Cerkvene zadeve. Z birniovanja v marenber.ški dekaniji. (Da«e.) Seveda smo bili vsi mokri skoz in skoz. In zeblo nas je tudi pošteno. Gosp. župnik so bili toliko dobri, da so pustili hitro v peči zanetiti. In zdaj so se nekateri preoblekli, nekateri pa smo se k peči stiskali, kakor po zimi, ter si tako mokro obleko sušili. Pri večerji smo se dokaj okrepčali in tudi znotraj zagreli. Kam pa zdaj k počitku? Farovž je mali, in tukaj ne moremo vsi ostati. Z glavo smo majali in premišljevali, kako bo. Stanovanje nara je že bilo zagotovljeno, toda v \'2 ure oddaljenem farovžu Sv. Lovrenea v sekavski škofiji. Vsak se je bal, kajti bliskalo je, gromelo in lilo na vse pretege. S krepkim »hajdi na noge« so konec storili našim poraislekom blagi g. jšunko, št.-lovrenški župnik. Gosp. župnik iz nemškega Št. Ožbalta in perniški go- spod provizor sta morala, Ce tudi nerada, na pot s št lovrenškim gospodom. Drugi dan, v eetrlek zjutraj, pa je bilo krasno jutro. Toda na Koralpi in pa na Sch\vaig-i smo videli sneg, in hladno je bilo. Ob '/ž^. uri se je v cerkvi začelo sv. opravilo. Tukaj, na Muti in v Marenbergu jc bila pridiga v slovenskem in nemškem jeziku — ravno tako se je ludi krščanski nauk pri odraslih, kakor pri otrokih v obeh jezikih izpraševal. Take dvojezične župnije so za kateheta in dušnega pastirja pri kršč. naukili prav težavne. Namesto, da bi katehet hilro v svojem nauku napredoval, mora pa še le to, kar je prejc v slov. jeziku povedal, ponavljati v nemškem jeziku. Pri tem pa še vse otroke pozorne in pazljive ohraniti, to je prav težavno. Zato, mislim, da se ne motim, ako svoji prejšnji trditvi, da je namreč vsled hudih potov najtežavnejša dekanija marenberška, pridenem še to, da je najtežavnejša tudi radi tega, kar tiče dušno pastirslvo. Na Pernicah, na RemSniku, v Hreznem \n v Št. Ožbaltu je pridiga bila slovenska. V Soboti pa so je celo sv. opravilo vršilo le v nemškem jeziku. Slovenski jezik je tam zaspal — le stari še znajo slovenski, mladi bi znali lahko slovenski, ko bi se v šoli še kaj ueili. Toda v Soboti je v šoli nemški učni jezik, slovenski jezik pa je popolaoma brez pravice. Pri Sv. Jerneju jo bilo le 64 birmancev. — Popoldne ob ^j^b. uri smo se z milostljivira knezom odpeljali iz Št. Jerneja. Toda sreča nam tudi takrat ni bila mila. Deževalo je zopet, četudi veliko manje, kakor prejšnji dan. Iz Št. .lerneja je šla vožnja močno navzdol, skoraj tako, kakor prejšnji dan v Krumbah, potem pa iz doline zopet na hrib. V mali uri smo prišli k župni cerkvi sv. Lovrenca nad Ivnikoin. Vrli Št. Lovrenčani so našega škofa pozdravili s strelom in zvonenjem. Pri cerkvi so škof stopili iz voza, ter se v lepo razsvelljeno cerkev podali, da Jezusa v sv. R. Telesu obiščejo. Cerkev je v romanskem slogu zidana, prav visoka in svetla, in kaj lepo z vsem cerkvenim orodjem oskrbljena. Da je ta cerkev tako krasna, zato se morajo zahvaliti svojemu neumorno delavnemu župniku, g. Šunko-tu. Po obisku cerkve so se škof pomudili pol ure pri gostoljubnem gosp. župniku. Iz Št. Lovrenca se lepo vidi srednje Štajarsko Ije do Gradca. To je diven pogled. Koliko cerkva, trgov, vasic in sel se tukaj vidi! Hribi se lepo vrstijo z dolinami. gozdi se umikajo zelenim vinogradom, med travniki pa se vijejo srebrno se lesketajoče vode in reke. — Škof so se nekaj časa ozirali po nemškem Štajarskem, polem pa smo zopet zasedli svoje prostore na gorskili vozih, in šlo je zopet precej hudo navzdol. Cesta je peljala zdaj za sv. tremi Kralji, podružnico marenberško. Proti 7. uri bili smo na Radlu, kjer sta z 2 kočijama škofa pričakovala marenberški g. dekan in g. kaplan. Tam smo prestopili. 0, kak razloček med to in prejšnjo vožnjo! V dobri uri smo bili skoz Marenberg, kjer so škofu na čast zopet iz možnarjev streljali, pri podružnici marenberški, pri Sv. Martinu, od koder gre precej lepa cesta na Remšnik. Ob V210. uri zvečer so dospeli škof ne Remšnik, kjer so se naravnost podali med strelbo in zvonenjem v čarobno razsvetljeno cerkev. Na hribih pa so zaplamteli mnogi kresi, ter tako gornji Dravski dolini naznanjali vesel prihod mil. nadpastirja v župniji. (Konec prih.)