121. številka Ljubljana, v ponedeljek 1. junija. XXIV. leto, 1801. Iahaja vsak dan mve£er, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemati za avstro-oge rsko dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt Jleta 1 .:'•{. za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za Četrt lota 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje ua dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poStnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po B kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — OredniStvo in upravniStvo je v Gospodskih ulicah St. 12. UpravniŠtvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Na nujno prošnjo nekaterih odličnih članov „Slovenskega društva", ki so bili dne 31. maja t. 1. iz Ljubljane odsotni, odpovedali smo na ta dan sklicani III. Javni tlruštveni shuil kratkim potom. Radi tega sklicujemo isti shod na dan 4. Junija 1991 ob 7l/a. uri zvečer v dvorano Ljubljanske Čitalnice z uljudnim pozivom, da se ga gg. člani obilno udeležiti blagovolijo. V Ljubljani, dud 1. junija 1891. Odbor .»Slovenskega društva". Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo aaročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse Številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za VB6 leto........13 gld. — kr. u pol leta........6 „ 50 „ » četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za Četrt leta. S pošiljanjem po poŠti velja: Za vse leto ... .... 15 gld. — kr. , pol leta........8 „ — „ a Četrt leta........4 „ — „ » jeden mesec.......I „ 40 „ Naročuje se lahko z vsakim dnovom, a h kratu ■e mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Upravni&tvo ,,8lov. Naroila". Sibirska železnica. Jedno najbolj velikanskih podjetij, kar jih sploh pozna novejša tehnika, ki se ne ustraši nobenih težav, pričelo so bode v kratkem približevati uresničenji, stopilo bode iz vrste načrtov v vrsto dejanstvenih stvarij. Pred kratkim prinesel je brzojav iz Peterburga vest, da je ruski car pooblastil sina svojega, prestolonaslednika ruskega, katere države ozemlje sega daleč noter v Azijo, naj naznani, da je volja carjeva, da se Sibirija zveze z Rusijo po železnici, za katere zgradbo je prvo lopato zasadil v zemljo sin vladarja največje države sveta. Najstrastneji sovražniki Slovanstva, katerega prvi zastopnik je Rusija, ne morejo utajiti in zanikati, da se je s tem zvrnil za svetovno kulturno zgodo vino velevažen korak. Ko so se v Ameriki gradile one velikanske železnice, katere bo skupno imenujejo „Pacitic-že-leznice", ker združujejo atlantski ocean s tihim (Pacific) oceanom, čudil se je ves svet temu velikanskemu podjetju, kateremu dosedaj še ni bilo jed-nacega. Premagati so bile ogromne naravne težavo, a Človeški duh ni se jih ustrašil in zdaj drdra brzi hlapon od St. Frančiška ob tihem oceanu preko viBocih, z večnim snegom kritih gora in dolgih puščav, do Novega Jorka, zvezana sta po Železni progi največja dva morja sveta. Drugo tako zvezo dveh oceanov namerava sibirska železnica, katera ima zvezati železnice ruske z daljnim Vladivostokom ob japonskem morji. Zgradba te železuice je čin neizmerne važnosti, ki bode ostal epohalen v zgodovini kulture in svetovnega prometa. Od Urala pa tja do obali tihega oceana drdral bode hlapon, deloma po puščavah, v katerih je vladala do zdaj tišina smrti, deloma po rodovitnih zemljah, v katerih se bode pričelo novo življenje. Osem tisoč kilometrov je dolga pot, kadar bode popolnoma zgrajena in v malih dneh prevozil bode urni hlapon daljave, za katere se je zdaj v bornih kibitkah moral popotnik tiuditi in mučiti tedne in mesece. Zahod in izhod približala bo bo-deta drug druzerau, kakor v čarobni bajki, človeški duh praznoval bode zopet sijajno zmago. Veselje mora navdajati vsacega Slovana, da to velikansko, svetovno znamenito delo, kadar bode dogotovljeno, bode pričalo svetu o krepkosti duha slovanskega. Velikansko bo oviro, katere se bodo stavile izvršitvi tega drznega podjetja, treba bode pota odpirati skozi gole puščave, preko silnih rek, kakor jih ima baš Rusija v tukem izobilji, skozi močvirja in ledene stepe in snežno zamete. A vsega tega ni so ustrašil človeški duh. Ko je bila dogotovljena kanadska železnica, začelo se je v Rusiji živo misliti in delati na to, da se naredi načrt sibirski železnici, ter da se požuri z njegovo izvršitvijo. Prvi načrti bili so proraču-njeui na dolgu vrsto let in določila se je velika vsota za zgradbo. Pogumni in ženijalni zgraditelj trans-kaspiške železnice, general Auenkov, pa je stavil predlog, da z veliko manjo vsoto zgradi delo v štirih letib. Potreboval bi 300 milijonov rubljev, ko se je za prvi načrt ministerstva javnih del ustavilo skoraj 500 milijonov in proračunila doba, v kateri bi se dogradilo delo, na 32 let. General Anenkov pokazal je pri grajenji gori imenovane železnice, koliko nečuvenih težav lahko premaga ženijalna odločnost človeška, osramotil je vse one, ki so Be po-smehovali drznemu njegovemu načrtu, ki pa ga je konečno vender zmagonosno dovršil. Poleg velike strategiške važnosti, katero bode imela ta železnica za obširno Rusijo, kateri bode tako omogočeno iz zahoda na izhod in narobe hitro prestaviti v kratkem času svojo vojsko, ako jej bode tega treba, je tudi v narodnogospodarskem ozirn prevelike važnosti, ker bode zvezala obširno ozemlje, ki ima nad