SteV. 16.__t tluMlanl, g petek,	dne 21. iaBnaija M10.	LetO XXXVIII.
rii^r8«.*-	w	A	m M	VB	m w	H	—i«««—
^B	^H Hi	■HM	^^Bk 1	^^BHH	AflBBBH	Bnostolpna petltvrsta
za četrt » 6-50	^B	^^T^HI	^B ^B	^HBBi	^^^^B	H^P^B	u enkrat......po 15 v
■a en meseo » • 2 20	^B	^B ^B	^B ^B	^B	^^MM	^B ^	WP	■■ dvakrat...... 13 .
u Rem6l|o oeloletno »29-— ^^^	^B	^B !■	^B ^B	^^^BH	BB	iM	u	.....> 10 .
aa ostalo Inozemstvo >	^B ^B	^B mm	^HHB	■■■	B	ko
sa V upravništvo: ^	■	■ ■	jf	WM	H^M	m	■
Sa oelo leto oapre] . K 82-40	(H m	^B ^B	^BnB	^B	BI 1H	^B	HO	80 vinarjev. Pri večkratnem
sa gol lota U-20 * Jj^B	i^B mL	BB ^B	^HV	^B ?	^B ■■	^B	j^B	ob]avl|enjn primeren
J te«,' L B^V	MLjflf	H	JjjL-tfJ	H H	SL ^fi	BK	f=?= izhaja: =•—
met«, -"posamein^tter.ib"*	^B^^^	BB	ffi|jffhj|	J3B	/££<£%	^^Hv	vsak dan,	nedelje
^^^^	^^^^ ^^^^	^^	^^^^^	^^	praznike, ob 5. url popoldne.
nr Orednlštvo |e * Kopitarjevih alioab itov l/Ol Rokopisi so ne vračalo; nelranklrana pisma M M sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 14. aa		Političen list za slovenski narot	1.	Opravništvo |e v Kopttar/evlb nllcab štev. 6. -mm ■» »prejema naročnino, Inserate In reklamacija, so ■...... Opravnlškeoa telelona štev. 188. . i
Današnja številka obsega 4 strani. "•C
Za kmetijstvo in živino-reistvo.
Poslanec J. Ravnikar se je v XIX. seji deželnega zbora dne 14. t. m. zavzel toplo za kmetijsko šolo na No-trajnskem. Pri dotični točki je rekel med drugim:
O potrebi ustanovitve kmetijskih šol na Notranjskem in na Gorenjskem govoriti bi bilo čisto odveč, kajti v tem oziru — upam — smo edini vsi; taki učni zavodi so eminentne važnosti za povzdigo kmetijstva. Predno pa deželni zbor sklene kaj konkretnega, zadovoljujem se z nasvetom, oziroma sklepom upravnega odseka, namreč da se za zdaj ustanove za Gorenjsko in Notranjsko posebni zimski tečaji. S tem pa ni rečeno, da bi se stvar zavlekla ad calendas graecas«, temveč žo-lim, da se to vprašanje reši kaj kmalu v smislu mojega samostalnega predloga.
Glede ustanovitve živinozdravni-škega mesta v Trnovem za ilirsko-bi-striški okraj, je povdarjal isti poslanec dobesedno:
Oglasil sem se k besedi iz razloga, ker je na dnevnem redu moj samosta-len predlog. Pridružujem sc v prvi vrsti sklepu upravnega odseka in se strinjam s poročevalcem. Želim samo, da se to zadevo ne zavleče, ampak čimpre-je tem bolje izvede v smislu mojega samostalnega predloga.
Nadaljujoč svoj govor pravi poslanec Ravnikar: Danes se je govorilo že mnogo, kako povzdigniti živinorejo na Kranjskem. Pozabilo pa se je pri vsem tem nekaj silno važnega, in sicer ži-vinozdravniško vprašanje v naši deželi. S tem, da dobi ilirsko-bistriški sodni okraj svojega lastnega živino-zdravnika, je ustreženo le željam in potrebam prebivalstva tega okraja. Ostane pa še veliko okrajev na Kranjskem, ki so brez živinozdravnikov in kjer so ti prav tako potrebni kakor pri nas.
Opozarjam pri tem, da se je n. pr. na Nižjeavstrijskem gledalo posebno na to, da so ustanovili za vsak sodni okraj, pa tudi še posebej za večja mesta in trge posebne živinozdravnike, kar je povzdignilo umno živinorejo. Z ozirom na to dejstvo priporočam, da naš deželni odbor predloži v kratkem
LISTEK.
h dnevnika malega preteža.
Ameriška humoreska.
(Dalje.)
10. Nepovabljeni gostje.
Papa me je na prošnjo meščanov mislil poslati v zavod, a mati mu je ubranila rekoč: »Zakaj bi ga pošiljali v šolo, ko bo prišel tako precej nazaj!« Lepi mladi gospod, ki si jc zlomil zadnjič nogo, že zopet hodi in jaz se močno jezim, da je tako naglo ozdravel, kajti nič več ne bom pokušal dobrih jedi, ki so mu jih sestre vedno pošiljale. Sline se mi zbirajo v ustih, če na to pomislim. Častiti gospod Slokum se zopet lahko pod nosom obriše, kajti Beti mi je pripovedovala včeraj zvečer, rla je Elza zaverovana čez ušesa v gospoda iz sosednjega mesta, in Beti se na to razume, ker ve iz svoje izkušnje. Njen prijatelj ima rdeče lase in je približno <ak, kakor buča ponoči, če ji izrežeš Usta in oči ter postaviš vanjo gorečo svečo. Kolikokrat sem jaz Beti na *a način prestrašil, pa po mojem mnenju bi se take glave ne smela ustrašiti, ker ie popolnoma podobna glavi njenega Častilca.
Gospod Jener, katerega noga jc že
poseben zakonski načrt o živinozdrav-niškem vprašanju na Kranjskem tako, da dobi sleherni sodni okraj svojega lastnega živinozdravnika. Ne stavim za zdaj nobene resolucije, izražam pa le željo, da ta moj nasvet deželni odbor resno uvažuje.
Goriški deželni zbor.
Po prečitanju došlih vlog so bili pri včerajšnji (deveti) seji naznanjeni sledeči predlogi: poslanec Antonelli glede zgradbe artesijskega vodnjaka v Ajellu. Poslanec Bombig glede zgradbe novega poslopja za poštne in telc-grafične urade v Gorici. Poslanec Fon glede zgradbe mosta čez »Suhi Potok«. Poslanec Marinič glede koncesije za prodajo lastnega vinskega pridelka.
Nato se je prešlo k dnevnemu redu.
Predlog o tolmačenju § 16 deželnega volivnega reda jc bil po precej dolgi.debati odstopljen verifikacijske-mu odseku. Predlagatelj poslanec dr. Faidutti je hotel namreč, naj se ta predlog izroči juridičnemu oclseku, nakar je dr. Pettarin stavil protipredlog in sicer, naj se ta predlog izroči verifi-kacijskemu odseku, kateri protipredlog je bil tudi vsprejet.
Vsprejet je bil nujnim potom predlog poslanca dr. Meizlika, s katerim se poživlja vlada, da naj se intenzivno poprime vprašanja glede zgradbe mosta čez Sočo med občinama Vilesse in Cas-seglislfio.
Predlog glede uravnave hudournika Draganjšček se je odstopil tehničnemu odseku.
Vsprejel sc jc poziv na finančno ravnateljstvo, s katerim se zahteva hitrejše uradovanje pri ugotavljanju škod po uimah in odpisovanju zemljiškega davka.
V vseh treh čitanjih sc je sprejela sprememba štatuta deželnega hipotek, kreditnega zavoda in dež. občinsko kreditnega zavoda.
Določilo se je obrestno merilo za obveznice deželnega občinsko - kreditnega zavoda na 4% in obrestno merilo dež. hipotekarnega kreditnega zavoda se je zvišalo od 4 na 43/2%.
Vsprejet je bil zakonski načrt o uporabi določil zakona, ki se tičejo uvajanja prisilnih doklad za plačilo občinskih dolgov.
Odobrilo se je več proračunov od dežele upravljenih zalogov.
