Glas zaveznikov TRST, četrtek 4. aprila 1946 UREDNIŠTVO j Via 8. Penico 12 Telefon št 98354 In »4448 Leto II - St. 245 informacijski dneonik A. I. S. Cena 4 lire OGLASI: Cena ra milimeter višine (širina ena kolona): trgovski L. 27. mrtvaški L. 66 (osmrtnice I* 100), objave L. 20. finančni in pravni oglasi L. 46. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 45. Davek ni vštet. Plačljivo v naprej. Oglase sprejema Izključno: S.P.I., Soc leti per la Pubbllcitš ln Ita.Ua, Trat, ul. Silvio Pelllco St 4. tel. 94044. Cena posamezne Številke L. 4 (zaostale L. 8). Rokopisov ne vračamo. Soiljetsho in pernjsho poročilo H H lili Zanikanje vesti o slabem UMIK IZ KITAJSKE IN GRGUE London, 4. aprila Anglešlii zunanji minister Ernest Bevin je v spodnji zbornici naznanil, da je britanska politika o vrnitvi ozemlja Kitajski, katerega so vzeli Japonski, sledeča: «Vsa ozemlja, ki jih je Japonska vzela Kitajski, je treba vrniti Kitajski*. To so tudi potrdili v izjavi, bi so jo podali v Kairu 1943 ter znova potrdili v potsdamski izjavi 1945. Ko je odgovarjal na vprašanje laburista Seymourja Cocksa, je Bevin ponovil, da zelo želi, da bi angleške čete čnnprej umaknili iz Grčije, toda dokler položaj v Grčiji np bo jasen, ne bo mogel dati nadaljnjih izjav o tej zadevi, ^a Cocksovo vprašanje — ki graja Bevinovo politiko v Grčiji — ali naj razume Belinov odgovor v smislu, da bo angleška vlada umaknila svoje čete, ko bodo monarhisti dovolj močni, da zatrejo delavce, je Bevin odgovoril: «Ne, ne smete te besede tolmačiti v tem smislu. Ne morem preprečiti, da Cocks tolmači moj odgovor na ta ali drug način, toda ne gre samo za britansko čete. ki jih je treba umakniti iz Grčije, pač pa za umik zavezniških čet iz vse Evrope*. SVOBODA SINDIKATOV DRŽAVNIH USLUŽBENCEV London, 4. aprila Sinoči so v spodnji zbornici odobrili s 349 proti 162 glasvom ukinitev zakona o Industrijskih sporih is 1927. S tem preneha politični boj, ki soga bili v presledkih v zadnjih 20 let. Zakon o industrijskih sporih, ki ga je predložila konservativna Vlada po splošni »tavkl 1828, je proglasil za nezakonite splošne stavke; prepovedal. Je vpd» državnih funkcionarjev v sindikat« in prepovedal, da bi zveza državnih uradnikov bila članica strokovnih delavskih organizacij ln laburistične stranke. Ta zakon Je tudi določal, da mora vsak član sindikatov Izjaviti pismeno, če hoče prl-spevatl k političnim fondom strokovne organizacije. Sedanja ukinitev zakona o indu-■trljaklh sporih ne priznava zakonitosti splošne stavke, kar bodo •norali Sele določiti s posebnim zakonom. Varnostnemu svetu Sovjeti javljajo neposredni dogovor JVTobenega sporazuma” - pravi Husein /Ha NEW YORK, 4. aprila. — Generalni tajnik organizacije ZN Trygve Lic je včeraj popoldne objavil, da je prejel pismi predstavnikov Sovjetske zveze in Perzije o perzijskem vprašanju. Ko se je sinoči znova sestel po petih dneh odgoditve Varnostni svet OZN, da nadaljuje s preučevanjem sovjetsko — perzijskega spora, sovjetski odposlanec Andrej Gromiko ni bil ptisoten. Seja se je pričela s 14 minutami zamude. Predsednik Quo Thai Chi je pričel sejo s predložitvijo Gromikovega pisma, v katerem pravi, da «so neposredna pogajanja že dovedla do sporazuma o umiku sovjetskih sil iz Perzije. Vprašanje eva-> knacije sil so rešili s pomočjo sporazuma med obema vladama*. O drugih vprašanjih pravi odgovor, da niso v zvezi z umikom čet. Vprašanje petrolejskih polj in mešane perzijsko-so-vjetske družbe so postavili že leta 1944 brez zveze z umikom čet*. Perzijsko poročilo Predsednik je prebral tudi pismo perzijskega veleposlani-ka Huseina Ale, ki pravi, da razgovori med Sovjetsko zvezo in Perzijo mso pripeljali k stvarnim uspehom ter da se sovjetski predstavniki še vedno vmešavajo v notranje perzijske zadeve. »Kar se ti«e umika sovjetskih čet iz Perzije, ni in ne more biti nobenih razgovorov v Sovjetsko zvezo*, trdi pismo perzijskega veleposlanika. Na vprašanje, ali je umik čet odvisen od sklenitve dogovora o drugih vprašanjih, je veleposlanik Ala odgovoril, da je sovjetski veleposlanik izročil 24. marca perzijskemu ministrskemu predsedniku Ghavamu Sullanehu tri poslanice. V prvi poslanici javljajo, da bodo sovjetske čete začele izpraznjevati perzijsko ozemlje 24. marca in da bo umik trajal pet do šest tednov. Poslanica ne omenja nobenega pog.'ja za takšen umik. Druga nota sc nanaša na usta UNRRA ZA EVROPO Washington, 4. aprila ^edstavniki ustanove UNRRA 10 Javili, da je ustanova UNRRA B zadnjih 9 mesecih poslala v Ev-nPo priblii.no 50 tisoč glav iive lizine. VeeJi del te llvine je prijel iz Združenih držav ter je bil najbolj-vrst. Mnogo konj amerijke voj-ske Je ostalo v Italiji, kjer so jih med vojno uporabljali za prevoze na telklh terenih. novitev mešane sovjetsko-pcrzlj. ske petrolejske družbe. V tretji no-svel ujejo obliko avtonomne vlade v Azerbajdžanu. Pogoj za umik Nadalje je sovjetski veleposlanik •poročil perzijskemu ministrskemu predsedniku, da je sprejel 'z Moskve brzojavko, v kateri potrjujejo obljubo o umiku lz Perzije, če ne bi nastale nepredvidene težave. Tri dni pozneje je perzijski ministrski predsednik Izjavil sovjetskemu veleposlaniku, da mora biti umik Rdeče armade brezpogojen ln ne more sprejeti sovjetskih predlogov, ki se nanašajo na pe. trolej ln Azerbejdžan. Ala dodaja: »Niso dosegu nobenega sporazuma ln napravili nobe. ne pogodbe. Moj ministrski predsednik Je odločno poudaril, da ni sprejel ln ne more sprejeti nobenih pogojev, kakršnega koli značaja v zvezi s popolnim umikom Rdeče armade Iz celotne Perzije.* Bjtucsovo vprašanje Perzijskega odposlanca, ki je bil prisoten na zasedanju, Je nato vprašal ameriški odposlanec Byr. Pfipraue za spopade P1* sovjetskem umiku na Daih^snoročk4h aprila- — Komunistično glasilo «New Chi- pade na področju Pa^*et|0°?r<*nje vladeJz™,dle.mo5ne krajini Laioyanga, prib&no severno •n na področju Tienlanga ° uri ^g,ozahodno oduMVkde^ ®a’ Pnbliino 64 km severozahodno od List dodaja, da se boji naglo artJ° v poizkusu, da se doseže «17. vrSeno dejstvo* ln sabotira naloga °et> ki so jih poslali na kraj, da ae do»eže premirje, Medtem so sile osrednje vlade *asedie Halcheng, 123 km jugozahodno od Mukdena in prednje straže s« že približujejo Kaipingu, Jo samo 32 km jugozahodno od ^‘ngkovva. lrn^°a. YlnSkow se pomika večina ki prihajajo iz Ln] . ga Protl severovzhodu. V ŽIT? Predvidevajo, da je "oznost napada na Cangčung. *>a 'ir'1? BOVJctskoga glavnega šta-Mallnovskl je na zahtevo, da W..ranI napadal«, odgovoril sefu te »*S * V0Ja*ke misije, da ne mo-sa„. orlti n!