pet milijonov prebivalcev, z ostalim izobraženim svetom. Muogo rodovitnega, dozdaj zapuščenega in neobdelanega sveta bode se pridobilo in okolu nove železniške proge nastalo bode novo življenje. Isto tako pospeševala bode ta železnica neizmerno vso trgovino mej zahodom in vzhodom, v prvi vrsti mej Rusijo in Bosednima državama, Kitajsko iu Japonsko. Način, po katerem hoče podjetni general v tako kratkem času zgraditi tako kolosalno progo, naslanja se deloma na oni, ki se mu je že tako dcbro obnesel pri grajenji transkaspiške železnice, katera se je dodelala po vojaško organizovanih železniških batalijonih, ki so vse potrebno vozili sa- LISTEK. Iz Bara v Podgorico. (Potopisna črtics.) Dalje.) V trgovskem obziru pa nadkriljuje Virbazar 16 kilometrov severnejše stoječe mestece R j e k a. To stoji le 30 m nad morsko gladino in 20 m nad skadarskim jezerom, na koncu neke ozke nad 10 kilometrov dolge drage. Po njej teče med gorami ■icer zelo stisujena, pa po več metrov globoka Crnojevička rjeka, ki izvira iz velikauske pečine nad mestecem Rjeka. Prav ta prav Bega dolgi rokav skadarskoga jezera celo do mesteca in ta je jedno najvažnejših občil v Orni gori. Promet po tem naravnem prekopu med Rjeko in jezerom je jako živahen in samo tej okolnosti bo ima meBtece zahvaliti, da ima tako živahno trgovino in da se more relativno bogato imenovati. Dalje proti celini spaja to meBtece dobro izdelana nova cesta na Cetinje. Skadarsko jezero („blato") je okoli 40 Aro dolgo in 12 km široko ter leži le kakih 10 m nad morsko gladino. Na vzhodni strani je zelo plitko in prehaja polagoma v močvirje, na zahodni strani je pa povsodi plovno za največe ladje. Po njem vladata burja in jug ruvuo tako kakor po morji in oba ta dva vetra postaneta lahko nevarna ladjam. Bre/. dvombe bilo je to jezero nekdaj globok morski zaliv. Reka Drini je pa pozneje nanesla toliko tvarine iz albanskih gora, da se je voda pri Skadru (Scutari) zajezila in da se sedaj le še po zelo lenem odtoku v morje izliva. Th odtok so imenuje Bojana. Čeravno je ta reka na naših kartah navadno le s tanko črto zaznamovana, vender je ona v resnici jedna najvod-natejših rek vse naše celine ter za Donavo in Savo najvažnejša reka Balkanskega polotoka. Bojana je vsega vkup okoli 30 km dolga, več sto metrov široka in de ob bregovih mnogokrat po 5—10») globoka. Smatramo jo lahko kot naraven podaljšek črnoje-vičke rjeke in nosila bi lahko največe ladje, ko bi se njen tok uredil. Kmalu po iztoku Bojane iz skadarskoga jezera izliva se v njo skoro navpično desni rokav Drima (takoimenovana „Drinassa") in zaje-zuje odtok Bojane ter prouzroČuje poplavljenje ravnine na severni in vzhodni strani skadarskoga jezera. Zdaj je Bojana plovna za večje ladjo le kakih 20 km od njenega izliva navzgor, namreč do kraja O bo t i. Ko bi se pa Drimov rokav zopet napeljal v glavno strugo in bi so ob Bojani napravila kam- nata obrežja, spremenila bi se ta reka v jedno naj-izvrstnejših vodnih cest na svetu. Ob jednem bi izginila močvirja ob skadarskem jezeru, Črnogorci bi si pridobili premnogo najplodovitnejše zemlje in dobili bi ob jednem tudi najpripravnejšo trgovinsko pot za svoje pridelke. Stroški za tako uravuanje bi bili res veliki ali povrnili bi se že iz samih plodov, ki bi jih prinašala osušena zemlja.*) V Virbuzaru si uajmemo čoln in potem se izročimo joklenomodrim valovom skadarskoga jezera, katero tako radi primerjajo bodeoskemu na Nemškem. Čoln nas vozi naravnost proti vzhodu mimo otokov Lesandra iu Vran j ina, na katerih se vidijo sive razvaline nekdanjih turških kul. Ta dva otoka sta namreč poprej še spadala pod turško oblast in jedini črnogorski otok je bil Čakovica, nasproti izlivu Crnojeviške reke. *) V zadnji številki „Glas Crnogorca" oitatno, da je g. Cikoni, načelnik »Uvbiuske tirine „C'ikoni in Pongrac", ki jo izvršila regulacijo dolenje Neretve, potoval čez Cetinje v Skadar, da si ogleda »kadursko jezero, Bojauo, Kir in Drini. Ta linna so hoče ponuditi cesarski otomanski in ktiožji črnogorski vladi, da sprejme in izvrši regulovanjo voda okoli skadarskoga j uzora in posebno Hojane, da bode mogoče z velikimi paruiki po njej plaviti. S. R. (Daljo prih.) boj in tako gradivši progo, bo pomikali vedno naprej. Po pustinjah vozili so ti železniški batalijoui celo vodo in vsa potrebna Živila soboj, bili so prava premikajoča se mesta, oskrbljena z vsem potrebnim in popolnoma neodvisna od lokalnih razmer. Le tako bilo je mogoče dovršiti to težavno delo. In baš tako misli postopati ženijalui graditelj pri zgradbi sibirske železnice, poleg tegu pa s-eveda hoče upotrebiti vse one delavne moči, kar mu jih bode dal kraj, ali pa privesti jih od daleč ter tako pospešiti delo, ki bode toliko važnosti ne samo za lokalne potrebe velike iu obširne Rusije, nego tudi za svetovno trgovino in za razširievanje kulture v krajih, ki so jej bili dozdaj nepriatopni. Z veseljem je torej vsak prijatelj napredka moral pozdraviti vest, ki je došla i/, daljne Azije da se je storil prvi korak k izvršitvi t^ga velikanskega podjetja, katero bodo blagoslavljali še pozni rodovi, uživajoč njegove koristi in udobnosti. ..Dramatičnega društva" občni zbor. (Daljo.) (iotovo je za sedaj toliko, du odbor ostane pri svojem sklepu, namreč, da so mu v novem deželnem gledališču prepusti 8 večerov na razpolago, in to tem bolj, ker jo trdno