Poštnina plačana v gotovini. KRANJ, 29. septembra 1934. Posamezna številka 1 Din. Lete XV!!!. 1 : Uredništvo in uprava se na-| hajata v Kranju štev. 173. Telefon štev. 73. j : Naročnina polletno 20 Din, četrtletno 10 Din j Izhaja vsako soboto Tednik za Štev. 35. Dopise sprejema uredništvo do torka zvečer. Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Za odgovor priložite znamko Govoilne ure uredništva ob ponedeljkih od 10. do 11. ure dopoldne. politiko in prosveto Druga obrtna razstava v Kranju V Kranju je zadnje čase vedno več iniciativnega udejstvovanja. — Kranj je dokazal, da ne stremi samo za materielno kulturo, ampak da se v njem poživlja resnična kultura v pravem slovenskem duhu, kakor so jo nam zapustili naši predniki. Tako se Kranj in nanj navezana okolica osamosvaja ter kulturno, pa tudi materielno utrjuje. To je Kranj že večkrat dokazal. To bo dokazal ponovno te dni. V Kranju se vrši od 30. sep tembra do 8. oktobra obrtna razstava. Ta razstava bo druga, kajti lani se je nekako ob istem času vršila prva. Uspehi prve razstave so dali vspodbudo za drugo raz stavo in so radi teh uspehov sklenili naši agilni obrtniki letos razstavo obnoviti in ji dati še večji obseg. V ta namen so na svojih sestankih in sejah dali iniciativo tudi obrtnikom, ki lani še na raz stavi niso sodelovali. S tem korakom povezujejo v mogočno organizacijo naše podjetne obrtnike in jim tako omogočajo večji gospodarski razmah. S tem se krepi delavno stanovska zavest obrtništva, krepi se sloga, ki je bila že od nekdaj preizkušena v dobi cehov. S takim iniciativnim delom pa se spoznavajo medsebojno nele obrt niki, ampak tudi še obrtniki in in teresenti. Razstavo obrtnih izdelkov tako povezuje krog dela in krog odjemalcev. S tem pa se krepi gospodarska zaokroženost Kranja in okolice. Razstava sama pa ni namenje na le Kranju in okolici. Kot javna razstava bo privabila tudi še odjemalce iz drugih krajev. Kakor hitro pa je ta cilj dosežen, je podano jamstvo, da bo prebivalstvo v Kranju in okolici zaposleno in s tem podana večja jamstva za težko egzistenco. Da se bo to res tako zgodilo, so nam v dokaz uspehi lanske razstave. Lanska razstava je obsegala zelo številne stroke. Že zaradi tega je vzbujala veliko pozornost v javnosti, čeprav sicer niso aranžerji delali zanjo prevelike reklame. Klub temu je bil tudi obisk zelo zadovoljiv. Tudi sicer je našla razstava velik odmev v javnosti. Saj so raz- stavo obiskali tudi krogi, kateri imajo nalogo skrbeti za procvit obrtništva, S tem posetom razstave so ti krogi dokazali, da v razsta vah uvidevajo velik kulturni in gospodarski pomen za obrtništvo in za cel Kranj. Saj se na razstavah ne dela samo reklama, ampak se tudi obrtniki in odjemalci na njej marsikaj nauče. S tem pa se dviga kakovost izdelkov in tako zagotavlja trajen'~"trg. To je lani spoznalo je le pozitivnega značaja, ker še vse prebivalstvo stoji pod i.tisom lanske razstave. Sicer pa so tudi aranžerji na podlagi izkušenj na lanski razstavi storili sami velik napredek. Javnost so namreč letos o nameravani razstavi poučili bolj točno in skrbe tudi za propagando. Le pojdite po mestu in videli boste okusne napise, ki povedo, kje in kdaj se rastava vrši Pa tudi zelo okusno izdelani ;e!aki poučujejo na tudi časopisje, ki je razstavo primerno ocenilo. Lani so se udeležile razstave sledeče stroke: mizarji, čevljarji, klučavničarji, žimarji, kolarji, vrtnarji, kovači, pečarji, keramičarji, slastičarnarji, tapetniki, modistinje, tiskarji, knjigovezi, krojači, izdelovalci pletene žice in kemičnih izdelkov. Njihovi izdelki so bili kvalitetni in po primerni ceni, kar ni malega pomena za varstvo. Letos se obeta še veliko večja udeležba, kot lani, saj je že sedaj, ko to pišemo, prijavljenih nad 50 razsravljalcev, med katerimi so tudi nove obrtne stroke. S tem dejstvom se ne bo povečala samo številka razstavljalcev, ampak bo pridobila na pestrosti razstava sama. Kot taka bo gotove tudi dobro obiskana po interesentih, ki jih je bilo že lani kot posetnikov nad 5000. O razstavi govori že dalje časa cel Kranj in okolica. Ta govorica vseh važnejših mestih interesente o razstavi. Tudi nekaj časopisja, zlasti »Slovenec* je priobčilo o razstavi informativne članke. Tudi naš list se ponovno pridružuje vrstam onega časopisja, ki naj ocenijo razstavo in pridobe merodajne kroge za razstavo. To storimo zato, ker naš list nosi napis Gorenjec in s tem podpira prav vse. kar smatra, da je v prid gorenjskega prebivalstva, a graja ono, kar se mu po dobro premišljeni oceni zdi kvarno za Gorenjsko. Prav posebno mi pozdravljamo gospodarsko razgibanost in podjetnost gorenjskega obrtništva. Povsod drugod v državi je prav gotovo večja depresija v gospodarski podjetnosti, kot