-----    309   -----
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. — Oni čas, ko so zidali babilonski turn, ni bilo menda več zmešnjav, kakor jih je dandanes v onem poslopji, ki ga je Schmerling 1860. leta izcimprati dal za zbornico tistega zbora, ki se mu pravi „državni zbor", v kterem pa še nikdar nikoli ni bila vsa država avstrijska zastopana po poslancih njenih dežel. Ko bi se bila oktoberska diploma pošteno izvršila v svojih načelih in bi se bilo dalo vsem deželam in narodom njihovo pravo in bi tedaj vsi bili ravnopravni v federativni zvezi, ne pa Nemec zgorej in vsi drugi narodi spodej, gotovo ne bi imeli dandanes nesrečnega dvalizma z Beustom na čelu, in vse drugo bi se bilo vredilo drugače. Pregreški preddesetletni nas zdaj tep6, da ne moremo priti do tako živo potrebnega reda, in da še danes ne vidimo, kako da pridemo do tega. V takem mršavem položaji je presvitli cesar 17. dne t. m. odprl državni zbor dunajski in prestolni svoj govor pričel z besedami: „V resnem času sem Vas, častite gospode obeh zbornic, pozval na izvrševanje važnih nalog". Kmalu potem pa povdarja „silno potrebo, da se država v notranjih svojih zadevah vredi". Prestolni govor, ki gaje osnovalo Potockijevo minister-stvo, se opira na decembersko ustavo, in, ker pem-skih poslancev ni še v zboru, izrekuje on, da se bodo poskusila vsa postavna sredstva, da bode tudi pemska dežela zastopana v zboru, kteremu prva naloga ima biti ta, da se poslanci iz državnega zbora pošljejo v delegacijo avstrijsko-ogersko. Dalje našteva prestolni govor še druga opravila tega zbora, in sicer v prvi vrsti imenuje to, da se izdelajo postave, po kterih se imajo po odpravljenem konkordatu vrediti razmere med katoliško cerkvijo in državo; potem postave o civilni pravdi> materijelnem kazenskem pravu in kazenski  pravdi,  —  prenaredbo   vseučilišč ia
------    310------
ustanovljenje državnih stroškov in dohodkov. — Tako ie sedanje ministerstvo osnovalo prestolni govor. Očitno je, da od federalističnega programa vladnega ni duha ne sluha, ki bi edini bil v stanu pomiriti one narode, ki v centralizmu in nemškem gospodstvu ne vidijo sreče za Avstrijo. Ali se pač državopravna opozicija more udeležiti čez volitev v delegacijo segajočih obravnav takega zbora, ki je čisto to, kar je takrat bil, ko so ga Tirolci, Poljaki, Slovenci in Primorci zapustili , in ko je manjšina ministerska obsodila krivo pot večine ministerske? Po takem bode menda kmalu sopet Giskra minister!
Stranka ustavovercev državnega zbora, misle, da je v manjšini, je izprva nameravala zapustiti državni zbor, ki bi potem ne imel zadostnega števila poslancev, da bi mogel sklepati; vendar se je, kakor pravijo, po Beustovi inspiraciji, premislila in drug manever skusila, ki jej je v seji 19. dne t. m. obveljal s 67 glasovi zoper 66, ko je bil sprejet dr. Rechbauerjev predlog, da državni zbor si še ne voli predsedništva a preneha tako dolgo, dokler ne pridejo pemski poslanci v zbor. Zoper to so bili vsi federalisti in tudi Poljaki, tudi ministra Petrino in Strehmaier; vendar je centralistična stranka zmagala z večino enega glasa. Državni zbor po takem preneha do prihodnjega pondelj k a.
— Deputacija pemskega deželnega zbora, sestavljena iz najimenitniših pemskih plemenitnikov in najslavnejših čeških narodnjakov , je v nedeljo Njegovemu Veličanstvu cesarju poklonila adreso deželnega zbora. Cesar jo je sprejel in deloma v nemškem deloma v češkem jeziku odgovoril deputaciji. Odgovor cesarjev popisujejo časniki različno, vsi pa pravijo, da je deputaciji rekel, da bode adreso ministerstvu izročil in potem deželnemu odboru odgovor dal, že danes pa jej svetuje, naj cehi nemudoma v državni zbor pošljejo poslance, in ker je udanosti češkega naroda prepričan, se nadja, da se to tudi bode zgodilo; sicer pa jej še to reče, da nikakor ne popusti ustavne poti. — Le kakih 10 minut je deputacija bila pred cesarjem ter ga zelo potrta zapustila. Kaj bode pemski deželni zbor zdaj storil, se dozdaj še ne ve.
—  Tirolski, kranjski, tržaški, goriški in bukovinski poslanci so ustanovili klub med seboj, kteremu predseduje bar. Griovanelli, Poljaki so sami za-se — zmirom isti.
—  Slavni umetnik in zvesti sin materi Slavi gosp. Karol Svoboda, c. k. profesor in akademiški malar, je 13. dne t. m. nagle smrti, še le 45 let star, umrl. Ves sjovanski svet žaluje po njem!
Cesko. Iz Prage. Juter (v četrtek) se snide sopet deželni zbor; deputacija mu bode naznanila cesarjev odgovor na adreso, in potem bode sklenil, kaj dalje storiti.
Stajarsko. Iz Gradca. Razstava kmetijska in obrt-nijska se je slovesno odprla 15. t. m. Ogledovalci jo hvalijo; tudi posebno lepi konji teškega plemena so bili na ogled postavljeni in brž za drag denar prodani. 19. t. m. se je temeljni kamen postavil spominku nepozab-Ijivega nadvojvode Joana. — Danes pride cesar iz Dunaja izložbo ogledat.
Iz francosko-pruskega bojišča. — Kakega večega boja te dni ni bilo; pruska armada je že zel6 blizo Pariza. Ali bode začela sipati bombe na mesto in se tu najhuji boj vnel, to vendar še danes ni gotovo, ker se za gotovo pripoveduje, da načelnik sedanje francoske vlade Jules Favre želi pred pričetkom boja pogovor z Bis-m ar kom, prvim pruskim ministrom, in Bismarka je neki volja, da Jules Favre pride na razgovor v tabor pruski.
Iz Bima. — 16. dne t. m. je italijanski general Ca-dorna poslal poročnika v Rim do papeževega kancelarja, naj z lepo dovoli, da italijanska armada obsede Rim; kancelar je odgovoril, da ne. Zoper papeževo voljo, ki ne zapu3ti Rima, so 19. t. m. papeževi vojaki (Zuavi) s topovi streljali na italjansko armado, ki pa do zdaj s strelom ni odgovorila.
— (Telegram Novicam iz Dunaja 20. sept.) Tirolski ces. namestnik Las ser je zarad svojega postopanja službe odstavljen. — Cehi ne morejo priti v državni zbory ker nikakorsne nade nimajo, da bi se jim dalo, kar zahtevajo.