preveri en, da se bode le na tak način, ako se bode večkrat in večkrat igralo, mogla razviti slovenska dramatska umetnost iu da le na tak način pridemo iz diletautizma do stalnega slovenskega gledališča, katero se bode VSled tega tako organ.zovulo, da se bodo igralci bavili izključno z dramatske umetnostjo. Z novimi odnošuji nastajajo uove potrebe. Kako naj se naše društvo dalje razvija, to se zrcali v novih pravilih, katere so Vam danes predložene v posvetovanje m odobrenje Iz uofib pravil naj Vam i menim le jeden jedini paragraf, kateri se mi zdi važen za to, da ie uresniči To je paragrai, ki govori o pokojninskem zakladu za onemogle igralce slovenskega gledališča. Kakor društvo zahteva, da ^e igralec hudi v močni moški dobi, tako mu je tudi moralna dolžnost, da misli, kaj bode dalo onemoglemu igralcu. Je nekaj praznikov, ko se sme igrati le za dobrodelne namene ; o teh praznikih budemo mi igrali za pokojuiuski zaklad. Zrno do zrna bode pogača in v teku več let bode iz kamnov palača. Tako delajo vsa gledališča, zakaj ne bi uaše? Vužua |e tudi določba novih pravil v tem, da je dramatičnemu društvu skrbeti za to, da se osnuje v Ljubljani stalno slovensko gledališče. To pa jo zategadelj važno, ker se mora slovensko gledal.šče tako razviti, da ne bo potreba nemškega gledališču, katerega sicer že zdaj ni potreba prav nič, iu da se vemW danes vzdržuje v Ljubljani kaka nemška gledališka družba, pripisovati je temu, ker nemške predstave obiskujejo Slovenci. Dramatično društvo bode torej skrbelo za to, da bodo slovt nake predstave zadovoljile naše občinstvo in ua *e bode tolikokrat priredijo predstave, kolika je potreba. Druga važna točka je v novih pravilih, in to je določba, da si društvo izvoli i u t e ud e u c i j o, katera ima v rokah vso tekočo upravo in vodstvo gledališča. Taka naprava je za vzdrževanje rednega gledališča neobhodno potrebna. Konečno naj še omenim, da se po novih pra-vdih uvede: „11 i š ni i u d i * e i p I i u a r u i red" za igralno osebje Slovenskega gledališča, Tak red ima vnako gledališče, kaiti tak red |e untaučuo navodilo vsakemu igralcu. II koncu dovoljujem si Še besedo ne toliko do čustitth članov Dramatičnega društva, kolikor do slovenskih pisatelje?. Vsnk narod, ki si postavlja zavode, posvečene u/višeni umetnosti, zavod, ki jim je pi vi in zadnji namen. Življenje narodovo z umetnostjo ublaževati, utoru, tudi skrpati za duševne proizvode, s katerimi uplini n.i kjrepljj&nje narodnega živl|« nju. Jiiez dvojbe so dramatski proizvodi in njih predstavljanje najboljše uiedstvo, s katerim se človeški značaj bistri, čisti in blaži. Slovenski pisatelji premalo so so ozirali doslej na to strau delovanja, in zategadelj bi želeli, da bi se bolj posvečevali dramatski književnosti, in četudi ne bi proizvajali samostalnih del, vender bi bilo dobro in za razvoj našega gledališča zelo potrebno iu koristno, da bi nam dobra klasična in moderna dola podajah v izborni slovenščini. Vzgled bodi nam v tem češka dramatska književnost, ki se toli bujno razvija, da s svojimi proizvodi bogato zaklada Narodno divadlo v zlati Pragi. Prepotrebno jo namreč, da se kristalna beseda glasi v svetišču Slovenske Talije, kajti gledališče je in bodi, kakor je izvrstno rekel Šubert, akademija lepe blažilne besede. _____(Datyo prib,)- Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 1. junija. Iz budf/etneaa odseka, Mludočehi pritožili so se v zadnji seji bud-gotnega odseka, da Be pri ljudskem štetji ni beležila narodnost, mesto občevalnega jezika. Vladni zastopnik pa je zagovarjal ta način, češ, da pojem narodnosti je nedoločen in negotov in da jedino pravi način je beležiti občevalni jezik, ker se strinja z merodajnimi sklepi zadnje mej narodne konference in z že večkrat izraženimi intencijami poslaniške zbornice Debata o tem predmetu je bila živahna in zauimiva. Nam se le to čudno zdi, zakaj se baš pri nas toliko potezajo nekateri krogi za občevalni jezik, ker te uove iznajbe drugod niti ne poznajo. Budgetni odsek bode končal svoja posvetovanja v soboto G. junija. Poročilo generalnega poročevalca Bilinskega bode se razdelilo v torek 8. t. in. in se bode pričela budgetiia debata v zbornici v čeirtek 11. t. m. ter utegne trajati do blizu sredine meseca juhja Vlada bode torej primorana, da zopet zbornici predloži pro-vizorični budget, ker je dozdaj ni že potekel in pred koncem junija meseci budget na noben način ne more biti dovoljen. Klerikalen nensjtefi. Pri zadnjih občinskih volitvah v Inomostu propadli so klerikalci že v drugič v tretjem razredu in seje števiio za nje oddanih glitaov zmaujšaio Lani, ko so propadli prvič, dobili so 2G4 do 271 glasuv, letos jia samo 239 do 253. Njih organ, „Tir. Volksblatt", piše tako-le: Katoliška stranka doživela je pri občinskih volitvah, navzlic mogočni delavnosti, občutljiv poraz. Voljeni so bili vsi kandidati liberalcev z veliko večino, še več, pokazal se je izdaten na-zadek v glasovih v našem taboru. Poraženi smo popolnoma na dolgo časa." To je jasno govorjeno iu poučljivo, ker kaže, da tudi drugod pretirano kle rikalstvo ljudem začenja presedati. Deputacija francoskih dijakov, ki je nemške liste tako strašno bodla v oči, da so kar cele članke pisali o njej, odpeljala se je iz Prage s kurirskim vlakom Franc-Jožefove železnice. Odhod bil je sijajen, kakor dohod. Češki dijaki spremili