pa na Gorenjskem. Gorenjci so se namreč v danih gospodarskih razmerah že sami znašli. Če jim ne pomagajo razmere, si pa pomagajo sami. Ko diugod tarnajo o krizi, Gorenjec sicer tudi — a redkobesedno — obstoji, pa že misli na konkurenčno delo in na propagando. V delu in kvaliteti se rešuje kriza, pa čeprav z malimi in skromnimi zaslužki Prav posebnega pomena pa je, da je obrtništvo radi denarne krize znalo vsaj rešeni denar prav obrniti brez javne pomoči in je s tem za Slovence prvo pokazalo gorenjsko obrtništvo proti krizam raznih vrst pravi gospodarski odpor, To ga bo tudi rešilo. Če to na razstavi uvidijo vsi krogi, se bodo marsikaj naučili! S tem mi pozdravljamo drugo obrtno razstavo v Kranju in pohvalimo iniciativnost aranžerjev. O razstavi sami pa bomo še poročali. Občinski davčni vijak O novi občinski trošarini ali kakor se v Kranju oficijelno imenje davščina na blagovni promet, ki jo je začela kranjska občina koncem avgusta t. 1. tudi od okoličanskih kmetov zahtevati in pobirati, smo že opetovano pisali ter povdar-jali, da je nje pobiranje po takih občinah, kakor je kranjska, nedopustno. Ker te resnice nekateri še vedno nočejo ali ne morejo razumeti vkljub temu, da smo zadevo podrobno pojasnili ter da smo v Gorenjcu od 15. septembra t. 1. prinesli dobesedno odlok banske uprave od 25. avgusta 1.1. II. No. 8816/5, ki občino v tej resnici poučuje in si ga v našem listu lahko vsakdo, ki zna brati, še enkrat prečita, moramo zadevo ponovno obravnavati. Pripominjamo, da smo pripravljeni, če je kdo odlok banske uprave izgubil, da mu ga preskrbimo. Davščina na blagovni promet, ki jo je kranjska občina upeljala leta 1930, je z novim zakonom o občinah ugasnila. Dolžnost kranjske občine je bila, čim je stopil novi občinski zakon v veljavo, po svoji službeni dolžnosti v smislu novih zakonskih predpisov postopati in svoje občane obvarovati bremen, ki jih nov zakon ne dopušča. Neznanje zakona ne oprošCa nikogar, tudi občine ne. Kranjska občina pa ni le ničesar ukrenila, da bi ukinila davščino na blagovni promet, potem ko je zakonita doba žc potekla, ampak nasprotno sklepala in tudi sklenila je že, da to po zakonu nedopustno davščino zviša na tako neznosno višino, da bi presegala redni občinski proračun, četudi za to ni bilo niti najmanjše stvarne potrebe. Gospodje, ki so vzeli v Kranju občinske finance v zakup in se smatrajo za finančne špecijaliste, so že mesece in mesece po gostilnah, ne samo po Kra- nju, ampak tudi v kranjski okolici, kakor Žabnici itd. in tudi na shodih namigava-li 6 velikanskih dohodkih, ki jih bodo občini preskrbeli, pri čemur bodo posebno nekatera podjetja pritisnili, so vse to imenovali velikopotezni finančni načrt. Skrivnost je bil ta finančni načrt samo za kranjske občane, nekaterim drugim občinam pa so ta načrt zaupali ter jim š tem poskrbeli isti fiasco, kakor sebi. Kranjskim občanom pa, ki so potrpežljivo plačevali davščino na blagovni promet, ker so jo smatrali za nekak prostovoljni šolski prispevek in so jo plačevali tudi še potem, ko so vedeli, da jo občina neupravičeno pobira, postala je sedaj ta širokogrudnost na njihov račun odveč, zato so se pritožili na pristojno mesto. Tako je nadzorna oblast II. stopnje zaznala, kaj se v kranjski občini glede pobiranja davščine na blagovni promet vrši in poslala je občini dekret od 25. avgusta, v katerem jo izrecno poučuje, da je davščina na blagovni promet prometna davščina ter je nje pobiranje po občinah, kakor je kranjska, nedopustno. Obenem jo s tem uradoma opozarja, da vrši svojo dolžnost, poučuje o pravnem stanju in avtoritativno ukazuje, da ukrene vse v smislu spremenjenih zakonskih predpisov, ki ne dovoljuje več nobene davščine na blagovni promet. Kranjska občina pa tudi Še sedaj, ko je dobila ta ukaz od nadzorstvene oblasti II. stopnje, le ne, da bi ukinila pobiranje trošarine, nasprotno jo je razširila Še s tem, da je naenkrat začela trošarino pobirati tudi od okoli-čanskih kmetov. S tem svojim ukrepom ni ravnala občina v okviru prejšne pravice, ampak storila je nekaj povsem novega, kajti če od vsega začetka do konca dobe, za katero je oblastveno dovoljenje obstojalo, ni te davščine od oko-ličanskih kmetov pobirala, je s tem priznala, da jo ne sme pobirati, zato jo je toliko manj upravičena sedaj na novo upeljati, ko jo je že nadzorstvena oblast poučila, da je pobiranje te davščine nedopustno. Pri občinski seji, ki se je vršila 5. septembra in pri kateri se je sklepalo o pritožbi okoličanov zoper to davščino, ni občinski predsednik niti z besedico omenil, da je dobil dekret od 25. avgusta. Če je točna teorija o fasciklu, o kateri piše zadnji Gorenjec (berite poročilo občinske seje v zadnji številki Gorenjca) potem.se je nahajal