti razredno porazdelitev, bo zato uvajala in utrjevala monolingvizem. Ta ji o-n>ogoča nadzorstvo nad vzgajanjem državljanov, zlasti mladih, hkrati s tem pa ji daje na razpolago ključ, s katerim uravnava ši rino prehoda, čez katerega prehajajo množice, ki naj bi obnavljale družbo.
V Italiji se često govori in piše o demokratičnih ciljih šolstva in lingvističnega izobraževanja. Toda kaj pravzaprav pomeni demokratični cilj? Izhodišče za vsako razpravo o tem vprašanju je treba iskati v republiški ustavi. Ta se vsaj v treh členih ukvarja z vprašanjem jezika. Člen 3 na primer določa, da «so si vsi državljani e-
nakovredni, ne glede na razlike... jezika». Člen 6 pa dodaja, da «republika ščiti s posebnimi zakoni jezikovne manjšine». In končno člen 21, po katerem ima «vsakdo pravico, da svobodno izpoveduje svoje misli in prepričanje z besedo, pisanjem ali katerimkoli drugim občilom».
Iz primerjave in uskladitve omenjenih ustavnih norm sledi, da republika Italija ne sme privilegirati nobenega jezika na rovaš drugih jezikov. Tako tudi ne sme privilegirati italijanščine na račun manjšinskih jezikov. Republika Italija je dolžna odstranjevati vse zapreke, ki onemogočajo državljanom enakopravno sodelovanje v političnem in družbenem življenju države. V teoriji bi se omenjene zapreke lahko odstranjevale tudi tako, da bi enostavno forsirali uporabo enotnega jezika. Toda to je izrecno prepovedano po ustavi in ja torej republika Italija dolžna zajamčiti vsem državljanom možnost uporabe različnih jezikov, saj bi sicer odpadla možnost svobodnega medsebojnega jezikovnega sporazumevanja. Republiška ustava nikjer ne omejuje plurilingvizma. Nasprotno: člen 21 izrecna poudarja pravico do svobodnega izražanja.
Demokratično lingvistično izobraževanje predpostavlja premostitev dveh velikih težav v kulturnem življenju, in sicer primerno okrepitev teoretičnih struktur in kvalitativno izboljšanje učečega kadra. Demokratično lingvistično izobraževanje predpostavlja tudi obstoj resnih šolskih struktur, ustreznih raziskovalnih središč in podobnih ustanov, k' jih danes v Italiji občutno primanjkuje. K uresničitvi takih struktui mora po vsem tem težiti vse demokratično gibanje v državi.
Demokratična vzgoja nujno vodi k spoštovanju jezikovnih raznolikosti in različnih lingvističnih izrazoslovij. Monolingvistična vzgoja odvzema nasprotno šoli ogromne možnosti didaktičnega delovanja, saj uči le, kako je treba izpovedati določen pojem. Demokratična šola pa bo morala učiti, kako je mogoče izpovedati posamezne pojme. Pojem se lahko izpoveduje z risbo, s petjem .deklamacijo, mimiko: v angleščini, turščini, piemontskem ali sicilskem narečju:	enostavno	ali
s skrotovičenim stavkom, z antičnimi izrazi ali neologizmi, z vzvišenimi ali plebejskimi izrazi, v strokovnem žargonu, kakor govori politični vodja ali policist, kronist ali podeželski župnik. Včasih ga lahko izpovemo tudi molče.
Vsakršno sklepanje o jeziku kot izraznem sredstvu nas nujno privede do sklepanja o šoli. V ta okvir pa spada tudi sklepanje o vprašanjih etnično-lingvističnih manjšin.
Lenin uči, da enostavna obramba etnično-lingvističnih izročil utegne zavesti na pot nacionalizma. Ta nevarnost pa odpade, če se boj za lingvistične in civilne pravice manjšin vključi in istoveti z bojem za demokratizacijo šolskih struktur in za dosego cilja, da bo postala šola sedež stalne kulturne revolucije, odprt za vse skupine, kar je nujna predpostavka za prehod v brezrazredno družbo.
Taka šola je najučinkovitejše sredstvo za ohranitev in razvoj manjšinskih kultur in jezikov. Hkrati je taka šola sito, ki zadržuje razne reakcionarne pojave, ki bi se morebitno prikradli v prizadevanja za dosego manjšinskih pravic.
Kdor se odloči za nastop na tem bojišču, bo najbrž izgubil nekaj dvomljivih prijateljev. Toda če se njegov boj za dosego etnično-lingvističnih pravic manjšine prelevi v boj za demokratizacijo šole. ki naj postane plurilingvistična, ta si bo pridobil za sopotnika in soborca celotno mednarodno demokratično gibanje.
Ettore Passerin D’ Entreves
(Nadaljevanje s 4. strani)
kakor tudi splošne norme družbenega prava, ki naj teži k ustvarjanju družbe, sloneče na načelu sodelovanja (participacije).
Prvi korak na tej poti sta samouprava šolskega sistema manjšin in kulturnih ustanov. Toda res je tudi, da ni prostora za sodelovanje v sistemu manjšinske zaščite, ko se državna oblast vztrajno okVoa shem centralizma. To je prim\ I-talije.
FTaces ustvarjanja sistema svoboščin in družbenega sodelovanja odpira namreč vprašanje krajevne samouprave in avtonomije, kajti samo približevanje organov oblasti jedru ozemlja, kjer prihaja do interesnih konfliktov, omogoča tudi njihovo bolj demokratično reševanje.
Na koncu ugotavlja poročevalec, da je prišel do svojih zaključkov na osnovi izkušenj zahodne Evrope in se prepričal, da gredo v smeri teh zaključkov predvsem vzhodnoevropske družbe (vsaka s svojimi specifičnimi značilnostmi) — Jugoslavija. češkoslovaška. Sovjetska zveza. Zaradi narodnostnih vprašanj so se te države usmerile k federalističnemu sistemu državne organizacije, a tudi to ne zadošča. Gre za vprašanje političnega sistema, posebno v primeru Jugoslavije, ki je uskladila svojo federalistično u-reditev z izrazitimi pojavi družbene avtonomije.
Reševanje manjšinskih vprašanj postavlja skratka vprašanje premoš. Čanja centralističnega sistema in interesne homogenosti, kjer naj se družbeno sodelovanje izpopolnjuje z zaščito pred vsakršno diskriminacijo. kar ne izključuje sistema avtonomij in svoboščin.