so odhajajoče tovariše v ogromnem številu na železnico. Klici „Vive la France!" „Na shledani v Pariže!" pozdravljali so odhajajoče, ki so odgovarjali z „Na zdar!u „Au revoir a Pariš l" Do odhoda prepevali so narodne pesmi/ mej katerimi je seveda v prvi vrsti bila „Hej Slovane", ki se je naudušenn ponavljala. Zdaj bodo nekateri nemški listi se oddahnili in zopet malo bolj mimo dihali, ko so odšli ti vražji Francozje, ki so tako kalili njih mir ! JPrav mad\iarski. Pri zadnji kongregaciji csongradskega komi-tata prišlo je do škandaloznih prizorov. Nudknjigo-vodja komitata klofutal je necega člana kongregacije, ki je trdil, da prvi v dvajsetih letih ni imel časa pregledati računov, ker se je vedno pečal s postranskimi opravki. Tudi knjigovodja bil je tepen. Ljubeznjivi odnošaji v tem komitatu bili so nedavno predmet interpelaciji v ogerski poslaniški zbornici. V u a u j 4* države. Car v francoski rastavi v Moskvi.) V soboto obiskali so car in carica, velika knjeginja Ksenija in veliki kuez Sergij s soprogo francosko razstavo v Moskvi ter so se mudili skoro tri cele ure v njej. K atentatu v Sofiji. Iz bolgarske jirestolice ne poroča, da bode preiskava d umoru ministra Belčova skoraj dogo tovljena, ter da bode preiskovalna komisija izročila akte okrožnemu sodišču v Sofiji. Državno pravdni-štvo bode baje dvignilo zatožbo proti kakim 25 osebam zarad so/uanja za komplot. V tem slučaji bi se rabil člen 50 turškega kazenskega zakona, ki določuje smrtno kazeu ali dosmrtno ječo za vele-izdajstvo. Pravih morilcev pa dozdaj še neso zasačili, navzlic tolikratmm trditvam, da imajo pozitivne dokaze. Žid/v v linsiji. Kakor poročajo nekateri listi, je baje carjeva volja, pregnati vse žide iz Peterburga, Moskve in Odese. Južnoruska trgovina, posebno z žitom, je večinoma v rokah Židov, ki bogate, ko poljedelci in posestniki zemljišč ubožavsjo. Oblasti v Odesi bodo preštele vse Žide in iztirale vse, ki spadajo v druga mesta. Šestmesečni rok se bode dovolil samo onim, ki imajo nepremakljiva posestva V imenovanih treh mestih biva mnogo zidov, v Odesi imajo celo večino, kajti tam jih je baje 120.000 nastanovljenih. Jiismarck in carine na žito. Kakor poroča „Nat. Ztg." hoče nemška vlada znižati takoj carino na žita za polovico in bode sklicala v to h vrbo državni zbor, da sklepa o tem. Knez Biatnarck bode se baje udeležil tega kratkega zasedanja, da bode glasoval proti znižanji. Občna volilna pravica v ffolandu. Prejšnjo nedeljo bil je v Amsterdamu velik shod za občno volilno pravico, katerega se je udeležilo nad 35.000 oseb. Shod trajal je tri ure in je govorilo 16 govornikov, mej njimi tudi dve ženski. Zahtevali so občno volilno pravico iu jednako razdelitev davkov in vojaških bremen. Konečno je ta .shod, ki so ga uprizorili holanski socijalisti, odposlal telegram belgijskim socijalistom, s katerim se jim je čestitalo, da so uspeli v svojem boji za revizijo ustave. Cortesi v Lizboni. Dne 30 pr. meseca odprli so se cortesi v Lizboni. Po ministerstvu predloženi program bil je vsprejet ter je većina novemu kabinetu zagotovljena. -1 ((ra-Simplo nska železu i ca. Upravni odbor Jura Simplonske železnice sklical je občni zbor delničarjev na 19 junija. Predlaga, da se za glavinske delnice ne plača nič dividende. Vodja Dumur predložil je nove načrte za predor Simplona, po katerem bi stroški znašali 85 milijonov frankov. Nova stranka v severni Ameriki. V severnoameriških zveznih državah se snuje nova stranka, ki se bode imenovala ljudska stranka, v kateri boelo zemljiški posestniki in delavci. V Cincinatiju bila so j»osvetovanja odposlancev, iu skle-1 nilo se je -več. stvari. Posebno važen je proti tujoem naperjeni sklep : Naj se iuozemcem po zakonih zar brani nakupovanje iu posest zemljišč v zjedinjenih drŽavah. Ta sklep zadeva v prvi vrsti angleške kapitaliste, ki vedno več posestev spravljajo v svojo last. Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani, 30. maja. Predseduje g. župan Orasselli, uavzočuih je 27 odbornikov. Župan konstatuje sklepčnost zbora in imenuje overovateljema zapisnika mestna odbornika gg.: dr. Maj ar ona in dr. Tavčarja. Potem naznani, da je prva točka dnevnega reda volitev župana za dobo treh let iu pozove najstarejšega člana mestnega zbora, gospoda viteza Z i 11 e -rerja, da prevzame predsedništvo. Posleduji prevzame pred8edništvo ter pozove zapisnikarja Bol-tarja, da prečita imenik članov mestnega zbora. Navzoči so vsi razven mestnih odbornikov I. Hribarja, ki je v toplicah in predložil zdravniško spričevalo, da ne sme prekiniti svojega zdravljenja, Povše, kateri je zadržan po opravilih v državnem zboru, in župnik Rozman, kateri ima v soboto toliko posla, tudi zaradi procesije v nedeljo, da mu ni nikakor mogoče priti. Preden se volitev župana prične, oglasi se za besedo mestni odbornik dr. vitez B I e i w e i s -T r s t e u i š k i. Govornik pravi, da je treba, preden se izvoli župan, določiti, koliko bode iznašala službi uska doklada bodočega župana. Poslovi so se županu v mestni upravi v toliki meri pomnožili, da plača ali funkcijska doklada ni v nikakem razmerji s pomnoženim poslovanjem in Se večjo odgovornostjo, katera ga sedaj veže, kajti ageude množe se od dne do dne. Ustanovila sta se poleg druzega vodovod in mestna hranilnica, katerih obeh sicer župan direktno ne nadzoruje, pa je vender njegova