ta dekret pač v županovem fasciklu in bi po tamkaj navedeni teoriji lahko ostal še leta uradna tajnost. Iz izjave, ki jo je občina podala v zadnjem Gorenjcu, izhaja, da se je postavila na stališče, da je upravičena, sklicujoč se na § 148 zakona o občinah, davščino na blagovni promet pobirati tako dolgo, dokler občinski odbor ne sklene spremembe v smislu novih zakonskih predpisov, nadalje pa tudi, da je termin za to spremembo prepuščen popolnoma njeni mili volji. Ta razlaga pa ni samo napačna, ampak po našem mnenju celo neposlušnost napram nadzorstveni oblasti. Zakon res predpisuje prehodno dobo, vendar ne prepušča prosti volji občinskih županov ali pa tudi občinskih odborov, da to dobo po mili volji podaljšujejo, ampak zakon predpisuje, da ima občina to spremembo čtmpreje izvršiti. Mislimo, da je imela kranjska občina dovolj časa, da bi od 1. aprila t. 1., s katerim dnem je ugasnila pravica pobiranja trošarine, spremenila in prilagodila ugaslo davščino novim zakonskim predpisom. Od 25. avgusta 1.1. pa, ko je prejela že ukaz nadzorstvene oblasti, pa je vsako zavlačevanje po našem prepričanju že kaznivo, iz česar morajo slediti vse posledice — ki bodo tudi sledile. Resna beseda o kopališču in marsičem Doslej smo pisali o spletnih gospodarskih, finančnih in amortizacijskih ter rentabilitetmh zadevah kopališča. Radi tega naj nam bo dovoljeno Se nekaj kon-statacij. ki spadajo prav tako v to področje in to rad' boljiega pregleda, da bodo cenjeni čitatelji točno poučml, kako o se stvari okrog kopališča razvijale. Tudi za gg občinske odbornike je to važno preden se končno odločijo za nove sklepe, ki se morajo predložiti ban ski upravi v smislu tozadevne uradne zahteve. Posebno važno je to za one gg občinske odbornike od večine, ki nimajo prilike, da bi pogledali v zakulisni razvoj teh zadev. Za vsakega trezno mislečega človeka je pred vsem važno, da gospodarskih ukrepov ne dela in ne glasuje zanje iz tako zvane strankarske discipline, če je v svoji duši prepričan, da ne odgovarjajo. Od nikogar se ne more zahtevati, da bi glasoval za drage načrte in s tem nalagal samemu sebi visoke dajatve in to zgolj iz strankarske discipline, če je prepričan o nasprotnem. Pred vsem smo mnenja, da dosedanji načrti, ki jih je napravil arhitekt Zupan (ki ga nikakor ni zamenjati z g. ing. M. Zupanom v Ljubljani) ne pridejo nič več v pošte v, ker jih je nemogoče tako popraviti, da bi odgovarjali skrčeni gradnji kopališča. Dokler ni novih načrtov, ki točno odgovarjajo nameravani gradnji, je absolutno nemogoč vsak konkreten predlog na bansko upravo, nemogoč je razpis stavbnega ogleda in še bolj nemogoče je zidanje po neod-govarjajočih načrtih, na katerih bi bile premaknjene vse dimenzije, od katerih bi nekaj odpadlo, spet drugo pa bi se moralo nadomestili. Z eno besedo, načrti morajo brezpogojno odgovarjati točno na milimetre faktični izvedbi gradbe. Razpisati licitacijo, zidati, voditi obračune in vse drugo na podlagi stvarnim prilikam neodgovarjajočih načrtov je popolnoma nemogoče za vsakogor, kdor noče imeti zapletljajev in pravd. Preden pa se morejo dati napraviti novi načrti, je treba nekega bistva kot podlage za nje, to je, točen odgovor o velikosti kopališča, da se bo vedelo, kaki načrti naj se razpišejo, kajti banska uprava enostavno ne pusti zidati kopališča po sedanjih velikopoteznih načrtih. Opozicija se odločno protivi, da bi se za kopališče poleg dosedanjih Din 300.000 izdalo še kak milijon ali poldrug milijon dinarjev, pa tudi med takozvano večino je mnogo pametnih mož, ki kot direktni davkoplačevalci odločno vztrajajo na principu, da se investira v kopališče le prvotno določeni znesek Din 700.000 ter so torej z opozicijo v tem pogledu na tihem edini. Zato je treba v celem postopku pred vsem korektnosti in nič skrivanja ter koncilijantnega dogovora in absolutnega spoštovanja že napravljenega sklepa glede višine stroškov, sicer bo vsaka samovoljnost privedla spet prav do enakih nasprotstev, kakor se je to zgodilo v prvem primeru. K vsemu temu je torej potrebno popolnoma realnih računov, nobenega pretiravanja in nobenih optimističnih pričakovanj za bodočnost in jasnega načrta, koliko bo veljalo vzdrževanje kopališča ter koliko bo potrebno za amortizacijo investiranega zneska, da bomo točno vedeli, kako breme se nam naloži s kopališčem in koliko bo morala občina letno doplačevati na to kopališče. Podlaga za to so v prvi vrsti samo domače potrebe. Ne računajte prav nič na tujce. Pa tudi ti bodo imeli, v kolikor jih more Kranj privabiti, dovolj prostora v takem, za domače potr« be prikrojenem kopališču. Tujci imajo danes na Gorenjskem nebroj kopališč na raz- polago, pa se od nikoder ne čuje, da bi bistveno pomagali k vzdrževanju