Dovolilo se je občini Mavhinje 400
povsem dobra, je prišel včeraj k Elzi na obisk; pravil ji jc, da se mora sicer vrniti domov, da pa kmalu zopet pride. Elza mi je pomignila, da moram iti spat in zato sem rekel: »Lahko noč, gospod Jener!« ter šel kot jagnje lepo mirno iz sobe. Nisem pa hotel iti v posteljo, ampak tiho sem sc splazil v prednjo sobo, kjer sem se vlcgcl na di-van; zaspan sem bil toliko kot sokol, ki z bistrim očesom zasleduje svoj plen in vjel sem ravno Elzine besede: »Ostanite še do petka, gospod Jener. V četrtek napravimo zabavni večer in ker brez vas jaz ne grem nikamor. Za ves svet bi ne hotela, da bi o tem kaj vedel naš Jurček, ker bi nam gotovo vse zmešal in ravno zato vam nisem hotela poprej povedati, dokler ni šel spat. Šli bomo k sodniku Belcu, pa njemu ne bomo poprej nič povedali, da ga prav iz-nenadimo, in po mojih mislih bo to lep večer.«
Jener obljubi, do, ostane in ji jc stiskal roko, kakor bi bila citrona. Gotovo mora biti resnično, kar mi je pravila Beti in najbržc se bodeta poročila. Začetkoma sem hotel metati proti njima papirnate krogljicc, a premislil sem si, ker bi potem Elza vedela, da sem vse slišal; ležal sem čisto mirno.
Nato jo vpraša, čc jc zaročena z gospodom Slokum in odgovorila mu je, da bi ga ne vzela, ako bi bil tudi samo
kron podpore za stroške, ki jih je imela občina pri popravi ceste, ki vodi v Ses-ljan.
1000 K prispevka k stroškom za zgradbo napajališča je odobrila občina Gorjansko.
Za zgradbo vodnjaka pri Lisjakih (Šmarje) se je dovolilo vnovič 2000 K.
Obnovila se je podpora v znesku 1000 K za zgradbo mosta čez Veliki potok.
Po dokončanem dnevnem redu je bila seja zaključena in prihodnja napovedana za torek, 25. t. rn., ob 4. uri popoldne.
UuHlansU oMinski svet.
Ljubljana, 20. jan.
Današnja seja ljubljanskega občinskega sveta je najdaljša, kar smo jih dozdaj imeli. Pričela se je ob 6. uri 30 minut in je trajala s tričetrturnim presledkom do 10. ure 56 minut ponoči. Najvažnejše iz seje je, da je občinski svet zvišal naklade od 25 na 35 odstotkov, in naročil magistratu, naj izdela zakonski načrt, po katerem naj bi se zvišal pasji davek na 20 kron. Sejo vodi župan Hribar.
Železniški shod. — Zastavljalnica. — Odškodnina za posle v prenesenem delokrogu. — Podpora Filharmoničnemu društvu se črta. — Kanal v Radeckega cesti. — Vodmatska razsvetljava.
'Župan naznani, da se udeleži po deželnem glavarju dvornem svetniku pl. Šukljeju na dan 24. t. m. sklicanega železniškega shoda, ki se bo vršil ob 3. uri popoldne v veliki »Unionovi« dvorani. — Mestna zastavljalnica bo smela posojati najnižji znesek 2 kron (zdaj 4 krone), na srečke bo smela dajati 75 odstotkov. Upravnina se določi: 10 h od 20, 20 h od 20 do 50 in 30 h za izposojene zneske nad 50 K. —• Ljubljanski občinski svet se pridruži prošnji krakovske občine, da bi se ji prepustil del tistih preodkazov, ki jih dobi dežela za odpoved doklad na dohodnino. — Filharmonično društvo prosi za višjo podporo, ker je odpovedala podporo Kranjska hranilnica. Na di\ Švig-lov predlog se sklene, da se društvu črta sploh vsaka podpora. — Sklene se, naprava kanala na Radeckega cesti do trga Tabor. Župan: Kanal se ne bo mogel takoj napraviti, ker se preos-nuje še letos trg Tabor. — Turkov predlog o razsvetljavi v Vodmatu in na Radeckega cesti sc odstopi magistratu v nadaljno poslovanje.
on na svetu, ker ne mara biti predi-kantova žena. Vprašal jo je, če bi marala njemu biti družica v življenju? Ne vem, kaj da je nato odgovorila, ker je skoraj šepetala, toda malo je manjkalo, da je ni pojedel, kakor bi bila iz sladkorja, jaz sem pa zaspal.
Vse je bilo temno, ko sem se zbudil in čisto tiho sem se plazil v svojo sobo; ker so pa stopnjice močno škripale pod menoj, je naenkrat planil iz sobe papa in vstrelil s samokresom, ker so oni večer tatovi stikali po rnestu.
Kroglja mi je odtrgala košček desnega ušesa in od strahu sem se pre-kopicnil po stopnicah, radi česar jo papa mislil, da jc lopova ustrelil. Suzi in Elza sta cvilili v svojih sobah, on je pa vzel svetilko in z mamo sta prišla gledat. kdo je; kar naenkrat zavpije mama: »O Bog, naš ljubi mali Jurček je! Oh sinček, sinček!«
Papa je vzdihoval, kakor bi bil sam zadet, mama je pa zapazila kri na mojem obrazu in zavpila: »Mrtev je!«
Bil sem pa samo ranjen in prav po vojaško sem sc zravnal ter rekel: »Nič mi ni«. Mamo je nato prijel krč. Obvezali so mi uho in že sc je svetlilo, ko so me položili v posteljo. Beti mi je prinesla zajutrek, toda niti n ji nisem hotel povedati, kaj da sem slišal ponoči o nepričakovani zabavi.
Ko jc mama prišla pogledat, kaki
PRORAČUNSKA RAZPRAVA. Dr. Triller proti kritikom mestnega gO« spodarstva.
V proračunu ni več ravnotežja. Iskati moramo novih virov. V ostrih besedah se biča mestno gospodarstvo. Nasprotniki so razvpili, da smo razcepljeni v dve struji: eno za varčevanje, druga za razsipanje. Vsi smo za varčevanje. Vsi smo štedljivi. Kulturne zahteve se pa morajo izpolni ti. Ljubljana spacla med najnaprednejša mesta. Dobro smo gospodovali. Še v zadnjem hipu sta odjcdla Štefe in Ivregar 200.000 kron. ko se je šlo za prodajo sveta, kjer je stalo nekdanje vojaško preskrbovališče. Omejiti se moramo na minimum. Napoveduje davke na nepremičnino, zapuščino, davek na žganje. Preko strankarske kritike bomo prešli na dnevni red.
Podrobna razprava.
Poročevalec Milohnoja čita posam-ne proračunske postavke. Več pomožnim uradnikom se zvišajo plače.
Boljše gozdno gospodarstvo
priporoča poročevalec Milohnoja. Mestni gozdi se morajo moderno urediti. Zdaj so zanemarjeni.
Zvišanje stanarine v Podturenskl graščini.
Zviša se stanarina strankam v Podturenski graščini za 20 odstotkov, in sicer Franu Brunctu ocl 700 na 794, Bleiweis vit. Trsteniškemu od 900 na 1020, Puteany pl. Beno od 1200 do 1360, Ivanu Vončina od 900 na 1020, Vaclav Hejnicu od 680 na 770 in Jakob Tomcu od 700 na 794 kron.
Mestne košnje.
Soglasno obvelja Likozarjev predlog, naj se oddajo košnje vsako leto potom javne dražbe.
Zvišanje pasjega davka.
Sklene se naročiti magistratu, da izdela zakonski načrt, po katerem se poviša pasji davek od 8 na 20 K. Lenče priporoča zvišanje, češ, da se je število psov zelo povišalo.
Mestne ceste.
Lenče: Vsem je znana velika polemika zaradi slabih cest. Kritika je deloma upravičena, deloma ne. Material imamo slab. Deloma megla, kakor tudi slabo cestno nadzorstvo povzroča naše slabe ceste. Ceste naj bi sc tlakovale. — Župan: O kritiki z ozirom na ceste človek ne ve, ali bi se jezil ali smejal. Vsak pljunek se kritikuje. Težave dela
mi je, je zopet jokala. Prosil sem jo tako dolgo, da mi je slednjič dovolila vstati. Ko sem se oblekel, sem neopa-žen smuknil na ulico, tekel urno k sodniku Belcu ter tam vprašal po gospici Ani; povedal sem ji, da namerava nocoj priti k nji velika družba in da naj se dela kolikor mogoče presenečeno. Smejala se je in rekla, da me hoče ubogati — bila je vesela, ker sem jo opozoril.
Potem sem šel in povabil gospo Tu-kius, ki je navadna postrežnica, potem železniškega čuvaja Viljema Giles, ki ima le eno nogo, nato vdovo Robinzon, ki beli vsako leto našo kuhinjo, nato zopet dve mladi šivilji — sploh na kratko povedano celo množico takih ljudij, kakoršne je povabil na ženitnino oni kralj, o katerem jo pisano v novem testamentu. Vsi povabljenci so bili zelo veseli in obljubili so mi, da nikomur ne črhnejo besede in zvečer gotovo pridejo.
