120. številka. Ljubljana, v soboto 26. maja 1900. XXXIII. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avsfro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiristopne peti t-vrste po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, 5e se dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali večkrat tiska, — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod** telefon st 34. — „Narodna Tiskarna** telefon st. 85. Škofova zavarovalnica ali nova banka „Slovenija". IV. Pri vseh klerikalnih napravah se zapazi, da so bile osnovane s čudovito lahkomiselnostjo. Vsak reelen človek, ki ima poštene namene, preračuni naprej, če je nameravano podjetje tako, da bo moglo uspevati. Naši klerikalci pa se za vse to ne menijo, prav kakor taki spekulantje, ki računijo na to, da si napolnijo žepe tedaj, ko nastane katastrofa. Zadnjič smo dokazali, da nova zavarovalnica že vsled konkurence starih, denarno dobro podprtih, srečno vpeljanih zavarovalnic ne bo mogla uspevati. Toda konkurenčni boj ni jedina nevarnost, ki preti novi banki „Sloveniji". Preti jej še vse polno drugih, in sicer tacih, da je uspavanje škofovega zavoda popolnoma izključeno. Pri vsaki zavarovalnici sta organizacija in akvizicija najdražja stvar, ki požre ogromne svote. Nova zavarovalnica, ki še ni vpeljana, se ima seveda boriti še z veliko večjimi težavami in mora zlasti v prvem času za organizacijo in akvizicijo žrtvovati ogromne svote. Statut za kako zavarovalnico je seveda hitre napravljen, a samo ljudje, ki o zavarovalstvu ničesar ne razumejo, si morejo domišljati, da je s tem že kaj storjeno, do-čim se začno šele največje težave tedaj, kadar se hoče zavarovalnica oživotvoriti. Ako bo škofova zavarovalnica raztegnila svoje delovanje na vse avstrijske dežele, kakor velevajo njena pravila, potem jo bo samo prvo leto veljala organizacija več nego bo znašal ves njen ustanovni zaklad, ki je določen na 100.000 K, potem je koj prvo let ;> bankerot neizogiben. Pa recimo, da bodo klerikalci pri svoji zavarovalnici postopali kar mogoče previdno, dasi to ni nphova navada; de nimo, da se omeji vsaj v začetku na naše kraje, ker jim bodo nekateri duhovniki pomagali pri organizaciji, vendar moramo reči, da bodo organizacijski stroški jako LISTEK. Podeželno pismo. Vam se godi dobro, strašno dobro, gospod urednik! Ta dobrota pa je zapopadena v tem, ker ste vedno v Ljubljani. .. Ljubljančanje ste tiči, godi se vam ... godi že! In v meni se zbuja zavist, ker imate tam pri vas toliko lepih in dobrih stvarij v izobilju. Deželni zbor imate takole časih, da vam ni preveč dolgčas in se nekoliko pozaba vate ob duhovitostih naših Zelenov in Pa-kižev; za spremembo imate občinske volitve, za katere je dobiti kandidate z borim petakom stave, za posebno slabe ure pa vam je na razpolago gledališče, da si pospešujete probavljanje. In tudi kolesarske dirke, prostore za lawn tennis in balincanje imate! Športa torej malone preveč. Vrhu tega imate v Ljubljani celo kopo različnih in odličnih in različno odličnih klerikalcev, ki so večinoma vsi tako učeni, marljivi, vstrajni, da bi brez najmanjše škode drug drugega — pojedli, kateii pa se trudijo poleg vestnega izpolnjevanja svojih dolžno »ti tudi zato, da vsaj vsak teden enkrat veliki, tako da bo zavarovalnica koj od dneva ustanovitve v veliki stiski. Treba samo pomisliti, da bodo zavarovalni prispevki tudi v najboljšem slučaju dolgo let jako neznatni — zakaj, povemo pozneje — in da bo uprava vsaj toliko veljala, kakor vsi zavarovalni prispevki, vsled česar bo zavarovalnica životarila na stroške ustanovnega zaklada, kolikor ga bo preostalo po organizaciji, a še to le v slučaju, da ne nastane nobena nesreča, in da ne bo treba plačati nikake škode. Kako bo zavarovalnica devala postavnih 40 % v rezervo in kako bo plačevala škode, to je popolnoma neumljivo. Na večje zavarovalne prispe v k e a b s o 1 u t n o ni računati, ne samo vsled tega, ker bodo konkurenčni zavodi napeli vse sile, da ohranijo svoja zavarovanja, nego tudi vsled tega, ker so vsa obstoječa zavarovanja sklenjena na deset let. V slovenskih deželah sta danes zavarovani dobri dve tretjini vseh objektov in sicer vseskoz za dobolO 1 e t. Samo tista poslopja, katerih sploh nobena zavarovalnica ne prevzame, niso zavarovana Te bo škofova zavarovalnica lahko dobila, toda takoimenovanih dobrih rizik ne dobi. Ta so vezane za deset let, a da škofova zavarovalnica ne učaka starosti 10 let, o tem ni dvoma. Zlasti v mestih nima škofova zavarovalnica prav nič upanja, da dobi zavarovancev, a prav v mestih je najmanj ne varnosti. Meščan zavaruje svoja poslopj samo pri dobro fundiranih zavarovalnicah, o katerih ve, da mu eventuvalno škodo zanesljivo plačajo, ne pojde pa k društvu, ki nima nikacega kapitala in za čigar obveznosti mora on sam z vsem svojim premoženjem jamčiti. Ker bo torej škofova zavarovalnica tudi pri najspretnejši akviziciji zamogla dobiti le revno malo zavarovancev, zviša šestem splošna nevarnost za v s aceg a z avaro vanca, tako za s 1 u č a j š k o d e, k a k o t za slučaj, da zmanjka društvu sredstev. na in za srečo vesoljnega naroda slo ven -kega znesejo kak debel — klopotec. Taki velepomembni pojavi v naši stolici niso za nas deželane posebnega pomena, vendar vzbujajo zanimanje v naših mirnih srcih. Vlasti za .neodvisnega Erzina" so se župniki po deželi pretečem teden prav zelo zanimali. Bahal se je namreč „možu, da bo dobil najmanj 400 glasov, dejal je pa previdno, da bo zadovoljen, če dobi tudi 200 ali pa samo 100 glasov, saj je tudi Lueger dobil pri prvi volitvi samo 7 glasov, a je dandanes vendarle vsegamo-gočni župan na Dunaju. Kakor pa sem čital v „Slovencu", ste Erzinu obe ničli za prvotno številko 4 skuhali v golašu, tako, da ni dobil niti 7 glasov, kakor dr. Lueger, a ostala mu je tolažba, da tudi Ljubljana — ni Dunaj. S tistimi razpravami o gledališču ste tudi lepega vraga povzročili, g. urednik. Mojemu najboljšemu prijatelju, mirni, filistr-sko solidni duši, ste zmedli docela glavo Odločil se je namreč pisati narodno dramo in vse proste minute porabi v to. da premišljuje, kako bi se mu to posrečilo na posebno originalen način izvesti Na vsak način hoče imeti kuplete, — vrag vedi, kdo mu je to v glavo vtepel! — in mene noč in dan mori, katero spremljevanje Rekli smo že, da bo teh sredstev kmalu zmanjkalo, ustanovni zaklad, ki znaša po § 7. statuta 100.000 K, je namreč veliko premajhen. S takim ustanovnim zakladom je bilo mogoče kaj opraviti pred 30 leti, ko so zavarovalnice imele še dobre rizike na izbiro, dandanes pa ta svota nikakor ne zadostuje. Škofova zavarovalnica ne bo nikdar prišla v položaj, da bi ustanovni zaklad nazaj plačala, in kdor bo vzel njene deleže — izdalo se jih bo 500 po 200 K — ne izgubi samo obresti, kakor menijo nekaterniki, nego izgubi bržčas celo glavnico. Iz zgoraj navedenih okolnosti, ki so notorične, je pač razvideti, da škofova zavarovalnica nima upanja, da bi mogla uspevati, tudi če bi sploh zamogla konkurirati z drugimi zavarovalnicami, ker nima sredstev za organizacijo v večji meri, in ker so zavarovalni objekti za dolgo let vezani ter ne morejo prestopiti, tudi če bi hoteli. Zavarovalnica bo zato prisiljena pozobati svoj lastni ustanovni zaklad, a ko bo izgubljenih teh 100.000 K, padla bo v jamo, kakor je padla banka „Slovenija". W Ljubljani, 26 maja. K položaju. #. Načelniki levice so sklicali za jutri na Dunaj sejo, dasi je bila ta seja določena za binkošti. Še pred sestankom drž. zbora se bodo vršila baje nova pogajanja med desnico in levico v to svrho, da bi mogel državni zbor redno poslovati ter dognati vsaj najnujnejše in najpotrebnejše predloge. Ta pogajanja povzroči menda vlada, ki hoče še zadnjikrat poskusiti, ali se ne da pomiriti Čehov, da dovolijo sprejem proračunskega provizorija. Vlada namerava staviti nove predloge na skupni seji levičarjev in desničarjev ter doseči vsaj to, da bodo Cehi docela osamljeni. V krogu delegatov gospodske zbornice se govori, da bi bil razpust zbornice neljub zlasti Poljakom in nemškim klerikalcem, zato pa posebno žele, da bi Mladočehi opustili obstrukcijo. Vedno bolj se bliža čas, ko bo treba obnoviti trgovinske po- kupletov je primernejše, na okarino ali na harmoniko. Res ne vem za kaj bi se odločil in za to ga pošljem na prvi občni zbor dramatičnega društva v Ljubljano, tam mu bodo že brez zamere povedali, kaj je — prav. Zamere se silno bojim. Pred nedavnim časom sem se bil zameril svoji teti. To je bilo takrat ko je hotela v Rim z drugimi romarji. Te moje tete bom namreč jaz edini dedič, in tako moram obračati pozornost na tisto temnozeleno hranilnično knjižico, da ne preide nekega dne v roke kakemu Petru. A s teto sva se že sprijaznila, čeprav sem ji zaprl pot do papeža. Neka njena tovarišica, ki se je vrnila iz Rima, ji je pripovedovala — da so se naši duhovniki tako nekako čudno vedli in da niso vživali posebnega ugleda med duhovščino iz drugih kronovin. Posebno tisti župnik, čegar naslednik je v ,4000". nekako tako opisan, kakor je dandanašnji njegov prednik živ, se je vrlo dobro — kazal in nosil Pa mora biti res divno gledati takega okroglega župnika, — t rebus ček spominja na post in zdrževanje mesnih jedi j, rdeči obrazek priča o žeji in pomanjkanja pitne vode, — pestujočega kako živahno Marjano ali pa Uršo... Nekega župnika čvrsta kuharica pa godbe. „Neues VViener Tagblatt" pa poroča, da ni na Dunaju o kakem približanju vlade k Čehom ničesar znano. Nasprotno, gotovo je, da bodo Čehi dne 6 junija zopet začeli z obstruiranjem. V delegacijah se je začelo včeraj razpravljanje o proračunu zunanjega ministrstva. Izmed Čehov so se oglasili že delegatje dr. Kaftan, dr. Pacak in dr. Stranskv. Debata bo vsekakor obširna in zanimiva, ker bodo Čehi odkritosrčno povedali svoje mnenje Goluchow-skemu. Konec delegacij bo vsaj dne 30. t. m., ker se vršita dne 29. in 30. t m. de-legacijska dinerja. Albanci in Armenci. „Pol. Corr." javlja, da so bili odlični Albanci pri knezu črnogorskem v Podgon'ci ter da so dobili orožje. Drugi Albanci pa so bili pri valiju Kiazim paši ter se pritožili, da se vtika knez Nikolaj v albanske razmere. Vali je odredil preiskavo. .Local-anzeiger' pa je dobil iz Carigrada brzojavko, da je vse albansko moštvo oboroženo ter da se Porta boji, da bi Albanci zahtevali šiloma, naj se jim da avtonomija, za katero se že dolgo potezajo. — V armenskih vila-jetih so provzročili Kurdi krvave nemire. Oblastva nimajo nad Kurdi nobene moči. več. Armenske družine beže na rusko mejo, da se izselijo. Nekateri pa se skušajo rešiti s tem, da so prestopili v islamsko vero. Mladoturki nameravajo izdati na sultana manifest. Mohamedanska deputacija zavrnjena. Pod vodstvom bivšega muftija Dža-biča je prišla minoli teden v Budimpešto večja mohamedanska deputacija, da bi se predstavila cesarju. Madjari so sprejeli deputacijo z