takih naprav. Sicer se bo pa kopališč« lahko povečalo na tem ogromnem prostoru kadarkoli, ko bo in če bo podana za to potreba. Zato ni treba delati velikih načrtov v naprej in trositi zsnje, ie manj pa zadati po njih. če pa gospodje od večine vztrajajo se vedno trdovratno, da bo moralo kopališče veljati en In pol milijona dinarjev, kakor se je to govorilo na zadnji občinski seji, potem so lahko prepričani, da ne bo nobenega soglasja in najbrž tudi ne bo dovoljenja za zidanje. Pri razpisih je treba gledati, da se bo licitativnim potom oddalo vsako delo in da se ne b- v tem pogledu stremelo za nobeno protekcijo pri enem ali drugem delu. Tako se bo moralo postopati bodisi pri gradnji kopališča, bodisi pri gradnji šole ali česarkoli drugega, ker zahteva to ne samo zakoniti predpis, temveč tudi čisto navadna težnja po jasnih obračunih in objektivni licitaciji. Do-sedanii postopek, ki se je hotel upeljati prav za to gradnjo kopališča, mora iz občinskega urada za vedno izginiti. S tem smo jasno in določno povedali vse, kar smo v tem pogledu imeli povedati, in prepričani smo, da deli z nami mnenje ogromna večina kranjskega meščanstva, delavstva in uradništva. Naj navedemo še postopoma vse ukrepe, ki so drug za drugim potrebni, če hočemo končno preiti resno k gradnji kopališča. Svet je že kupljen in o tem ne bomo več govorili. Doslej stane Din 300.000 in bi bilo tedaj po starem sklepu še kakih Din 400.000 za gradnjo kopališča samega na razpolago. Nato je treba zagotoviti posojilo in sicer tako, da bo brez kakega zatezanja v gotovini na razpolago. Tozadevno še danes ni popolne jasnosti pri Pokojninskem zavodu, kajti ta je dovolil posojilo pod pogojem, če bo imel razpoložljiv denar. Na take pogoje se ne more obešati gradnje kopališča. Nato je treba komisionelnega ogleda in dovoljenja banske uprave po načrtih, ki se jih bo odobrilo, kakor jih opisujemo zgoraj. Pri tem je treba natančno objaviti vse pogoje, da se bo izvršila licitacija tako za načrte, kakor za-gradnjo samo popolnoma objektivno brez ozira na levo in desno. Treba je nato določiti vse one, ki naj strogo kontrolirajo izvršitev gradbe. Vse to pa pred vsem popolnoma javno in brez tajnih fasciklov. Če se bo na prvotnem sklepu glede višine stroškov hotelo kaj spremeniti, je za to treba ponovnega sklepanja. V današnjih časih nikakor ne kaže skakati v temo, ne da bi vedeli vnaprej za vsako paro izdatkov. Doslej smo videli, da je zadeva kopališča šla od enega fiaska do drugega, da se je premetavala eno leto sem in tja, vzdignila mnogo prahu, naredila pa se je samo velika jama. Na gospode od večine pa apeliramo, naj zahtevajo glasovanje po svojem lastnem preudarku brez ozira na strankarsko disciplino, ki nima pri tem glasovanju ničesar opraviti, kajti sicer si dajejo samim sebi ne baš laskavega spričevala. Danes niso časi, da bi se javni izdatki morali usmerjati po strankarski disciplini, ker stranka tega tudi nikakor ne zahteva, temveč je baš v njenem interesu, da se gospodari pametno in s pametnim gospodarstvom pridobiva pripadnike stranki, ne pa s takozvano disciplino, ki v gospodarskih stvareh nima prav nobenega pomena. Radi šole pa bomo svoje mnenje na kratko povedali prihodnjič, ker je še vsa stvar v povojih in imamo tedaj dovolj časa svoje stališče precizirati pozneje. V bistvu pa velja za šolo prav isto kakor za kopališče. Kranj Iz uprave Današnjo številko smo v interesu občinstva ponovno povečali, da s tem ne samo proslavimo II. obrtno razstavo, ampak da tudi podpremo procvit organizacije obrtnikov in tudi interese posameznikov. S tem smo dokazali, da bo list podpiral obrtništvo v okvirju splošnega gospodarstva. Druga obrtna razstava v Kranju se pripravlja z vso resnostjo in so predpriprave v polnem.teku. Prav pridno so na delu mizarji, ki urejajo v Majdi-čevem mlinu posamezne razstavne oddelke. To ni majhno delo, saj bo razstava zavzemala celo prvo nadstropje. Tudi posamezni razstavljala se kaj pridno gibljejo in že urejajo materijal za razstavo. Razstava Tiskarne Tiskovnega društva na drugi obrtni razstavi bo pokazala njene izdelke. V njej se tiska tudi »Gorenjec«, ki bo tudi razstavljen. Na razstavnem prostoru se bodo dobile tudi potrebne informacije. Tiskarna, kot znano se nahaja v »škofiji«, za župno cerkvijo. Jugočeška je po odobritvi banske uprave spremenila svoja pravila glede izpolnitve praznih mest v upravi in nadzorstvu. Umrla je v ponedeljek ga. Hriba-lova, soproga prometnega uradnika Franca Hribala v Kranju. Pokojna je v delu in družini moža in dveh otroh komaj začela doživljati srečnejše dni, ko je naglo odšla po zasluženo plačilo. Žalujočim naše sožalje. Hiša g. Andrašiča vedno bolj lepo kaže svojo fasado. Počasi izginja ogrodje in s tem se