«esar ln ni odgovoren ° za spoštovanje zakona In n^evanje reda na ozemlju, ki *a zasedli Sovjeti, ?trr deIovanJe komunistov v pranjem U *n okrožju skupno z prometa bodo ko- jjjkrppuje mi^enj? da ^tlčue čete lahko preJ vko-s« h® v mesto kot nacionalisti, ko 'lftl^knl°e 80V^etSke Bl*6 P°P°Inoma Viri da g °Sredn3e v,ad® Podčrtujejo, rav so pristala sovjetske oblasti v glavnem na to, da do-voUjo nacionalističnim četam, df. pridejo v Cangčung po železnici, vseeno so tehnične težkoče, ker je nn GZn,i,’lta Proga Mukden-Cančung f.4 Z krajih porušena In približno m Jugozahodno od Cančunga nes, kašne nasvete more dati Svetu q zadržanju, ki naj ga zavzame V zvezi z obema objavama, ki so Jih brali v začetku. Perzijski veleposlanik je odgovo. ril: «Ce je zastopnik Sovjetske zveze pripravljen umakniti pogoje, ki »e nanašajo na »nepredvidene te-žaveo*, ki Jih je postavil za umik ln njegova vlada da zagotovilo Varnostnemu svetu, da bo umik vseh sovjetskih sil izvršen brezpogojno ln ne pozneje kot do 6. maja bom Izjavil v tem primeru, da Perzija ne bo vztrajala, da bl se vpra. sanje reševalo še naprej, čeprav bo ostalo na dnevnem redu za nadaljnje preučevanje.* Predsednik Je nato predlagal od-goditev zasedanja Sveta na četrtek ob 16. uri (po Greenwtchu), da da članom možnost preučiti različna poročila. «r>aily Herald* o vzrokih mednarodne napetosti V svojem današnjem uvodniku trdi laburistični list «Dally Herald*, da bo mednarodna napetost takoj popustila, če bo mogla Sovjetska zveza dokazati Varnostnemu svetu, da nima Čet v Perziji, da bi prisi- a Perzijce h koncesijam. Zadnja izjava — nadaljuje list — s katero je maršal Stalin naznanil svojo ooebn0 naklonjenost stvari organizacije Združenih narodov, nas potrjuje v upanju, da bo cenil in podpiral napore Sveta, da pre-maga mrtvo točko. Po lzJavli da predstavlja petrolej v perzijski zadevi glavni činitelj, trdi Ust »Dallv Herald*, da se bodo mednarodni spori nadaljevali, dokler bodo vele sile tekmovale za petrolej in za druge osnovne surovine. Pravi da je Bevin v svojem govoru, ki ga je Imel v soboto v Bristolu, 'Izrazil željo po ustanovitvi ustroja za razdeljevanje surovin. Ce bo gospodarski in socialni svet organizacije Združenih narodov — zaključuje Ust —■ uspel v tej nalogi, bo treba Varnostnemu svetu pretresati prav malo sporov. London, 4. aprila Na vprašanje v britanskem parlamentu, ali bo Velika Britanija posnemala vzgled vlade Združenih držav v primeru jugoslovanskega generala Draže Mihajloviča, je zunanji minister Ernest Bevin odgovoril, da je general Mihajlovič prvi organiziral odpor proti okupatorju in je brez dvoma prispeval zavezniški stvari. Vendar je sčasoma bilo jasno, da se bori proti Titovim partizanom, ki so se pa tudi borili. Proti koncu 1943 je bila britanska vlada prepričana, da se Mihajlovič ni več boril proti Nemcem in da so se nekateri njegovi častniki borili proti partizanom z Nemci, zato so prenehali z dobavami. Nismo obveščeni o obtožbah, morebiti je obtožen sodelovanja s sovražnikom ali pa delovanja proti Osvobodilni fronti. V zadnjem primeru naša vlada ne bi imela nobenega protidokaza. Bevin je izjavil, da njegova vlada misli, da je Mihajlovič v iz vestni dobi veliko prispeval zavezniški stvari. Ko je videl vztrajnost, s katero so zahtevali jasen odgovor je odgovoril, da bo ravnanje britanske vlade odvisno od obtožb. Če se bodo te obtožbe nanašale na dobo, ko je Mihajlovič deloval v zvezi z britansko vlado, bo morebiti vlada zahtevala zaslišanje prič; če pa bodo obtožbe obsegale stvari, katere britanski vladi niso znane, nima za dolžnost vlade, da bi se zavzemala. On meni, da bi mu morala biti predhodno znana narava obtožb. Ko so ga vprašali, ali se bc- zanimal, da bo razprava na pravični podlagi in ne na podlagi političnih sovraštev, je izjavil: »Prepričan moram biti, da država, s katero imamo prijateljske odnošaje, zna voditi svoje zadeve s potrebno pravilnostjo*. Pred sporazumom na lavi • 4- ■Prtia- — »Reuter* poroča, da znašajo izgube k274 mrtviha ač?1 ln Sum»tri doP16. marca 1475 mož, in sicer. 274 mrtvih 957 ranjenih in 244 pogrešanih. Izgube bri- 7fft«utenihkeinninaJ0 8kuPno H4 mož, od katerih je 34 mrtvih, 70 ranjenih in 10 notrr*&*~iu ’ PORENJE NAJ POSTANE BRITANSKI DOMINION Herford, 4. aprila Nemci v Porenju so ustanovili stranko, ki namerava doseči za pokrajino položaj «britanskega domi-niona*. Iz nemškega vira poročajo, da se je itevUo članov te stranke znatno povečalo po zadnjem zmanj-janju obrokov prehrane. Stranko vodita župan v KOlnu in urednik krajevnega socialno demokratskega lista. rai/nanju s priporniki Izjava polkovnika H. P. P. Robertsona dopisnikom vodilnih analeških lisiov TRST, 4. aprila. — _ Polkovnik H. P. P. Robertson, vršilec dolžnosti višjega častnika za ctvilne zadeve v Julijski krajini, je izjavil dopisnikom britanskih dnevnikov, da niso slabo ravnali z nobenimi osebami, ki so jih priprli v Trstu med nedavnimi demonstracijami na mestnih ulicah. Različni dopisniki so namreč bili izrazili željo, da bi se razgovarjali s polkovnikom Robertsonom. Med dopisniki, ki so prišli na razgovor, so bili dopisniki londonskih listov r7dae» Londi onu ZAPISKI «Sto!pni most* v Londonu so zgradili v letih 1886 - 94.1ma prldvižni most, ki ga dvignejo, kadar hoče ladja plutl po reki Temzi navzgor. Na reki nižje od mostu je glavno londonsko pristanišče za velike prekooceanske ladje. Manjše ladje plujejo tudi v gornji tok reke Temze. Iz indonezijskega vira fo lrve- ’ deli, da se bo kmalu pričel odhod japonskih čet, zavezniških vojnih ujetnikov in internirancev lz Bre_ dlšca Jave po obisku britanskega odposlanstva v glavnem istanu indonezijske republike v Jogjakarti. Brigadir I.C.A. Lauder, elan po. veljstva zavezniških sil za Nizozemsko Indijo, ki je vodil britansko odposlanstvo, bo verjetno podal obširnejše poročilo. Nizozemski poročevalni urad poroča, da bo zaključni sestanek med zavezniškimi zastopniki ln indonezijskimi, ki jih vodi republi- kanski minister za obrambo dr. Emir Sjarlfoedin. Dr. Sutan Sjahrir, ministrski predsednik »republikanske vlade* je Izjavil časnikarjem, da so uspehi, ki so jih do zdaj dosegllh pri pogajanjih