Ljudje, katere sem povabil, prišli so zelo zgodaj. Bili so poprej na mestu kot vsi drugi in sodnik Bele je mislil, da njega pričakujejo, ker je šel zdoma, gospica Ana sc jc pa razjezila tako silno, da je pokrila svoj klobuk in jim pokazala hrbet. Povabljenci so si torej sami postregli s tortami in raznimi drugimi jedili in potem odšli proti naši hiši, kjer so se tudi hoteli zabavati.
naše h'eugodno obnebje. Za tlakovanje naj bi se dalo vsako leto 20, 30 ali 50 tisoč kron. — Dr. Triller priporoča asfaltno tlakovanje. Najelo naj bi se za tlakovanje posojilo, ki bi se vrnilo v 20 ali 30 letih. — Likozar graja slab material pri posipanju. — Turk: Material ni slab, potreben je pa stroj, da se čisti šuta. — Hribar: Tak stroj bi stal 20.000 do 24.000 kron.
Mestna razsvetljava.
Po Franchettijevem predlogu sc bodo ugaševale obločnice pozimi ob 9, poleti ob 10. uri zvečer. — Likozar graja razsvetljavo na Ižanski cesti, Turk v Kravji dolini, dr. Triller ob Cesti na južno železnico. — Lenče graja, kako škrope Cesto na južno železnico. — Turk: Saj ob skladišču naj bi napravila južna železnica razsvetljavo, kjer so napravili nov tir. — Pavšek: Na Martinovi cesti žarnice že kar rdeče gore. Ko se je peljal nemški cesar skozi Ljubljano, sem jaz na prošnjo nekega policijskega uradnika prižgal gostilni žko luč, da ni tako temno izgledalo.
Seja se prekine za tri četrt ure.
Zdravstveni svetnik.
Mestnemu fiziku dr. Otm. Krajcu se podeli naslov zdravstveni svetnik.
Ljudska kopelj.
Sklene se, da bo pozimi otvorjena od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldne in od 3. ure popoldne do 7. ure zvečer.
Podpora ljudski kuhinji se črta.
Redna lOOkronska podpora ljudski kuhinji se črta in se vsota da društvu »Domovina«.
Šolske zadeve.
Dimnik graja, ker so se znižale dotacije za ubožne učence in učenke. Na dr. Novakov predlog se naroča magistratu, naj proučuje vprašanje o odpravi nemške mestne deške šole, ker je padlo število učencev na 132 v petih razredih.
O realki.
Dr. Triller: Na ljubljanski realki so slovenski dijaki neljubi gosti. Na ta-kozvanih slovenskih vzporednicah poučujejo slovenščine nezmožni profesorji. Binder ima v konferenčni sobi »Siidmarkino« podružnico. »Windi-scher Hund«, »windischer Trottel« so psovke, s katerimi psujejo nemški slovenske dijake. Slovenski dijaki morajo biti vsaj ravnopravni, dokler se proti primerni kompenzaciji Idriji ne premesti slovenska idrijska realka v Ljubljano, o čemur se da govoriti. — Sklene se resolucija na deželno vlado za odpravo neznosnih razmer na realki.
Molčeč protest vladi.
Dr. Novak: Ministrstvo prispeva Cesarju Franca Josipa I. mestni višji dekliški šoli, oziroma liceju 6000 kron podpore. Z ozirom na obisk je ljubljanski licej na tretjem, glede na podporo pa na trinajstem mestu. Vladi naj se predloži kot molčeč protest statistika državnih podpor in frekvence licejev po drugih mestih.
Most čez Ljubljanico od Prul na Opekarsko cesto.
Rothel vpraša, kdaj se bo gradil navedeni most. Priporoča navadno železno konstrukcijo. — Zupan: Most se bo gotovo gradil. Če bi se zdaj gradil, bil bi 10 do 15 tisoč kron dražji, kakor če se zgradi, ko bo struga Ljubljanice suha.
Za pleskanje klopi,
ki so postavljene v javnih nasadih, se zviša na Lenčkov predlog postavka od 150 na 300 kron.
Mestno kopališče.
Rothel nastopi za zgradbo ženskega kopališča v Koleziji, za regulacijo ceste v Koleziji, za premestitev Kerna na Pasji brod in za regulacijo Karu-nove ulice. — Hribar: Stroški za žensko kopališče bi znašali 20 do 30 tisoč kron. Kern ne bo večno ostal.
Prestavljena ulična imena.
Dr. Švigelj ostro graja, ker »Laibacher Zeitung« prestavlja slovenska edino veljavna ljubljanska ulična imenovanja v nemščino. Sklene se, naj magistrat odklanja vse vloge, ki ne bodo pravilno imenovale ljubljanskih ulic.
ZVIŠANJE MESTNIH DOKLAD.
Poročevalec Milohnoja predlaga, naj se zvišajo mestne doklade od 25 na 35 odstotkov. Vzor nam je diferencialna doklada, a za letos ne predlagam drugega, kakor zvišanje od 25 na 35 odstotkov. (Klici: Premalo!) Potrebščina znaša 1,252.507 kron, redno pokritje 785.550 kron, primanjkljaj torej 466.957 kron. Končni proračunski prebitek po 35odstotnih dokladah, ki se proračunajo s 473.074 K, znaša 6717 K. Občinski svetnik Lenček: Zaklicalo se je, da je 35odstotna doklada prenizka. Kdo jo bo trpel. Obrtnik in hišni go-
spodar. — Milohnoja se čudi Lenčcku. Vsi bomo trpeli posledice višje doklade. Hišni gospodar jo bo prevalil na najemnike, obrtnik na svojega odjemalca.
Zvišanje doklade na 35 odstotkov se odobri, nakar se na dr. Trillerjev predlog izreče zahvala poročevalcu Mi-lohnoji.
Župan: Občinski svetnik dr. Trii ler mi je vzel besedo iz ust. — Dr. Triller: Je lepše, da pride zahvala iz srede občinskega sveta.
Ob 10. uri 56 minut zaključi žu pan sejo.
Dnevne novice,
+ Železniški shod. Zanimanje po celi deželi, zlasti v tistih krajih, ki se nadejajo, da dobe železniško zvezo, raste od dne do dne za veliko akcijo, ki jo je sprožil deželni glavar pl. Šuk-Ije. In po pravici, kajti ta akcija je po svoji obsežnosti in po skupnosti velikega, vse gospodarske potrebe cele dežele združujočega načrta res najimenitnejši pojav naše železniške politike. Doslej so lokalni oziri večinoma potiskali v stran celotnost projektov. Zclaj pa imamo pred seboj velik načrt, ki bo, če se izvrši, kranjsko deželo v prometnem oziru povzdignil med prve pokrajine. V Šukljetovih projektih je zistem, in v najvitalnejšem interesu kranjske dežele je pravilna izvršitev teh projektov. — Shod, ki sc bo vršil v ponedeljek v Ljubljani, mora imeti mani-festacijski značaj, kakor ga je imel te dni shod v Splitu, ko so prišli iz cele Dalmacije interesenti, da so demonstrirali za takojšnjo zgradbo nove železnice. Taka demonstracija kranjskega prebivalstva mora biti tudi naš shod, da bo vlada videla, kako resnična je potreba novih železniških zvez! Zato pa naj noben kraj, ki se zanima za železnico, ne ostane brez zastopnika na tem shodu! O podrobnostih se seveda na takem shodu ne bo moglo govoriti, tudi modro ne bi bilo, saj vemo, kako nesporazum med raznimi kraji lahko oškoduje take akcije. Za proge, označene v projektu deželnega glavarja, pa mora manifestirati cela Kranjska!
-j- Finančni odsek kranjskega deželnega zbora je včeraj zboroval od 9. dopoldne do pol 1. in od pol 5. do 8. ure zvečer. Poročal je dr. Krek o deželnem zakladu. Na vrsto so prišle neštev.ilne vložene prošnje, ki se večinoma z navodilom, kako jih rešiti, odstopijo deželnemu odboru. Finančni odsek je sklican za danes ob 3. uri popoldne in bo rešil najbrže v tej seji proračun.
+ Kmečko-delavsko izobraževalno društvo v Tomačevem ima v nedeljo, 31. januarja, ob 4. uri popoldne v gostilni pri Kovaču svoj redni občni zbor.