vedno v lepši obliki uveljavlja nova stavba. Varstvo Kranja pred plinskimi napadi. Dr. Petrič in ing. Madrino sta imela pred kratkim važno predavanje o obrambi prebivalstva v slučaju plinske-napada. Ob tej priliki sta predlagala, da bi se priredil poseben praktičen tečaj. To predavanje in predlagane vaje imajo toliko večji pomen, ker se vojna avija-cija silno naglo množi, izboljšuje glede kakovosti, brzine, spenjanja v višino, odpornosti proti elementom in glede nosilnosti bomb". Najbolj pa države večajo število bombnih avijonov. Najnovejše iz občine. Naši občinski očetje so neutrudljivi v skrbi, kako bi svoje someščane osrečili z novimi davščinami. V sredo 26. t. m. imeli so zopet posvetovanje, kako bi našli nove vire za davčno obremenitev meščanov. K posvetu so povabili g. Zupana iz Ljubljane (ne onega, ki dela kopališke načrte, ampak ravnatelja Ljubljanskega mestnega dohodarstvenga urada). Če so gostilniške vesti resnične, potem so gospodje sklenili, da bodo obdavčili drva in premog, s čemer bo prizadet najbolj mali človek, predvsem delavec, obrtnik, pa tudi uradnik. Strelska družina v Kranju je priredila 8. t. m. nagradno strelsko tekmo v Struževem, ki je dobro izpadla. Sedaj se družina pripravlja na banovinske tekme v Ljubljani, ki se vršijo od G. — 8. oktobra. V ta namen bodo vežbe v nedeljo, dne 30. t. m. ob 14. url na strelišču. Cena naboja je samo 30 p in je udeležba zato vsakemu omogočena. Mezdni spor v tovarni »IkaM še ni prišel do končne rešitve. V četrtek 27. sept. je večina delavk, ki sc še delale, zapustila delo. Vsa javnost se zelo zanima za borbo, ki jo bijejo delavke za zboljšanje svojega položaja. Za časa obrtne razstave kupujte le pri podjetjih — naših Inserentlh! Crjic Iz občinske seje« V petek 14. t. m. se je vršila seja občinskega odbora. Razen dnevnega reda se razpravlja po sklepu odbora tudi o predlogu obč. odbornika g. Markelj-a Franca glede u-reditve Usnjarske ulice in o predlogu obč. odbornika g. Čadeža Viktorja radi kanalizacije v Viljema Pollaka ulici. Iz poročila predsednika je razvidno, da se je prag pod mostom sv. Janeza obnovil, za kar je bilo stroškov Din 8-000-—. Pilotna stena za pilarno pa do sedaj sta* ne Din 42.500'—. — Ta stena se je gradila s tržiškimi brezposelnimi, ki pa se niso izkazali. G. predsednik omenja, da se takih naprav v bodoče ne bo več delalo z brezposelnimi, ker pride dosti ceneje, ako se delo odda kakemu mojstru. Nasproti te pilotne stene na parcelah ing. Pollaka ima občina tudi še napraviti nekaj deset metrov take stene. S tem bo potok Mošenik delno reguliran. Koliko bo stroškov s to regulacijo, se pa še ne ve. — Za Rdeči križ je bilo izplačanih Din 5.000-—, s čemer se je omogočilo, da je moglo iti nekaj slabokrvnih otrok v počitniške kolonije. — Pri zadnji seji je bilo soglasno sklenjeno, da se kupi hiša I. B. Mally. Ta nakup se ni mogel izvršiti, ker se je izkazalo da je premalo prostora v njej za vse tr-žiške urade. V zgornjem koncu Tržiča, okrog hiše člana obč. uprave g. Kavčiča, vodi steza — bližnjica, za katero je bila uprava mnenja na zadnji seji, da se lahko zapre in da v posest g. Kavčiča proti primerni odškodnini. Obč. odbor pa je sklenil, da naj se izvrši nekak krajevni plebiscit. Ta plebiscit je izpadel negativno za g. Kavčiča. Sicer pa ima v tem. pogledu odločati še banska uprava. — Med svojimi poročili je g. predsednik omenil tudi »Gorenjca«. Dalje je poročal, da je sresko načelstvo sklicalo trži-ška industrijska podjetja na razgovor radi nakupa hiše Mally & Demberger, ki naj bi se delno preuredila za dekliško osnovno šolo, deloma pa za urade. Posamezna podjetja naj bi v ta namen dala prostovoljne prispevke ali vsaj kako posojilo. Uspeh tega sestanka je bil ne-povoljen. Na koncu poročil je bilo stavljenih g. predsedniku več vprašanj. Med drugim je stavil obč« odbornih g. Majeršič Janez interpelacijo. Nekatere glavne misli so bile že priobčene. Interpelacijo je imenovani zakljužil takole: »Če se ugotovi dejanska škoda, katero je utrpelo občinsko gospodarstvo, tedaj zahtevam, da se krivce stavi pod § 87 obč. zak. in da končno besedo iz-pregovori sodišče, katero naj prisili one ki so škodo povzročili, da to škodo tudi poravnajo. Končno vprašam gospoda predsednika, ali je pripravljen dati zadoščenje tržiškim občinom s tem: 1. ) da zadevo nepristransko pojasni in natoči čistega vina, 2. ) da obljubi za bodoče posvečati več pazljivosti vodstvu občinskih fin. poslov, dokler je on predsednik občine in 3. ) če je pripravljen poravnati vso materielno škodo, ki se morebiti ugotovi, pred vsem pa moralno Škodo, katero trpi danes naše mesto, Tržič. G. predsednik je dalje izjavil, da mu je znano, odkod je g. Majeršič dobil podatke in da se bo napram