neverjetno ljubeznivostjo in sumljivo prisrčnostjo. Prirejali so deputaciji ovacije ter jim deklamovali celo srbske pesmi. Madjarski listi so pisali, da se je prišla deputacija pritožit proti Kallavu in proti nadškofu Stadleiju in travniškim jezuitom, da jemljo Mohamedancem šiloma vero in narodnost. Sedaj pa se javlja, da je prišla deputacija k cesarju prosit, naj bi postali Bosna in Hercegovina deležni ustavnega zakonodajstva ter naj dobita avtonomijo, kakoršno ima Hrvatsko-Slavonska. Deputa- 1 1 ~---— 1 r~iSHt se pripravlja šele te dni v — Rim, pa ne pojde z vlakom, in ne s kolesom, in ne z balonom, ampak menda nekako tako, kakor gredo o veliki noči naši zvonovi. Zanimivo je to, kako si bosta povzročitelja tega potovanja odpustke razdelila, katere bo kuharica prinesla iz Rima. Župnik namreč trdi, da je zasluga kuharičnega romanja, na hlapčevi strani, hlapec pa dolži župnika, a kuharica molči---- Prav radoveden sem čegava bo zmaga. Kakor sprevidite, gospod urednik, tudi na deželi ni tako brez nič, da bi morali obupavati. Zlasti letošnje leto je posebno živahno. Našim Petrom, Franckom, Lojzkom in Antonom letos pomagajo .nas učiti in voditi8 po .pravih" potih kolege patra Hijacinta. To so tiči, in naš škof ima posebno srečo, da si je ravno te izbral Na .Narod" imajo veselje, kakor dihur na jajce. Čitanje .Naroda" jim je greh, a ne za vse enako. Starejšim gospodom samo svetujejo, naj se vzdržujejo čitanja, mlajšim dovoljujejo sicer čitanje, če je skušnjava že tolika, da se jim ni več možno vzdržati, a nikar naj si ne špogajo sotrudništva, Če jim je kaj za nebesa; ženske ga sploh ne smejo čitati, krčmarice in krčmarji si ga smejo naročati, toda čitati ne. Torej naročati, da se privabi libe- cija je hotela torej, da bi se okupirani deželi priklopili čim najtesnejše Ogrski. Zategadelj je prisrčnost madjarskega sprejema mohamedanskih Slovanov v Budimpešti docela razumljiva. Madjarska ljubezen do Slovanov se kaže dovolj jasno v zatiranju Slovakov in Hrvatov, zato pa je opravičen sum, da so deputacijo Madjari naročili. Deputacije cesar ni sprejel. Vojna v Južni Afriki. Buri tudi svojih, baje izredno ugodnih postojank za reko Rhenoster niso mogli braniti, kajti Angleži bi jim prišli za hrbet, ako bi se jim ne bili umaknili. Na desni in levi strani sta manevrirala proti Burom general French in general Hamilton, v fronti pa je stal proti njim sam maršal Roberta. S treh stranij torej so se bližali Burom po številu trikrat močnejši Angleži, in Buri so se morali umakniti. Podrli so most preko reke Rhenoster in železniško progo več milj daleč. General Botha se je umaknil menda že za reko Vaal, predsednik Steyn pa stoji pri Frank fortu, vshodno od Heilbrona, kjer je Hamilton. Angleži bodo prodirali preko Vaala pri Vereenigingu, kjer pa so krajevne razmere za obrambo jako neugodne in se Buri bržčas tam sploh ne bodo ustavljali sovražniku. Umaknili se bodo menda polagoma do Johannesburga, kjer so baje večje utrdbe. Na sosednjih gričih so postavili Buri trdnjavice s topovi. Da bi se mogli dalje časa z uspehom braniti, je nemožno Angleži imajo sedaj toliko čet, da jih morejo razdeliti ter poslati od vseh strani proti Burom, ki se vsled tega morajo umikati, ako hočejo, da jih Angleži ne zajamejo. Predno prestopi Roberts Vaal, bo izdal proklamacijo na Bure, naj gredo v svoje farme. Tisti, ki ga bodo ubogali, bodo ohranili ves svoj imetek. Z bojišča v Nataln poročajo, da so zgrabile predstraže med Nequtuom in Mount-Prospectom, južno Majube, angleške čete ter ubile 8 Angležev, 13 pa ranile. Buri niso imeli nobene izgube. Poroča se, da so Buri trdno odločeni zabraniti Bullerju, da bi vdrl na tem kraju v Transvaal. Toda prodiranje Robertsa bo vsekakor vplivalo tudi na pozicije ob meji Natala, in Buri se bodo umaknili. Iz Londona pa sporočajo brzojavko, katero je objavil .Daily Mail" in katera se glasi: Vlada Transvaala je izdala manifest, s katerim poživlja državljane, naj se sami izreko, ali naj se sklene mir ali pa naj se nadaljuje vojna. Brzojavka je došla iz Laurenzo-Marquesa; — torej je prav nezanesljiva. Vendar pa je mogoče, da so Buri izprevideli, da je nadaljno prelivanje krvi brez koristi. Dopisi. Z Gorenjskega 24. maja. Največji greh sedaj je — branje .Slov. Naroda", kakor mi je dokazal misijon, ki se je vršil v Radovljici od prejšnjega pa do tega četrtka. Ker se s praznikom Kristusovega vnebohoda neba velikonočna doba, odpravil sem se zvečer pred tem praznikom v cerkev, da bi odložil svojo »butaro" ter s tem kot dober kristjan zadostil verski zapovedi. Slišal sem bil preje v pridigah, kako ne- skončno usmiljen in dobrotljiv je Bog do ubogih grešnikov, da je vedno pripravljen odpustiti tudi take grehe, ki so rudeči kot Škrlat in črni kot oglje; kako je Kristus odpuščal svojim največjim sovražnikom in razžalnikom ter še na križu ob svoji smrtni uri molil in prosil zanje, in da moramo tako tudi mi ljudje vsem svojim nasprotnikom in neprijateljem vse odpustiti, da, predno bo solnce zašlo, ne bo nobenega sovraštva, nobenega poželjenja po maščevanju in nobene jeze več v naših srcih, zakaj Bog je sebi prihranil maščevanje in gorje tistemu, kateri posega v njegove pravice! Po takih besedah vspodbujen, pokleknil sem v spovednico pred misijonarja frančiškana in nadejal sem se, da bodem lahko opravil, ker si nisem bil v svesti posebno velikih grehov, in ker sem mislil, da so misijonarji zato prišlil sem, da bi grešnike spravljali z Bogom, kakor so to včasih delali. A jaz ubogi revež sem kmalu moral spoznati, da sem se v svojih nadah daleč zmotil; kajti zvedel sem od spoved nika, da imam strašansko velik greh nad sabo, ker berem od škofa prepovedani .Slov. Narod". Jaz na to preje niti mislil nisem in zato tega tudi spovedniku povedal nisem, pač pa mu naštel vse druge svoje grehe, kateri so se takrat, ko sem v šolo hodil, še prištevali med grehe. Toda g. frančiškan me o teh grehih ni ničesar vprašal in z nobeno besedo pokaral, temveč jih kar preskočil z nekolikokratnim: .No!" potem pa me vprašal, če morebiti berem kake „take časnike" in osobito „Slov. Narod". Ko sem mu to potrdil, rekel mi je, da je ta list od škofa pod smrtnim grehom prepovedan, da naj mu obljubim, da se ga bom odslej ogibal itd. Mene je nato hitro minul čut prejšnje bo ječnosti, odvezal se mi jezik, in začel se je med nama političen pogovor, kakor v kaki gostlni med dvem* kranjskima nasprotujočima si politikoma. On je svoje trdil, a jaz svoje. On je tarnal, da hočejo liberalni listi nahujskati ljudstvo zoper duhovne, da preti nevarnost njihovemu stanu ter obžaloval, da mi ne bode mogel dati odveze, ako ne obljubim, da se bodem v prihodnje ogibal »Slov. Naroda", ker mu je škof tako zapovedal in naročil; jaz pa sem obžaloval, da se je podtika zanesla v cerkev in v spovednico, da zdaj še svojih verskih dolžnosti ne bodem mogel izpol njevati, ter mu povedal, da škof ni Bog. „Pa je njegov namestnik", zavrne me fcan Čiškan, „in mi mu moramo pokorni biti !J Mislil sem si svoje ter začel tolažiti patra, da »Slov. Narod" nikoli nič ne piše čez take duhovne, kateri se drže svojega stanu in se ne vtikajo v posvetne zadeve, in da ta list samo zato duhovni tako zatirajo, ker jim večkrat pove kako resnično. Frančiškan mi na to pravi, da to ni res, ker .Slov. Narod" piše tako, a .Slovenec" zopet drugače, resnica pa je samo ena! Potem mi začne naštevati, kaj je že pisal .Slov. Narod" čez papež* pred 16 leti, kaj zadnjič o njegovi kletvi in druge podobne reči! Jaz sem se spomnil zadnje misijonske pridige ter mu izrekel željo, da bi bilo čas da bi se take reči, ki so se pisale že pred 16 leti, pozabile, ker smo morali tudi mi ralne groše v gostilno, — za kupčijo imajo tovariši patra Hijacinta izvanredne talente, — to so dokazali že povodom misijona v Zatičini, — in ne bi bilo napačno, če bi se jih nekaj nastavilo za komije po naših ginečih konsumnih društvih; tudi uniforma ni napačna za te prodajalne. Največ uspeha imajo misijoni pri ženstvu, možje vse prehitro popadajo iz milosti božje. Za ženstvo pa se kuje nova stranka kranjskih klerikalk in te bi nas sčasoma vse požgale in podavile, če bi se stvar, ki je zelo slabo osnovana, sama od sebe ne podrla. Ob misijonu se navadno osnujeta dve društvi: takozvanim deviča-ricam zadošča, da se izkažejo z navadnim belim .krancelnom", čeprav samo na glavi, .škrniceljverein" pa je namenjen za gospe in ima namen pri prihodnjih volitvah agitirati za klerikalne kandidate. Ženske so sicer za kaj takega kakor vstvarjene, in knezoškof bi imel s svojimi misijoni lep uspeh, da ni pa zopet z ženskami drug križ. Med tem se pa devičarice prav dobro drže. .Naroda" ne čitajo več ter celo agi-♦irajo proti njemu; škoda je le, da niso posebno lepe, ker bi bilo potem več uspeha Pretečeni teden je storil dobrepoljski Jaklič velevažen korak. Izstopil je iz okrajnega učiteljskega društva za Kočevje. Jaklič pravi: .Ker je društvo član .Zveze", katera ima za svojega častnega člana dr. Tavčarja, onega moža, čegar ideje in načela so nasprotna mojim idejam . Vidite, to je velevažen korak Jakličev, da je priznal, da ima .ideje". Mi mu se veda na tej najnovejši pridobitvi idej prav srčno čestitamo, in to toliko bolj, ker so te ideje celo take, da so lahko nasprotne onim dr. Tavčarja. .... in ker se je ta mož (namreč dr. Tavčar) pokazal tako nizkotnega značaja v zadnjem zasedanju deželnega zbora napram moji osebi, si ne štejem v čast sedeti v takem društvu" . . . Mi sicer še nismo uganili, kaj misli Jaklič pod nizkotnim značajem, bržčas pa nekaj takega, kakor sodijo drugi o njem. Z Jakličem se je morala izseliti tudi njegova soproga iz omenjenega društva, ki je ob jednem učiteljica. Izvedel sem, da je pri zborovanju vse jokalo, ko se je naznanila ta žalostna vest. .. Za danes zdravi! Ves Vaš Anza Dtželan. navadni ljudje vse odpustiti svojim razžalnikom in sovražnikom že pred današ njim solnčnim zahodom. Potem pa se je zopet razvil dolg političen pogovor med nama in najbrž bi ta postal še precej daljši, ko bi jaz ne bil sprevidel, da se bode moj sestanek s patrom končal prav tako, kakor mi je on že preje večkrat obljubil, ker se nisem dal pregovoriti radi ogibanja nSlov. Naroda". Tudi sem videl, da ženice že težko čakajo #okoli spoved-nice. Zato nisem hotel več čakati „ta suhe"; ustal sem toraj ter se poslovil od svojega ljubeznivega spovednika z besedami: .Jeglič me ne bode sodil!" — Ha, kaj vse človek doživi! Ali nismo na Kranjskem vsi pod jednim Bogom in vsi v jedni državi, a .Slovenec" sme vse pisati, .Slov. Narod", ki razkriva „Slovenčeve" laži, za vijanja in narodno izdajstvo njegovih pri stašev, pa naj bi se zatrl ?! Kam pa bomo Slovenci prišli, ako bode našo politiko vodil tak človek, kakor je dr. ^usteršič! Kedaj pa je kdo kaj slišal o njegovem .narodnem delovanju", predno je začel uganjati svojo pustolovno politiko pri „Slovenčevi" stranki?! In zdaj se taka po litika nam usiljuje in uteplje celo na priž-nicah in v spovednicah, in škof se hoče maščevati nad svojimi nasprotniki s tem, da se bralcem „S!ov. Naroda" odreka od veza v spovednicah! Ali ni Bog mašče vanja sebi pridržal?! „Slov. Narod" se je bral, ko Škofa Jegliča ni bilo, in se bode bral, ko njega več ne bode ! Ako pa se je on začel postavljati na glavo, ga jaz radi tega ne bom posnemal, kajti pravični in neskončno modri Bog je dal tudi meni pamet in razum, da morem tudi sam so diti, kaj je prav ali ne ! Za kruh pa se vam, slovenski duhovni, ni treba bati Plačani ste že tako dobro, da bodete vedno lahko shajali in vrh tega so vam tudi še za naprej zagotovljeni razni stanovski do hodki, ker slovensko ljudstvo je dobro in že od narave pobožno in med njim lahko mirno in zadovoljno živi vsak pameten Človek. Vere temu ljudstvu pa nikar ne mešajte, kakor ste začeli, ker s tem delate le prepir in sovraštvo, kar je veri in vašemu stanu samo v kvar in škodo! Dajte torej mir, in mir bodete imeli tudi vi, ziaven tega pa bodete zopet čislani in spoštovani vsi in povsod! Ako pa bodete s to nesrečno in nespametno politiko še nadalje zlorabili vero, začele se bodo res uresničevati besede, katere je izrekel v pridigi pri zadnjem tukajšnjem misijonu neki misijonar, namreč, da bodo cerkveni obiskovalci izostali in v cerkvi bodo ljudje po leti mleko kisali, po zimi pa perilo sušili! Naša „Talija" in naše „trinoštvo"? Odgovarja A. Aškerc. (Dalje.) Dovolite, g. M, da to reč kratko pojasnimo! Stva«. se tiče .Ljublj. Zvona", čegar urednik sem letos slučajno jaz. Kak domišljav, mlad dekadent, čigar spis se morebiti ni dovelj hitro priobčil ali pa se je bil sploh odklonil, se je maščeval s tem, da je izpustil iz svojega dvorišča med slovenski svet dobro rejeno raco o literarnem kartelu, v katerem baje imata glavno besedo gospoda Govekar in Gangl ter moja malenkost! To pa je od konca do kraja neslana in obenem hudobna laž, kakor je vsaka laž več ali manj hudobna! Prav mogoče je tudi, da bi dotičnik, ki si je izmislil bajko o kartelu, sam rad bil urednik .Zvona". — Načelnik .Narodne Tiskarne", g. dr. Tavčar mi je poveril uredništvo .Ljubljanskega Zvona". Če mi je poveril ta posel, moral je imeti zaupanje v mojo malenkost, da sem zmožen urejati takšen list, kakor je .Zvon". Že 1. 1895. me je bil naprosil tedanji urednik, g. prof. B.žek, da naj prevzamem redakcijo pesem-ških spisov, kar sem po dolgem obotavljanju, ker sem vedel, kake sitnosti si nakopljem na glavo, tudi storil, a to šele po tem, ko je bil prišel z isto misijo k meni g. prof. Rutar na Štajersko. Pesniško gradivo, članke in vse, kar je tiskano s .petitom", urejam torej sam. No vel i stične spise pa mi redno pomagata pregledati tudi gospoda: dr. Zbašnik in Govekar, ki sta za ta posel vsaj toliko poklicana, kakor tisti gospod, ki si je izmislil bajko o „literarnom kartela". Za znanstvene članke in kritike pa je itak vsak pisatelj odgovoren sam, in urednik se meritorno ne vmešava. Ali bode dotični mož, ki si je izmislil bajko o literarnem kartelu in katerega verjame tudi tajnik „dramatičnoga društva", zahteval da naj urednik „Ljublj. Zvona" pošilja vse spise in članke ter pesmi in kritike, predno jih odda stavcu, ad circulan-dum po vsej Ljubljani, da bi jih pročitalo poprej najmanj kakih 20.000 odraslih ljudij moškega in ženskega spola, literatov in literatinj ter neliteratov ? I Ali je kje na svetu takšen nsus? Če ureja kje na svetu kako uredništvo kakšen časopis na ta način, potem se ga poprimemo tudi mi pri „Zvonu". Toda potem „Zvon" ne bo mogel izhajati vsak mesec po enkrat, ampak komaj po enkrat na leto ali vsakih 10 letpo enkrat. Za sedaj urejam „Zvon" po navadnem evropskem načinu sam, posvetovaje se samo glede povesti z omenjenima lite-ratoma. Če je to kartel, potem je kartel vsako uredništvo; če je to trinoštvo, potem je trinoštvo vsako uredništvo in vsak odbor vsakega literarnega društva. Potem so trinogi pri uredništvu „Dom in Sveta", „Vienca", „Nade", „Života" itd.; potem so trinogi pri „Matici Slovenski", pri „Matici Hrvatski" in tako dalje in infinitum! In mi „trinogi" uredniki in peščica literatov določamo literarne kurze?! Mi Slovenci sploh ne določamo ničesar, ne v literaturi, ne v politiki, tem manj more kaj vplivati ;,peščica literatov" slovenskih na smer literature. Urednikova poglavitna naloga je, da sprejema formalno in estetično zrele rokopise v list, ki ga ne more in ki ga ni dolžan sam pisati. Tok in smer v literaturi določajo pisatelji sami; a ker živimo mi Slovenci sredi bogato razvitih inozemskih literatur in ker nas je preklicano malo, zato določajo smer in kurz v naši literaturi tudi tuji pisatelji, ki vplivajo na naše duhove. To je naravno in je čisto nepotrebno to dokazovati. Ko je po drugod v Evropi cvetela romantika, bili so tudi slovenski pisatelji romantiki; ko je zavladal realizem in vlada še sedaj, pisali so slovenski novelisti realistične novele in romane; ko je realizem prešel na Francoskem in drugod v naturalizem, dobili smo tudi mi par naturalističnih povestij. In ko je pred nedavnim časom prišla k nam črez slovenski plot dekadenca, se ji nekateri naši mladi in najmlajši pesniki in pisatelji niso mogli ubraniti. Kaj hočemo? Kdo določa torej „literarne kurze". Kdo je trinog? Če „Zvon" kakega spisa ne sprejme, svobodno je dotičnemu pisatelju, da objavi svoj spis kje drugje, saj ima več listov na razpolago. Liati „Zvonovi" so odprti vsem slov. pisateljem in nihče ni bolj vesel, nego jaz, Če dobim spis izpod kakega novega peresa. Jako drago mi bo, če mi g. M. pošlje v kratkem kaj za „Zvon"; dosedaj mi, žal, še ni poslal ničesar. Nisem imel torej prilike odkloniti njegovega spisa; torej tudi nima povoda, očitati komu „trinoštvo. (Dalje prih) Dnevne vesti V Ljubljani, 26 maja. — Nadvojvoda Rajner je prišel včeraj zvečer v Ljubljano. Danes ob 1. uri je bil obed, na katerega so bili povabljeni dež. predsednik baron H e i n, fml. B u s s iz Gradca, divizijonar fml. pl. H o c h s m a n n, novi ljubljanski brigadir, dež glavar pl. Detel a, župan Hribar, polkovnika domobranskega polka in pešpolka štev. 27, adjutant nadvojvodov, podpolkovnik L a v r i č, major Schmidt in več druzih višjih častnikov. Vseh kuvertov je bilo 14. Danes ob 4 uri pop. obišče nadvojvoda dež. muzej, jutri dopoldne ob 10. uri seismograf, ob pol 11. uri pa mestno dvorano. — Zveze slovenskih in istrsko-hrvatskih županov ustanovni občni zbor bode, kakor smo že naznanili, binkoštni ponedeljek, dne 4. junija t. 1. ob 11. uri dop. v veliki dvorani .Mestnega doma". Na dnevnem redu so naslednje točke: 1. Sprejemanje članov. 2. Volitev predsednika, njegovega namestnika in društvenega odbora. 3. Volitev razsodništva. 4 Določitev kraja, kamor naj se skliče prvi redni občni zbor. 5. Posamezni predlogi. — Društvo županov ljubljanske okolice je imelo, kakor piše .Slovenec", svoj Priloga »Slovenskemu Narodu11 št 120, dn6 26. maja 1900. ustanovni shod Shod nas sicer ne zanima, zanimajo pa nas nekateri .funkcionarji-, koje si je društvo na celo postavilo. Da je načelnikom izbran šentvidski Belec, temu se ne čudimo, ker ta mož mora trobiti v mežnarski rog že radi cerkvenih streh, katere ga rede j Njegov namestnik pa je A. Ogorelec — ne bivši deželni poslanec, nego brat njegov —, ki je bil nekdaj srdit liberalec in najbolj zagrizen politični nasprotnik svojemu bratu! Zdaj pa je značajni ta mož zbežal minihom pod kuto, in plesati mora, kakor mu godejo kapelani v Šmarju. Kakor je videti, je mož kačje narave, ki slači svojo kožo od potrebe do potrebe. Šmarski občini je na takem županu le čestitati! Fr. S v o 1 j š a k, župan v Medvodah — tisti, ki je hotel dati za škofove zavode 10.000 gld., se ve iz srenjske blagajne — izvoljen je tajnikom. Ne umemo, čemu da ravno te finančne kapacitete niso izbrali za blagajnika, ko zna možiček vendar tako izvrstno s tujimi tisočaki okrog sebe metati! A izbrali so ga tajnikom, dasi od Medvod do Ljubljane vsako otroče ve, da Francelj s Svetja svoje ime le z veliko težavo podpiše! Če bodo akti novega društva izgledali tako, kakor izgledajo akti županstva v Medvodah, bo groza!' No, pa bode pomagal oče Tomaž Z de š ar, sve-drski župan s Horjula, ki je izbran tajniku za namestnika! Blagajnik pa bo gospod Alojzij Tršan, župan v Šmartnem pod Šmarnogoro, in če bogatih dohodkov vseh sam ne bo mogel spraviti, spravili se bodo lahko pri njegovem namestniku Matevžu Ponikvarju, županu na Želimljah. Na shodu se je baje — vsaj »Slovenec" piše tako — spregovorila marsikatera tehtna beseda, in sklepalo se je jednoglasno po stavljenih predlogih To se pravi, očetje župani so kimali, kakor KašperČki v komedijah, gospodje duhovniki pa so se jim v pest smejali. Ljubljanska okolica je lahko ponosna na te kimovce! — — Štrekelj in Koblar se objemata. Kje? Na „sm etišnici" .Slovenskega Lista" ! Ali ni to primeren prostor, vsaj za kura ta, tega največjega lenuha, ki ga pita dežela? Povsod drugod bi bila deželna uprava takega postopača že davno vrgla na .smetišče", s kojega naj bi ga pobral gospod knezoškof, ki bi lažje vzdrževal človeka — ki ni za druzega na svetu, kakor da krade Bogu čas, — nego ga vzdržuje dežela, katera tiči že itak do grla v dolgovih. Sicer je pa Štrekljeva stvar izgubljena — ker je Koblar — smrdljivi ta stimfalida v političnem našem življenju — njen zagovornik! — Štrajk v Vevčah. Položaj v Vevčah je nespremenjen, in lahko se zgodi, da se tovarniško podjetje sploh opusti. Tovarna pravi namreč, da je že več let pasivna, kar pa se nam ne zdi prav verjetno. Krščanski socialisti bi radi štrajk izkoristili v to, da bi vevške delavce vlovili za svojo stranko V ta namen so začeli zdaj agitirati, naj se za podporo delavcev zbirajo prispevki. V prvi vrsti se obračajo do pristašev naše stranke, češ, obe slovenski stranki zavzemata glede vevških delavcev jednako stališče. To je resnica, in če se izkaže, da so vevški delavci potrebni podpore, bo napredna narodna stranka rada storila kar treba. Z našim denarjem pa krščanski socialisti ne bodo delali reklame za se in zato svarimo somišljenike, naj Štefetu in drugim takim nabiralcem ničesar ne d a j o , š e p o s e b n o n e , k e r ni nobene kontrole. Na .Dihurjevo" infa-mijo, da se potegujemo za fabrikante, se nam ne zdi vredno odgovarjati. Od kacega Koblarja kaj druzega niti pričakovati ni. Konstatovati pa moramo, da se je doslej jedini .Slovenec" postavil na stališče tovarne, dasi so vevški delavci v svoji ogromni večini v njegovem taboru in ne v našem. — Gonja proti neklerikalnim listom. Iz Jesenic se nam piše: .Slovenski Narod" ni jedini list, proti kateremu ščuje duhovščina. Zdaj je tudi .Učiteljski Tovariš" padel v nemilost. Pred nekaj dnevi je neka tukajšnja gostilničarka, ki je naročena na „Učiteljski Tovariš", poslala deklico k našemu, že predobro