z Nizozemsko, zadovoljivi. Dr. Sjahrlr je nato še. dejal, da bi morala nizozemska vlada vzeti v pretres osnutek dogovora, ki so ga pripravili on, njegovi sodelavci in nizozemski zastopniki, Poročevalni urad nadalje sporoča, da j« Izrazil upanje, da bo postala Indonezija članica organizacije Združenih narodov. DANSKO ODLIKOVANJE SOVJETSKIH VOJAKOV Kodanj, 4. aprila Danski kralj je odlikoval nekatere člane sovjetskega poveljstva na otoku Bomholmu. Odlikovanci ao general Jakušev ln drugi čast nlkl njegovega glavnega štaba, ki ao zdaj v Kodanju na poslovilnem obisku. Danski zunanji minister Gustav Rasmussen Je govoril na banketu, ki ga je priredila , danska vlada na čast sovjetskim častnikom in dejal, da je bivanje častnikov ln vojakov Rdeče vojske na otoku Bomholmu, njihovo vzgledno zadržanje, njihova stroga disciplina ln učinkovito sodelovanje, ki vlad« med nJiml in danskimi oblastmi, ojačilo prijateljske odnošaje med Sovjet »ko zvezo ln Dansko. Nato je povzel besedo general Jakušev, ki se je govorniku zahvalil. KOMUNISTI PREGANJAJO KATOLIČANE NA KITAJSKEM Vatikan, 4. aprila Radijska postaja v Vatikanu je na podlagi poročil, ki jih je dobila minuli mesec misijonska ustanova Fides, zdaj objavila, da preganjajo komunisti katoličane na Kitajskem. V apostolskem vlkarjatu v Pekingu, je poročala vatikanska radijska postaja, že od leta 1943 preganjajo z množičnimi deportacijami ln umori duhovnike ln katoličane. Nekateri trapisti so v zaporu že od minulega oktobra. Sodijo, da so Izgube velikanske. Samo mesto Peking ne trpi preganjanja Preiskava o begu nemških križark LONDON, 4. aprila. — Britanska vlada je objavila poročilo preiskovalne komisije, ki so jo pooblastili, da raziskuje beg nemških krilark eScharnhorst*, *Gneisenau* in ePrinz Eugen* iz Bresta skozi Rokovski zaliv. Poročilo pravi, da niso mogle britanske oblasti zaslediti ladij, dokler so bile te v Rokovskem prelivu predvsem zaradi tega, ker so nastale poškodbe na aparatih za ugotavljanje dveh od treh letal nočne izvidnice, ki so opravljala službo v bližini Bresta, ko so bile ladje na begu. Na vsak način dvomi preiskovalna komisija, da bi bile britanske sile, ki jih uporabljajo za napade, dovolj močne, da bi onemogočila beg vojnih ladij. Drugi vzroki, zaradi katerih niso odkrili ladij, so v dejstvu, da so prejšnje ukrepe izdali za možno da bo sovražnik prešel Rokavski preliv ponoči, ne pa podnevi. Zaradi obtokov se bombniki niso mogli dvigniti dovolj visoko, da bi uporabili globinske bombe. Preiskovalna komisija Je nadalje Izrazila svoje občudovanje za mnoga junaška dejanja in jasne odločnosti vseh sil pri izvrševanju napadov. RAZCEP SOCIALNIH DEMOKRATOV V SOVJETSKEM ZASEDB. PODROČJU Berlin,, 4. aprila Osrednji odbor nemške socialnodemokratske »tranks je pozval predstavnike odbora za berlinski okraj, ki so preteklo nedeljo orga nizirali glasovanje elanov, pri katerem so zavrgli načrt za združ.tev s komunisti, naj pojasnijo svoje stališče. Opirali so svoje ravnanje na trditev, da se je manj kot ena tretjina berlinski članov odzvala pozivu na glasovanje; osrednji odbor, ki ima svoji sedež na sovjetskem področju, je prišel do odločitve, da bodo odstavili tiste elane berlinskega odbora, ki bi so proti-vill združitvi s komunisti. Osrednji odbor vztraja na lem, da Je od 66.000 berlinskih članov samo 19.529 glasovalo proti združitvi tn da je treba zaradi tega izvesti združitev. Osrednji odbor, kakor tudi tisk ln radijske postaje, ki so v rokah komunistov «11 pod sovjetskim nadzorstvom. niso omenile, da sovjetske oblasti niso dovolile glasovanja tudi na sovjetskem področju. Člani berlinskega odbora, ki so se protlvlli združitvi, se nameravajo v prihodnjih dneh sestati, da odločijo ločitev od osrednjega odbora. Nadalje nameravajo spregledati odločitve osrednjega odbora in nadaljevati z delovanjem kot neodvisni socialni demokrat). { NEMIRI V PALESTINI Haifa, 4. aprila Eksplozija mine je vrgla v zrak tovorni avtomobil, ki je vozil blizu Acrija. Več vijakov, ki so bili na avtomobilu, je bilo ranjenih. Vso noč so železniški delavci pod varstvom straž popravljali poškodbe na progi, ki so jih povzročile eksplozije. Niso še ugotovili, če so povzročili eksplolijo min z namenom, da izvršijo neopaženo drugo nezakopU to izkrcanje Zidov (to izkrcanje pričakujejo že vef dni) ali pa gre za obnovo delovanja tajne 'vojaške organizacije. Zidovski ekstremisti so napadli železniško postajo v Isduhu. V tem napadu se jim je posrečilo premagati palestinske policiste, jim odvzeti puške in nato pobegnili, potem ko so poškodovali s peklenskim, strojem železniško lokomotivo. TRUMAN 0 STAVKI Wa-shlngton, 4. aprila Predsednik Truman je na tiskovni konferenci Izjavil, da bo sedanja stavka v premogovni iridustrijl, če bodo z njo nadaljevali, uničila napredek, ko so ga do zdaj dosegli pri preosnovl vojnega v mirnodobsko gospodarstva Nedavna prekinitev v delovanju jeklarske Industrije je stala narod sedem milijonov ton jekla, katerega narod potrebuje. Predsednik Truman je objavil tudi poročilo voditelja gospodarske demobilizacije Johna W. Snyderja, ki nosi naslov; »Proizvodnja narašča*. Na 56 straneh prinaša statistike »industrijske preoanove* SVOBODA TISKA Člani stalnega odbora ameriškega novinarskega združenja za svobodo svetovnega tiska so izjavili, da Je zahteva Združenih držav za dokončno rešitev vprašanja o svobodi poročevalske službe zelo nujna. V izjavi, ki so jo Izročili predsedniku ameriške delegacije pri organizaciji Združenih narodov, Edvvardu R. Stettiniusu, pravijo člani odbora sledeče: »Ameriško novinarsko združenje, v katerem so včlanjeni uredniki skoraj vseh najvažnejših ameriških časnikov, meni, da mora z vsemi razpoložljivimi močmi podpirati svobodo svetovne poročevalske službe, ki je ena izmed najvažnejših osnov za trajni mir. Posebni odbor, ki je predstavljal združenje ameriških novinarjev, je v prvih mesecih 1. 1945 priredil potovanje po vsem svetu. V teku potovanja so člani odbora v vseh prestolnicah, ki so jih obiskali v času, ko je bila še vojna, navezali pomembne stike z novinarskimi predstavniki ln z vladnimi zastopniki. Vsi tuji novinarji so takrat odboru Izjavili, da svobodo tiska nestrpno pričakujejo in da vsi — razen Sovjetske zveze, kjar je tisk podrejen vladi, ali pa ga vlada nadzoruje — želijo nuditi odboru Iskreno podporo za odstranitev cenzure la vladnega vmešavanja v svobodo poročevalske službe. Ameriško novinarsko združenje je pozneje Imenovalo stalni odbor za svobodo svetovnega tiska, ki Ima nalogo, da preučuje svetovni položaj v tem pogledu. Odbor je ugotovil: 1) Od konca vojne Je svoboda poročevalske službe, kateri je ves svet posvetil največjo pazljivost, le neznatno napredovala. 