dotičnemu informatorju nastopilo, ker je izdal uradno tajnost. Medklic: »Torej je vendar nekaj bilo I« Končno je g. predsednik izjavil, da sedaj ne odgovarja na interpelacijo, pač pa bo poročaj na prihodnji seji obč. odbora o poteku razprave napram »Gorenjcu«, ki bo ob enem tudi odgovor na interpelacijo. Drugo važno vprašanje je bilo radi novega vodstva obrtno nadaljevalne šole. V sredo, dne 12. sept. se je vršila seja upravnega odbora te šole, na kateri je bil izvoljen za novega vodja g. Ivan Stopar. Bili so trije prosilci. Eden je priložil k prošnji tudi svoje izpričevalo. Sledil je predlog: Naj priložita še ostala dva prosilca spričevala, in naj se voli vodjo šele na prihodnji seji in sicer tis tega, ki ima najboljša izpričevala. Navzoči g. Ivan Stopar, ki je bil namesto g. A., Lajovica začasni vodja te šole in radi tega tudi prisoten na seji upravnega odbora, je pričel trditi, da ima on ista spričevala, ker ima iste tečaje, kakor njegov tovariš g. Kompoš. Vsled te trditve je omenjeni predlog izgubil na svoji vrednosti in so se izvršile volitve, pri katerih je bil izvoljen za vodjo g. Ivan Stopar. Občinski odbornik g. Majeršič Janez omenja, da je bil pozneje informiran, da g. Stopar nima takih spričeval in je stavil predlog na župana kot predsednika upravnega odbora, da pozove ostala dva prosilca, naj se izkažeta tudi ona dva s svojimi spričevali in če ima kdo boljše spričevalo, kakor g Stopar, potem naj se volitve obnove. K temu je g. predsednik odgovoril, da so volitve izvršene in da postopka ne bo obnavljal. Pojasnilo glede zemljišč ge Lončarjeve V 33. številki našega lista z dne 15. IX. 1934 smo k popravku Mestne občine Tržič poročali, da je mestna občina Tržič dne 25. IX. 1933. uradno potrdila, da je soproga g. Lončarja lastnica travnikov in gozdov v Begunjah na Gorenjskem, da pa je iz zemljiške knjige okrajnega sodišča v Radovljici razvidno, da je soproga g. Lončarja svoje zemljišče vi. št. 219 k. o. Begunje prodala že dne 26. IV. 1932 Janežiču Antonu ter da po tem dnevu zlasti pa ne 25. IX. 1933 ni imela nobenih travnikov in gozdov v Begunjah na Gorenjskem. To smo objavili glede uradnega poročila okrajntga sodišča v Radovljici z dne 3. IV. 1933, opr. št. Izk. 402/33 -2 in l dne 7. X. 1933, opr. št Izk. 413/33. Ker pa je Mestna občina Tržič vztrajala pri svoji trdtvi, da ima ga. Lončar Ivanka travnike in gozdove v Begunjah na Gorenjskem, smo sami še enkrat pregledali vso zemljiško knjigo v Radovljici in smo ugotovili, da uradna poročila okrajnega sodišča v Radovljici nista točna, ker zemljiška knjiga izkazuje, da ima ga. Lončar Ivanka eno gozdno parcelo v Begunjah na Gorenjskem, en travnik, eno njivo in en vrt pa v k. o. Nova vas. Ker nočemo nobenemu delati krivice, spopolnjujemo naše poročilo s temi podatki prostovoljno. Več gozdov in travnikov pa tudi mi nismo mogli dobiti v zemljiški knjigi. Cerklje \f S M A do'enJ' ka> štajerska in sploh ll^,-f* vseh vrst kupite pri Centralni vinarni v Ljubljani, Franko-panska ul. 11. 3g. in Sp. Otok Kot vsako leto je bila tudi letos na dan žegnanja ob 10 sv. maša v mali zgodovinski ceikvici sv. Janeza Krstnika na prijaznem gričku na Otoku. To žeg-nanje pa ni bilo glede mašnika nič kaj prijetno in bi se lahko domačini malo bolje izkazali. Ta teden so pričeli širiti državno cesto na malem ovinku konec Zg. Otoka. S tem širjenjem pa je poleg bližnjih sosedov najhuje prizadet kovač g. Kristan, ker so mu s tem odvzeli potrebni prostor poleg hiše, kamor so zategovali vozove in druge reči, ki spadajo v njegov delokrog. Tatvine. Pravkar iz zaporov Izpuščeni dolgoprstni sodelavec proslulega Betonovega Pavleta, ki pa je bil lansko leto na begu ustreljen, Kosov Stanko (Zupane) iz Zaloga je bil pretekli teden spet na delu. Pri Režku na Sp. Brniku je prejšnjo nedeljo med mašo zmanjkala čedna vsota denarja in nekaj zlatnine, uzmovič si je izposodil še lep žametasti klobuk, si zakrinkal z ruto obraz in jo pobrisal, pozabivši vitrihe. Pri Oslovih (Pfeifer) v Vopovljah pa si je zadnje sobote popoldne, ko so bili ljudje na polju, najbrž isti izposodil 3000 Din. — V Šmartnem pri Jerasu (Šimnovec) so pa pogrešili zlato uro in nekaj denarja. — Na vse to pa se je v noči od sobote na nedeljo v zaloški gostilni pri Recku izvršil sledeči zanimiv prizor. V elegantnem avtomobilu se je pripeljal pred imenovano gostilno še bolj elegantni Kosov Stanko in kavalirsko povabil navzoče fante k mizi. Pa so že vstopili nepovabljeni in Stanetu nezaželjeni orožniki iz Vod c, ki so, obveščeni o njegovih pustolovščinah, čakali skriti v hlevu. Pridružili so se jim še orožniki iz Cerkelj. Dobili so pri njem še 800 Din in nekaj zlatnine, potem je šel pa Kosov tiček spet nazaj v kletko. Pretep. S cer mirnim