-f Strahove vidijo zopet avstrijski Nemci, in sicer zato, ker je pri dopolnilnih volitvah za državni zbor v Pragi zmagal radikalec. »Tagespošti« se zdi namreč vsled tega, »da tisti zli genij, ki s svojimi črnimi peroti zagrinja javno življenje v Rusiji, meče svoje sence tudi na Avstrijo, posebno pa na Češko«. Potem toži dalje o ruskih vešalih, reakciji in knuti in naposled po lepi avstrijsko-nemški navadi sumniči, da je bil češki radikalec v Pragi izvoljen vsled ruskih rubljev. Nemci so zavoljo tega zelo žalostni, in sicer v prvi vrsti zato, ker je poradikaljenje Čehov jako slabo znamenje za češko - nemška pogajanja. Nemci zdaj celo pišejo, da je mir med Čehi in Nemci najnujnejša reč v državi, hvalijo češki narod zavoljo njegove kulture in jokajo krokodil-ske solze, ker se dva tako mogočna in napredna naroda, kakor sta nemški in češki, ne moreta v blagor ne samo Avstrije, ampak celega človeštva, sporazumeti. Seveda — Nemci bi radi, da dosežejo na Češkem popolno narodno avtonomijo, Čehe pa s par portfelji preslepijo, da se ne bi ozirali na Jugoslovane. Nemcem bo treba zopet dopovedati, da se v Avstriji ne gre samo za narodno avtonomijo na Češkem, marveč v celi državi, v prvi vrsti pa na Koroškem in ŠtajerskemI Prodiranje radikalizma na Češkem dokazuje, da se Nemci ne bodo izlepa mogli izogniti kazni, ki jih čaka za njihovo nepošteno in nasilno politiko. Obračun pride zanje povsod, na Češkem in pri nas.
+ Kako jih zelo skrbi! »Grazer Tagblatt«, glasilo demoraliziranih pastorjev in Losvonromovcev, prinaša iz Istre vest, da slovanski agitatorji (morebiti celo iz Bclgrada?) hodijo po vaseh in ljudstvu oznanjajo, da je papež zopet dovolil slovansko liturgijo, vsled česar da se zopet poje maša v slavetu. Glasilo ncmškonacionalnih ateistov nato pristavlja vprašaj češ, kako bi mogel papež kaj takega dovoliti, in 1 ako je mogoče, da hrvaška duhovščina zopet sveto mašo po hrvaško poje? — Vseskupaj je seveda porojeno iz gnjilc
nemškonacionalne fantazije. Velika predrznost je le, da se nemški bogotaj-ci in protestanti brigajo za stvar, ki jim nič mar ni, ampak je mar le katoliški Cerkvi in njenim vernikom. »Grazer Tagblattu« svetujemo, naj obrača svojo pozornost rajši na škandale od svojih žend ločenih protesianških pastorjev, ki razširjajo po Avstriji svoj »čisti evangelij«, kakor da se vmešava v slovansko liturgično vprašanje!
+ Zavezniki. Nemški listi, ki so pravkar na vse načine trudijo, da spravijo vprašanje zastopstva Jugoslovanov v vladi iz dnevnega reda, z neizmerno slastjo ponatiskuje »Narodov« članek, ki pravi, da solidarnosti Jugoslovanov ni nič treba in med vrsticami namiguje, da je boljše, če Jugoslovani sploh ne dobe ministra kakor pa, da bi postal minister kak neliberalec. V tem zmi-slu Nemci »Narodov« članek tudi komentirajo in iz tega izvajajo, da bi bil vsak neumen, kdor bi se pri preosnovi vlade oziral na Slovence in Hrvate, ki so celo v vitalnih vprašanjih medseboj needini. Tako so se zopet enkrat v važnem trenotku našli v bratskem objemu stari zavezniki — naši liberalci in Vse-nemci. Dober tek!, kaj drugega se nam zazdaj ne zdi vredno pripomniti.
+ O izpremembi vodnega zakona se pravkar posvetuje deželni zbor koroški. Zakon je izdelal Steinwender. Listek dalje.
—	Zadružni tečaj na Grmu. Kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu priredi od 24. do 29. t. m. zadružni tečaj. Kdor se želi tega udeležiti, naj prijavi to takoj ravnateljstvu šole. Revnejšim udeležencem tečaja se povrnejo stroški za pot in prehrano.
—	Shod organisfov se vrši v ponedeljek, 24. t. m., ob 10. uri dopoldne v prostorih »Rokodelskega Doma«, Ko-menskega ulice. Tovariši organisti, pohitite ta dan v Ljubljano ter agitirajte za obilno udeležbo!
—	Iz Preske. Prihodnjo nedeljo ob 3. uri bo imelo »Delavsko društvo v Preski« občni zbor v »Društvenem Domu«.
—	Umrl je v Gorici trgovec Josip Z o r n ik.
—	Vsesokolski zlet se letos vrši najbrže v Zagrebu in ne v Peterburgu, kakor se je prvotno nameravalo, in sicer meseca aprila.
—	Umrl je dne 20. t. m., ob 5. uri zjutraj gosp. Jožef Ž e 1 k o, trgovec pri Sv. Mihelu na Notranjskem. Pogreb bode jutri dne 22. t. m. na pokopališče pri Sv. Mihelu. Bodi mu žemljica lahka! — Umrla je v Trnovem na Notranjskem posestnica gospa Margareta M i h a 1 i č, stara 86 let. Blagi pokojnici naj sveti večna luč!
—	Samoumor vojaka. V Gorici se je ustrelil 22 let stari vojak Ivan Ulsig iz Ilirske Bistrice, ker je bil bolan, a mu pri vojakih nihče ni hotel tega verjeti.
—	Občinske volitve v Pulju. Včeraj so se dovršile volitve v občinski zastop v Pulju po 14 dneh. V šestih letih so se večkrat ponavljale občinske volitve, vendar se ni občinski zastop nikdar konstituiral. Pri sedanjih volitvah je bilo v vseh treh volivnih razredih mestnega okoliša izvoljenih 25 laških liberalcev, v okolici 7 Hrvatov, dalje 10 zastopnikov mornariških uradnikov, 2 zastopnika državnih uradnikov in v 5. kuriji en socialni demokrat. Volitve so se vršile v popolnem redu in je upanje, da se občinski odbor vendarle konstituira.
—	Pod vlak se je vrgel včeraj dopoldne na državnem kolodvoru v Gorici prižigalec Jamšek, star okoli 60 let. Vlak ga je raztrgal in razmesaril. Jamšek je bil v službi plinarne. Zadnje čase je bolehal ter bil v bolnišnici. Vzrok: neozdravljiva bolezen.
VOJSKA NA VZHODU?
Kitajska, Rusija in Japonska so oborožujejo dalje. Vojska med Rusijo in Japonsko zaradi Mandžurije je čez-daljebolj verjetna.
Nekateri listi pišejo, da se Rusija zadnji čas približuje Nemčiji in Avstriji. Rusija si hoče baje zopet zagotoviti nevtralnost trozveze zlasti kar se Balkana tiče, da bo imela svobodne roke na Daljnem Vzhodu.
Koliko je na teh vesteh francoskih listov resnice, ni mogoče kontrolirati.
Ljubljanske novice.
lj šentpetersko prosvetno društvo v Ljubljani vabi k prireditvi, ki jo priredi v nedeljo, dne 23. januarja 1910., ob 6. zvečer v »Rokodelskem Domu«, Komenskega ulica št. 12. — Spored:
I.	Petje: a) I-Iug. Sattner: »Pozimi iz šele«, mešan zbor. b) Anton Foersier: »Dekle in lilija«, ženski zbor. c) Viktor Parma: »čolničku«, mešan zbor. —
II.	Anton Medved: »Vino in voda«, Čet-
verogovor. -- III. Govor, govori gosp. dr. Jož. Dermastia. -••- IV. »Boj za doto«. Veseloigra v štirih dejanjih. Uredil J. Kraljev. — V. Prosta zabava. — Vstopnina: Sedeži: I. prostor 1 K, II. prostor 80 vin., III. prostor 60 vin. Stojišča 30 v. K obilni udeležbi vabi odbor. — Mlado, delavno društvo pač zasluži, da je občinstvo v obilnem številu počasti s svojim obiskom. S svojimi dosedanjimi prireditvami je dokazalo, da se resno prizadeva nuditi občinstvu dobro zabavo. Zato v nedeljo k prireditvi šent-peterskega prosvetnega društva!
lj Deklica zabodla hlapca. V Š te-panji vasi pri Mekincu sta prišla včeraj 20. januarja navzkriž 35-letni hlapec Franc Petrič in 15-letno dekle Frančiška Komatarjeva. V razburjenosti je dekle vrglo nož v hlapca. Nož se je zasadil naravnost v hlapčeve prsi. Hlapca so z rešilnim vozom prepeljali v dež. bolnišnico, kjer je kmalu nato umrl. Dekle je. takoj po dejanju prestrašeno pobegnilo in je doslej še niso dobili. Boje se, da je izvršila samo-umor.