znanemu župniku Šinkovcu bero plačat. Namesto da bi se Šinkovec spodobno zahvalil za denar, odgnal je deklico surovo, kakor je že njegova navada — seveda ko je bil denar spravil — z besedami: Izvedel sem, da imate v vaši gostilni list »Učiteljski Tovariš". Reci doma, da ga morejo takoj odstraniti, zakaj ta je še veliko hujši, kakor .Slovenski Narod". — Akoravno mi našega župnika Šinkovca popolnoma ignoriramo in se prav nič ne zmenimo, kake igre in kake časopise ima on v svojem .ajmohtu", se on vedno vtika v stvari, ki ga čisto nič ne brigajo. Odslej se bomo tudi mi brigali za župnikove zadeve, in mogoče je, da kaj najdemo, kar bo župnika bolj peklo, kakor peče nas njegova prepoved .Učiteljskega Tovariša". — Iz klerikalnih konsumnih zadreg. Z Bleda se nam piše: Zadnjič sem prišel po opravkih v bližnje Gorje. Prijatelj mi je povedal marsikaj in tudi o konsumnem društvu sva govorila. Povedal mi je, da je imelo to društvo blizo 60 tisoč gld. prometa in nekaj krajcarjev nad 40 gld. dobička v preteklem letu. Vii udje so bili pri občnem zboru z blagajnikovim poročilom zadovoljni in celo zahvalo so mu menda izrekli. Ko so pa pozneje dobili tiskan račun in bilanco v roko, začele so nekatere modre glave tnhtati in preobračati račun na vse strani. Pogruntali so, da ni vse tako res, kakor stoji na papirju. Zato so prijeli ono nedeljo blagajnika. To je bil vrišč! Iz sosednje bralne sobe so prileteli gledat, kaj je in celo na cesti so ljudje postajali iz radovednosti. Blagajnik je bil tako hud, da je vrgel ključe na mizo, rekoč: Tu jih imate, pa odstopim! A dobil je odgovor: Ne boš, Jaka, prej račune deni v red! In ko se je Postojnarjev Jaka, to je gorjanski cerkovnik, kateri ima menda vso politiko v malem prstu, ker piše v .Domoljuba", nekaj med prepir vtaknil, so ga nagnali s .smrkovcem" in spodili skozi vrata. Proti večeru so se nekoliko pomirili, posebno ker so nekateri svarili pred škandalom. Kakor slišim, so se zdaj menda za en čas pobotali, a prišlo je vendar med svet, da tudi pri gorjanskem konsumnem društvu ni vse zlato, kar se sveti. Srečni Gorjanci, sem rekel prijatelju. Zadovoljni bodite, da vam sploh dajo račun v roke, pri nas ga pa še radi gotovih razlogov ne pokažejo. Ko je pri občnem zboru našega konsumnega društva zahteval neki ud knjige, da bi se o istinitosti prepričal, mu jih niso hoteli dati. Eni so potegnili z njim, drugi so nasprotovali. Prišlo je do prepira in skoraj do pretepa. Kaplan je skočil na mizo in miril, kar se mu je z velikim trudom komaj posrečilo. Toda o tem je dolga povest, zato dalje prihodnjič. Blejec. — Kazenska preiskava se je začela proti konsumnemu društvu v Srednji vasi (Bohinj), ker je izvrševalo obrt, za katero nima dovoljenja. Orožniki so stvar preiskali, in na tej podlagi je bil tožen pri kaz sodišču v Radovljici ves odbor, na čelu mu kaplan Oblak. Obravnava bi se bila morala vršiti dne 8. t. m. Toda toženci niso šli k obravnavi, ker je dr. Krek na shodu v Srednji vasi dne 6. t. m. naznanil, da ni treba nobenemu toženih v Radovljico Nam ni znano, v katerem stadiju se nahaja ta zadeva zdaj, povedalo se nam je samo v trgovskem in obrtnem iruštvu, da se na hajajo vsi zadevni spisi pri državnem pravdništvu v Ljubljani. — Nova struja. Med našimi mazi Ijenci poraja se neka nova struja, na katero krajne šolske svete in šolske vodje posebno opozarjamo. Ta struja teži po tem, da oropa naše šole vsake pedi zemlje, katero morebiti imajo. Trdi se namreč, da učitelj kot tak ne potrebuje zemlje, ker ima itak dobro plačo, in ker tudi nima toliko časa, da bi se zamogel poleg svojega posla pečati še s kmetijstvom. Zato je ta struja zapisala tudi šolske vrte na svoj rovaž Šolski vrti so, tako zatrjuje ta struja, samo slepilo, s katerim novodobni brez-verski in liberalni učitelji sleparijo ljudstvo; koristijo pa vrti prav nikomur, kajti učitelji in bodisi, da o tem še toliko govore in pišejo, za to nimajo niti dovolj praktične izurjenosti, še manj pa dobre volje. Zato se morajo šolski vrti pri naših šolah odpraviti, dotična zemljišča pa v povišanje časti božje na svetu priklopiti neznatnim duhovniškim posestvom. Prvi, ki so sklenili to storiti, so nekateri župniki na Šta jerskem; oni hočejo uničiti lepo urejene šolske vrte, dotična zemljišča pa spraviti v svojo požrešno bisago. Da si je upanje, da se ta „sveti1 napad na šolsko lastnino ne posreči, tako vendar vse šolske vrtnarje na to strajo, katera ruje skrivaje proti Soli, opozorimo. Zlasti jih opozorimo na to, da prav dobro in vestno shranjujejo vsa pisma, katera pričujejo o šolski lastnini; kjer pa takih pisem ni, tam se naj prej ko slej pri pristojnih oblastvih izposlujejo ter se naj sploh skrbi, da bode v tem ozira vse popolnoma urejeno. Le tako bode, kjer bodi, mogoče rešiti šolsko lastnino pred nenasitljivimi požeruhi in grabeži. Objavimo pa to tudi radi tega, da pokažemo tistim učiteljem, ki so se na shodu v Mariboru bratili in „dušo prali" s klerikalci, kako hoče ta stranka zanaprej složno z učitelj stvom skrbeti za napredek šolstva ter za splošno blaginjo naroda. Tukaj imajo dotič-niki najboljši dokaz, kako ta stranka ume in tolmači to „složno delovanje" z učitelj-stvom in pa tisto „svobodo1, na katero sklicatelji tega učiteljskega shoda tako na vsa usta prisegajo. — Priznanje. Deželni odbor je izrekel povodom nove volitve za okrajni cestni odbor v Novem mestu dolgoletnemu članu tejkorporaci je, gospodu Antonu Vertačiču, posestniku in stotniku uniformirane meščanske garde v Novem mestu, popolno priznanje za zasluge, ki si jih je pridobil z marljivim in uspešnim delovanjem. Gospod Anton Vertačič je bil član okrajnega cest nega odbora v Novem mestu od 1. 1882. pa do sedaj nepretrgano, načeloval mu je od 1. 1883. do 1886. ter vsekdar zastopal koristi cestnega okraja z največjo vnemo. Po prizadevanju tega moža odlikovanega z zlato hrabrostno svetinjo in zlatim zaslužnim križcem je cestni okraj novomeški pridobil marsikaj koristnega; zato tudi okraj ceni njegove zasluge. — Slovensko umetniško društvo. Poziv, katerega je izdal odbor slovenskega umetnikega društva na domače umetnike radi prireditve L sloven. umetniške razstave v Ljubljani, je imel nepričakovan uspeh. Oglasilo se je — kakor je naznanil na zadnjem jour-fixu društveni tajnik — dosedaj že 22 umetnikov: slikarjev, slikaric, kiparjev, podobarjev in arhitektov; zadnja dva, ki sta se oglasila sama, sta g. akad. slikar Oton Rudolfov Curinu (Švica) in gospod akad. slikar §fmitek v Petrogradu (Rusija). Umetniki,'' ki se razstave udeleže, bivajo v Ljubljani, Kamniku Kropi, Gorici, Celovcu, Mariboru, Mozirju, Dunaju, Pragi, Sarajevu, Parizu, Monakovem, Vidmu, Cu rihu in Petrogradu. Ideja I. sloven. umetniške razstave se je zdela še lani marsikomu neizvršljiva, danes pa je nje izvršitev že zagotovljena, in razstava se otvori spočetka septembra t. 1. v dvorani ..Mestnega doma". Ker pa je treba društvu gmotne podpore, se je obrnil društveni odbor potom časopisja in posebnih vabil do vseh znanih rodoljubov in rodoljubk, da pristopijo k društvu kot redni ali kot podporni člani. Želeti je, da podpirajo društvo v njegovem kulturnoprevažnem delovanju Slovenke in Slovenci v čim največjem številu. Šele v I. umetniški razstavi stopijo naši umetniki pred najširšo javnost ter dokumentirajo, da se smejo postaviti v eno vrsto z drugimi umetniki slovanskega juga. Člane sprejema društveni blagajnik: gosp. ravnatelj ^Glasbene Matice", Fr. Gerbić v Ljubljani — Kje so slovenski seznamkl strank? Piše se nam: Potegujemo se za slovenske napise na javnih poslopjih in po ulicah. Toda stopi v katerokoli izmed onih večjih in lepših hiš, ki imajo v veži seznamek strank, povsod se blesti nemščina; za Boga, zakaj puste slovenske stranke, da razobesi gospodar njih naslove v nemščini ? Kaj bi rekel ljubljanski Nemec, če bi bil svetu naznanjen v slovenskem jeziku? Slovenec je pač z malomarnostjo svojo zadovoljni filister in tlačan! — Učiteljske premembe na Štajerskem. Nadučitelj g. Jan HOnigmann je nastavljen na ljudski šoli Sv. Duh pri Ločah, učitelj v Svetini g. Ivan Stukelj je imenovan nadučiteljem v Frankolovem, nadučitelj g Franc Lorber pride kot vodja v To-polšice okraj Šoštanj, na šolo v Libojah pride kot učitelj začasni učitelj g. Jan Pilih, na deško šolo okolice Ptuj nadučitelj g. Jakob Kopic in g. Valentin Kajnih, na šolo pri Sv. Tomažu, okraj Ormož, suplent g. Peter Lapornik, na šolo pri Št Petru po i Sv. gorami začasni učitelj g. Anton Hobu jec, na šolo Št. Rupert okraja Št. Lenart začasni učitelj g. Josip Čuček, na šolo v Zidanem mostu začasna učiteljica g. Antonija Fux, na šolo v Vuhredu, učiteljica gdč. Izabela Sark, na šolo v Podčetrtku začasna učiteljica gdč. Henrika BerliČ, na šolo v Bizeljskem začasna učiteljica gdč Klotilda Hiti, v Št Jur ob juž. žel.; začasna učiteljica gdč. Amalija Šket, in v Št. Andražu, okraj Šoštanj, začasna učiteljica gdč. Frančiška Tajnik. — Umrl je bivši slikarski mojster, trafikant g. Fran Blaž, zvest pristaš narodne stranke. N. v m. p. ! — Slavnost v Sarajevu. Kakor javljajo hrvatski listi odpotuje samo s Hrvatske nad 800 gospodov in dam v Sarajevo, da se udeleže slavnosti pevskega društva .Trebevič". Slovenska društva in deputacije naj se oglasijo za informacije pri vodstvu zaveze hrvatskih pevskih društev v Zagrebu. Želeti je, da se udeleži čim več Slovencev te slavnosti! — „Proč od Rima". Agitacija nemških nacionalcev za izstop iz katoliške cerkve je začela tudi na Spodnjem Štajerskem roditi uspehe. V Celju je kar cela vrsta nemških meščanov in gospej pristopila k protestantski veri. — Pevsko društvo „Ljubljana" priredi vrtno veselico dne 27. maja t. 1. na vrtu pri .Novem svetu" pod osebnim vodstvom društvenega pevovodje gosp. Josip Vedrala. Godba si. c. in kr. pešpolka kralj Belgijcev št. 27. Vspored: I. Petje. 1. H. Volarič: .Kviško bratje", zbor. 2. A. Ned-ved: .Pri slovesu", zbor z bariton-solo in čveterospevom 3. H. Volarič: .Slovenski svet" zbor. 4. A Nedved: .Svoji k svojim" zbor s čveterospevom. II. Godba. 1. Rosey: .The Honevmoon", koračnica. 2. Maillard: Ouvertura iz opere .Puščavnikov zvonček". 3. Strauss: »Jutranji listi" .valček. 4. Smetana: Sekstet iz opere .Prodana nevesta". 6. Gleisner: .Florette", polka francoska. 6. Sidnev-Jones: .Geisha", fantazija. 7. Chri-stoph: .Medeni tedni", valček. 8. Schek: .Slavjanska balada". 9. Millocker: .Hočeš li moj ljubček biti?" polka mazurka 10. Gou-nod: Vojaški zbor iz opere .Faust". 11. David: .Narodne pesmi", potpourri. 