dolžnost, da skrbi za to, da točno poslujeta Zupanu treba nadzorovati vse delovanje, delokrog njegov je jako velik in obširen, dosti večji nego vsacega okrajnega glavarju ali vladnega svetnika, kateri pa uživajo zadosti manjše delovauje precej obilnejo plačo. Sploh pa župan v nobenem stolnem mestu nema tako male funkcijsko pristojbine, ko župan Ljubljanski. Zatorej nasvetuje, da se določi letna funkcijska pristojbina na 2600 gld., za stanovanje da se županu 400 gld. in nakaže se mu funkcijska pristojbina po novem nasvetu od prvega dne istega meseca, ko bode prisegel . Mestni odbornik Prosenc se protivi temu predlogu, kajti po mestnem statutu moral bi biti«' vsaj 48 ur prej naznanjen, kar se pa ni zgodilo, tedaj ne gre o ojem danes razpravljati, nasvetuje torej, da se odkloni. Dr. Tavčar naglasa, da je sklicevanje na mestni statut v tej zadevi popolnem neumestno. Predlog je sam na sebi upravičen, kajti vsekdar se pred volitvijo župana določi njegova funkcijska doklada in stanarina. Predlog Prosenčev gre le na to, da bi se vsa stvar zavlekla. Mestni odbornik Prosenc ugovarja, da mestni statut o tej zadevi ne pozna nobene izjeme, ako se pa hoče prekoračiti postavna meja, naj se pa. Dr. vitez Bleiweis pravi, da je že od 1. 1878 v mestnem zboru in takrat, ko so imeli Nemci večino, istotako, ko so jo pridobili Slovenci, ravnalo se je tako. V obče se tako ravna po celem izobraženem svetu, na Dunaj), v Gradci in povsod drugod. Torej vzdržuje svoj predlog, ker bi sicer sploh zanj prilike ne bilo. Pri glasovanji odkloni se Prosenčev predlog z vsemi proti trem glasom in sprejmejo se nasveti dr. viteza Bleivveisa z veliko večino. Vrši se potem volitev župana. Za skrutina-torja imenuje predsednik mestna odbornika Žagarja in dr. Gregoriča. Oddanih je bilo 27 glasov. Od teh je dobil triindvajet dosedanji župan Peter Grasselli, trije listki so bili prasni (te so oddali klerikalci Pr ob ene, Peter ca in dr. G r egori č), jeden glas pa je dobil mestni odbornik cesarski svetnik Murnik (to je bil Županov glas). Starostni predsednik vitez Zitterer naznanja, da je dosedanji g. župan Grasselli zopet izvoljen županom mesta Ljubljanskega (Občno odobravanje, Živio- in Slava-klici) in uprasa izvoljenca, ali volitev sprejme. Župan GrasBelli zahvaljuje ?e na veliki časti in zaupanji, da ga je mestni zbor že četrti-krat izvolil županom. Kakor ve to ceniti, tako zna tudi, da je njegova sveta dolžnost, posvetiti vse svoje skromne sile blaginji deželnega stolnega mesta, storiti vse, kar |e v njegovih močeh, kakor doslej. Konečno izjavi, da volitev, ako jo presvetli ceBar potrdi, vsprejme. (Dobro! Dobro!) Starostni predsednik vitez Zitteror potem v imenu vseh volilcev čestita zopet izvoljenemu gospodu županu. (Dobrol Dobro!) Župan Grasselli prevzame predsedništvo. Vrši se volitev podžupana. Oddanih je bilo 27 glasov. Mestni odbornik Ravni har naznani, da je dobil mestni odbornik Vaso Pet r 161 fi 25 glasov, jeden-glas dr. vitez Bleiweis, jeden list pa je bil prazen, torej je mestni odbornik Vaso Petričič izvoljen pod- • županom. Župan vjiraša, ali mestni odbornik V. Petričič \sprejme to Volitev. Podžupan Petričič izjavi, da ga je že d e-ve ti k rat sedaj zadela čast, biti izvoljenim podžupanom mesta Ljubljanskega, kar zmatra zu posebno čast, obljubuje, v korist mesta storiti vse, kar je v njegovi moči ter izreče, da izvolitev vsprejine. (Dobro!) Na to ustavijo klerikalni odborniki: Prosenc, dr. Gregorič in Peterca, dvorano. Potem se vrše volitve v razne odseke. Izvoljeni so: I. v magistratni odsek, (načelnik gosp. župan.): Dr. vitez Bleivveis-Trsteniški Karol, Gogola Ivan, Hrasky Ivan Vladimir, dr. Stare Josip, dr. Tavčar Ivan. H. v personalni i n p r a v u i o d s e k: G o-gola Ivftn, (namestnik), dr. Majaron Danilo, Murnik Ivan, dr. Stare Josip, dr. Tavčar Ivan, (načelnik.) HI. v finančni odsek: Gogola Ivan, dr. Gregorič Vinko, Hribar Ivan, (uameetnik), Knez Ivan, Petričič Vaso (uačelnik), Ravnihar Fran, dr. Stare Josip. IV. v hI iivbiuski odsek: llraskv Ivan Vladimir, (uameBtuik), Klein Anton, Murnik Ivan (uačelnik), dr. Stare Josip, Terček Fran, Velkovrh Ivan, Zupančič Filip. V. v odsek za ubogo (uačeluik g. župan) : Kajzel Poregrin, Klein Anton, Kune Matija, Prosenc Josip, Zitterer di časa Cavalchiua Matija vitez. VI. v policijski odsek: Dr. vitez Blei-V eis Trsten iš ki Karol, (uačelnik), dr. Gregorič Vinko, Kajzel Peregrin, Kuuc Matija, dr. M a jaro u Danilo, (namestnik), Velkovrh I?au, Žagar Karol. VII. v šolski odsek: Dr. vitez Bieivveis-Trsteuiški Karol, dr. Majaron Danilo, Pire Gustav, Rozman Ivan, TomSič Ivan, V al o u ti nč i 5 Ignacij, (namestnik), prof. Zupan Tomo (načelnik). VIII v odsek za olepšavo mesta: Do-lenec Oroslav, Pire Gustav, Povše Fran, Ravnihar Fran, (načelnik), Terček Fran, Val en t inč i č Ignacij, (namestnik), Zitterer di časa Cavalchiua Matija vitez. V direktorij mes tn eg a v o d o v o d a: Hribar Ivan (načelnik), Gogola Ivan j v klavnično ravnateljstvo: Valentinčife Ignacij; v direktorij mestnega užlininskega zakupa: Hribar Ivan; v odBek za električno razsvetljavo: Hribar Ivan, dr. Stare Josip, Zupančič FilipJ; v odsek za kanalizacijo: Hribar Ivan, Zupančič Filip; v odsek za ime nora nje ulic: Hribar Ivan; v odsek ža reorganizacijo ob- činskih uradov: Gogola Ivan, Hribar Ivan, dr. Staro Jo si p,j Žagar Karol. Pred