lj Za kapelnika vojaške godbe pri
pešpolku št. 101 na Dunaju je imenovan g. Alfred Jagschitz, učitelj godbe tukajšnjega filharmoničnega društva.
lj Umrl je g. Jožef šusteršič, hišni oskrbnik in prodajalec smodnika. — Umrl je na Brezovici pri Ljubljani užitninski uradnik g. Simon Pogačnik. — Umrla je v Ljubljani gospa Clara S c h m i d t, stara 61 let.
lj Odkritje velike tatvine. Mestni policiji se je posrečilo priti na sled tatvinam, ki so se vršile zadnji čas v večjem obsegu. Meseca julija lanskega leta je izginil iz skladišča na južnem kolodvoru zavitek usnja, vrednega 450 K. Meseca septembra so zopet pogrešili zavitek usnja, vrednega 200 K, pozneje pa zopet zavitek usnja, vrednega 550 K. Tudi veliki kosi sukna, platna in dr. so bili ukradeni. Načelništvo južnega kolodvora je vse te tatvine ovadilo oblasti, ki je takoj uvedla obširne poizvedbe. Kmalu se je po zanesljivih virih izvedelo, da ima čevljar Jožef Vidmar na Slapu pri Vevčah mnogo usnja sumljive provenience. Na podlagi verodostojnih informacij se je izvršila ob asistenci orožništva pri Vidmarju hišna preiskava, pri kateri se je našlo mnogo usnja, ki je izviralo od tatvin na južnem kolodvoru. Dognalo se je, da sta tatvine izvršila dne 28. aprila 1872. v Majlandu pri Zidanem mostu rojeni hlapec Jakob Poglaj, kateri je služil več let pri tvrdki Rajko Lang na Martinovi cesti št. 20, in leta 1891. na Studencu rojeni in v D. Marijo v Polju pristojni posestnikov sin Ivan Flander, ki je tudi služil svoj čas s Poglajeni pri Langu. Oba sta imela večkrat posla v tovornem skladišču na južnem kolodvoru, kamor sta vozila za svojega gospodarja pohištvo. Ko sta končala svoje delo, sta vporabljala potem to priliko za krajo. Poglaj je stal na straži, Flander je pa metal blago na voz. K tatvini je pa Flandra zapeljal Poglaj, češ, saj sva tudi z enim drugim tako delala. Mestni policijski urad je po aretaciji Poglaja, Flandra in Vidmarja dognal, da je Poglaj poleg usnja kradel na južnem kolodvoru tudi sukno in več drugih predmetov. Prišlo se je na sled celo neki tatvini usnja, ki je bilo iz Ranzingerjevega voza ukradeno že pred štirimi leti. Le-to tatvino je izvršil tedanji Poglajev sohlapec, neki Kosec, ki je sedaj, žal, v Ameriki. Kosec je dal usnje spečati nekemu, policiji splošno znanemu Podkrajšeku, po domače »Buti«, ki je pa že umrl. Buta je dobil za usnje 200 K, pravi tat pa le 00 K. Kosec pa je podaril od tega usnja Poglaju, ki je dobro vedel za tatvino in o kateri ni hotel pri poizvedovanju ničesar povedati, 12 kož. Od vseh teh in tudi drugih tatvin pa razen Poglaja in Flandra ni imel dobička samo Vidmar, temveč tudi nekateri Poglajevi sorodniki in prijatelji v Ljubljani in na deželi, zlasti še dva čevljarja blizu Ljubljane. Sorodniku na deželi je Poglaj poslal že pred štirimi leti vse usnje, ki ga mu je bil podaril Kosec in iz katerega je potem ta dal delati deloma obuvalo za svojo družino, deloma pa ga je pod ceno poprodal. Tudi z usnjem, ki jc bilo pokradeno lansko leto, se je godilo tako. S to tatvino pa so prišle na dan tudi večje tatvine pohištva, katere sta izvršila Poglaj in Flander vsak zase v škodo Langovc tvrdke. Flander je pokradel brez Po-glajeve vednosti pri tvrdki Lang mnogo žimo, dve sveti podobi in nekaj bar-žuna ter to pod ceno prodal Vidmarju, in Poglaj pa je tudi brez Flandrove vednosti kradel žimo, mize, stole, slike, obešala za obleko, nočne omarice in drugo ter vse to, kar ni razdal po mestu in okolici, odposlal po železnici. Na deželo je potem še čoln poslal tapet ni-ka, da je izgotavljal žimnice. Nabralo sc je proti tem, kakor tudi proti dru-

glm komplicem mnogo dokazov in ob-težilnega materijala in se vse to izročilo deželnemu sodišču, kjer se tud nahajajo trije glavni krivci, drugi so udeleženci, 11 po številu, so pa na pro stem. Cela ta zanimiva zadeva se bode končala pred ljubljanskim porotnim sodiščem ter bodemo svoječasno o obravnavi poročali. Škoda južne železnice znaša okolu 1300 K, blaga se je dobilo za okolu 400 K. Škoda tvrdke Lang znaša okolu 800 K, blaga se je zaplenilo za nekako 700 K. — Poglaj je bil po cel Ljubljani znan zagrizen socialni demo krat, ki je pri socialno-demokraških manifestacijah nosil rdečo zastavo. Kakor kaže njegovo »delovanje«, je bil res zagrizen nasprotnik lastninske pravice in se je na »delitev« razumel na čudovit način. Socialni demokratje so lahko na Poglaja ponosni!
lj Gospoda Josipa Balona, uglednega veleposestnika na Bizeljskem in gostilničarja »pri fajmoštru« v Ljubljani je 18. januarja vgriznil njegov pes v roko. Na psu so bili pri raztelesenju konštatirani znaki stekline. Gospod Balon se je moral takoj odpeljati v Pa-steurjev zavod na Dunaj, kjer ostane 15 dni. Kakor čujemo, jc g. Balon že izven vsake ne varnosti.
lj Za »Rokodelski Dom« v Ljubljani je daroval preč. g. dr. G r e g o r i j Pečjak, c. kr. gimn. profesor, 10 K. >— Bog plačaj! Živeli posnemovalci!
lj Umrl je v deželni bolnišnici iz-Vošček Gašperlin.
lj Knjižni dar. Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov se iskreno zahvaljuje g. Antonu Pergerju, železniškemu uradniku v pok. v Ljubljani, ki je daroval društveni knjižnici lepo število knjig.
lj Našla se je moška srebrna ura z verižico. Dobi se pri Alojziji Štefančič v Jenkovih ulicah št. 11.
lj V šentpeterski fari v Ljubljani je bilo v letu 1909. rojenih 473, mrličev 485, poročenih 156, oklicanih 182.
lj Umrli so: Josip Kumer, delavec, 53 let, Hradeckega vas 2; Ivan Pozar-šek, gostač, 79 let, Karolinška zemlja 47; Antonija Dolenc, posestnica, 75 let, Cerkvena ulica 7; Karolina Smrekar, delavčeva hči, 2Va mes.; Pavla Honig-man, trgovčeva hči, 1 dan; Ana Sušin, šivilja, 23 let; Marija Tavželj, delavka, 27 let; Apolonija Kovač, delavka, 71 l.; Jožefa Novak, skladiščnega paznika vdova, 74 let, Konjušna ulica 3; Marija Rakar, delavčeva vdova, 73 let, Kar-lovska cesta 3; Marija Janežič, gostija, 92 let, Japljeva ulica 2; Ana Geršič, zasebnica, 58 let, Radeckega cesta 11.
lj Restavracijo »pri bavarskem dvoru« v Ljubljani prevzame z mesecem februarjem gospod Štefan Bergant, dosedanji gostilničar v »Jugoslovanski restavraciji«.
lj Veleslepar. Zadnji čas se je klatil po Karlovih varih in drugih mestih nek okoli 26 do 28 let star, precej velik, plavolas in elegantno oblečen tujec, ki je govoril v dunajskem narečju in je izgledal kakor kak natakar ali trgovski sotrudnik ter se je pri raznih juve-lirjih s ponarejeno hranilnično knjižico izgoljufaval razne dragocenosti, potem pa izginil. Nadeval si je ime Oton Breitenschlager in dejal, da je kore-spondent. Ker bode brezdvomno slepomišil tudi po drugih mestih, kjer bi poizkušal, če že ne goljufati, vsaj izgo-Ijufane predmete razpečati, se zlatarji na to opozarjajo in naj goljufa takoj naznanijo policiji, odnosno orožništvu.