2) V zadnjih mesecih so posamezni narodi, ki so Jih sprejeli v organizacijo Združenih narodov, Izvrševali politični pritisk na tisk tako, da niso mogli uredniki ln njihovi časniki proti politiki teh vlad Izvajati opozicije. 3) V posameznih državah ln področjih sveta se politiki niso, kakor je videti, ničesar naučili iz teu ga, kar nam je v vsej zgodovini pokazala strašna vojna, ki jo je povzročila tajna diplomacija spletk, nacionalizma, demagogije in raz. nih omejitev, kamor moramo šteti cenzuro ln nadzorstvo nad vsemi javnimi državnimi ln mednarodni, mi poročevalskimi sredstvi. 4) Četudi lahko trdimo, da so nekateri politiki pošteni in Iskreni la da želijo v svojih državah podpirati svobodo tiska, ostaja vprašanje zaradi posameznih odnošajev vsekakor precej zapleteno in se pretvarja v vprašanje mednarodnega značaja. 5) Četudi vlada Združenih držav, ameriški tisk In radio podpirajo rešitev vprašanja svetovne poročevalske svobode, ln četudi ji je naklonjena skoraj vsa ameriška javnost, lahko kljub temu trdimo, da je odnos nekaterih vlad do svobode tiska takorekoč mlačen, 6) Vsi upi, da bodo končno dosegli mednarodni sporazum, ki naj bi dovolil vsemu svetu uživanje svobode poročevalske službe, k! Ima namen, da prepreči ln odstrani mednarodne nesporazume. so danes odvisni od organizacije Združenih narodov. V največji meri bo uspeh organizacije spet odvisen od pobude ln sposobnosti ameriške delegacije. Stalni odbor je zdaj popolnoma prepričan, da je politika Združenih držav pravilna in nujna ln da bodo prevzeto stališče, ki naj bl zagotovilo hitro odločitev, podprli skoraj vsi novinarji, ki splošno menijo, da vladno nadzorovanje ln vmešavanje, kt škoduje resnici, ograža osnove činitelj« trajnega miru*. V članku, ki ga je nedavno objavil list «Neiw Tork Herald Tribune*, čitamo sledeče: Ameriško založniško novinarsko združenje je ameriško delegacijo pri organizaciji Združenih narodov obvestilo, da bo svobodo dobavljanja vesti v vsem svetu težko doseči in da mora združenje v tem trenotku vztrajati na svoji zahtevi. Vsak dan prihaja vedno več dokazov, da uničujejo ali potvarjajo vesti; številne vlade ao pogostoma take primere dopuščale, ali pa celo močno podpirale, Nesporazumi, ki so se pojavili zaradi teh dejstev, popolnoma razumljivo upravičujejo zaskrbljb-nost organizacije Združenih narodov, posebno pa zaskrbljenost ameriških delegatov. Stalni odbor podpira ln vztraja pri zahtevi, naj takoj sprejmejo sklep, da odbor za človeške pravi, ce v organizaciji Združenih narodov čimprej reši vprašanje poro. čevalske svobode ln kesneje pripravi zadevni mednarodni kongrez« To je šele začetek dolge razprave; začeti pa je kljub temu treba, če sl hočemo priboriti poročevalsko svobodo,* VREMENOSLOVJE Britanski vremenoslovnl urad so ustanovili leta 1855 pod vodstvom admirala Fltzroya, ki je uredil zbiranje vremenoalovsklh podatkov s pomočjo ladij britanske trgovinske mornarice. Nadalje je uredil prvo omrežje vremenoslov-sklh postaj, ki naj bi izdajalo porodila ln svarila o toči. Približno štiri milijone vremenoslovskih po-rodil Je tvorilo podlago za izdelavo vremenoslovnlh oceanskih zemljevidov. Naslednji važni korak je bilo Imenovanje dr. Shawa, poznejšega lorda Naplera, pomočnika Ca-vendishevega laboratorija na cam-brldgeki univerzi, za ravnatelja vremenoslovnega urada v Londonu. On je igral vodilno vlogo pri ustanovitvi mednarodnega vreme-mcnoslovskega urada, katerega predsednik je bil v času 1907-1923. Ena izmed njegovih najvažnejših zaslug je bila zbirka vremenoslov-nlh podatkov za radlotelegrafsko službo. Med važnimi uspehi v razvoju vremeooslovske službe v času vojne 1939-1945, so bili radiotcle-grafski postopki pri merjepju bralne vetra, radijsko določevanje položaja in razvoja neviht ter zračni baloni, ki so nosili naprave za merjenje vlage, .pritiska in toplote ter so avtomatično po radiu sporočali podatke opazovalcem na zemlji. . . .. j, . Slika nam kaže radijski balon pri spuščanju. Pod balonom Je pri. vezano majhno padalo. Ko se balon razpoči v višini 16 ali še več tisoč metrov, merilne naprave splavajo počasi s padalom na zemljo. Cena kruha Trst, 4. aprila Odbor za določanje cen sporoča, da je Zavezniška vojaška uprava določila ceno kruha na 19.50 lir; cena velja za Trst, Gorico in Pulj od petka 7. t m. dailje. TROŠARINA Splošni ukaz št. 33 Trst, 4. aprila Polkovnik Alfred C. Bowmon, višji častnik za civilne zadeve, je izdal 16. januarja Splošni ukaz it. 36, s katerim so določeni najvlSjl zneski za trošarine na določene vrste blaga, ki jo nalagajo pooblaščene občine v tistem delu Julijske krajine, ki ga upravljajo zavezniške sile. Izpustitev določenega števila demonstrantov Izjava podpolkovnika Srnutsa TRST, 4. aprila. — Podpolkovnik J. C. Smuts, komisar tržaškega področja, je včeraj naznanil, da so Izpustili določeno število oseb, ki so jih aretirali na tržaških ulicah mad demonstracijami. Izjava podpolkovnika Šmutsa ima naslednjo vsebino: «Danes sem« dal ukaz za Izpustu tev znatnega števila oseb, ki so jih aretirali pretekli teden med demonstracijami*. »Odredil *sem izpustiti te osebe, ker me je preiskovalni odsek mojega glavnega stana obvestil, da n! zadostnih dokazov o njihovi krivdi ali pa so vsaj dvomljivi, tako da Razprava proti sodelavcem s sovražnikom Sokolski zlet ? Pragi 1948 Leta 1948 bo v Pragi jubilejni Vseslovanski kongres, ki bo v znamenju obletnice Vseslovanskega kongresa, ki Je bil pred 100 leti v Pragi in katerega Je Metternichova avstrijska Vlada e s'lo razgnala. Kongres 1948 bo povezan s sokolskim zletom ln velikim slo. vanskim glasbenim festivalom. Pulj, 4. aprila Včeraj dopoldne je se Je začela pred izrednim porotnim sodiščem v Pulju razprava proti sledečim osebam: Bilucagliu Luigiju, bivšemu poslancu, narodnenfu svetovalcu, zveznemu tajniku v Pulju in republikanskemu fašistu; Maracchiju Giovanmiju, bivšemu narodnemu poslancu, ravnatelju lista »n Cor-rlere Istriano*, fašističnemu govorniku; Vernierju Eugeniju, bivšemu pokrajinskemu