fantom s Pša-te je zadnjo soboto zavrela kri, katero je seveda zakuril alkohol-žganje. Eden je dobi nož v pljuča, drugi si je dal prerezati kite na rokah, spet drugi pa so jo dobili z motiko po betici. Če je to dobro za zdravje in dobro ime fantov, je pa drugo vprašanje. Grob. Po mučni bolezni je šel po nekaj mesecih za, svojim sinom v večnost Vombergar Franc iz Poženka. Tožljivcem. Cmerav otrok, ki se v svoji ihti in nezmožnosti ne more drugače zmaščevati, dvigne roko in toži. Tudi odrasli so večkrat podobni takim cmeravim otrokom. Delo je še vedno najboljši protidokazl Nemirnež, ki dviga prah po Cerkljah in kali s svojim motorjem nočni mir, ki ga imajo sedaj celo v Londonu, naj se poboljša. Orožniki imajo namreč dolžnost tiste, ki vozijo skozi Cerklje z brzino 80 km in ogrožajo varnost ljudi, da jih kaznujejo, pa naj bo to Peter ali Pavel. Predoslje Letina je letos slaba. Fižol je radi neprestanega deževja ves rjav, tako da ga moramo zbirati, če ga hočemo prodati. Krompirja pa je zelo malo v zemlji in še tega je polovico gnilega. Seje-mo težko, ker vedno dežuje. Tatvine. Po naših vrtovih nam ponoči zmanjkuje jabolk in hrušk, ki potem kuhaio žganje. Slovo. Zadnji »Gorenjec« je poročal o poslovitvi upravitelja Zoreta. Naj omenimo še nekaj. G. Zore je pred 27 leti prišel iz Komende k nam. Ob upokojitvi ima 38 službenih let. Naj s svoje soprogo, ki je iz ugledne Štrcinove rodbine iz Kaplje vasi pri Komendj, preživita v zdravju in zadovoljstvu v Kranju še mnogo leti Kokra Tvrdka Slavec iz Kranja je od posestnika Petra Polajnarja v Kokri vzela v najem svet, tako zvani »kaufnek«, za nabavo granitnega gramoza. Doslej je napravila kar nekako tovarno za drobljenje granita. Za Kokro kar razveseljivo. Saj bi pri tem delu zaposleni domačini že nekaj zaslužijo. To je nam zelo všeč. tProsimo pa tvrdko, da bi preprečila nedeljsko delo in da bi rajši med tednom zaposlila več delavcev, ki bi naj pa bili zato ob nedeljah prosti. To bi bilo v prid delavstvu, in tudi firma, ki jo sicer cenimo, bi itak še bolj zaslovela. Lovec in maček. Ne poznamo vseh podrobnosti lovskega zakona« toliko pa vseeno vemo, da se tudi mačete lahko pregreši proti njemu, zlasti če hodi na polje nad zajce. Za greh ga je doletela zaslužena kazen. Nič ne protestiramo. Pač pa protestiramo proti temu. da lovec pusti tebi nič meni nič mačka* k|er pade, da tam razpada In širi neznosen smrad. Poroki. Pretekli teden se je na Brezjah poročil g. Janko Drinovec iz Strahinja z gdč. Francko štular iz Dolenje vasi. Poročil ju je nevestin bratranec; g. zagorski kaplan Filip Štular. Ženin je pridno delal pri naših gospodarskih zad* rugah, bil je načelnik živinorejske zadruge in odbornik mlekarske. Mnogim je z nasvetom in dejansko pomagal pri živinoreji, za kar ga bodo vsi težko pogrešali. Vrlemu paru obilo božjega blagoslova! — — Malo prej pa je iz naše, fare odpeljal na svoj dom na Bistrico v tržiško faro g. Stanko Slapar pridno gdč. Francko Križajevo iz Cegelnice. Ženina moramo javno pohvaliti, ker je »tolar« za nevesto, mesto po grlu daroval za. Marijin vrtec kot prvi dai za nov prapor. Nekulturnost «ia kulturni prireditvi. Vršila se je kulturna prireditev. Sicer res, da razen srečolova in plesa, ni bilo nič na programu, pa kaj zato I?- V, teh hudih časih je treba malo veselja, da človek pozabi na skrbi in si olajša srce in žep. Nič ne zavidamo. Bita je kvaterna nedelja in svetoletna procesija, zakaj se nebi še malo zavrteli, ko je že tako preveč resnobel? Samo to nam ne gre v glavo, kako da so pri godbi sodelovali šoloobvezni otroci do polnočne ure in občudovali mlade pare v njihovi plesni atletiki. Nismo namreč še pozabili, kako so bili svoječasno šoloobvezni otroci preganjani in kaznovani, ker so se v spremstvu staišev udeležili nedolžnega kresa do devete ure. Gonja za cigani. Pretekli teden so orožniki alarmirali vse, ki imajo orožne liste, naj jim gredo pomagat razganjati cigansko družbo, ki da se je ustavila v gozdu proti Kokrici. Cigani so prejšnje dni delali po kozolcih precejšno škodo in so se ljudje po močeh odzvali, da preženejo tatinske srake. ■ So. 3ošt Romanje. Po 14 letih so spet pri-romali na Sv. Jošt na sv. Matevža dan staroznani romarji iz Koroškega, in sicer iz okolice Borovelj. Pripotovali so peš čez Ljubelj v Tržič, na Brezje in od tam na Sv. Jošt, od tukaj pa v Kranj, odkoder so spet odšli skozi Tržič na Ljubelj in nazaj na Koroško. Vsakoletno romanje Korošcev na Sv. Jošt je bilo že od1 nekdaj v navadi, po vojni pa je prenehalo do letos, ko so koroški romarji spet prišli k nam. — Naj naši bratje Korošci na božjih potih izprosijo božjega blagoslova svojim rojakom, da ohranijo svojo-čisto narodno zavest. Naše vrle gospodinje perejo perilo vedno