CASOPIS S. PODOBAMI Ik SLOVENSKO MLADINO.
Štev. 10.
V LjuMjani, 1. oktobra 1888.        Leto XVIII.
Sonet
riklila je iz zemlje cvetka bela, Krasote rajske in vonjave čarne; ZroSena Mla mi v rokž je varne: Priroda vsa jednake ni imfla.
Toda le dve pomladi je evetela; Podrle so mi sile jo viharne, Zaman roke so jo branile marne: Zivljenje mlado slana jej je vzela.
Zaplakal sern v nezndsnej bolečini, Ker upi krasni vsi so s tem mi strti, Tolažbe ni v bolčsti te globini ....
Ta cvetka je moj brat v mrtraškeni prti, Ljubezen moja, moj zaklad jedini, Po njem solze pretakal bom — do smrti!
P. J.