komisarju; Valde-merinu Arturju, sodelavcu z SS, odsoten zaradi bolezni; odvetniku Artusiju Ludovicu, bivSomu nacifa-šističnemu prefektu v Pulju; Ro©-cu Togu, skvadrlstu, ki se je udeležil pohodona na Rim. Ar tuši in Rocco se skrivata in zato je bila razprava proti njima v odsotnosti. Zasedanje se Je začelo točno od 9. uri. Dvorana jo bila zaradi številne množice premajhna. Obtožba j« bila skoraj za vse obtožence enaka. Vsebovala Je sodelovanje z Nemci, propagando v korist napadalcu, poslužujoč se položajev, ki so jih zavzemali; to so bili položaji najvišjih državnih mest. Bilucagliu so med drugim pripi-sevali ustanovitev republikanske stranke ter mesto zveznega tajnika omenjene stranke in da je bil član trlumvirata, ki so ga ustanovili v mestu, takoj po 8. septembru. Malo pred zaključkom dopoldanskega zqsedanja so zaslišali nekatere priče. Nato je sodišče zaključilo zasedanje. Popoldne so razpravo nadaljevali ob 15.30 uri. Nadaljevali so z zasliševanjem številnih prič. Vse so se pokazale malo preveč neodločene ln na splo- DODATNA DRUŽINSKA DO-KDADA-PONOVNA UREDITEV SEDANJIH DOKLAD Polkovnik H. P. P. Robertson, vršilec poslov višjega častnika za civilne zadeve, Je izdal zaradi sedanjih okoliščin Splošni ukaz št. 43, s katerim bo zvišane družinske doklade in uveljavljajo druge odločbe, ki se nanašajo nanje v ti-tem delu Julijske krajine, ki ga upravljajo zavezniške sile. SOCIALNA POLITIKA Ameriški sindikalni voditelji Po končani vojni se je ameriška javna pozornost obrnila na delavske odnoeaje, na stavke in na osebe, ki branijo pridobitve delavcev. V dobi, ko se evet znova urejuje, imajo posebno važnost spori med delavci ln delodajalci, ker prav v tem času določajo načela, ki Jih bodo upoštevali v prihodnjih letih. Zato so sindikalni voditelji postali v ameriški javnosti glavne osebnosti, ki jih primerjajo najvažnejšim politikom. Najpomembnejši Sedanji ameriški sindikalni voditelj so: Wal-ter Reuther, R. J. Thomas in James Carey. VValter Reuther, podpredsednik avtomobilskega delavskega združenja, Je bil leta 1924 zaposlen kot navadni delavec pri Whellng Steel Corporation; v mladih letih je po-sečal triletno višjo Solo v Waynu. Potem Je bil uslužben pri avtomobilski družbi General Motors, nakar Je postal pri Fordu načel, nlk oddelka. Leta 1932 je obiskal z bratom Evropo In Vzhod; večinoma sta potovala na kolesu. Precej časa sta bila v Angliji ln v Rusiji, potem sta obiskala Kitajsko in Japonsko. Povsod, če sta imela le priliko, »ta delala in se zanimala aa sindikalno gibanje. Po vrnitvi Je Walter Reuther 1. 1935 začel organizirati sindikat St. 174 v Detroitu. Število članov tega sindikata se Je, po imenovanju Reutherja za predsednika, v enem letu zvišalo od 78 na 38.000. Reuther Je zdaj csrednja osebnost avtomobilskega združenja. J« neutrudljiv delavec, najboljši ameriški sindikalni voditelj. Pred kratkim je organiziral stavko delavcev pri General Motors; da bi dosegel uresničenje delavskih zahtev, se je v tem boju posluževal tiska in radija, ki »ta v Ameriki v zasebnih, ne državnih, rokah. R, J. Thomas je predsednik UAW. V mladih letih je delal v tovarni avtomobilov Chryslčr. Thomas Je tudi podpredsednik združenja industrijskih organizacij ter je večkrat preprečil veliko stavke, za katere je našel kompromisne rešitve, ki so kasneje služile tudi v drugih enakih primerih. James B. Carey je že od 27. leta tajnik združenja industrijskih organizacij. Je diplomiran inženir in stalno sodeluje pri sindikalnih publikacijah ter je na vseučilišču v Princetownu že večkrat govoril o sindikalnem gibanju. Urejanje delavskih razmer v Angliji Znano Je, da so bila med vojno angleška industrijska podjetja za vojno proizvodnjo podrejena posebni zakonodaji. Po tej zakonodaji delavcem, ki so Jih upoštevali kot navadne vojake, niso mogli odpovedati, a sprejeti Jih tudi niso mogli v drugo službo. Zdaj se položaj počasi izpremlnja in urejuje. V prihodnjih treh mesecih bodo iz tovarn za motorje odpustili 3 milijone delavcev, ki fi bodo lahko ižbrali novo zaposlitev. V teku prvih 11 mesecev 1. 1945 se je števelo žena in mož, kt so pripadali tem »nujnim službam*, zmanjšalo od 5.195.000 na 4.357.000. V začetku 1945 1e angleški vojni industriji pr1pada'o 10.055.000 mož. in 6.445.000 žena. Hidroeletrlčna centrala na Dnje-pru bo le v teku tega leta začela obratovati. Popravilo centrale predstavlja največje obnovitveno delo v Evropi. Dvaintridesetletna Ines Mori it Siruppe pri Oenovl je rodila čet-vorčke, dve deklici in dva dečka. Novorojenčki so drobni in precej slabotni. Snemi so kazale 1« malo spomina. Med zasliševanjem prič so poudarjali brezbrižnost prefekta Artusl-ja za blaginjo meščanov in kako je pristal na zahteve nemških o-biasti, da so uporabljati javna protiletalska zaklonišča za konje in munlcijo nemške vojske. bi jih pri morebitni razpravi oprostili. V teh okoliščinah ne bi bilo primerno postaviti te osebe pred razpravo. Ko sem preiskal okoliščine teh aretirancev, sem prišel do naslednjih zaključkov: a) policija je ravnala prav pri aretacijah. Trenotn« okoliščine po- polnoma opravičujejo njen nastop; b) policija je vse posamezne primere preiskala z največjo skrbnostjo; c) policija Je pokazala veliko pravičnost do vsake izpuščene osebe, Število oseb, ki so Jih priporočili za Izpustitev kaže, da niso napravili nobenega, poizkusa za ponareditev ali pretiravanje dokazov proti kateri koli osebi*. «Cast izpuščenih oseh, tako zaključuje poročilo, bo ostala nedotaknjena in brez vsakega madeža*. Ponovna razprava proti bivšemu agentu Priča spoznala v razbremenilni priči mučitelja Na izrednem porotnem sodišču se je včeraj pričela razprava proti Luciu Rtbaudu, rojenemu v Ml-stretta di Messina 1. 1891, obtoženemu, da Je v svojstvu agenta policijskega inšpektorata v ulici Bellosguardo storil nasilna dejanja proti političnim pripornikom, da bi izsilil iz njih priznanje, da so pripadali komunističnim trojkam ter aretacije družin® Micheli, ki so jo pozneje odvedli v Nemčijo. Nadalje Je obtožen, da Je povzročil zločin zlorabe svoje oblasti, ki Jo je imel pred in po 8. septembru v Trstu kot navedeno in da Je izdajal stroge ukrepe, Iti niso bili v skladu z zakonom. Sodišče Je obtoženca že obsodilo na 22 let In 6 mesecev zapora. Kasači jsko sodišče Je sprejelo priziv in obnovilo razpravo. Štirje pripadniki znanega inšpektorata so včeraj pred sodiščem podali izjave v obrambo obtoženca in izjavili, da je obtoženec vr&il službo v skladišču goriva na inšpektoratu in imel nadzorstvo nad bencinom. Profesor Costantinides je dal izjavo o zdravstvenem stanju obtoženca in izjavil, da je duševno bolan, a je njegova bolezen lahkega značaja. Priča Francesco Piseiot Je izjavil, da je bil žrtev Ribauda. V maju 1. 