ie z Zlatorog-ovim milom ali pa z Zlatorog ovim terpen-tinovim milom: volnene in svilene stvari pa z Zlatorog ovim i luskami, ker dobro vedo, da ima obilna, gosta in nežno bela pena Zlatorog-ovih izdelkov izredno čistilno moč. Dobroto Zlatorog-ovih izdelkov naše pridne gospodinje dobro poznajo in zato trdijo vsevprek: Le Zlatorog mil It da, belo perilo!" Zahtevajte pri spojem trgovcu vedno izrecno le Zlatoroj^-ovo milo I DOT Svoji k svojim jo današnjo narodno geslo! n Štev. 95 »GORENJ BC« Stran 9 Izkoristite ugodno priliko in obiščite paviljon slaščičarne Na obrtni razstavi za reklamo kiemove rezine pO Din 1*— komad. POLLAK JURIJ strojno mizarstvo — KRANJ Moderna oprema novodobnih stanovanj, hotelov in drug h javnih lokalov. Izdelava vsega stavbnega pohištva v času primernih oblikah. Delo solidno! Cene zmerne! Vse obiskovavce, ki posetijo obrtno razstavo v Kranju, vljudno vabim, da si ogledajo paviljon tvrdke A. KERN ki vam bo nudila vse vrste najfinejše čokolade, raznovrstne de se rte, ki se bodo v svrho reklame prodajali po lastni ceni. Ne zamudite ugodne prilike, ki se vam nudi, — Priporoča se A. Kern, Kranj. Čevljarji! Kmetje! Vsakovrstno usnje in vse usnjarske potrebščine iz priznanih domačih tovarn vam nudi le znana domača tvrdka Pernuš Ivan, Kranj Izdelujem gornje dele čevljev po raznovrstnih n.odnih krojih. Najnižje cene. Prodaja mesa domačih volov, prašičev in telet in stalna zaloga vsakovrstnih mesnih izdelkov hi JERŠIN JERNEJ » nESflR - KRANJ - ^Rl nflTlCKU Damske torbice, aktovke, nahrbtnike, listnice itd., vse usnjene galanterijske izdelke po najmodernejših vzorcih dobite pri tvrdki /Vtiho Šipic - Kranj Sprejemam vsa naročila in popravila. Stalna zaloga vsakovrstnih izdelkov je tudi v trgovini M. Kanduč v Kranju. Oglejte si naše izdelke na razstavi 1 POZOR! Varčni gospodarji in gospodinje! Ali še ne veste, da porabite mnogo več kuriva, ako ni vaša peč strokovno izdelana. Mnogo streškov si prihranite prav v tem, kakšna je peč. Težko vam je za vsak dinar, ki ga porabite. Toplo sobo si želite pozimi, ali to vam je spet težko, ker se peč ne segreje tako hitro. Še je čas — popravite napako. Popravite peč po stokovnjaku. V teku ene zime si prihranite mnogo. Vsa pečarska dela in popravila sprejema znana domača tvrdka Vinko Oselji, Kranj Kokr. predm. (poleg gimnazije) POZOR 1 POZOR t Velika jesenska prodaja! Nate reklamne cene! Bela kotenina od Din 5 — dalje Barhant za obleke od Din T— dalje Flanele od Din 6 — dalje Flanelaste rjuhe od Din 25'— dalje Za moške srajce od Din 5 50 dalje Za moške obleke od Din 25 — dalje Za prepasnike od Din 6.— dalje Za moške suknje double D 60— dalje Za rjuhe 150 cm od Din 12 50 dalje Za žen. moderne plašče D 30*— dalje Prvovrstne klotaste odeje domačega dela samo Din 95"—. Največja izbira za moške obleke, moške snknje in damske plašče. Preden se boste odločili za nakup blaga, pridite v našo trgovino ter se osebno prepričajte o naših najnižjih cenah na Gorenjskem. — Ženini in neveste, krojači in šivilje poseben popust. Vaši naklonjenosti se priporoča Manufakt. zaloga Logar & Kalan lastnik Srečko Vidmar - KRANJ Za šolo in jesen! Oojzarje in nepremočljive čevlje dobite le pri znani domači tvrdki Fr. Strniša, Kranj Pred nakupom si oglejte našo veliko zalogo. Prepričali se boste o nizkih cenah. Sprejemajo se tudi popravila. JANKO ZUPAN STROJNO MIZARSTVO - KRANJ Izdelozanje modernega pohištva. Stavbno mizarstvo. Solidno delo. Nizke cene. Točna postrežbi. KRISTAN PETER izdelujem čevlje po meri in sprejemam vsa popravila. Oglejte si izdelke na razstavi! Znana gostilna pri Matičku toči pristen cviček, 5 ker le ta jr dober vinček, tudi Štajerca dobiš, a po njem se močno zveseliš. Cviček in štajerc oba sta priznana, vinca najbolja naših goric. Vedno dobite mrzla in topla jedila. Priporočata se Nace in Ivanka Kokalj. GsrMjs.e mlekarske zadruge (Skupni obrat) t Naklem Nudimo cenj. občinstvu mleko in vse mlečne izdelke: čajno maslo »deteljica« sirotkino maslo skuto za štruklje Sire: Ementalec, eidamer, tra-pist, imperjal, liptaver, romadur, dessert. Vse dobite v naših poslovalnicah v Kranju, Tržiča, Jesenicah. Prepričajte se o dobri kvaliteti in nizkih cenah! Usnjarska in čevljarska zadruga J\und priporoča sledeče lastne in zato najcenejše izdelke: ovčine v raznih barvah, kozine za pletene sandale usnje za površnike, boks, ševro, juhtovino, galanterijsko usnje itd. Obiščite nas! Najlepše in najmodernejše slike v vseh velikostih in barvah vam izdela najboljše fotograf Edo Kramaršič Kranj, Roženvenska ulica 64 Knjigarna »Ilirija" Kranj, Glavni trg se priporoča za nakup £ol»KiH knjig in drugih potrebščin. Nizke cenel Solidna postrežba! Albin Jazbec Kranj Naii enejAi nakup iz-gotovljtn h «