PROCES FRIEDJUNG - REICHSPOST IN HRVATSKO-SRBSKA KOALICIJA.
Pod tem glavnim in pod podnaslovom: Otvoreno pismo Frana Supila svojim izbornicima, je izšla brošura, v kateri opisuje posl. Fran Supilo celi historijat, goriomenjenega procesa. — Med drugim omenja Supilo v brošuri pismo, v katerem mu naznanja g. Julij Osteric, knjigovodja »Hrvatske štedio-nice« v Kotoru, da je g. Anton Meneg-hella, velik podjetnik v Dalmaciji, v njegovi in prisotnosti več drugih prič izjavil, da je bil Chlumetzky podkupljen s 30.000 kronami, da je konsorciju, kateremu je bil Meneghella načelnik, izposloval gradnjo železnice Zelenika-Gruž!
Štajerske novice.
š Umrl je v Gornjem Gradu hišni posestnik in trgovec g. Josip K r a n j c ml. — V Vojniku je umrl trgovec Franc Z o 111.
š Iz celjskega garnizijskega zapora je pobegnil infanterist 87. pešpolka Alojzij Rečnik, ki je bil že opetovano kaznovan radi raznih zločinov. Zločinec jc velik, močan in ima rdečkaste lase.
š Denar je ponarejal. Pred celjskim porotnim sodiščem sta se morala 19. t. m. zagovarjuti 24-lctni agent Mi-
hael Bence iz Ljubljane in 18-letni posestnikov sin Mihael Omerza iz Stare vasi zaradi ponarejanja denarja. Meseca septembra 1908 je Bence s pomočjo malčevih modelov ponaredil 5 petkron-skih novcev in 11 kosov po eno krono. V začetku oktobra je več kosov ponarejenega denarja razpečal. Dal jo. tudi nekaj tega denarja Omerzi, ki ga je zmenjal v gostilnah. Mihael Omerza je priznal, da je vedel, da ponareja Bence denar, ker mu je kazal nekoč priprave, in da je tudi poznal ponarejeni denar, ki ga je dobil od njega. Porotniki so pritrdili vprašanju o Bencetovi krivdi, vsled česar jc bil obsojen na leto težke ječe, poostrene z mesečnim postom. Mihael Omerza je bil oproščen.
Razne stvari.
Škofovsko 30-Ietnico je 18. t. m.
praznoval mostarski škof Paskal Bu-conjič. Buconjič izhaja iz frančiškanskega reda in uživa velik ugled in ljubezen med ljudstvom.
Prebrisan tat. Iz Lipskega poročajo: Včeraj okoli 12. ure dopoldne se je vtihotapil nek tat v posvetovalnico novega mestnega magistratnega poslopja. Vlomil je tamkaj v neko pisalno mizo in ukradel iz ročne blagajne 10 mark. Potem je oblekel suknjo in prepasal sabljo nekega sluge, kar je našel v dvorani ter zapustil neoviran dvorano. Na stopnjicah ga je srečal nek pisar, ki je začel vpiti, ko je videl tujca v obleki sluge. Tat pa jc kratkomalo sunil pisarja s tako močjo v trebuh, da se je zgrudil na tla ter so ga pozneje težko ranjenega prenesli v bolnico. Za vlomilcem ni nobenega sledu.
V italijanski vojni šoli v Turinu
so se izvršile važne reforme. Zvišalo se je število obiskovalcev od 60 na 100. Za tehnike je predpisana triletna služba v fronti pred sprejemom, za ostalo vojsko štiriletna služba. Črtana je sprejemna izkušnja iz matematike, da se olajša vstop pehotnim in konjeniškim častnikom.
Volkovi so raztrgali 70-letnega barona Otona Orban iz Lendyelfalve na Sedmograškem. Jezdil je na sprehod v gozd, ko je konj naenkrat zaslutil volkove ter zdirjal proti domu. Stari baron je padel s konja in se zastonj z revolverjem branil pred čredo volkov. Ko so ga domači šli iskat, našli so samo še razmesarjene ostanke. M Vesti o Andree-ju? Več misijonarjev, ki delujejo na različnih krajih severne Kanade med Eskimi, je sporočilo, da pripovedujejo Eskimi, da je pred leti padla z neba »bela hiša« s tremi belimi možmi. Domneva sc, da je to bil Andree s svoji tovariši, in da Eskimi najbržo ne povedo vsega, kar vedo o tej stvari. Jako verojetno je, da so zrakoplovci šli na lov na severne jelene, vsled česar so jih Eskimi ubili.
Strupene kače v Bosni in Hercegovini so velika nevarnost za ljudi in živino, kar priča uradni izkaz, glasom katerega je bilo leta 1907. ubitih 9741 strupenih kač. Pičenih pa je bilo istega leta 206 ljudi in 9741 živali; umrlo je od teh 8 oseb in živali je poginilo 2041. Vsled tolikih nesreč je vlada razpisala nagrado 50 vinarjev za vsako strupeno kačjo glavo in uspeh je bil presenetljiv: samo leta 1909 je vlada za 271.685 glav plačala kmetom 135.842 K 50 vin.
Srečke Salm. Na žrebanju dne 15. t. m. je glavni dobitek 80.000 K zadela štev. 26.137, drugi dobitek 8400 K štev. 52.628, tretji dobitek 4200 K številka 77.939.
Srbske tobačne srečke. Glavni dobitek 100.000 frankov je zadela serija 6046 štev. 17.
PROPAGANDA ZA PROPORCIJO-NALNE VOLITVE V ITALIJI.
Parlamentarna skupina za proporcionalne volitve v italijansko zbornico zelo živahno dela. Sklenilo se je, da se za to gibanje ustanovi poseben tednik. Poleg tega se bodo prirejali shodi v Rimu in provincah. V predsedstvenem odboru so vse stranke zastopane. Sestoji iz poslancev: Caetani (demokrat), Cabrini (socialist) in Meda (katolik). Sanninijevo ministrstvo je tej akciji naklonjeno. Minister Luzatti sam je zelo navdušen zagovornik proporcionalnega sistema.
Telefonska in brzojavna poročila.
ZMEŠNJAVE NA OGRSKEM. Budimpešta, 21. januarja. Vse tri neodvisne stranke so soglasno sklenile, da izreko v zbornici Khuen Heder-varyjevcmu kabinetu nezaupnico, neodvisna stranka jc pa sklenila, naj se takoj razpravlja o a dresi, v kateri sc. poziva krono, da dovoli v ustanovitev samostojne banke z dne 1. jan. 1911.
Budimpešta, 21. januarja. Danes se je vršila konferenca načelnikov strank. Grof Andrassy se je izjavil, da se ne more pridružiti nezaupnici vladi, ker se njegova stranka ni o tem posvetovala. Nato je Justh z delegati svoje stranke zapustil posvetovanje.
Budimpešta, 21. januarja. Khuen Hedervarr je pričel konferirati z voditelji strank. Nekemu časnikarju je izjavil, tla še ni izgubil vsega upanja. Vlada bo podala take izjave in v izjavah take narodnostne koncesije, na katere še pred kratkim ni bilo niti misliti. Upa, da se potem položaj pomiri.
BAN RAUCH DEMISIJONIRAL.
Budimpešta, 21. januarja. Ban Rauch jc danes izročil Khuen Heder-varyju nazaj svojo bansko čast. Khuen Hedervary pa je Raucha naprosil, naj bansko čast še obdrži.
BURNI PRIZORI V NIŽJEAVSTRIJ.
SKEM DEŽELNEM ZBORU.
Dunaj, 21. januarja. V današnji seji nižjeavstrijskega dež. zbora so bili zopet burni prizori, ko je dr. Gessmann zavzel stališče proti postopanju nemških nacionalcev v zadevi lex Kolisko.
»PICCOLO« POSTAVLJA ŠKOFE.
Trst, 21. januarja. »Piccolo« glasilo judov in iridentarjev, izvaja, da mons. Lohninger, ravnatelj germanskega zavoda v Rimu, ni sposoben za škofa v Trstu, ker ne pozna prav nič razmer, marveč da mora biti škof le mons. Petronio, ker jc Lah, pozna škofijo in je edini kvalificiran za to tudi po svoji kulturi in duhovniških lastnostih.
SAMOUMOR V POROČNI OBLEKI.
Gradec, 21. januarja. Včeraj dopoldne se je ustrelila žena nekega tovarnarja, Mina Sorg. Prepeljali so jo nezavestno v bolnišnico. Sorgova se je oblekla prej v poročno obleko ter je tudi v nekem pismu prosila, naj se jo pokoplje v tej obleki. Bržkone ne bo okrevala. Vzrok njenemu dejanju so bržkone zakonski prepiri.