1943 ga je aretiral Collotti, g* odpeljal v Vlilo Trleste, kjer so ga 23 krat mučili. Spoznal je Ribauda kot okrutneža, ki je izvajal nasilja. Spoznal je tudi brigadirja Gaeta-na &angla, ki Je zdaj uSlužben v Benetkah in ki je prispel som kot razbremenilna priča obtoženca, kot enega izmed petih oseb, ki so Jih mučili. Ko Je bil soočen z Zanglom, Je Piseiot potrdil obtožbo, dal podrobnosti in spomnil na zloglasno klet, kjer so Jih mučili; Izjave o nedolžnosti Zangla niso prepričale javnega tožilca, ki se je poelužil svoje oblaitl in izdal nalog za aretacijo. Ker Je branilec odvetnik Bologna nasprotoval čltanju izjav nekaterih neprisotnih prič, so razpravo preložili na prihodnjo soboto. Predsednik Roati; javni tožilec Ferluga; ljudski sodniki Berti; Ka-ris, Vlzzi, Schott; zapisnikar Neri. Sefa občinskega sveta Vu-rsjulija seja mestnega »veta je bila kratka, Zanimivo Je bilo poročilo, ki ga je predložil inž. Forti v imenu komisije za Javna dela, preden so dali v razpravljanje odobritev regulacijskega načrta predela ulice Riguttl. Ob tej priliki Je poudaril in pojasnil mestnemu svetu, da je delo, ki ga je izvršil urad za javna dela od septembra 1945 do danes, v resnici obširno. Pri slučajnostih Je dr. Rlnaldini predlagal, naj bi vsem bivšiim občinskim učiteljem, (približno 50), ki so »daj v pokoju, povišali pokojnino, tako kot so to storili državnim učiteljem. Predlagal Je, naj bi trenotno odobrili tem učiteljem predplačilo s strani občine. druga, ki bi lahko dala kaka pojasnila o zadevi, je pozvana da »topi v stili s Speolal Inveatl-gation Branch pri Military Police (posebni preiskovalni odsek vojačke policije) v ulici dei-niniversiti št. 3 tel. št. 38-73. POZIV OSEBI, KI JE NAŠLA TRUPLO BRITANSKEGA VOJAKA V ponedeljek 25. marca 1940 so našli v nekem predoru v vrtovih «Campi Elisi» pri sv. Andreju v Trstu truplo britanskega vojaka. Oseba, ki je odkrila truplo in nato telefonirala italijanskemu Rdečemu križu ali katera koli PREHRANA Opozarjamo interesente, da je pokrajinski prehranjevalni urad rok aa razde’jevanje posebnih nakaznic za državne upokojence podaljšal do sobote 6. aprila. S temi posebnimi nakaznicami lahko potrošniki predbeležijo 2 kg testenin in 2 del olja pri kateri koli pooblaščeni trgovini v občini. Posebne nakaznice razdeljuje urad za živilske nakaznice v ulici Malcan-ton 3 med 8 in 12 uro. Potrošniki morajo predložiti živilsko nakaznico za marec — Junij 48 in osebno izkaznico. Gledališče Fenlce 7a Wclfare Entcrtainments predvaja v gledališču Fenice ob 20. uri revijo «LadJa kroži«, ki Jo igra mednarodna skupina Zaechdni. Predprodaja vstopnic pri gledališki blagajni. GORICA Stotnik Montague odhaja v Trst V soboto bo zapustil gorilki A. 1. S. stotnik H. Patrick Montague, ki je premeščen na valen pololaj v Trst. Njegovo mesto v Gorici bo prevzel stotnik John Sasson, ki je v pretekli jeseni že slu&boval v na- lem mestu. Komisija za čiščenje V ponedeljk 8. t. m. bo pred Komisijo za čiščenje redni javni narok proti naslednjim osebam: živino-zdravniku dr. Arrigu Vislntinu, odvetniku dr. Delfidu Paglillu, zdravniku dr. Ettoru d’Osvaldu, vsem iz Gorice; Industrijskemu izvedencu Francu Marizu lz Gradiške. Opozorilo brezposelnim Okrožni urad za delo v Gorici obvešča vse brezposelne, ki so vpisani pri posredovalnicah za delo in tudi niso dvignili nakaznice za živila, kt so zanje določena, da se do 5. aprila zglasijo na uradu, ker Jih bodo v nasprotnem primeru črtali iz seznama brezposelnih. NESREČA ZARADI MINE Trinajstletni šolar Rudolf Simič, doma iz okolice Kojskega, Je po nesreči zadel skrito mino ln s tem povzročil eksplozijo. Drobci so mu ranili hrbtenico. Na pomoč so prihiteli ameriški vojaki, ki so ga odpeljali v goriJko splošno bolnišnico. Tiskovna konferenca majorja Longa Obnovitev porušeiiib in poškodovaoib krajev 170 aretirancev ob priliki nedavnih demonstracij Za vsako zborovanje »javnega značaja je potrebno dovoljenje ZVU Na včerajšnji tiskovni konferenci za slovenske in italijanske novinarje pri goriškem upravniku majorju Longu, so kot prvo vprašanje obravnavali o zakonih čiščenja. Vprašanje bodo odposlali na pravni oddelek glavnega stana v Trst in major Long bo na prihodnji tiskovni konferenci podal točen odgovor. Ravno tako bo major dal prihodnjič odgovor na vprašanje pripadnikov bivših sindikalnih organizacij glede plačila odškodnine. Ravnatelj nekega slovenskega tednika je dejal, da časopisi, ki izhajajo na področju »A* ne morejo v Jugoslavijo. Prepoved je očividno izdala jugosloganska vlada in Zavezniška vojaška uprava ne pozna vzroka, niti se v tej zadevi ne more zanimati. Zadnja preizkušnja siren v Gori- TATVINI Preteklo noč so neznani tatovi vdrli v hlev kmeta Antona Nanuta, stanujočega na Tržaški ulici 72 in mu odpeljali 100.000 lir vrednega vola. To je že četrti vol, ki je izginil v zadnjih dneh. žrtev tatvine je postal tudi kmetovalec Ivan Simčič iz okolice Kojskega, ki so mu tatovi odnesli radijski sprejemnik in znatno količino suhega mesa in salam. Včeraj popoldne se je 42 letna gospodinja Marija Božičeva, stanujoča v ulici Ascoll št. 2 pri na-brianju vej vsekala in sl po&kodo- I predsedstvo Je v zadnjih mesecih vala levo zapestje. | Izdalo 178 dekretov o spremembi ci Je povzročila, precejanje zanimanje in prebivalstvo bi rado vedelo, če ima to kak poeebni pomen, »Nobenega posebnega pomena*, je Izjavil upravnik, »temveč le preizkušnja delovanja naprav*. že nekaj mesecev so v teku dela za ohnovitev porušenih ln poškodovanih hlJ v Mirnu ln drugih krajih področja, ki jih financira Zavezniška vojaška uprava. Samo v Rihemberku ljudstvo noče sodelovati z Zavezniško vojaČko upravo, zato tam ne obnavljajo in kodo morali prebivalci sami nositi stroške za potrebna dela. Nobene Izjave pa ni mogel dati major Long o obisku medzavezniš. kd razmejitvene komisije v Gorici. Za izdajanj« vesti o komisiji je pristojna edino 1® zavezniška obveščevalna služba Al8. Na vprašanje o številu aretiranih oseb o priliki nedavnih