volitvijo v mestne hranilnice upravni odbor izjavi mestni odbornik profesor Tomo Zupan, naj bi se mesto njega, ker je s posli preobložen, izvolil kak drug mestni odbornik. Odbornik Gogola' naBvetuje mestnega odbornika TrČka. Izvolijo so v mestne hranilnice upravni odbor: Izmej občanov: Rohrmann Viktor. Izmej občinskih svetovalcev: Gogola Ivan, Hribar Ivan, dr. Staie Joa., Velkavrh Iv., Žagar Karol, Trček Fr. Župan G r as se 11 i opomni, da ima mestni zbor po pravilih otroške Mi i za bet ne bolnice pravico, odposlali jeuaega člana v odbor in nasvetuje, naj se za mesto izvoli dosedanji zastopnik dr. Stare. Zbor jedn./-lasno pritrdi. Končno stavi mestni odbornik dr. Stare še predlog, naj bi so za škontrovanje raeatuih bla-gajnic v zmislu mestuega statuta imenovali vsi udje finančnega odseka mestnimi komisarji. Zbor pritrdi in se potem seja sklene. Domače stvari. — (Včerajšnje procesije) vršile so se pri najlepšem vremenu in ob ogromni udeležbi občinstva z dežele, posebno z Gorenjskega. Procesije pri sv. Jakobu udeležil se je župan Grasselli, one pri Frančiškanih magistratni svetnik Voneina z mnogimi magistralnimi uradniki. Pri Frančiškanih bilo je jako veliko deklet iz Žiške iz z Vica v narodni opravi in pečah. Red je bil povsod izboren. — (lmenovaje) Kakor čujemo, je c. kr. deželni šol-Ki s\et kranjski v svoji zadnji seji gosji. Jakobu Dimnika, učitelj a v Postoj i ni, imenoval učiteljem na II. mestni deški petrazre iniei na Coj-zovi ee-di v Ljubljani, g. Ivana Le v ca, začasnega šolskega voditelja v Boštanji, pa nadučiteljem in šolskim voditVljem na štirirazredniei v Radečah. — (Družbi s v. C i r i I a in Metod a) je odposlal g. (van G li ha, od sv. Knža pri Kostanjevici, svoto 1 gid. 71 kr. — nabranih pri tamošnji veselici ilue 3. t. in Hvaležno beiežujoc to odjio slanino smo z uljudnim gosp. dopošiijateijeni jedue ter i.nte misli, da je tUdI nem: „Zvuice do zrnica pogača". Vodstvo družbe sv. Cirila iu Metoda. — (Izlet učencev in učenk „(1 lnsbene Matice") vršil se je včeraj popoludne v najlepšem redu. Ob 2. mi popoludne korakala je dolga vrsta mladine, učiteljev „Glasbene Matice" in sta-rišev gojencev ter prijateljev društva proti Dreni-kovemu vrhu, kjer bo je kmalu razvilo živahno gibanje. Mej sviranjem orkestra učencev, prepevanjem moških in mešanih zborov ter veselimi raznovrstnimi igrami in plesom ininol je le prehitro čas. Ker je bilo tudi nebo, ki je nekaj časa pretilo, izletnikom prav milo, vladala je povsod n skaljena radost, kakor jo podaje le srečni brezbrižni čas mladosti. Vedno več in več prihajalo je še prijateljev druStva. tako da je malo kednj bilo toliko občinstva na Drenikovem vrhu, kakor včeraj, kjer je primankovalo prostorov za toliko množico gostov. Zabavala se je posebno živahno nadobudna naša mladina, a tudi staivjim bilo je milo gledati to ve-8elo življenje in v marsikaterega prsih budila seje želja, da bi mogol iš jedonkrat biti tako srečen v neskaljeni mladostni radosti. I Udbina Drenikova tekmovala je v prizadevanji ustreči vsem željam mnogih gostov, kolikor le mogoče. Proti deveti uri odkorakala je večina s svetilnicami na čelu vesele pesmi prepevaje proti domu iu bode včeranji izlet vsem vdelc/.nikom ostal v najjirijetnejeni spominu. — (Občina „Okolica ('oljska") imenovala je gospoda Jožeta Žid kar j a, župnika V i tajskega, zarad velikih zaslug, ki si jih je stekel kot bivši vikar Celjski za probujonje narodne zavesti, častnim občanom svojim. Diploma, s katero so mu naznanili častno občanstvo,je krasno izdelana. — (Uradna vest.) Vodstvo tukajšnjega poštnega in brzojavnega urada prevzel je z dauaš-njim dnem g. poštui oskrbnik M. Šorli. — (Mestna hranilnica Ljubljanska) Meseca maja uložilo je v mestno hranilnico Ljubljansko 371 strank 107,550 gld. 00 kr., vzdignilo pa "262 strank 88,0ec sedeč na konji in vodeč kacih 25 konj, ki so bili drug z drugim zvezani. Pred brupečiua vlakom eplaftijo K,> komi. Nekai konj skoči čez pregrujo, drugi jo zlomijo in preko lastnika dirjajo vsi divji dalje po železniškem tiru proti Lugatci. K sreči je strojevodja vlak o pravem času pri pregraji ustavil, sicer bs bil vlak najbrže čez nasip skočil v dolino. Lastnika konj so Vsega ranjenega u» krvavečega prenesli v bližnjo stražnico — (V Dvoru na Dolenjskem) bode tamošnja tovarna s 1. dnem oktobra prenehala delati, ker so ne izplača. Tovarna stala je blizu 101) let in dajala mnogo zaslužka ljudem, ki bodo sedaj večiuom i morali drugoj kruha iskati. Knez Auers-petg je baje tem povodom veledušuo skrbel za svoje delavce. Staieji dobe dusnirtno podporo, mlajši priporoče ne drugim tovarnaijem. ltazveu tega bode kuežev izvedenec vzel tovarno v zakup in v ujej delal užigalno kbnčke in druge proizvode od lesa. Pravijo, da bode pri tem najmanje 500 oseb imelo dela iu zaslužka. — (Iz Metlike) 30. maja: Preteklo noč je na Luži ali J ugor ji iara Suhor na Dolenjskem hiša z vsem drugim gospodarskim poslopjem pogorela. Zraven je tudi 7 lepih goved iu uekaj svinj zgorelo. Pogorelec jo bil baje za 800 gld. proti oguju zava-rovau. Zdaj že tretji pot, kar je revež to veliko nesrečo doživel. Je zares usmiljenja vn den! — (Zasačen tat.) Včeraj prijeli so 11 letnega Avgusta Vrbovca iz litijskega okraja, ker je mej procesijo neki ženski hotel izmakniti mošnji-ček v katerem je bilo 26 kr. Vrbovec je navzlic svoji mladosti že jako pokvarjen deček in bil je še le nedavno izpuščen iz prisilne delavnice. — (Samomor.) V župniji Vivodini na Hrvatskem blizu kranjske meje se jo pretekli torek v jutro obesil tamošnji poštar Kamuščak. Pomanjkanje denarja v blagajni, pravijo do 1000 goldinarjev, odpust od službe in pričakovana kazen je pravi uzrok tega žalostnega čina. Pokojnik zapustil je vdovo in 6 otrok v največji revščini. Bog se usmili ! — (Vabilo) h glavnemu zborovanji društva učiteljev in šolskih prijateljev okraja logaškega, ki se bode vršilo letos v Planini dne 4. junija ob 10: uri dopoludne v Šolskem poslopji z nastopnim vsporedom: 1. Poročilo o društvenem delovanji. 