SRBSKI PRESTOLONASLEDNIK V SOFIJI.
Belgrad, 21. januarja. Prestolonaslednik Aleksander se odpelje v nedeljo v Sofijo ter obišče kralja Ferdinanda. V Sofiji ostane do sobote.
TURŠKI PARLAMENT ZAŽGALI FANATIKI.
Carigrad, 21. januarja. Dokazano je, da so požar turškega parlamenta povzročili turški fanatiki, ko so smatrali, da je ta bivša Abdul sultanova palača oskrunjena, ker so v njo prišli kot poslanci tudi kristjani. Nekaj dni pred požarom je priobčil neki ilustrirani list sliko, ki predstavlja sanjo: Abdul Hamidovo palačo v ognju.
GROZEN UMOR.
Černovice, 21. januarja. Pokopališki paznik Maksim Domarski v Za-stawni je sežgal svojo ljubimko s tem, da ji je z žarečo železno palico gladil njeno telo. Deklo je med groznimi bolečinami umrla. Zločinca so zaprli.
POŽAR V TOVARNI »SIEMENS & HALSKE«.
Peterburg, 21. januarja. V tukajšnji tovarni tvrdke »Siemens & Hal-ske« jo včeraj izbruhnil v oddelku za železniške signale požar. Razen tega oddelka je zgorela tudi pisarna in topilnica. Škoda se ceni na 200.000 mark.
SEDEM MILIJONOV ZA MESTNI PARK.
Hamburg, 21. januarja. Mestna občina namerava zgraditi velikanski park, ki bi veljal 7 milijonov mark. 4,200.000 mark' bi dobili potom posojila.
73-LETNA MATI — MORILKA SVOJE HČERE.
Berolin, 21. januarja. Iz Rostocka, se poroča, da jc slaboumni jermenarski pomočnik Diettrich priznal, da je umoril pred nekaj dnevi svojo ženo, pri čeimur mu je pomagala njegova 731etna tašča. Staro ženo so potem aretovali in s solzami je priznala, da je dejansko pomagala svojemu zetu pri umoru hčere.
GROZEN POŽAR V FILADELFIJI.
New-York, 21. januarja. Bržkone je izgubilo pri velikanskem požaru v tovarni za srajce v Filadelfiji 20 deklic življenje. Doslej so dobili že pet trupel.
tu zs i : c r> x j.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta 21. januarja.
Pšenica za april 1910.....14-20
Pšenica za maj 1910......13 03
Pšenica za okt. 1910.....n-gi
Rž za april 1910.......o-8Q
Rž za okt. 1910.......8'95
Oves za april 1910......7 05
Koruza za maj 19iO ......tv71
Efektiv: trdnejše.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306-2«, sred. zračni tlak 736-0 mm.
C«s opa-zovanja
20
21
0. mi.
1. ijutr,
a. pop
Stanje baro-metri
v mm
7262
234 259
2-0 42
Vetrovi	Nebo
sl. jug	dež
brezvetr. si. jjvzh.
sneg;
Srednja včerajšnja temp. 3-2", norm. —2 3'',
175
Društvo uradnikov c. kr. užitnine za Kranjsko naznanja, da je njega član, gospod
Simon Pogačnik
dne 19. januarja 1910. preminul. Pogreb bo dne 21. januarja 1910 ob 3. uri popoldan na Brezovici pri Ljubljani.
Ljubljana, 20. januarja 1910.
183
Potrti najgloblje žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Bog vsemogočni našo ljubljeno, nepozabno soprogo ozir. mamo, staro mamo in taSčo, gospo
posestnico
danes zjutraj ob 8. uri po kratki bolezni v 86. letu starosti prevideno s sv. zakramenti za umirajoče poklical k Sebi v boljše življenje. Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto 22. t. m. zjutraj ob 9. uri na tukajšnje pokopališče." Sv.zadušne maše se bodo brale v župni cerkvi v Trnovem. Blago rajnico priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
Trnovo, dne 20. januarja 1910. _Žalujoči ostali.
-j- 185
Jožef Želko trgovec v Mali Pristavi. naznanja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest da je njega dobri oče oziroma stari oče, gospod
Jožef Želko
trgovec pri Sv. Mihelu
včeraj due 20. t. m. ob B. uri zjutraj po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče v 65. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega rajnika bode jutri dne 22. t. m. ob 9. uri dopoldne na pokopališče pri Sv. Mihelu, Notranjsko.
Sv. maše se bodo brale v Košanski župniji in pri Sv. Mihelu.
Dragega nepozabnega ranjkega priporočam v blag spomiu in molitev.
Sv. Mihel, dne 21. januarja 1010.
184
Pavla Pelko rojena Šusteršič,
naznanja kot hči v svojem in v imenu ožjih sorodnikov vsem prijateljem in znancem prežalostno vest, da je njen ' ljubljeni, nepozabni oče. ozir. stari oče, brat, stric itd. gospod
Jožef ŠusteršiČ
hišni oskrbnik in prod. smodnika
včeraj ob */48 zvečer, po dolgi, mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 66. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega rajnika bo v soboto, 22. januarja ob '/2 3. uri pop. iz hiše žalosti, Karolinška zemlja 2, na pokopališče k sv. Križu.
Maša-zadušnicn sc bo služila v župni cerkvi sv. Jakoba.
Blagega pokojnika sc priporoča v molitev.
V Ljubljani, dne 21. jan. 1910.
sc najbolje priporočajo vsakemu ki išče šieuiino In zanesljivo dobro kurilo Dobivajo sc lc pr J. Paullnu, Nova ul. 3 v Ljubljani. 3725 '
1
PARLAMENT IN 6ESK0-NEMŠKA POGAJANJA.
Vlada namerava brezpogojno sklicali češki deželni zbor na zasedanje dne 1. februarja, parlament pa dne 15. februarja.
Kar se tiče češkega deželnega zbora, so se pogajanja že začela. Zdi se, da ne bodo imela uspeha, ker Čehi Nemcem nočejo odnehati, Nemci pa po svoji navadi stavljajo prešerne zahteve. Oni hočejo, da se narodnostno vprašanje na Češkem kar čez noč sklene in se jim da popolna narodna avtonomija. Čehi pa so po zadnji državnozborski dopolnilni volitvi v Pragi, kjer je zmagal radikalec, zelo malo voljni dati Nemcem koncesij.
Položaj se zato presoja zelo pesi-mistiško.
KHUEN.
Boj krone zoper plemstvo.
Vlada grofa Khuena jc bojna vlada — to je čezdaljebolj jasno. Vse zbornične stranke so izjavile, da bodo Kliu-enu nasprotovale. Ko se snidc zbornica, bo prišlo do burnih prizorov; stranke bodo ali odklonile kak vladen predlog ali pa votirale vladi nezaupnico. Vodil bo boj Justh, ki sc bo s Košutovci zopet združil.
V tem boju pa grof Khuen ne bo izlepa odnehal. Sam izjavlja, da ima od krone tako dalekosežna pooblastila, da se ne umakne. Javna tajnost je, da se je Khuen nasproti cesarju obvezal, da izvede volivno reformo na podlagi splošnosti in enakosti. Reformirati hoče tudi vso upravo. Vladar, oziroma prestolonaslednik resno nameravata streti enkrat za vselej premoč ogrskega plemstva; grof Khuen in Tisza pa sta se angažirala, da to izvedeta. Kako? Parlament bo vlada takoj razpustila. Khuen je zelo slab govornik, v parlamentu se bo blamiral. Najbrž se bo dal v magnatski zbornici nekoliko pohvaliti od Tiszc, potem pa vseskupaj razpustil. Spomladi bodo volitve, najbrž brez vspeha. Pa bodo zopet volitve z vsem pritiskom, ki ga jc grof Khuen zmožen. Pa če vseeno nič ne bo, bo morebiti volivno reformo ojktroiral.
Kar se volivne reforme tiče, je zelo sumljivo, da jo zagovarja zdaj tudi grof Tisza, ki je njen največji nasprotnik. Najbrže jo misli Khuen izvesti tako. da bo Mažarom premoč zasigurana in bodo nemažarske narodnosti od 500 mandatov dobile 100 do 150.
Baron Raucli razglaša v svojih »Narodnih Novinah«, da njegovo stališče ni prav nič omajano, marveč da bo z grofom Khuenom vred poizkušal ustvariti na Hrvaškem unionistiško stranko.
ANGLEŠKI VOLIVNI BOJ.
Konzervativci zmagujejo.
Angleški volivni boj je prezanimiv. Od dozdaj izvoljenih 330 poslancev je 158 konzervativcev (unionistov), 131 liberalcev, 26 od delavske stranke, 15 irskih nacionalcev. Unionisti so zdaj narasti) za 70 mandatov.
Čeprav dozdaj še ni znano, kdo si bo priboril večino, je to gotovo, da liberalci tudi v slučaju, da večino dobe, ne bodo mogli več izvesti svojega programa. Liberalna Asquithova vlada je šla v prvi vrsti za tem, da oslabi zbornico lordov in docela odpravi pravico njenega veta zoper postave, sklenjene ocl zbornice poslancev. Lordi so pa. ko je liberalna vlada napovedala novo finančno reformo, apelirali na volivce in liberalci so res šli na to z upanjem, da zmagajo z velikansko večino. Zgodilo se je pa nasprotno: liberalci morebiti večine sploh ne dobe ali pa le neznatno, na podlagi katere ne bodo mogli začeti zaželjenega boja zoper zbornico lordov. Lordi bodo liberalni vladi zdaj še hujše nagajali, ko bodo imeli v poslanski zbornici sami v najslabšem slučaju impozantno manjšino.
Zmagali so unionisti na podlagi formule, ki že stoletja pretresa angleško politično življenje: Ali prosta trgovina ali tarifna politika? Sedanje volitve so pokazale, da je prav velik del Angležev zdaj za tarifno politiko. Kar se katoličanov tiče, so najbrže tudi z ozirom na to formulo volili in ne več brezpogojno liberalcev kakor drugače; to pa zato, ker so liberalci hoteli brez-konfesionalno šolsko postavo, kar so jim pa katoličani hudo zamerili.
GENERALITETA.
Letos se bo izvršila velika izpre-memba v naši generaliteti. Cesar želi, da gredo vsi stari generali v pokoj. To so: Albori, Fiedler, Garmann, Czibul-ka, Klobučar,'Varešanin, Pino, Gaucler-nack, .Tekclfalussv, Roller, Steinsberg, Brudermann, Mork, Matt in Winzor, sploh vsi, ki so starejši kakor graškt zborni poveljnik Potiorek. Cesar hoče imeti na čelu armade mlajše in modernejše moči.
GJORGJE.
Srbski princ Jurij jo najbrže na duhu bolan. Komaj jc imel afero s pre-fektom v Belgradu, Alimpičom, je začel novo s srbskim generalnim konzulom v Budimpešti, Krističem, ki je te dni prišel v Belgrad in se udeležil neke soareje. Princ Jurij je namreč zahteval, da se Kristič od soareje odstrani, ker da ga ne more videti. Kristič ni šel in se je pri vladi pritožil. Ministri so kralja zopet prosili, naj J ur j a pošlje iz Srbije v inozemstvo.
m $
m
i
m
&
O/errava/lvz
0gfggmmaaarnmiimmm..............
železnato J{ina-Yino
Higtjanl&na razstava na Dunaja 1000: Driavno odlikovanja in častni diplom k alati kolajni.
. Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je rekonvalescentom in malokrvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Izborni okus.
Večkrat odlikovano. Nad 6000 zdravniških spričeval.
J. SERRAVALLO, t. in kr. i
===== TRST-BarkovlJe.
m
m
m m
Mar	raj	jfe Ji	ovenčal"
I r	Fr	i žlice	

železnatega vina lekarja Piccolija v Ljubljani, c. in
kr. dvornega založnika, vsebujejo množino železa, ki jo mora zavžiti odrasli človek vsak dan, ako njegov organizem potrebuje železa, v nasprotju z drugimi izdelki, ki vsebujejo le tako množino železa, ki se dokazano nahaja v vsakem namiznem vinu, in torej nimajo nikake medici-niške vrednosti. Polliter-ska steklenica 2 K.


V torek, 25. januarja dopoldne
se vrši v prostorih bivšega
hotela „Na bavarskem dvoru"
Dunajska cesta štev. 29
gostilniške oprave, oprave za tujske sobe i. t. d.
K tej prodaji se vljudno vabijo vsi, ki se zanimajo za tako opravo.
167
Viktor Petsche,
restavrater.
a v
iz boljše i
išče stanovanje in hrano pri samostojnih osebah. - Stranka, ki bi jo bila voljna sprejeli, naj javi svoj naslov pod št. „853" na upravo »Slovenca«.	177 2—t
Učenka
ali ravnokar
fcučena prodajalka
s špecerijskim blagom se takoj v trgovino v mestu na deželi-Ponudbe naj se do 2. svečana pošljejo pod ..Zvestoba-pridnost št. 44" na uprav-ništvo »Slovenca«.	157 2—1
v trgovini sprejme
Rnt. Bajec
cvetlični salon
Pod Trančo št. 2, poleg čevljar, mostu
Izdeluje šopke, vence, trakove. Velika zaloga nagrobnih vencev. Znnanja naroČila točno. Cene zmerne.
, kmetice in dekleta ! V moji le-, karniški praksi, katero izvršujem že 25 let, ;e mi je posrečilo, iznajti najboljše sredstvo za rast las, to jc Kapilor St. II. Isti deluje, da postanejo asje gosti dolgi in odstranjuje prhljaj (luske) na glavi. Cena (franko na vsako pošto): 1 lončič 3 K 60 v, 2 lončka 5 K.
Treba je, da si vsaka obitelj naroči. Prosim, da se naroči samo od mene. Naslov ie:
\M v m
št 65. Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem.	3290 b
Zoltin-mazilo
15
Kali-Liniment. 20—1
3o tako priznano dobro vribalno sredstvo se dobi v vsaki večji lekarni, stekl. po 2 JC. Jo pošti pošilja lekarna Zoltžn, 3udapešta V. Szabadsagter. Zaloga £Dunaj: c. in kr. dvorna lekarna.
se išče v najem. Vzame se tudi klet v sredini mesta. Več se poizve v Streliških ulicah štev. 2.	158 3—1
Ker svojo glavno trgovino Mestni trg št. 19 s 1. februarjem opustim in isto v Gorico, Šolska ulica St. 6
premestim, prodam vso svojo trgovsko opravo po jako ugodni ceni, ter opozarjam reflektante na to res ugodno priliko.
Cenjenim odjemalcem
pa vljudno naznanjam, da bodem
od dne 1. februarja naprej v Ljubljani trgovino imel
samo na Jurčičevem trgu
9Pri Pfaninki'
katero bodem znatno povečal in založil. Do 1. februarja pa prodajam v moji glavni trgovini Mestni trg št. 19
vso blago podtvorniSko ceno. s? t Engelbert Skušek.
posteljno vlago
odstrani zajamčeno takoj! Slovita priznanja in pohvale-Zdravniško priporočeno. Starost in spol se morata na znaniti. Knjižico pošlje zastonj: Zavod ..Sanllas" Velbutg F 347 Bavarsko.	284 31
Hko kašljate
ste hripaoi, zasliienl, nahodnl, £e težko dihate in se potlači potile

kaže to, da ste se prehladili ali dobili influenco, vendar utegnejo imeti tudi ti simptomi važen pomen. Zato je potrebno, da preprečite nadaljne učinke in v Vašo korist rabite domače zdravilo 0rkenyeo lipoo med (sirup) katerega hvalijo in priporočajo mnogi zdravniki.
Vzorčna steklenica Orkeny|eoega llpouega medu (sirupa) stane K 3'—, oelfka steklenica K 5'—, 3 steklenice poStnlne prosto K 15'—, pošlje po poozetiu samo 27 1
lekarna pri „Apostoiu",
Budimpešta, Josefsring 64, Depot 30.
Priznano dobre, pristne
einc-uoščene
priporoča SfiPfg
Seemam, LJubljana
88 6-1
Vinko MfsMif Kran* Peter lllijili larše
v Ljubljani: Emonska cesta 2, v Šiški: Jernejeva ulica 231.
Naročila se sprejemajo v obeh skladiščiti in tudi v Ljubljani, Dunajska cesta 32.
Telefon št. 165.	KHREL MEGLIC Telefon št. 165.
3340 lastnik turdke LaurenEIS & Domicel}, žilna trcgooina. 3-1
lastnik prve in največje slovenske svečarne
v Gorici
| ulica sv. Antona štev. 7.
m
rne I
Izdajatelj: Dr. Ignacij Žitnik.
iTisk: v Katoliške TIskarne«.
5 Priporoča prečastiti duhovščini, si. cerkvenim oskrbništvom in p. n. slavnemu občinstvu
čstielno-vaščene sveče, zvitke, lilo, med i. t. d. i,ti
Kakovost izdelkov in nizke cene izključujejo vsako konkurenco.	3485 (i) b
______==«18
.Odgovorni urednik: Ivan Štele.