manifesta, clj, je upravnik dejal, da so na goriškem področju prijeli skupaj 170 oseb, ki jih bo sodilo Zavezniško vojaško sodišče. Kar se tiče njihove narodnosti, je izjavil, da niti za ZaveznlSko vojaško upravo, niti za policijo nima pomena. V pripravi je odredba o vzpostavitvi slovenskih priimkov v prvotni obliki; goriško pokrajinsko 88. divizija bo proslavila „Dan ameriške vojske“ 88. divizija «BIue Devils«, ki Je nameščena v Julijski krajini, bo proslavila 6. aprila skupno z ostalimi ameriškimi silami v domovini in tujini dan vojske. Ta proslava, po ukazu predsednika IIarryja Trumana, vrhovnega poveljnika oboroženih sil, ima namen spomniti in počastiti ameriške vojake prve ih druge svetovne vojne. Dopoldne 0. t. m. bo več kot 5.000 vojakov »Blue Devils* z 62 tanki in motoriziranimi vozili in 54 topovi opravilo mimohod v Gorici. Menijo, da se bodo udeležila proslave tudi letala »Deset Air Forces* in letala »Piper Club* od topniške divizije. Parada, ki se bo pričela na križišču korza Roosevelt z ulico Ran-dacclo ob 10.15 se bo razvila proti vzhodu po korzu Roosevelt, na jug po ulici Cri.spl ln na zahod po ulici Roma. Vojaki bodo korakali pred častno tribuno okrašeno z zastavami na «Travnlku». Sile bo pregledal poveljnik divizije general Bryant E. Moore, medtem ko bo brigadnl general Kldgely Gaithar, novi podpoveljnik silam zapovedoval in jih vodil mimo častne tribune. Potek mimohoda bodo prenašal1 po radiu leteči kronisti ameriške vojaške radi jske postaje v Gorici ki jo imenujejo »Glas divizije modrih vragov*. Dan vojske je prvič proglasil predsednik Wodrow Wilson leta 1919, ob drugi obletnici ameriške vojne napovedi Nemfliji. Od takrat dalje so 6. april, vsako leto namenili v čast ameriške vojske. Sile, lil bodo sodelovale in so po večini sestavljene lz novih članov, predstavljajo zmagovito organizacijo obeh svetovnih vojn. V prvi vojni s» je 88 divizija bojevala v Franclji in so jo preosnovali za bivšo vojno 15. julija 1942. Od pričetka leta 1944, ko je divizija stopila prvič v bojno črto za Minturnu, do konca vojne 9. maja 1945, Je divizija uničila IS. nemških divizij In oddelke drugih enajstih ter ujela 38-634 ujetnikov. 88. divizija »Blue Devils* je vdrla preko nemške zimske bojne črte v 1. 1943/44 pri Santa Maria Irfante In v Monte Lamlano, zavzela Itrl in Fondi, uničila Hitlerjevo črto ln kot prva zavezniška enota stopila 4. Junija v Rim. Di-vlilja je zasedla Volterro, potisnila Nemce od tam do Arna, prebila gotsko linijo in napredovala preko Apeninov do konca padske nižine. Po prekoračenju reke Pad je bila 88. divizija prva v Italiji, ki se je združila na Brennorskem prela-zn z ostalimi ameriškimi enotami. Ul so prišle !.z Južne Avstrije, kjer »o se Nemci predali 2. maja. Razdeljevanje semenskega krompirja Okrožno kmetijsko nadzomlštvo javlja, da je spet sprejelo pošiljko semenskega krompirja, ki je zelo ugoden za goriško in krminsko zemljo. Vsi tisti, ki so se pravočasno p red beležili, naj pridejo takoj na urad okrožnega kmetijskega nad-zomištva — v Gorici, korzo Roosevelt št 5, n. nadstr. — v Krmi-nu — na občino — kjer bodo prejeli nakazilo za dvig krompiTja. priimkov, ki pa so brez vrednosti, ker nimajo zakonske podlage. Častnik za pravne zadeve pri Zaveznišai vojaški upravi, stotnik Scanlan, je nato obrazložil, da je imeti po členu 4 Splošnegii ukaza št. 3 vsa zborovanja in skupščine, razen zborovanj šolskega, verske, ga ln vzgojnega značaja, svatb ter pogrebov za javni*. Upravnik je poudaril, da je treba za vsako zborovanje javnega značaja dovoljenja Zavezniške vojaške uprave, katero morajo organizatorji zborovanja zaprositi za dovoljenje. Po načelih demokracije, kakor vedno deluje Zavezniška vojaška uprava, bo Izdajala omenjena dovoljenja, ker želi dati možnost zborovanja vsem v mejah zakoni*. Nedovoljene manifestacije bo Zavezniška vojaška uprava s pomočjo policijskih orga. nov preprečila. Jasno, da ZVU ne bo dovoljevala dveh ln več zborovanj ali manifestacij ob Istem, času in v istem kraju. Upravnik Je potrdil obstoj cenzure na dopise na področje A, ali s področja A v Italijo. Po pomoti in zaradi netočnega navajanja krajev v naslovih v okolici Morganove črte so bila nekatera zasebna pisma cenzurirana po jugoslovanski cenzuri. O nadaljnjih vprašanjih in problemih bodo razpravljali na prihodnji tiskovni konferenci v sredo 10. aprila ob 14.30 url. Zaradi osebnih izkaznic. Nedovoljena posest zavezniškega blaga Pretepla sta družino Pred vojaškim sodiščem sta se morali včeraj zagovarjati sestri Matilda in Liliana Cortis iz Turina, ki so Ju aretirali 26. rr.arca v Gorici, ker sta bili brez osebnih listin in sta imeli na potnih dovolilnicah ponarejene datume. Starejša Matilda se je zagovarjala, da je prišla v Julijsko krajino z možem in otrokom, da pa ji je otrok zbolel, kar jo je prisililo, da se je zadržala v Trstu. Niti ona niti sestra ne bi ponaredili omenjenih datumov; spremenil pa jih je neki uradnik, na katerega sta se obrnili. ICar se tiče osebnih izkaznic, je Matilda Cortis izjavila, da je svojo pustila v Trstu; sestra Liliana pa Je bila te obtožbe oproščena, ker je mladoletna. Sodišče je po pretresu dejstev mlajšo Liliano Cortis obsodilo na 15 dni zapora, od tega 7 dni pogojno, sestro Matildo pa na 30 dni zapora; Izpustili jo bodo šele, ko bo policiji predložila osebno izkaznica Dalje je sodišče obsodilo na 10.000 lir globe lastnico bara pri avtobusni postaji Ribi Marijo Cemutta, na 5.000 lir globe pa njeno sestro Matildo, in sicer zaradi nezakonite posesti blaga zavezniškega izvora, med drugim številnih paketov cigaret. Sodišče je na prihodnji ponedeljek preložilo razpravo proti Stanislavu Soliču In Ivanu Markoviču obema iz Dobrave, ki so Ju aretirali 5. februarja, ker sta s silo vstopila v stanovanje družine Leonardijeve in pretepla nekatere družinske člane. PREGLED BLAGA NA MORGANOVI ČRTI Trgovinska, industrijska in poljedelska zbornica Iz Pulja sporoča: v dopolnilo določil, ki Jih vsebuje Splošni ukaz št. 45 za nadzorstvo gibanja blaga iz in na področje, je Zavezniška vojaška uprava izdala sledeča navodila: Kakršni koli promet blaga, z izjemo nekonserviranih živil, kuriva v malih količinah in vina, mora biti izvršen po pooblastilu, ki ga izda preskrbovalni urad Zavezniške vojaške uprave. Pooblastila treh različnih vrst (za tranzit, izvoz in uvoz) imajo namen