2. Poročilo blagajnikovo in volitev treh pregledoval cev računov. 3. Volitev 5 udov v društveno vodstvo. 4. Določitev letnega doneska za prave in podporne udo. 5. Volitev delegatov. G. Poročilo in razgovor 0 šolskih delarnah. 7. Nasvete in želje. Po zborovanji v gostilni pri „Zamorci" skupen obed. K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. — (Razpisano) je mesto učitelja veronauka na tukajšnjem učiteljišči. Prošnje do 28. t. m Telegrami »Slovenskemu Narodu1': Moskva 31. maju. Car, carica in velika kneginja Ksenija, veliki knez Sergij in njegova soproga obiskali francosko razstavo, v kateri So ostali poltretjo uro. Carigrad 81. maja. Veliki knez Jurij ukrcal se je ob .r). uri popoludne na krov parobroda „Kornilov*. Spremljali so ga vnanji minister in dostojanstveniki. Po noči odide veliki knez v Krim. Pariz 91. maja. V Porte au Prince na otoku Haiti buknil ostanek, ki se je pa kmalu udušil. Francoska vlada odposlala je vojno la-dijo tjakaj v varstvo svojih podanikov. Dunaj 1. junija. Pri žrebanji srečk iz 1864. 1. zadela glavni dobitek serija 3108 štev. f)8. Beligrad 1. juniju. Zastopnik časopisa „Times" inteivijuval je Kističa, ki je, govoreč o Bolgarije obrambenih pripravah, rekel: Srbska niti ne misli na vojno. Srbska prizadevanja v Makedoniji so platonična. I prašanje o tem mora rešiti Kvrnpa. Zadnja leta kraljeve mladolet-nosti posvečevala se bodo notranjemu razvoju. Srbska ogibala se bode vsacemu prepiru s sosedi. Berolin 1, junija. Po resolucijah, skle-nenih na shodu narodno-iiberalne stranke, drži se ta stranka načela, da gospodarska uprašanja ne smejo nikdar biti podlaga politiški stranki, zatorej se odločitev o trgovinski in carinski politiki, kakor tudi ob avstro-ogerski trgovinski pogodbi prepušča vsacemu posamičniku. Berolin 1. junija. Poslance obvestil Ca-privi, da se državno ministarstvo ni moglo odločiti, da bi zveznemu svetu pripročalo znižanje žitnih carin. Splošne bede ni. Upanja glede letine iigodncja, nego pred 14 dnevi. Pričakovati se ne sme, da bi znižanje carine bilo v splošno korist. Kazno vesti. * (Velik požar v Pragi.) V nekem skladišči steklarske trgovine Pisehmanove v Pragi začelo jo goreti in se je požar hitro razširil mej vso v slami zavito stekleno robo, ki je začela pokati in eksplodirati. Ko se je vdrla streha švigal je visoki zubelj kvišku in je požarna bramba komaj obvarovala bližnja poslopja. * (Naseljevanje Židov v Palestini.) V Londonu bil je preteklo soboto shod židovskega društva, v katerem so je razpravljalo o naseljevanji Židov v Palestini. Rabinar S. Singer predlagal je, da se odpošlje peticija na lorda Rothschilda, ki naj bi storil potrebne kora ko, da se omogoči izseljevanje Židov iz Rusije v Palestino, kjer bi se nastanovili v okolici in si nakupili potrebna zemljišča. *(Pod nežnimi rokami.) Štiri ženske nad jednegu moškega, taka so je prigodila v Schrei-bendorfh na Moravskom nečemu možu, ko se je zarad malenkosti posvadi I s svojo taščo. Prihitela jej je na pomoč še žena njegova in dve neoženjeni sestri, in ta nežni ženski kvartet ohdelaval je ubozega moža tako, da je težko ranjen obložal v nesvesti. Nežne ženske dušice bodo se imele zagovarjati pred sodiščem za ta junaški čin. S£ Anatberinova ustna vola in zobni prašek s ohrani usta, krupča Čeljustno meso ter odpravlja slabo sapo iz ust. Jedna steklenica ustne vode velja 40 kr.; jedna fikatlja zobnega praska 20 kr.; 1SI steklenic 4 gld.; 12 skate!i Hamo 8 gld. (81—68) Lekarna Piccoli, ,,pri angelju", v Ljubljani, Dunajska cesta. Naročila so izvršujejo l obratno poŠto proti povzetju zneska. Ei llillll 1 il ****** ili it I i I I I I 1*4 ■ „LJUBLJANSKI ZVOH" stoji za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. ************** * ******************i Zalivala.. Shod „podružnici? sv. Cirila in Metoda za Beljak in okolico", ki se je vrSil v nedeljo, dne 24. maja L 1., v Stobnji, obnesel so je na veliko vesolje podpisanega načel-ništva jako izvrstno. To ni bil već priprost shod, ampak lepo narodno zborovanje, kojega se jo udeležilo nad 400 ljudi j — Kakor je bilo obljubljeno v vabilu, bilo je na tem shodu res slišati mnogo koristnega, pa tudi mnogo veselega. Lopo so nas poučevali čestiti gospodje govorniki: dr. Josip Vožnja k iz Ljubljane, učitelj J. Žirovnik iz Št. Vida in župnik G. Einspieler iz Podkloštra; krasno so nas zabavali z milodonečiuii gbisovi dofili pevci iz Ljubljane, gospodje: Hajec, Staincar, Vidmar, Z a lažni k, in vrli Loški pevci; poučevala in zabavala nas jo izvrstna igra rSvoji k Bvojun", katero so na občo zadovoljnoBt in veselje predstavljali kmetski igralci. Podpisano načeluištvo šteje si v svojo dolžnost, da izreka v svojem in v imenu