12. Ziehrer: .Vinea", galop. III. Šaljiva pošta. IV. Kegljanje na dobitke. Začetek ob 4. uri popoludne. Vstopnina 40 vin. Častiti podporni člani so vstopnine prosti. V slučaju neugodnega vremena vrši se veselica dne 4. junija t. L — Kolesarskega društva „Ilirije" jutrišnje cestne dirke Tržič — Ljubljana ob dveh popoludne udeleže se naslednji gg. člani: Gotthard Ivan, Hitti Ivan, plem. Kranjc Zdravko, Kubelka Viktor, Pakiš Ivan, Potnik Srečko, Rebek Dragotin, Str-nad Josip, Speil Arnošt, Svete Josip in Voglar Fran. Ob štirih je potem vrtna veselica pri Koslerju. Ondi je tudi streljanje na dobitke, katero se prične že ob osmih dopoludne. Serija petih strelov velja 30 h. Če tudi se niso razposlala posebna vabila, je vsekako pričakovati obilne vdeležbe. V slučaju neugodnega vremena se vrši tako dirka, kakor tudi vrtna veselica v nedeljo, dne 10. junija 1.1. — Narodna čitalnica v Starem trgu pri Ložu priredi dne 27. t. m., če bo vreme lepo, izlet na Vrhniko pri Starem trgu, kjer bo pri g. Franju Intiharju veselica, pri kateri bodo sodelovali čitalniški tamburaši. — Iz Kapele pri Brežicah se nam poroča, da so tudi tam 24. t. m. zjutraj ob uri 20 minut občutili močen potresni sunek, katerega je spremljalo 5 sekund trajajoče bobnenje. Smer njegova bila je od jugozahoda proti severoizhodu. — Nezgode. Ogenj je vpepelil 22. t. m. mlin Mihaelu Burgerju v Št. Vidu pri Brdu. Ker je bilo poslopje že staro in s slamo krito, se je ogenj tako hitro širil, da ni bilo takoj na lice pogorišča prihitelemu lukoviškemu ognjegasnemu društvu mogoče kaj rešiti. Zgorel je mlinarjev 61etni deček in več prešičev. Sumi se, da je zgoreli otrok, igraje se z žveplenkami, zanetil ogenj, kateri je njemu in starišem postal tako osode-poln. — Pretočeni teden, 16. t m., pa je v Raholčah utonil v mali kapnici tik hiše otrok zidarju Fr. Tek a v ca Stariši, pazite na otroke in skrivajte vžigalice! — Treščilo je 25. t m. ob l/42 v Hrušici pri Ljubljani v šolsko poslopje. Švigala je strela po veži, kuhinji, shrambi in v šolski sobi. Zid je okrušen pri petih oknih in drugod na dvanajstih krajih. Šolskih otrok in žensk, ki so prišle zarad birme, je bilo čez 90 v šolski sobi; a hvala Bogu, se ni nobenemu nič hudega zgodilo. Samo učiteljeva hčer je v kuhinji omamljena padla, in po nogah občutila bolečine vendar ji je kmalu boljši bilo. Eno žensko so tudi roke precej bolele, pa tudi tej je kmalo odleglo. — Brencelj povožen. Včeraj popoldne je neki neprevidni voznik na Sv. Petra cesti povozil Alešovca Brenclja. Poškodoval ga sicer ni dosti, a raztrgal mu je obleko. Alešovec, ki je skoro ves slep, prosi, če mu hoče kdo kaj stare obleke darovati, naj jo pošlje v krojaške ulice Št. 6. — Nadobuden mladenič je čevljarski vajenec Jos. Ježek, o katerem smo včeraj poročali, da je okradel necega pomočnika, in pobegnil, ko mu je mati odvzela ukradeni denar in prstan. Fant je še včeraj mislil na novo lopovščino. Šel je h Kai serju, si na drugo ime izposodil kolo in ž njim ušel. Toda danes ga je zasačila roka pravice. Še predno je imel priliko, prodati kolo, mu je prišel mestni policijski uradnik g. Toplikar na sled in ga aretoval. — Prijet goljuf. Anton Mlakar, stanujoč na Glincah, je bil po žendarmeriji na Viču aretovan, ker je na ime tvrdke Hribar v neki tukajšnji prodajalnici izvabil za 72 kron pavole in jo potem prodal. Mlakar je prišel šele lansko leto iz mariborske kaznilnice, kjer je tudi zaradi goljufije tri leta sedel. — Frak v Ljubljanici. Frak, kateri je bil gospodu A. G. ukraden, našla je danes neka perica v Ljubljanici na Sv. Petra nasipu. Kako je frak v Ljubljanico prišel, bodo policijske poizvedbe že dognale. — Ukradena ura. Prostaku M. P. je bila ukradena srebrna žepna remontoir-ura z dvojnim krovom in srebrno verižico vredno 34 K. — Zdravstveno stanje v Ljubljani. Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 13. do 19. maja kaže, daje bilo novorojencev 11 (= 16 34 %0), umrlih 29 (==43"06°/ot), mej njimi jih je umrlo za vratico 1, za jetiko 4, za vnetjem sopilnih organov 6, vsled mrtvouda 1, vsled nezgode 1, vsled samomora 1, za različnimi boleznimi 15. Mej njimi je bilo tujcev 13 (=44 8%), iz zavodov 17 (=586°/0). Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za ošpicami 5, za škarlatico 1, za dušljivim kašljem 2, za vratico 1 oseba. * Krvniki štrajkajo v Kantonu na Kitajskem. Zagrozili so vladi, da ne odsekajo niti jedne človeške glave več, ako se jim plače ne poviša. Resnično je plača krvnikov jako pičla. Za vsako glavo nekako 2 kroni — to je vsekakor premalo. Seveda je bil včasih zaslužek vzlic temu še dosti dober, ker je padalo mnogo glav. Dandanes pa je tudi na Kitajskem usmrčenje primeroma jako redko. Zategadelj zahtevajo za odse-kanje vsake glave po 4 krone. Posebna deputacija je sporočila vladi svoje želje, dotični uradnik pa je krvnike zavrnil. Vendar pa jim je obljubil, da dobe vkrat-kem več posla in s tem tudi več zaslužka. Krvniki so bili s to obljubo zadovoljni. * Koliko stane obisk pariške razstave? Nekdo je izračunil, da stane obisk vseh oddelkov in vseh najrazličnejših zanimivosti] na pariški razstavi 1200 frankov. Toliko bi bilo treba plačati vstopnine, ako bi si hotel kdo ogledati vse. Samo privatna podjetja so investirala okoli 60 milijonov frankov. Da so prebarvali Etfflov stolp, je bilo treba plačati 5,100.000 frankov. Porabili so pa 70.000 k Ig. barve. Ma-nege Feerique stane milijon , panorama Rim prav toliko, Stari Pariz 850.000, Atene 1,500.000, gledališče „Columbia" 1,600000, Vezuv v Parizu milijon, hipodrom 3 milijone, cirkus Palače 1,600.000, razni restav-ranti 2 milijona, velikanski globus 1,500.000, švicarska vas 3,000.000, panorama »Potovanje okoli sveta" 2 milijona, Benetke milijon, palača kostumov 2 milijona, palača ženske 600.000, plesna palača 750.000, razne pano- in diorame 3,500.000, veliko kolo 4 milijone, morska palača milijon, cesta v Kairu 1,500 000 in panorama pomorske bitke 1 milijon frankov. — To pa so le glavne zanimivosti. Kdor si hoče torej dobro in natanko ogledati svetovno razstavo v Parizu, naj vzame seboj drobiža, — a precej! * Nova modna „iznajdba". Princ \Valeški, prestolonaslednik Anglije, je osrečil angleške gigrle z novo iznajdbo v modi. K neki svečanosti je dospel v fraku in — čujte, čujte!! — v — rujavih črevljih. Imenitno, kaj?! Že drugega dne je bilo po oglih londonskih ulic vse polno plakatov raznih tovarn in izdelovalcev črevljev, da imajo na razpolago črevlje prav tiste oblike in barve, v kakoršnih je nastopil princ Waleški. In sedaj nosijo vsi gigrli frak in rujave črevlje. Princa pa je premagal neki neimenovan gigrl, ki si je izmislil novo vrsto blaga za telovnike. To blago je podobno oklepu krokodila. Telovniki se nosijo zapeti skoraj do brade. Vsekakor so krokodilski telovniki znak posebne elegance! Svetovno frakarstvo hodi danes le v rujavih črevljih, v krokodilskih telovnikih, cilindru in fraku. — Tudi Parižanke so si izmislile jako pametno novo modo. Ker jim dolge barvane palice in smešno zviti klobuki z nebrojem na vse strani kimajočih nojevih peres ne zadoščajo, so uvedle še — m o n o k 1 j e , obrobljene z briljanti ali z raznimi dragimi kameni. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 26. maja. Za nedeljo sklicana seja načelnika levičarskih klubov se v političnih krogih splošno tako tolmači, da hoče vlada še enkrat poskusiti, če je mogoče, pridobiti vse stranke desnice in levice za skupni boj zoper Čehe. Korber sili na ta boj z vso odločnostjo in je že zagrozil Poljakom, da razpusti parlament takoj, če se vsa desnica ne postavi v službo vlade in nemških strank ter ne začne boja z vsemi „po opravilniku dopustnimi sredstvi". Dunaj 26. maja. „Neues Wiener Tagblatt" poroča, da je iz raznih izjav ministrskega predsednika sklepati, da si ne obeta veliko uspeha od nameravane vojne združenih desničarjev in levičarjev zoper Čehe. Dunaj 26. maja Pri včerajšnji občinski volitvi iz E. razreda so krščanski socialisti dosegli veliko zmago. Njih volilna geometrija se je dobro obnesla. Doslej je H volilni razred zastopalo 24 krščanskih socialistov, 14 nemških liberalcev in 8 nemških nacionalcev, včeraj pa je bilo izvoljenih 37 krščanskih socialistov in 4 liberalci, v petih okrajih pa pride do ožje volitve. Nemški nacionalec ni bil ne jeden izvoljen. Liberalna stranka je podlegla celo v notranjem mestu, ki je bilo doslej njena trdnjava. Brno 26. maja. „Moravska Orlice" javlja, da vlada ne misli državnega zbora razpustiti, nego da hoče samo svoj jezikovni zakon za Češko in za Moravsko ter nov državno-zborski opravilnik oktroirati, in sicer tak opravilnik, da bi bila potem vsaka obstrukcija nemogoča. Krakov 26. maja Odvetnik Kast o ry je pobegnil. Poneveril je 600 tisoč K in zapustil mnogo dolgov. Budimpešta 26. maja. V včerajšnji seji delegacije se je začela razprava o proračunu ministrstva zunanjih del. Govorili so Kaftan, Ven-cajz, Stransky, Slama in De-mel Danes se razprava nadaljuje. Budimpešta 26. maja. V današnji del seji je najprej Mauthner obsojal češko obstrukcijo, hvalil Goluchowskega in trdil, da trozveza ni preigran klavir nego izvrsten instrument, na katerem se je v Berolinu igrala čista simfonija. Pacak je zavrnil Mauthnerja, rekši, da Čehi imajo ravno tako pravico ob-struirati, kakor Nemci. Potovanje v Berolin je imelo namen, povzdigniti veljavo Nemčije. To potovanje se izkorišča zdaj zoper avstrijske Slovane. Zdaj govori Kozi ow s ki. Poslano.^ Pred 6 leti obelodanil je „Agramer Tagblatt" neki članek proti veletrgovcu in predsedniku mestne hranilnice ljubljanske, gospođu Vasu Petričiču. Zdaj čujem na svoje začudenje, da se po Ljubljani govori, da bi bil jaz spisal ta članek. — Ker mi ni vse eno, kako svet o meni misli, izjavljam s tem, da rečenega ne samo pisal nisem, nego da nisem ž njim v nikakoršni najmanjši zvezi. V obče v svojem življenju nisem nikdar v „Agramer Tagblatt-u" obe lodanil nobenega proizvoda svojega peresa. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. (1057) Menda dotičnega pisalca, katerega gospod PetriČič prav dobro pozna, vest peče, da je prišel do pogumnega sklepa, sebe oprati s tem, da hoče mene sramotiti. V Zadru, dne 18. maja 1900. August Endlicher ravnatelj Zemljišno-Veresijskog zavoda kraljevine Dalmacije. Poslano*) slavnemu vodstvu podpisane „ večine" (?) členov Marijine bratovščine kot odgovor na poslano v .Slov. Narodu" dne 23 t. m. Da si je bilo v časopisih razglašeno, vendar na zahtevo „veČine" (?) še enkrat naznanim, da me je sedanji odbor enoglasno počastil s predsedništvo m družbe Marijine bratovščine, in da se vsaj za nekaj časa društvo otme teh hoj, maj, ti (homatij), ki so nastale iz take malenkosti, da jo je komaj vredno omeniti, sem prevzel vodstvo. Slav. .večini J(?) bodi povedano, da- vsak krajcar dohodka in stroška poj de za časa mojega vodstva skozi moje m blagajnikove roke, a vsak drugi vkrep storil bodem le s porazumlj en jem odbora. Mimo grede bodi povedano, da je moj prednik g. Lahajnar imel vzoren red v knjigah in ni ene črtane Številke. Slav. .večina" (?) bode pač razumela, kaj se to pravi? Kar se tiče zopet nega sklicanja občnega zbora, ve slav. „ve-čina"(?) da se je dvakrat po pravilih občni zbor sklica'.. Ako slav. „večina"(?) ni hotela svoje dolžnosti storiti, je njena stvar, ni pa vse eno sedanjemu odboru s sklicevanjem občnega zbora denar metati proč. Sedanji odbor si je v zvesti svoje dolžnosti, nikdar pa ne bo uganjal komedij. Kar se tiče odpovede napovedovalki, opo zorim le slav. „večino",(?) da se je vedno in vedno, in tudi od sedanje opozicije na-glasalo, da mora, kakor pravila zahtevajo, biti za napovedovalca zakonska dvojica, ne pa same ženske. To je pribito. Sedaj ko se je to, kar bi se bilo moralo že pred leti zgoditi, zgodilo, je pa zopet krik. Tu je prav namestu pravljica od očeta in sina, ki sta jezdila osla. Odpoved stanovanja drugi stranki ni čin g Labaj-narja. H koncu le toliko omenim: Društvo Marijine bratovščine ni politično društvo, torej ni klerikalno, ne liberalno, pač pa je to društvo mnogim zelo koristno. Najlepši dokaz lepe nravnosti naroda je, da skrbi, že v življenju, da ima član, če je bil tudi ves čas svojega bitja trpin, vsaj človeku spodoben pogreb. Dokaz te nravnosti je lepo število društvenih členov. V imenu vseh teh členov, ki ne spadajo k „večini"(?) prosim slav. „večino",(?) naj rajši kaj v korist družbe stori, kakor da išče v jajcu dlako in s tem ljudi bega. Družba Marijne bratovščine ima po dosedanjem vzornem gospodarstvu precej lepo imetje, želeti bi pač bilo, da se ta blagoslov ohrani in enkrat že utihne preklicani prepir. Z velespoštovanjem Iv. Bonač t. č. predsednik Marijine bratovščine. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. (1061) Darila. Upravništvu naSega lista so poslali-. Za družbo sv. Cirila in Metoda: G. Ant. Lovrenčič v Sodražici nabral 2 K 10 vin., katere je darovala vesela družba v gostilni Jakoba LavrenCiCa. — Dr. F url an, Vrhnika, 4 W dala ob gotovi priliki M. in F. na Vrhniki. — Marica Drmelj v Boštanji, nabrala 11 K. — Skupaj 17 K 10 vinarjev. — Živeli darovalci in njih posnemovalci ter V8trajni nabiralci! Za učiteljski konvikt: Gosp. J. Sveti i č, v Škofji Loki, nabral 7 K 80 v. v veseli škofjeloški družbi ob priliki izle ta črez Ljubnik na „Kazino". Svoto smo izročili blagajniku g. J. Dimniku, ki 8 tem hvaležno potrjuje prejem. Fotografični aparati za diletante. Priporočamo vsem, ki se zanimajo za fotografijo, ta za-nimajoč šport, ki se ga vsakdo lahko nauči, od 1. 1864. obstoječo specialno hišo fotografičnih potrebščin-firme A. MOLL, c. in kr. dvorni dobavitelj, DUNAJ, Tuchlauben 9, ter da pregledajo njen ilustrovani cenik, ki se na 2eljo pošilja brezplačno. a (11-2) Zahvala. Podpisana urada se najtopleje zahvaljujeta gospodu Francu Holiiiaim-u, veletržcu v Ljubljani, za veledušni dar tisoč kron, katere je daroval kot fond, za napravo novih orgelj v tukajšnji farni cerkvi. (1062) Begunje, dne 25. maja 1900. Župnijski in županski urad. Javna zahvala. Za prisrčni vsprejem »Idrijskega Sokola" pri izletu v Cerkno, izreka podpisani odbor vsem onim, kateri so k temu pripomogli svojo najtoplejšo zahvalo. Osobito pa dražestnima gospi-cama M. Jurmanovi in K. Novakovi. Nadalje gg. pevcem slavnega gospodarskega bralnega društva v Cerknem, slavnemu županstvu za prepustitev telovadbenega prostora, kakor tudi gospej in gospodu Jurmanu za izborno postrežbo. Vsem prisrčni in krepki „Na zdar!" Odbor telovadnega društva ,Sokol' v Idriji. Ivan Gruden F. Vidic starosta. tajnik in načelnik. Umrli so v LJubljani: Dne 23. maja. Rudolf Ferk, dninar, 18 let, Poljanski nasip 68, vnetje možganske mrene. Dne 24 maja. Anton Stebi, prevoznik, 50 let, Dalmatinove ulice 1, oteklina v možganih. Dne 25. maja. Fran Blaž, sobni slikar, 71 let, Dunajska cesta 12, ostarelost. V deželni bolnici: Dne 22. maja. Ivan Petrič. kajžar, 60 let, srčna hiba. — Marija Dolničar, delavčeva žena, 38 let, Uteris ruptura. — Jurij Berce, gostač, 58 let, pljučni katar. Dne 23. maja. Fran Ložar, dninar, 52 let pljučnica. — Jera Breznik, dninarica, 70 let, pljučnica. Dne 24. maja. Josip Šemerl, dninar, 18 let, pljučnica. Meteorologično poročilo. Vitina n»d morjem 306 2 o. Srednji araćni tlak 736-0 mm. 2 Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v °C. Vetrovi N^bo 11 • 25. 9. zvečer 7323 154 brezvetr. oblačno | 26 7. zjutraj 7327 135 si. sever oblačno o ■ 2. popol. 7335 140 s!, szahod dež Srednja včerajšnja temperatura 15-6°, nor-male: 16 2". ID-CLZisijslsia* "borza dne 26. maja 1900. Skupni državni dolg v notah . . . 97 K 65 h 3 lik p ni državni dolg v srobru . . 97 25 115 85 Avstrijska kronska renta 4°/0 . . . 96 75 116 _ Ogrska kronska renta 4° 0 . . . . 91 40 Avstro-ogrske bančne delnice . . . 17 75 Kreditne delnice....... 720 55 242 40 Nemški drž. bankovo 100 mark 118 25 23 66 19 26 90 40 11 34 najboljša namizna in:okrepčujoča pijača preskušena pri kašlju, vratnih boleznih, želodčnem kataru ter pri katarih v sapilih. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špe-cerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. (36—3; Slovo! cfCez tni ni 6ifo tnoaoce povodom oSftoBa iz> J^juStjanc cd vscfi {iu6ifi piijatctjev in znancev oe oceSno poz/oviti, fifičcrtt ton potom vocm najszčncji „2 J^ogom!" JFjuSfjana, c"ne 26. maja 1900. (1074) Franc KoyaS> „Y£la Zora" na Spodnjem Rožniku obstoječa iz 3 sob, kabineta, s pritiklinami vred ter z obgrajenim vrtom, se takoj proda, oziroma odda v najem. Povpraša naj se v komptoarju Seunig, Marijin trg. (1070—D Izjava. Jaz, Franc Kodela? gostilničar vinogradniškega društva na Glincah, pre-klicujem s tem vse žaljive besede, ki sem jih govoril dne 8. maja t. 1. na živinskem sejmu v Ljubljani, zoper gosp. Ivana Turka po domače „Bolča", posestnika in trgovca v Ljubljani ter prosim imenovanega gospoda tem potom oproščenja za dotične, popolnoma neosnovane žalitve, katere globoko obžalujem. (io69) V Ljubljani, dne 25. maja 1900. Franc Kodela L r. Kolo se proda. Cena 25 gld. <1066) Prečne ulice £t. 8. do 300 goldinarjev na mesec lahko zaslužijo osobe vsacega stanu v vseh krajih gotovo in pošteno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludwig fisterreicher, VIII., Deutsche gasse 8, Budapest._(946—3) Na prodaj je v Tupaličah tik državne ceste v kateri je gostilna, pekarija in trgovina z mešanim blagom z vso potrebno opravo. Hiša ima tudi primerne prostore za vinsko trgovino. K hiši spada nekaj polja in gozda. (1058—1) Natančneje pove lastnik: Peter Ale-šovec, Tupaliče št. 26, Gorenjsko. Firm. 137. Einz. I. 225,1. Bekaiintmachuiig. Beim k. k. Landesgerichte als Handelsge-richte Laibach wurde im Register fiir Einzelfirmen die Loschung der sub Band I. Blatt Nr. 225 ein-getragenen Firma „Julius Stare" zum Betriebe einer BranUvein-, Rosoglio-, Wei-chselgeist-, Rum-, Liqueur- und Essigfabrik in Stein als Hauptniederlassung und einer Bier-brauerei in Mannsburg als Z\veigniederlassung mit dem Beifiigen vollzogen, dass die Firma Julius Stare zum Betriebe einer Brauerei in Mannsburg sub Band I. BI. 276 als selbststiindige Handels-unternehmung eingetragen bleibt. K. k. Landes- als Handeisg&richt Laibach, Abth. BI., am 21. Mai 1900. Razglas. Pri c kr. dež. kot trg. sodišču v Ljubljani se je izbrisala v registru za posamne tvrdke sub. zv. I. stran 225 vpisana tvrdka „Julius Stare", izdelovalnica žganja, rozolje, višnjevca, ruma, likerjev in jesiha v Kamniku kot glavno podjetje in pivovarna v Mengšu kot stransko podjetje s pridatkom, da ostane tvrdka Julius Stare pivovarna v Mengšu sub. zv. I. stran 276 vpisana kot samostojno trgovinsko podjetje. — C. kr. dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III. dne 21. maja 1900. (1055) L Lnserjev obliž za turiste. Priznano najboljše sredstvo proti kurjim oče-; som, žuljem Itd. itd. ===== Glavna zaloga: Schwenk-ova lekarna Dunaj -Meidling* obliž za turiste po 60 kr. Dobiva se v vseh lekarnah. V L j u b 1 j an i: M. Mardetschlager, J. Mayr, G. Piccoli. V Kranju: K. Savnik. (485—12) Zahtevajte Loser-je? oderce* najnovejše facone, i*j najboljši izdelek v s a pripore č a 23 *T {♦j Alojzij Porsche J»J *#" Pred škofijo št. 22, poleg mestne hiše. * x>goođoooocoooq©c Staj e rs k a *%£fti Glavna zaloga za Kranjsko: MIHAEL KASTNER v Ljubljani. ^ra-is) \ Krepcevalna pijača. Neprekošena zdravilna voda. TTrstdja.© dovoljena. (1068) Gospodske ulice št. 6 ima veliko Izber služeb, posebno za kuharice, (zasebne in gostilniške), hiši ne, pestunje, gospodinje, natakarice, grajske sluge, hlapce, koči jaze i. t d. za Ljubljano in drugod (potnina tukaj). Natančneje istotam. G. Z. Firm. 134. Einz. II. 40.1. Bekaiintmachuiig. Bei dem k. k. Landes- als Handelsgerichte in Laibach wurde die Eintragung der Firma „Fil. Supančič", Baumeister und Ziegeleibesitzer in Laibach und des Filip Supančič in Laibach, Romerstrasse Nr. Id als Inhabers dieser Firma in das Register fiir Einzelfirmen vollzogen. K. k. Landes- als Handelsgericht Laibach, Abth. III., am 21. Mai 1900. (Razglas. Pri c. kr. dež. kot trg. sodišču v Ljubljani se je vpisala tvrdka „Fil. Supančič", stavbenik in imetelj opekarne v Ljubljani, ter Fil. Supančič v Ljubljani Rimska cesta št. 16. kot imetelj te tvrdke v register za posamezne tvrdke. — C. kr. dež. kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III. dne 21. maja 1900. (1056) Prodaja tatazne mase. Iz konkurzne mase Ivana Javor-šck-fl, trgovca z mešanim blagom na <-omilNkriii pri Vranskem (Sp. Štajersko) proda se zaloga blaga večinoma dobro manufakturno lilago. deloma specerija in kratka roba, in sicer na (*oiiiilskeni v sodnijsko cnejeni vrednosti 13.187 K 60 h in v podružnici na Polzeli v vrednosti 2782 K 39 h potom ponudbe iz proste roke, kakor leži in stoji s steiažami vsaka zaloga posebej ali obe skapaj. Ponudbe do 6. junija na upniški odbor v roke odvetnika dr. Hri-sperja v Ljubljani. Ogled in pojasnila posreduje konkurzni oskrbnik Jezovšek e. kr. notar na Vranskem. Jesenko Ljubljana, Stari trg št. 11. Zaloga vsakovrstnih klobukov in čepic perila, kravat itd. 23 f»«» najniž cenah. Zdravilišče v vit»oltlli Alpah. Ljubljana, Dunajska cesta. 13, Tovarniška zaloga šivalnih strojev \@ velocipedov. J Založena 1847. |flg« Založena 1847. Tovarna pohištva J. J. NAGLAS v Ljubljani 22 Zaloga in pisarna. Tovarna s stroji: Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10 priporoča po najnižji ceni: oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd. (500 m) {I.1OU m) Arzenasti, železnati zdravilni vrelci priznano izbornoga uspeha proti krvnim, živčnim in ženskim boleznim. Levico-arzenasta voda se dobi v vseh lekarnah l641—4) Imeniten zdraviliški zavod I. vrste. (Po leti in po zimi odprt.) Krasna lega, milo podnebje, najmodernejši komfort, zdravljenje s pitjem in kopanjem, druž-binske in športne zabave. Železniška postaja Valsuganske železnice jedno uro od Tridenta. Direktna zveza z brzo-viaki na vse strani in od vseh strani. Prospekte itd. pri potovalnih pisarnah in v ravnateljski pisarni v Charlottenburgu < Berlinerstrasse 33) in v Levico (južno Tirolsko). Brzojavna adresa: Polly, Levico. dr. Polly-Polacsek glavni ravnatelj. _ Občinskega tajnika ki je prost vojaščine in zna slovensko in nemško, sprejme občina Vrhnika. Letna plača 1200 kron. Prošnje s prilogami naj se pošljejo županstvu na Vrhniki do f O. Junija lOOO. Županstvo na Vrhniki dne* 26. maja 1900. (1067—1) Gabrijel Jelovšek, župan. Čas, fcf. avstrijske gffij držami žilgznlct. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. maja 1900. leta. Odhod lz JLJablJane jnž. kol. Prog;«, des Trbiž. Ob 12. ari 5 m. po aoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljnbno; cei Selzthal v Ausse, Išl, Solnograd; čez Klein - Reifliug v Števr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 17 m. zjutraj osobni vl-k v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno. Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, čez Klein - Reifling v Line, Budeje7ice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. ari 6 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Laomost, Bregenc, Curib. Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Lipsko, Dunaj via Amstetten. Ob 7. uri min. zve čer osobni vlak v Jesenice. — Proga ▼ Novo mesto In v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. ari m. zjutraj, ob !. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v Izubijano juž. kol Proga la Trbiža. Ob 5. ari 15 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten. Solnograda, Linca, Stevra, Išla, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka Franzensfeste. Ob 7. ari 45 min. zjutraj osobni vlak iz Jesenic. Ob 11. ari 16 m. uopuiadue osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzuja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Gene ve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gastema, Ljubna, Celovca, Pon-tabla. — Ob 4. uri 38 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca Fran-zensfesta, Pontabla. — Ob 8. ari 51 m. zvečer osubni vlak z Duuaia, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Piznja, Budejevic. Linca. Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga lz Novega mesta in Kooevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri ii'A m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod iz Izubijane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. nri 28 m. zjutraj, ob i. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. in ob 10 uri 25 ui. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v Ljubljano drž. kol. Is Kamnika. Ob 6. ari 49 m. zjutraj, ob 11 uri 6 in. dopoludne. ob 6. uri 10 tu. in ob 9. nri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (4; Od 27. maja dol4.jnn.1900. V angleškem silate ohM ■w M^f ul»lf ani vogal sv. Petra in Resljeve ceste 3 prodajam po lastnih tovarniških cenah zaradi preobilne zaloge blaga obleke za sr»-spode, ileehe In otroke ter radi pozne sezone najnovejšo konfekcijo za dame za. vsako ceno In čudovito dober kup. (1064—1) Z velespoštovanjem Orosiav Bernatovič. @@@@@@@@ Kavarna „Pri slonu". Vsak dan sveži (io40-3) sladoled m ledna kava. Spretno prodajalko vsprejme takoj M- Elsncr^ trgovina z mešanim blagom v Litiji. (1036—3) Gospodarstveni upravitelj samec, sprejme se takoj za grajščino. Zahteva se znanje slovenskega in nemškega jezika, izvežbanost in večletna praksa v živinoreji, poljedelstvu in vinogradništvu. Kje? se izve pri upravništvu tega lista, kamor naj se pošiljajo tudi ponudbe. (1043—3j____ Letovišče blizu Kranja na Gorenjskem, podnebje planinsko, svež zrak, brez prahu, izvrstna studenčnica. Mnogo lepih, separiranih sob, saloni, vodovod, gorke kopeli. Hrana v hiši je dobra in po ceni. (1015—5) Več se izve pri lastniku dr. Edvard Globočnik-u, okrož. zdravniku v Kranji. Mladega korespondenta popolnoma veščega slovenskega in nemškega dopisovanja, sprejme takoj Pl Haiser (io63-d veletrgovina z vinom v Ptuji. stanovanje obstoječe iz 5 lepih velikih sob in z vsemi pripadajočimi prostori na Rimski cesti štev. 10 v I. nadstropji se odda z mesecem avgustom. Ogleda se lahko vsak dan od 10. do 12. ure dopoludne. (1051—2) Dražba moke. V konkurzno maso Engelbert Lesko-vica spadajočo zalogo moke (meroma 2800 kg) in nekaj žakljev suhih cešpelj prodajalo se bo s privoljenjem konkurznega sodišča v ponedeljek, 28. maja 1.1. ob 3. uri popoludne potom javne dražbe na lici mesta v VoriiiiHtii. ltolio-rlccvc ulice št. i*, proti takojšnem plačilu in odpeljanji blaga. (1075) V Ljubljani, dne 26. maja 1900. Advokat dr. Kari Triller. začasni upravnik konkurzne mase. RONCEGNO najmočnejša naravna, arsen in železo sodržujoča mineralna voda priporočana od prvih medicinskih avtoritet pri anemiji, klorosi, poltnih, živčnih in ženskih boleznih, mal-ariji itd. Pitno zdravljenje uporablja se celo leto. Zaloga v vseh trgovinah z mineralno vodo in v lekarnah. (915—3) Kopališče Roncegno JgSgSŠL. 1*/« ure oddaljeno od Tridenta, mineralna, blatna, parna kopelj, popolno zdravljenje z mrzlo vodo, elektroterapija, masaža, zdravilna gimnastika. Višina nad morjem 535 metrov, prekrasna lega, zaščitena od vetrov, dišeč, suh zrak. brez vsega prahu, stalna temperatura 18 do 22 stopinj. Zdravilišče prve vrate z obširnim lepim parkom, prekrasen razgled na dolomite, 200 sob za tujce, obedovalnice in bralne sobe, zdraviški salon. Povsod električna razsvetljava, zdraviška godba, lawn-tennis. Senčnata izprehajališča, zanimivi izleti. Sezona maj —oktober. Prospekte in pojasnila daje kopališko ravnateljstvo v Roncegnu. Holandsko - ameriška proga Rotterdam-New-York. Prihodnje oilplutbes Sparndam 31. maj 3*30 popoludne. Rotterdam 7. junij 8-30 dopoldne. Maasdam 14. junij 3*30 popoldne. Potsdam 21. junij 7*00 dopoludne. Novi parniki na 2 vijaka. Rotterdam 8302 ton, Statendam 10.320 ton, Potsdam 12.500 ton. (696—8) Cene v prvi kajiti od 288 K naprej \ iz prista-drugi kajiti od 204 K 50 h j nišča III. razred 185 K 40 h z Dunaja. Pisarne naDunaji: Za kajite: I., Kolowratring 10 ; za III. razred: IV., Weyringergasse 7 A. Avstr. podružnice v Brnu, Inomostu in Trstu. 18 Ivan Kordik v Ljubljani, Prešernove ulice 10-14 priporoča slavnemu občinstvu mast za rujave čevlje takoimenovano m|BKa»e;e»n^ ~ Ci^«ii»eM9 rujavo in belo; posebno pa belo, ki je jako izvrstna za konserviranje vusnja, poleni xme vrste poletnih i^mr, iiitli pnllee zn ajottpode In deeke po nujiairjl ceni. na debelo ln drobno. (900-4) Svarilo! V poslednjem času se je večkrat pripetilo, da je neki ubiralec klavirjev tako v mestu, kakor tudi na deželi prevzel delo, kakor da bi ga bil jaz poslal, ter tudi na moje ime naredil dolgove. Svarim torej vsakogar, ker delo izvršujem sam in ne plačam na moje ime narejenih dolgov. (1053-2) Z velespoštovanjem Ferdinand Dragatin ubiralec klavirjev, Florijanske ulice št. 50. Klimatiško zdravilišče in prvo odlikovano morsko kopališče ievica-Portore v Hrvatskem Primorja. Jako romantična lega. Krasna šetališča ob morski obali. Udobna privatna stanovanja. Lekarna, pošta, brzojav in telefon v mestu. Komunikacija z Reko in Opatijo štirikrat na dan. Parobrodarska zveza z vsem Primorjem. Zdravniške nasvete daje dr. M. Košić, občinski in kopališki zdravnik. (1059-1) Ravnateljstvo. ©©©©©©©© Y angleškem skladišča oblek Ljubljana, vogal Sv. Petra in Resljeve cesta it. 3. Ne povišane cene! Največja izber oblek za gospode, dečke in otroke po čudovito nizkih tovarniških cenah. Specijaliteta deške obleke za blrmska darila. Haute-noveaute v damski konfekciji. Velika izber najnovejših pristno angleških in francoskih najmodnejših vrst blaga za naročila po meri, ki se najhitreje in najelegantneje izvršujejo na Dunaju. (1016—3) Z velespoštovanjem Oroslav Bernatovlć. V hiši štev. 6 Židovske ulice odda se za avgustov rok =i=tsI=i=i=; Vsi Umiki botri in botrce naj si ogledajo moja izložna okna v novi trgovini ur, zlatnine in »re-brnine na Starem trgu štev. 16 kjer dobe solidne, lepe, močne mnogo ceneje nego povsod z enoletnim jamstvom. s križci, srčki itd. itd. Vse mnogo ceneje nego povsod jj pri (1028-3) j! Rudolfu Weber-ju urarju, Stari trg št. 16. Poštna naročila sa izvrše s prvo posto. kakor tudi pripadajoče £s t * * rn ovanje v I. nadstropju takoj. Pismena vprašanja naj se dopošljejo pod naslovom: Fran Jonke v Ljubljani, Kolodvorske ulice št. 31. (1035—2) Hlev s 4 konjskimi stajami, prostorno kolnico, shrambo za krmo in sobo za kočijaža se da v najem s prvim avgustom. Kolnica se eventuvelno lahko porabi za skladišče blaga, ker leži transito. Stanovanje za samca. 2 meblovani sobi z balkonom, predsobo, služniško sobo, posebnim vodovodom, električno razsvetljavo se odda s 1. avgustom ali tudi takoj. Več se izve pri hišniku v šubičevi ulici št. 3. (962—3) Veliki krah! Xew-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna serbrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld. 6*60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega komada; 6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica ta juho; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mleko; 6 kom. ang. Viktoria čašie za potlklado; 2 kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najfin. sipalnice za sladkor. 49 komadov skupaj samo a?!«!. 6>60. Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6'60. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na ■aiW»la6wa 1 slepai*ljl zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago vSeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno svatbeno in priložnostno darilo kakor tudi za vsako bolj še fjospodarstvo. Dobiva se Jedino le v (1841—31) A. HIKSCHBERCn-a Eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga na Dunaji II,, Rembrandtstr. 19/M. Telefon 14597. PoSilja se v provincijo proti povzetju ali če se znezek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo tO kr. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleček Iz pohvalnih pisem. Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartasch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku. Jako zadovoljen z Vašo zbirko, bodem isto pri vsaki priliki priporočal. Z velespoštovanjem Gradec. Anton Man, c. kr. pol. uradnik. Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu. Dr. Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški zdravnik. Styria- m~ kolesa so po vsakovrstnih cenah vedno v zalogi! Ne samo najelegantnejše in najdražje, nego tudi najprostejše in najcenejše (427—12) Styria-kolo se odlikuje po izborni konstrukciji, solidni izdelavi in lahnem teku. ,Styria'-Fahrrad-Werke Joh. Puch & Comp., Gradec. Zastopnik: pian. ČJu. kr., po pošti 10 kr. več, ali proti poštnemu povzetju pri Jožefu Valenčiču na Dunaju III. Bez., Steingasse Nro. 9, I. Stock, Thlir IO. Založnik, ozir. prodajalec je voljen vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo Še nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znižana, knjig je malo več. i Ljudevit Borovnik puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuše-valnici in od mene preskušene. — Ilastro-(110) vani caniki zastonj. (20) • 9 ooooeoeooe) FRAN CHRISTOPH-ov svetli lak za tla je brez duha, se hitro suši in dolgo traja. Christoph-ovo zrcalno svetlo voščilo za trde parkete, najboljši vpuščevalni izdelek, se ne prileplja po vporabi, ne diši neprijetno; doseže se z njim lepa zrcalnosvetla tla. (G97—4) "V T^jiit>l jn,ui : JS^. Stacul, v Kran ji : l/\ Dolenz. ■a ooooeeoooooeooooooooooooooooooooo S ff&r Vinska trgovina. I Naznanilo. Spoštovanemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvoril na Ollncali e 0 « spoštovanemu uuuiiislvu ujjuuuu uazuaiijaiii, ua sem ulvuiii mi vniutnii ^ g trgovino z vinom na debelo S 9 kjer oddajam raznovrstna pristna naravna vina po primernih cenah. C* O Poistrežba točna in peelna. mk 4Qr Za mnogobrojna naročila priporoča se z vsem spoštovanjem ^ m (1071-1) i^lllUll J^^r«»e> g J vinotriec, Ljubljana-Glince. ^ ee«e«e«ft«a»e»e»«eft0««*eeee«aeeee» Anton Kvas, vinotriec, Ljubljana-Glince. i' Alojzij Kokalj kazenski zagovornik in odvetniški koncipijent v pisarni dr. Fr. Štora, odvetnika a a a a v Ljubljani * * * * Križevniške ulice št. 2. (1006-2) 72 PRIPOROČENA PO AVTORITETAH AVSTRO — OGRSKE IN NEMČIJE NAJBOLJŠE REDILNO SREDSTVO ZA OTROKE v lekarnahin d'rogerijah InAJBOLJŠE DIETETICNO SREDSTVO ZJ NAJBOLJŠI DODATEK K MLEKU I R. K U F E K E DUNAJ VI/2 lOiROKE. BOLNE NA ŽELODCU ALI CREVIH O 'Vi^ifnice O priporoča Jhuodaa (6435) Tiskarna". Elegantna soba v špitalskih ulicah št. 7, III. nadstropje« se odda s 1. junijem t. I. Poizve se istotam. (1033 -3) Bodi lepo oli slabo Treme —»vsako nedeljo in praznil: KONCERT s PLESOM v gostilni „pri Kankertn" v Spodnji Šiški št. 20 Vstop prost. K mnogobrojnem obisku uljudno vabi s spoštovanjem (902—4) hišni posestnik in krčmar. Zarad popolne opustitve svoje trgovine 53 tiraiTii irx zlatnino prodajam blago (953 -3) po tovarniški ceni in pod isto. za birmanska Za mnogobrojen poset vabi najulj adneje Vi I je Ima Rudholzer-ja vdova Jurčičev trg (Prešernov trg) 31. Najboljše črnilo sveta! Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje samo Fernoiendt čreveljsko črnilo za svetla obutala lamo (1996—29) Fernoiendt creme za naravno usnje. Dobiva se C. kr. pnv. p o vso dl. tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji. Tovarniška zaloga: Dunaj, I., Schulerstrasse št. 21. Radi mnogih posnemanj brez vredno- gkW~ C4 T%wri «1 a« A t """8 sti pazi naj se natančno na moje ime %0T JS BraOlcUUU ^ % Josip Sirca v Žalcu g 9 tovarniška zaloga najslavnejših in najboljših koles, kakor 9 t „Puch", „Meteor", „VVaffen'', „Slavia" | «potem drugilt raznovrstnih z novimi In z najnovejšimi Iznajdbami & opremljenih, garantiraniEi koles. ** 9 —} <=A 9 0. Tt——Gena od 80 gld. naprej. /^*=r>t\ * .//?\^^ lihstna popravljalsiiea. 9 {[ J /f \. || Zaloga posameznih kolesnih del in kolesar- $ 9 ^"""^J^^ >^ / s*cin po^ebščin. (850—5) 5* ^ _v*«.—i—<^ Toena In knlantna pontrežba. ooooooooooooooooooooooooooaoooooo Vsa luksus-piva izpodrine najbolje renomirano dvojno vležano in granatno pivo iz delniške pivovarne v Budjevicah ki je na strokovni razstavi v Stuttgartu 1. 1897 dobilo jedino prvo častno darilo z izrecnim pristavkom „za izborno pivo*'. Jako pohvalna priznanja tukajšnjih in vnanjih p. n. odjemalcev so mnogoštevilno na blagohoten vpogled na razpolago. Oddaja se v sodih in v zabojih po 25 steklenic a Vi litra po konkurenčnih cenah. Dalje (589—16) glavno zastopstvo L najbolje renomiranega kranjskega valjičnega mlina Vinko Majdiča v Kranju. Anton Ditrieh v Ljubljani Telefon žt. 109. Marije Terezije cesta št. 2. Telefon it. 109 to 00 Tovarna za strešni lep in izdelava kotrana 12. PILHALS-a naslednik priporoča svoj I*, asfaltni strešni lep in izolirske plošče, lesni cement, strešne lake (črne in rudeče), kotrane, asfalt, čolnsko in mazalno smolo, carbollneum, karbolne kisline, benzine, benzinske firneže, sajovine itd. (644-9) Centralna pisarna: Dunaj, III., Kolonitzgasse Nr. 6. c CD O) ro (1039 -2)) Jrfj-ablja.a.a* Prešeraovo ( SIoevott©) \a,lic © Velika zaloga srajc, ovratnikov, najnovejših kravat, raznih rokavic, nogavic, modercev, predpasnikov itd. IfsST Kupuje sefsploh po izdatno znižani ceni. 88808 Podpisani krajni Šolski svet naznanja, da se bode vršila dlie 7. jiiulftl flOOO od 9.—12. ure dopoludne v Hosani nadrobna oddaja del n zgradbo novega šolskega poslopja. Stroški so proračunjeni na 31 500 K. Načrti in proračun pregledajo se lahko vsak dan v ljudski šoli v Košani. Zahteva se 5°,0 vadij. Z zidanjem bo pričeti spomladi leta 1901. Zgradbo prevzame lahko tudi jeden sam podjetnik. jESIr storži šolslsl sr^et "v I^ošarLi dne 15. maja 1900. (1004-2) Vr. Videl • predsednik. 99 in lria.pTj.5e "*w po ra-aoTooljšila. cera.a.13. C. in kr. dvorni dobavitelj 096-2) A. Hofbauer-ja nečak trgovina z rečnimi in morskimi ribami Dunaj, 11.3, Fischmarkt. -^f............ '......................... ..... ............. M M -m m -m M M M m V najem se oddajo prostori pstilne „pri Virantu" V poslopju kranjske hranilnice v Ljubljani hišna ste v. 2 na sv. Jakoba trgu (Virant) se nahajajoči prostori gostilne ,.pri Virantu", namreč 3 gostilniške sobe, 9 sob za tujce, 1 stanovalna soba, večji hlevi, obširne kleti, kakor tudi k hiši pristoječi veliki vrt z verando in kegljiščem, daje se v najem proti dosedanji letni na-jemščini K 2500, v katerem znesku je zapopadena tudi odškodnina za porabljenje inventarja, bodisi po dogovoru t«l*:oJ, » 1. avgustom ali pa 1018-3) « 1« novembrom t. 1. Ponudbe sprejme kranjska hranilnica ali pa oskrb-ništvo navedenega poslopja. w w w w w w w w w w w w w w w w w w w w Najnižje cene! Najnižje cene! Zlate In srebrno verižico^ uhani, zapestnico, vratne verižice, srčki, obeski, prstani. (123—39) Za obilen obisk se pri- poročam s spoštovanjem Fran Čuden Priporočam se vsem gg. botrom in botr-cam, katere uljudno vabim na veliko in bogato izbero solidnega in cenega blaga. urar, trgovina z zlat-nino in srebrnino v Ljubljani, Glavni trg. Za stavbinsko sezono! V Prulah se prodajo pod ugodnimi pOgOJi (476—12) večje in manjše parcele pripravne za stavbe. Več pove upravništvo „Slov. Naroda". A A A Tant.uamka: Sidro. A A *L iz Blohter-Jeve lekarne t Pragi priznano izborno, bolečine tolažeče mazilo; po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobiva t vseb lekarnah. Zahtevati naj se blagovoli to splošno priljubljeno domača zdravilo vedno le v izvirnih steklenicah z naso varstveno znamko „Sidro" iz Richter jeve lekarne in sprejme naj se iz opreznosti le take steklenice kot pristne, ki imajo to varst. znamko. Richterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi, Elizabete cesta 5. (2006-33) Gostilna in kavarna »pri malem slonu" v Vodmatu. Jutri v nedeljo, 27. maja 1900 otvoritev vrta z domačo veselico in s koncertom. Vstop prost. Začetek ob 3. uri popoludne. K mnogobrojni udeležbi uljudno vabita (1072) Josip in Marija Hutter. V m 1 u raj ti neugodnega vremena bode veselleo prihodnjo nedeljo. Hi i gostilno ml se proda v Ljubljani. Več se izve Krojaške ulice št. 6. (1042 -2) Ne dobivajo v vneli lobakarnah! „Paper Vestas" Najboljše in najcenejše vžigalice sedanjega časa! Gore 5 minut, torej so praktične, da se po noči z njimi posveti po stopnicah, v kuhinji pa se lahko podkuri. Ne tele in tudi ne vgasnejo v sapi ter niso dražje od vseh navadnih vžigalic. Posebno za gostilne in kavarne so ceneje, ker je mnogo večje Število v Skatljici. (961—3) Ma «1«- •» «~ ■ « pri Ivan Kordik-u, Prešernove ulice 10-14. Ne dobivajo v vseh lobakarnah! Eleiini stanja s 4 sobami in s 3 sobami z udobnimi pri-tiklinami se oddajo za termin f. avgusta t. I. na Marije Terezije cesti in Novi ulici v L in III. nadstropji. — Več se hišniku v Šubičevi ulici št. 3. izve pri (755-7) Kdor hoče imeti gotovost, da dobi dobro in čisto čokolado, naj kupi CH0C0LAT SUCHAED. Ta staropreizkušena, najbolje renomirana marka je skrbno pripravljena, zajamčeno čista in na vsem svetu priljubljena. (213—18) Dobiva se povsod na prodaj. r f m i 1 I I žačgagKčsažasgaaag Vincenc Čamernik kamnoseški mojster v Ljubljani, Slomšekove ulice št. 17 (nasproti mestne elektrarne). Izborna zaloga grobnih spomenikov iz različnih marmorjev, granitov in sijenitov. Naprava kompletnih rodbinskih rakev tu In na deželi. (1014-3) :Ra.zno vrstna, v to strolzo ©pa.da.3o6a. popravila. Priznano solidna in to en a postrežba. I _ f Gričar & MeJač, pJ^"^ s ptipoiocata po z-c/b znižani ceni jope $a dame, plašče in haveloke, jopce in plašče 3a deklice, obleke 3flr gospode in dečke, otroške pob-d kostume, površnike, ulstre pristno angleško in tu^emsko sukno 3a izdelovanje oblek po meri. c. kr. priv. tovarna ognjegasnega orodja kakor: brizgalnic najnovejše konstrukcije, s sesalno in tla-čilno odprtino na obeh straneh ter s patentom proti zmizlini, parnih strojev, cevy, čelad in pasov, kmetijskih, strojev in peronospora brlzgalnlo itd. R. A. Smekal Czecti-Moravsko Smictiov-Praga podružnica v Zagrebu priporoča slavnim ognjegasnim društvom, kmetijskim podružnicam ter zasebnikom svojo bogato zalogo. — Ceno brez konkurence. — Ugodnosti Izvanredno dovoljene. — Uzorci In ceniki brezplačno. — Ustmenl pogovori na zahtevo. — Poailjatve franko na vsak kolodvor. Podružnica R. Z velespostovanjem (391-18) v Zagrebu. x r+x r^x r^rrr+r r^t r^r r^rr^r^r ^tt^ Oddelek za sukno firme Kastner & Ohler v Gradcu Ima največji sortiment (426—25) Priznano najboljši izdelki iz zajamčeno čiste ovčje volne. Modno blago; črno in modro blago za obleke za gospode. Wsoi«ci Franko. Zaradi popolne opustitve zaloge manufakturne ga blaga na Sv. Petra nasipu št. 2 bode (1007-3) od srede, 23. maja, začenši do nepreklicno konca julija t. I. velika razprodaja. Ker se bode mnogo predmetov opustilo popolnoma, razprodaja!i se bodo po neverjetno nizkih cenah. Oddalo se bode: Dobro blago, ki se da prati, že od 10 kr. meter in više, n it za gospode fino angl. blago za gospode lepe preproge .... ,, posteljne predloge dober podšivni forladine dobre srajce za gospe lepe svilnate odeje . . „ garniture za postelje , 60 kr . gld. 2.- . . 13 kr. , . 13 kr. „ , 6 kr. , . 35 kr. . , gld. 2.60 , n gld. 3-50 , Srajoe za gospode in kravate se bodo po čudovito nizkih cenah popolnoma razprodajale. Ker bode najbrž samo malo časa možno imeti večjo izbero, zato naj p. n. odjemniki svoje potrebščine prej ko mogoče nabaviti blagovole. Z velespostovanjem Konrad Schumi & C. „Pri novi tovarni". Dunajska cesta 6. LJUBLJANA. Sv. Petra nasip 2. Kreditna pisma za Pariz ki se izdajajo za katerekoli svote in imajo bistveno to ugodnost, da se z njimi ne samo v Parizu, nego tudi v razstavinem prostoru lahko dvigne svote, se dobivajo pri J. C. Mayer-ju ' * Ha* banka In menjalnica v I*]iibljani. J esda|atalj in odgovorni urednik: Josip Holli Lastnina in tisk .Narodne Tiskamt".