preprečiti, da ne bi na skrivaj rabili blaga, ki so ga uvozile zavezniške sile in da ne bo nobeno blago uvoženo na področje A izvoženo v ostale države. Za tranzitno trgovino na področju A ni potrebno pooblastilo. V skladu z okrožnim ukazom št.la Zavezniške vojaške uprave v Pulju, so poti odobrene za prevoz blaga po suhem sledeče: Trst-Pulj cesta št. 15 ln cesta Fu-lj-Reka. Leteča skupina policije bo obveščena o prihodu blaga na blok in pripadnik carinarnice bo ukrenil potrebno in odobril prevoz blaga preko Morganove črte. POPIS TUJCEV Po odredbah Zavezniške vojaške uprave, se morajo vsi neltalijaneki državljani in brezdomci, bivajoči v občini Pulja ln pripadajočih predelih, ki jih obsega zakonodaja Zavezniške vojaške uprave — področje A vpisati pri krajevnem kriminalno preiskovalnem uradu, ki bo Izdal potrdilo. Predstaviti se je treba v 1 sobi št. 22, v palači bivše kvesture, z osebnimi dokumenti. PLAČEVANJE DAVKOV IN TAKS Puljska zvezna davkarija obvešča, da bo z 10. aprilom, začela sprejemati plačilo davkov in taks za leto 1946. Po 18. aprilu bodo morali tisti, ki bodo zamudili a plačilom, plačati določene globe. RADIO Slov. vesti: 7.15, 12.45, 20, 23.15 url. Ital. vesti: 7.30, 13, 20.15, 23. uri Petek, 5. aprila 7 glasba za dobro jrtro; 7.55 pestra jutranja glasba; 11.30 četrt ure ritmov; 11.45 univerza po radiu; 12 znane melodije; 12.30 predavanje v slovenščini; 18.15 repro-duclrana glasba; 13.30 harmonični crkcster; 14.15 pregled vesti; H prenos iz Vidma; 18 obvesti!* svojem; 18.20 predavanje v italjan-rčini; 18.30 vosela glasba; 18.40 angleška lekcija; 19 komorni izvaja narodne pesmi (slov); 19-"° obvestila svojcem (slov); 19.45 pestra glasba (slov); 20.30 simfonični koncert; 21.30 predavanje o Danteju; 21.50 plesna glasba; 2*-30 folklorna oddaja; 23.20 nočno zabavišče. Glavni urednik: „ PRIMOŽ B. BRDNIK-Izdaja A. I- ®- E. WALLACE 51. POTEPUH Pustolovska zgodba Dekle ni zinilo besede in šlo za častnikom proti avtomobilu. Avto s* je obrnil in krenil proti mestu, Rdcčcbradec so je krčevito držal na Stopnici. Policijski uradi so bili v vollki kamenih zgvadbi na koncu ulice, Ujttnika so peljali v golo sobo, kjer je za pisalr.o mizo sedel neki moški. Dvignil je glavo ob njunem prihodu. «All je to Pito?* Je vprašal. »Poslušaj Ivan, na glavnem ata. nu ne vedo ničesar. Nlkak umor ni bil javljen. Pravijo, da je laž.* Otlllja je od začudenja odprla usta. Moški za pisalno mizo očividno ni vedel, kaj storiti z ujet nikoma. »Vprašajte narednika R. C., če Je kaj znano*, je končno de- mu jal.» Tistega, ki Je danes prišel,* Rdečebradec, ki je pogledal pri vratih, je bil ves nestrpen. Od pisalno mize Je dvign i oti proll lepaku, ki Je bil pribit na zidu nad njegovo glavo. Bil J« zarumenel list o policijskih zakonih in ga je Pito Sele tedaj opazil. Rdečebradec je prečital, ker se jo pa počutil precej neprijetno, je takoj odšel iz sobe In na cesto. Pito ln Otilija sta radovedno čakala, kakšen bo konec zagonetke, ki se Je zlasti slednji zdela nerešljiva. «Kaj pa je narednik R. C.7* je izpraševala Pita. Pito je zmajal z glavo, čes da ne ve. V sobo Jo vstcpll šlrokopleč, visok moški, z odkritim in prijaznim obrazom. Vojaško Je pozdravil gospoda za pisalno mizo. Na ro. kavih Jopiča je imel znake vojaškega čina narednika. »Ta motiki je», jo šepnil Pito. Prišlec se je obrnil, pogledal ujetnika in od začudenja odprl usta, »Sveta nebesa!* j« zamrmral PL to zmedeno. »Kje pa smo prav za prav?* Narednik ga je radovedno pogledal in se nasmehnil. »V Kanadi, milerd*, je dejal. Otilija ja menila, da je naslov milerd bila le Sala. »V Kanadi?* Res je bilo, zdaj se je spomnila. Reka Je bila na desni strani, ko sta prišla na suho. Gosppd za pisalno mizo se je dvignil in se pridružil skupini, «Torcj poznate tega gospoda, narednik?* Narednik oddelka Royal Cana-dlan (oddelek kanadske policije) se je ponovno nasmehnil. «Mlsltm», j« dejal. »Gospoddv sel sem bil dve leti. Gospod je lord Rochford, vojački ataše generalnega guvernerja.* Pito Lesi! e Beauscre, četrti roch-fordskl grof, »e je običajno dobro zabaval na plesih, ki jih je prirejal guverner. Vendar bi tega večera bil presrečen, 6e bi lahko slekel rdečo uniformo z zlatim! naSIvl ln znaki visokega funkcionarje, da bi lahko zasledoval zna-roerlto osebnost, Njegov* pdeituico so »e pričenjale prav naslednjega dne, Na- meraval se Je odpeljati še istega večera v Quebec in cd tam z ladjo v Chicoutiml. Od tam bi hodil peš do jezera Cheaogami, kar je že davno želel. Sobe v hotelu so bilo ze rezervirane, prav tako vozni listki za vlak in ladjo. Tedaj Je prispela v Ottawo visoka ln važna osebnost, ki Je prevrgla vse načrte. Zato j« tudi guvernerjev ples bil skoraj naloga; vojni atašeji v 2karlatni uniformi ln drugi dostojanstveniki so morali s svojo prisotnostjo dati prireditvi posebni blesk. Slavna osebnost je takoj ob pričetku plesa pozvala Pita k sobi, ko je slišala za njegovo čudno navado. »Pravijo, da ste dober pešec, lord Rochford.* «Da gospod; pol potepuha sem*, Js smeje odvrnil Pito. Ker Jo bil Pito dober poznavalec ljudi, sl je upal odkriti svoje težave. «Za Boga, saj vas vendar nočemo prikrajšati za ta užitek*, Je veselo odgovoril dostojanstvenik ln dostavil: »Rekel bom ekscelenci, da vas ne potrebujem več. VI st* ml dodeljeni, kajne? Vsekakor lahko nastopite dopust.* Pito m ja vw vesel vrnil v »va- jo hišico v Majorshlll parku. Ko je izstopal iz avtomobila, se jo z drsajočim korakom približala čudna postava in tožila, da jo lačna. »Nopopravljiv si, dečko! Ce te ob tej uri najdejo stražniki, te gotovo vtaknejo v zapor.* Pito Je spustil dolar v umazano roko in že vtikal ključ v ključavnico, ko mu jo prišlo na misel nekaj novega. «Kako pa je s potovanji na vlakih, dečko?* »Slabo*, je odgovoril potepuh. Železničarske zverine so pravi, vragi. Videl sem, kako bo ubili ubožca na KIcklng's H°rBe Fas" su... ne ravno ubili*, je popravil »no da, vi ste me že razumeli, Rad bi prekoračil Trim in skočil na vlak, ki pelje v Albany.^ Ne. prijetno mesto Jet n* mogoče beračiti, toda morebiti bom našel delo.* »Srečno poti* je zkalical Pito za potepuhom. Ko je vstopil v hišo, ga je sprejel sluga Mortimer z neprijetno novico, ki ga jo presenetila, »Zal ml je, mllord*, j* dejal Sepetaje. »Toda prišla je mllady.» Pltu se je znv-ačil obraz. »Kakšna milady?» je vprašal nejevoljno. «Lady Glorija « SosPC