vsoh udeležencev slavnemu vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, ki je, kakor pri vsakej priložnosti, tudi takrat pokazalo, da smo mu pri srci uit koroški trpini, blag. gosp. dr. Josipu Vofinjaku. ki jo žitvovalv mnogo časa iu truda, da po veliča naš shod, blag. gosp. J. Žirovnik u na izbornom njegovem poučnem govoru, imenovanim gg. pevcem iz Ljubljane in vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli, da jo postal naš shod toli sijajen, naj i s krenej So in naj-p r i ■ r č n o j š o zahvalo. Prepričanje, da ste poučevali brate svoje, kojim se rasno v cerkvi nikjer no privošči pouk v materinem jeziku, in da ste v marsikaterem srci vzbudili iskro domovinske ljubezni in narodne zavesti, bodi Vam v zadoščenje; vsemogočni Bog pa, ki čuje tudi nad trpini, Vam povrni ves trud! a t. Lenart pri sedmih studencih na Koroškem, dne 28. maja 189}, I. ifca nučelništvo „podružnice sv. Cirila in Metoda za Beljak in okolico": Matija VVutti, p. d. Pajovec, načelnik. Ijoteri J i««* sreeke 30. maja. V Trstu: 40, 66, 26, 28, 58. V Linei: 57, 17, 45, 22, 31. Tujci: ;tl. maja: Pri Malici i Bober, Ilerzl, Eckstein s Dunaja. — Pogačnik iz Gradcu. — Dinkelspiel, Cora iz Trsta. — Štri-tof iz PISalne. — Schleimur in Kočevja. — Balli iz Tržiča. Torpotic iz Trbovelj. Pri Slom. llajek iz Kamnika. —Witasek iz 1'ulja. — Mahlor iz Pratre. — Luzatto, dr. Martinolich iz Trsta. — Kuprecht iz Frankobroda. — Grand, Duff, Boskovič, Miksch. \Valter l hunaja. Pri bnvnrHkem dvoru : Kuschar iz Hkofjeloke. — Uadinger iz Varaždina — Beckor z Lipskega. Pri j u au« m kolori * oru : Starz izGorice. — Recht ■ Dunaja. Meteorologično poročilo. Srednja temperatura 18'2' nad uoriualoui. | Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 31. maja 30. maja 7. zjutraj 2. popoi. 9. zvečer 788*5 mm. 7311) mm. 7314 mm. ir>o° c J 1 0° C lf> »i° C si. zab. si. za h. si. zab. jasno jasno d. jas. 0 00 mm. 1 1. zjutraj 2. popol. B,zvečer 73IT) mm. 781*5 r*. 732-8 mm. lfi-9°C 23 2° C IGO0 C brezv. bI. svz. si. svz. obl. j.»SUM jasno i 0 00 min. 1 18T>°, za 1 4° in IG' ID■u.m.ajslsa, borza dne 1. junija t. 1. (Izvirno telegrafićno poročilo.) včeraj — dane* Papirna renta.....gld. 92fi0 — %U\. 92 40 Srebrna renta.....» 92 50 — , 92 40 Zlata renta......, 111*10 — „ HO 90 5°/0 marčna renta .... „ 10245 — „ 10245 Akcijo narodne banko . . „ 997-— — „ 998*— Kreditne akcijo.....„ 300 50 — „ 299 50 London.......„ 1I8*-— — , 11805 Srebro........ „ —*— — „ —•— Napol......... „ 9 34 — , 9 34»/» O. kr. cekini ...... „ .V5G — „ 5*56 Nomško marke..... „ ft7 70 — , 57*75 4«/Q državno srečko iz I. 1854 25') gld. 133 gld. — kr. Državno srefiko iz 1. I8f>4 100 „ — „ — „ 8ge>*ska zlata renta 4°/„....... 104 , 95 , gorska papirna renta (š°/0...... 101 g 40 . Dunava rog. srečke 5°/0 . . . 100 gld. 120 , 60 „ Zcuilj. obč. avBtr. 4«/iV0 zlati zast. listi . . 115 „ 30 . Kreditno srečke......100 gld. 186 , 25 „ liudolfove srečke..... 10 „ 20 „ — „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 15» , 75 , Tratnway-drugt. volj. 170 «id. a. v. . . . 239 „ — _ Tužnim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da jo moja predraga soproga, oziroma hči in sostra, gospa Marija Grašek roj. Dekleva po dolgi In mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, danes ob G. uri zjutraj, v 24. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrago ranjke bode v torek, dno 2. junija, ob 9. uri dopolnilno iz Buj hiš. štev. 1 na pokopališče v Košano. Sv. maše zadušnice služile se bodo v farni cerkvi v Košani in Kamniku. Nepozabljiva priporoča se v blag spomin in molitev. Buje. dne 31. maja 1891. lioroliiiu IleUlcvu, mati. Leopold »ekleva, posestnik v Bujah, brata. Janko UrarSek, soprog. Josip Dekleva, c. in kr. poročnik, (458) Izvrsten, belokranjski brinjevec 4 leta Btrar (za pristnost Be jamči), v liter.sk i h buteljah po I gld. GO kr., v zabojih po 25 steklenic (steklenica 1 ■/. litra) 50 gld. — priporoča (445—6) -A.. I ^ludiiior "v Črnomlju. Odvetniški koncipijent s pravico substituvanja, z 2—.'Jletno prakso in popolnoma vešč nemškega in Blovenskega jezika, — yn prejme ne od 1. juliju t. 1. naprej proti primerni plači v moji pisarni. Dr. Bisiak, (4Gi—i) advokat v Radovljici. ♦♦■■♦♦i ! KAROL TILL Ljubljana, Špitalske ulice 10. Pismeni papir s kuverti v kasetah in mapah, v formatu četrtinke ali osmerke, žalni pis- J- meni papir, žalni kuverti in žalna karte, _ blanco, izitne in naslovne karte, ilustrovane I dopisnice, humoristične karte za turiste, pis-t meni papir za voščila v osmerki, ćetrtinki Li celi poli, voščilne karte, obedne karte in žitnice v najelegantnejši in najmodernejši obliki. (456~i; < Naznanilo. Podpisani naznanja v imenu cestnega odbora, da bode most na Fužinah (Kaltenbrunn) zaradi popravljanja ®& 3. «1© 2#* junija i* 1« za vožnjo in hojo zaprt« Okrajni cestni odbor Ljubljanske okolice. Vič, dno 1. junija 1891. (4GO-D Alltl. KlieZ, načelnik. iaMHHHHHBSn^HHSHHHBSflHHnBIHMk Prodaja vina. Prvostolni Kaptol Zagrebški ima v Varaždinskih Toplicah na prodaji (457- 1) do 600 veder vina iz lastnih vinogradov iz leta 1888., 1889. in 1890. — Kdor želi kaj kupiti, obrne naj se do ravnateljstva kaptolskih posestev V Zagrebu, katero dajj podrobnejša obvestila. Izdajatelj in odgovorni uradnik: Josip No 11 i. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne