161. Številko. v ponedeliek. 15. julija 1901 XL leto. Izhaja vsak dan ive&er, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avatro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se'plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Urednistve in upravnisrvo je v Knaftovih ulicah st -5. in sicer uredništvo v I. nadsrr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. Jffesečna priloga: „Slovenski tehnik"* Uredništva telefon št 34. Posamezne številke po 10. h. Upravnistva telefon št 85. Govor poslanca Ivana Hribarja v seji poslansko zbornice dne 9. t. ni. ključ" j u je Visoka zbornica! Po čudnem ua-moje ime vpisano med govorniki proti nujnemu predlogu; zato mi je treba takoj začetkoma svoje« ga govora izjaviti, d ji bodo moju izvajanja izdonela v slavospev na splošno in enako volilno pravico. (Pritrjevanje, i Gospoda moja! Ne navdaja me posebna radost, da moruni govoriti pod takšuimi okolnostmi in pri tej priliki. Z zaupanjem svojih volilcev odlikovan sem vstopil v to visoko zbornico s krepkim namenom posvetiti svoje skromne moči pozitivnemu delu in svoje parlamentarno delovanje urediti tuko, da bi z njim koristil svojim volilcem. dragemu svojemu narodu in splošnosti. Toda razmere so često močnejše kakor volja nosamnegn človeka in te razmere so, ki me danes silijo, da se moram oddaljiti od svojega krepkega, preje navedenega smotra. Čislanemu gospodu govorniku dr. Kreku se je namreč zljubilo, me v seji preteklega petka osebno napasti. Visoka zbornica mi gotovo ne bo mogla odreči spričevala, da sem v razpravi o nujnem predlogu, tičočem se saniranja deželnih financ govoril strogo stvarao, da, eden izmed gospodov tovarišev, ki so poslušali moj go-vor, je celo rekel - - ne navajam tega zato. da bi morda potisnil v ozadje govore drugih gospodov, ki so se takrat zglasili za besedo —. da je bil moj govor edini, ki se je gibal v strogo stvarnem okviru. Dotaknil sem se samo niimogrede splošne, enaki1, tajne in direktne volilne pravic*1 in. kakor sem posnel iz stenogratskega zapisnika, je ta moja izvajanja odobravala vsa zbornica. 'Medklic). Očita se mi, da je to samohvala. Konstatira] sem -amo to. kar je zabeleženo v stenografskem zapisniku. Gospoda moja! (i. poslanec dr. Krek pa je baš te moj«' besede porabil v to. da me je dolžil hinavstva. Xe dam si od nobenega svojih kolegov v tej visoki zbornici kaj takega očitati, najmanj pa od čislanega gospoda poslanca dr. K re k a . ki mu pa sicer prepuščam, da premišljuje •» tem. kako se tako postopanje strinja z dostojanstvom katoliškega dnhovnika. V-obee pa obžalujem, da se je gospod poslanec dr. K rek dal pri tej neprimerni priliki zavesti k takim izjavam in k takim očitanjem, zlasti pa da je tu sprožil nasprotstva. ki obstoje pri nas doma med njegovo in mojo stranko, in da je prišel na dan tudi s svojim osebnim sovraštvom napram men i. Moje mnenje je: ako je v tej državi narod, ki bi moral v tej zbornici enodušno in složno z vsemi silami delovati v svoj blagor in svojo korist, je to gotovo slovenski narod, ki ga je vlada od nekdaj vedno zanemarjala in zapostavljala. ts\oje prepričanje je. da bi morali slovenski poslanci obeli frakcij iskati samo to, kar nas združuje, na strani pa bi morali puščati vse malenkostne prepire, ki se doma pojavljajo med raznimi strankami. (Jlavna stvar je po mojem uvere-nju vendar jezikovna skupnost, ki se naslanja na bratstvo. Teh nasprotstev bi se bilo tem manj treba dotakniti, ker sem iz so-botnega »Slovenea« razvidel, da je to pravzaprav služilo zgolj v časnikarske svrhe in da SO imela isti namen tudi izvajanja poslanca dr. Kreka, ki jih je imel v slovenskem in deloma tudi v nemškem jeziku. Gospodje te stranke imajo dovolj ljudi, ki se z dr. Krekom vred zbirajo okrog Sloven-čevega« uredništva in ki bi gotovo našli primernih besed in ugodne prilike, da bi oblatili mojo osebo. Da je to res. so častitim gospodom dokazali moji politični prijatelji, ki so natrgali v časnikarskem »Slovenčevem« vrtu šopek ter ga poslali čislanim gospodom poslancem. NTe bilo bi mi morda treba odgovarjati, če bi se ravnal po nemškem pregovoru: »Der Geseheitere gibi uach. Dasi tudi čislam ljudsko filozofijo, ki se pojavlja v takšnih pregovorih, vendar se često dogajajo slučaji, ko se ni mogoče po njih ravnati in dejansko so tudi taki pregovori čestu deplacirani baš radi spremenjenih razmer. Ako bi molčal na ta očitanja, bi se to lahko smatralo za sirahopet-nosl in moji nasprotniki bi to prav gotovo izrabili in časnikarsko izkoristili proti meni. K onstal u jem torej, da sem se izrekel z:i splošno in enako volilno pravico ž«* v seji kranjskega deželnega zbora dne lfi. svečana 1S9.">. Docela naravno pa je, da politične stranke niso lahko dostopne novim političnim izpovedati jem in da -t- nt1 dado bogve kako hitro izpre-ohrniti. Toda zagotavljam Vas lahko, da sem se v stranki, kateri sem imel in še imam čast pripadati, to je v slo-\enski narodno - napredni stranki, vedno od tistega časa zavzemal za to politično veroizpovest. (J. poslanec dr. Krek ve tudi prav dobro, da zahteva program naši stranke, ki je bil lani revidiran in ki ga je zaupni shod soglasno sprejel, za vse zakonodajalne zastope splošno in enako volilno pravico. Seveda g. poslanec Krek tega ni povedal, kakor je tudi zamolčal, da se je baš v eni seji kranjskega deželnega zbora, ki sem jo preje omenil in v kateri sem se zavzemal za splošno in enako volilno pravico, z vso vehe-menco izjavil proti tej volilni pravici takratni, sedaj že pokojni vodja slovenske katoliške stranke. (Gostin-čarrKdaj je to bilol To je bila čisto druga stranka. - Medklici). Ne, to ni bila draga stranka; to je bila slovenska katoliška stranka, ki se je takrat borila proti splošni volilni pravici in gospodje so njeni dediči. (Go-stinčar: To je bila stara konservativna stranka!) Vi ste nasledniki te stare konservativne stranke. Toda v tem oziru nečem g. poslancu Kreku ničesar očitati, marveč jemljem samo na znaine da sva končno dospela na islo stališče. (Posl. Jaklič: Na papirju!) Menim, da bo tudi visoka zbornica še imela dovolj prilike se prepričati, koliko odkritosrčnosti tiči v teh medklicih. Jemljem, kakor sem že naglasa 1, na znanje, da stojivu z g. poslancem dr. K r e k o m v tem oziru na enem stališča in da se je spreobrnila k temu naziranju tudi stranka dr. Kreka, ki je pred nedavnim časom sama z veliko nevoljo, v kranjskem dežel nem zboru glasovala za enostavno splošno in direktno volilno pravico v času, ko se je moja stranka s polnim prepričanjem borila za to volilno reformo. Gospoda moja! Nečem trditi, da bi bila splošna in enaka volilna pravica sredstvo v zadovoljenje vseh željo. (Poslanec Nemec: Tega tudi nihče m1 trdi!) Gotovo, Vi tega niste trdili. Hočem samo trditi, da ima splošna in enaka volilna pravica gotovo svoje dobre strani in da bi se morali potruditi, da bi pošteno izrabili te dobre strani. V tem oziru sva z iT. poslancem dr. K r e k o m docela nasprotnega mnenja. Skoro bi 1 i*i I i 1. da se g. dr. K v e k zato tako zelo navdušuje za splošno in enako volilno pravico, ker je mnenja, da si bo s tem njegova stranka zagotovila gospodstvo za nedogledne čase. Tomu nasproti pa se jaz borim za enako in splošno volilno pravico zategadelj, ker vem, da je ta volilna pravica sredstvo v to, da se vzbodre napredne stranke k novemu, čilejše-mu delovanju in da se pospeši politična naobrazba posanmih narodov. To je moje stališče in to stališče sem v tem ožini vedno zastopal. Nikari ne mislite, gospoda moja, da so bili najčistejši vzroki, ki so pripomogli, da smo dobili splošno iti enako volilno pravico za drž. zbor! Ne mislite, da se je ta splošna volilna pravica dala zato, da pride ljudska volja do veljave! Nasprotno, upalo se je, da bodo reakcionarne stranke popolnoma obvladale situacijo in zato je bilo treba take hitrice z vpeljavo splošne in enake volilne pravice za državni zbor. Gospoda moja! Po izvršenih volitvah in po mačku, ki so ga vsled tega občutili razni visoki krogi, je komaj misliti, da bi se z upeljavo splošne in enake volilne pravice za deželne zbore hotelo postopati tako hitro. Toda gospoda moja, napredne stranke in to si naj da g. poslanec dr. Krek dopovedati bodo z vso ve-hemenco in neprestano zahtevale to splošno in enako volilno pravico, ker SO docela prepričane, da je ta volilna pravica sposobna pospeševati pro-bujo naroda. Xo. spoštovana gospoda moja. Očitalo se j«» slovenski narodno - napredni stranki, da je leta 1904 v Kranjskem deželnem zboru glasovala za predlog volilne reforme, dočim da je leta 1906 vpeljavo volilne reforme v sličnem smislu preprečila z obstrukcijo. Bilo bi jako vabljivo, zelo spoštovana gospoda, sploh govoriti o ob-strukeiji v Kranjskem deželnem zboru; toda to bi predaleč zapeljalo in moral bi stopiti Čez meje svojih izvajanj. Zato bom opustil in konstatiram samo dve dejstvi in sicer 1.. da j e bila volil n a r e f o r m a , k i se je o b r a v n a v a 1 a leta 1904 v I\ r a n j s k e nt d e / e 1 n e m z b o i- u . p o p o 1 n o m a r a z 1 i č -n a o d volil n e r e f o r m e 1 o t a 1906 in 2., d a se let a 1904 n a splošno i n e n a k o volil n o p r a v i e o z a d e ž e 1 u e z b o r e n i čist o n i č mislilo i n n e m i -sliti moglo, do č i m j e bil a leta 1906. splošna i n e n a k a volilu a f) r a v i e a z a d r ž a v n i z b o )• ž e vidna v velikih potezah i n seje dalo takrat pričakovati, da bo posle t d i e a te za d r ž a v n i zbor vpeljane splošne in enake volilne pravice, da se v p e1 j e ta tudi za deželne zbore. J n zdaj. gospoda moja, prihajam k predlogi volilne reforme iz leta 1906*. S to predlogo naj bi se bil deželni predsednik Scb\varz vpeljal na Kranjskem. Zdi se pa, da se je že sam sramoval; kajti odkrito je izjavil, da o tej predlogi toliko časa ni čisto nič vedel, dokler mu je niso tiskane iz ministrstva na Dunaju poslali. Ta predloga volilne reforme je pa prava sramota, žalostna potvorba skrupulozne vlade. Gospoda moja! Ta predloga volilu e r e f o r m e ni p r e r a -č u u a n a na nič drugega kot na z a d uš e nj e naprednega e 1 e m e nt a v deželi in na utrti i t e v takozvane nemške posesti! (G o s t i n č a r: To je čudno! To je ravno tisto, kar bi morala biti jieta kuriju za državni zbor!) Ako zato kdo ... (G o s t i n -car dela medklice.) Ne pravite tega, poslušajte vendar nadaljna moja izvajanja! Potem mi lahko odgovarjate. Saj imate pravico oglasiti se k besedi! (Gostinčar: To bom tudi storil!) (Kakor znano, se je res dal Gostinčar vpisati za govornika, da bo Hribarju odgovarjal, a je moral svoj vpis preklicati, ker mu dr. Korošce ni pustil govoriti. Opomba uredu.) Potem se oglasite k besedi, če ne zdaj, pa drugikrat. Ako kilo izmed teh gospodov govori. zavaruj*1 se vedno proti glasnim medklicem in zdaj pride naenkrat ta gospod (pometač!),vpije pred menoj in me ne pusti k besedi. Ali morda mislijo ti gospodje, da je državni zbor torišče za njih politična kljusetal (Medklici; Za vas tudi ne!i Jaz sem oglašen k besedi in imam tudi pravico govoriti. (Klic: Tudi vi ste delali medklice, gospod župan!) Nehal sem. ko sem videl, kako je bil -.poslance dr. Krek nervozen, če j< kdo storil kak medklic. Jaz nisem nervozen, odgovoril bom tudi, če hočete, toda taki medklici, kot jih dela g. poslanec Gostinčar, bi prav lahko izostali. (Medklici). LISTEK. ■H v tulim. Šrudentovska zgodba. — Spisal l S a m ko Cvetkov. (Konec.) »Zastonj je: labko bi bil bril norce iz mene — jaz bi jih nazaj, brusil najstrupenejše dovtipe — jaz bi jih nazaj, ali da mi vrže tiste podobice v glavo-— ne, tega mu ne pozabim.« Roman je zastonj prosil, Antonij je ostal gluli za vse prošnje in dokaze, naposled pa j*' jezen odšel v mesto... Vrnil se je veselo razburjen. »Roman, hej Koman!« »»No, govori prerok moj!«« »Imenitno se je aaključilo . . . ose be j.« »»Marta te sama nagradi dovolj.«« »Upajmo najboljšega. Nocoj pi- jemo na moj račun, še imam nekaj, tudi Slavku odpustim.« Roman je takoj poklical Slavka in sprava je bila gotova, krok zagotovljen. Slavko je obljubil povedati, kako ><■ mu j»- godilo z očetom in mačeho. Tako se j<* pač zgodilo, kakor je med študenti navada in bogme.posne manja vredna navada, da &ti postala iz ljutili sovražnikov Slavka □ An tornja dobro prijatelja Antonij in Slavko in odkritosrčna prijatelju tudi. En odšli so v tih večer do temne noči velikega mesta, ki je čakalo BVO- jib gostov, raztegnilo svoje dolge roke in jih objelo. Sladak in presrčen je lak objem in človeku je v duši lahko; lahko je človeku v duši, da bi prepeval naglas, Čeprav v«\ tla se bliža pozeljenju, tla biti v naročje velikemu grelni. Od hogvekje vabi in kliče lepim glasom, z izbranimi besedami, kot Romeo svojo Jciijo. Tih in ponižen je izprva glas. skrbno so skrite vse nelepe besede; ali vedno jrlasnejši. predrznejši je kile in človek jrre za njim, pa ne ve, da gr*» velikemu grehu naproti. Postoji človek, popotnik, pogleda in sledi vabečim besedam. £>am ne ve, kako se je zgodilo, prišlo je samo in se ,e vselilo človeku v srce in že je popotnik v umazani bezniei in pije in kadi fe zanemarjenimi faloti in se prepira z njimi za bogvekaj ... vedno v kolobarju, brez konca od večera do temne noči in potem dalje do sinjega jutra. Zaželi si časih ven iz te druščine, Še se posveti žarek dobrote v srcu, ali ugasne takoj nato in popotnik je vesel v duši in je zadovoljen v smrdečem zraku, polnem dima, v zanemarjeni in opljuvnni bezniei. Pri .Jupitru, kdo je še mislil, ko je grešil! Nihče! Celo najpravienejši uresi sedemkrat mi dan, dosti da se pogubi, ako bi slučajno umrl čez noč, tako v spanju in nevede. Ali lepo in prijetno je človeku in ne zaveda se svoje grešne nature. hi tako so šli popotniki in so zašli v zakopano beznieo in so pričeli razgovor ob čašah in v tobakovem dimu . . . Prišla je natakaric« in je sedla Antoniju na kolena. Antonij pa se ni zmenil za njeno dobriknnje, dal ji je cigareto in ona ga je hotela poljubiti za to. Obrnil se je proč in poljubila ga je na lice. Zasmrdelo je po pijači in tobaku iz njenih ust in Antonij jo je odgnal. »Moja ljubezen ni porojena iz greha, vstala je iz čistih želja in iz poštenega hrepeneli ja - . . pojdi.« In šla je. Slavko pa je pripovedoval 1. »Ko se je moj oče ločil z mojo materjo, sem bil dosti star, da sem razumel, zakaj se je zgodilo tako. Moj Bog, kol i krat sem slišal prepire. Xe trpim, da bi hodil v vek! .Mati je jokala. išo ta člo-— ».Jutri odideš!« »Dobro, odidem!« In jaz sem plakal vso noč. mati pa je zjutraj odšla in je umrla kmalu nato. Oče se je oženil vdrugič in moja nova mati je bila lepa. Sam Bog ve. kako se je zgodilo in onn se je zaljubila vame. svojega pastorka. Kadar je odšel oče po opravkih za več dni. sv;i sedela vedno skupaj in tako sem se zaljubil tudi jaz. Dolgo nisem mogel pojmiti, kako je prišlo to. ali bilo je sojeno in zgodilo se je. Nisem prijemal z desnico in z levico odvračal, nego zagrabil sem z obema rokama in ona se ni branila. Cele večere, cele noči sem bil pri njej in bil sem srečen. Postala je popolnoma moja moja mati. Ti moj Bog. in nisem se zavedal, da je to greh, velik in po guben. Skušal sem se prepričati in si povedati, da ni prav, uli kar sem postavil danes, sem jutri razdrt z večjo močjo in bolj temeljito, nego sem postavljal . . . Oče je pričel sumiti in me je zalezoval. In tako je prišel zvečer v mojo sobo. »Sin moj, zakaj me varaš?« — Ničesar nisem rekel. — »Kaj je moja žena i« — »Afoja mati — 7 nače h a.« — »Tvoja mati— zato pojdi in ne prikaži se več . . . poštena je moja hiša in neomadeževana moja čast. zato pojdi in več se ne vrni na moj tlom.« -— Tresel sem se, zakaj oče je bil čuden in grozen, v sosednji sobi pa je jokal nekdo. Zato ker je nekdo plakal tam zraven, sem vstal in odšel in se ne vrnem več — popotnik brez doma.« Naslonil se je na mizo, zamislil se je in ni več govoril tisti žalostni veder. Roman se je vpijanil in je govoril čmlno nespodobne reči z natakarico. Tako mirno je pripovedoval, kakor bi gonil lajno in bi ona govorila tiste besede, ki so vstale hogznakje in so napolnile vso sobo, ki je zasmr-dolu po grehu, (ireti mu je Nedela na kolenih in se je smejala in še sardela ni: tako je bila navajena na vse. d.t. bi se ji bilo sanjalo ponoči, če ne bi slišala že vsega bede. Oh. Greti!« »»Romane, reei, zakaj toliko časa čakaš I«« Roman je rekel in tedaj jo pogledal Slavko zaspano po sobi. Začudil m* je in pogledal po sobi ter iskal človeka, ki je govoril ravnokar. »Gremo ... Roman, ti si pijan.« Ni se ganil dolgi prijatelj . .. »Pojdimo!« Antonij in Slavko sta ostala, Roman pa je izpustil natakarico, ki je pobirala denar in pokazala Romanu na vnitn. Adijo, Greti, pijan »i\e nocoj sem.« Opotekel se je in nato sta ga odvedla onadva na cesto . . . Pozno je 13 Rečem samo, ako se kdo zavzema za to predlogo volilne reforme za kranjski deželni zbor, istočasno pa govori za splošno in enako volilno pravico za deželne zbore, ne morem njegovih besedi smatrati za resne. (Konec prihodnjič.) Ministrska kriza? l)"tin a j , 14. julija. V političnih krogih se govori, da je stališče češkega m in istra-rojaka dr. P a e a k a silno omajano. Češki poslanci očitajo dr. Paeaku. da se je premalo energično zavzel za izpolnitev čeških po-stnlatov glede jezikovnega vprašanja, češki listi pa naglasa jo, da zadene glavna krivda, da se je jezikovno vprašanje neugodno rešilo za Cehe, češkega ministra-rojaka, in po-samiii izmed njih zahtevajo naravnost, naj dr. Pacak odstopi. V čeških političnih krogih se širi vest, da namerava P a e a k i e v u a j k r a j-š e m č a s u odstopit i. Za njegovega naslednika ho haje imenovan dosedanji podpredsednik poslanske zbornice dr. Ž a č e k. Državnozborska volitev v Gradcu. Gradec, 14. julija. V četrtem volilnem okraju v Gradcu je bil izvoljen za državnega poslanca socialni demokrat R e s e l. Ker je bil Re-sel obenem tudi izvoljen v Mariboru, je odložil graški mandat, ki je socialistom zagotovljen, in si pridržal mariborskega. Dopolnilna volitev v graškem okraju je bila v soboto. Izvoljen je bil socialno - demokratski kandidat K. Hoger s 5*206 glasovi proti nemško - nacionalnemu kandidatu ilr. G ii r t 1 e r j u , ki je dobil samo 1107 glasov. Nagodbena pogajanja. D u n a j . 14. julija. V soboto so se nagodbene konference začasno zaključile. V raznih prepornih točkah se je doseglo popolno sporazumljonje, nerešena so ostala še nekatera važna vprašanja, a tudi pri teh so diference tako neznatne, da se z gotovostjo lahko računi, da se bo tudi glede teh v najkrajšem času doseglo sporazum-ljenje. Ministrska predsednika bosta še tekom tega meseca skušala rešiti vsa vprašanja, tičoea se nagodbenega operata. Ministrski predsednik baron Beck bo še ta teden potoval v Pe što. da se dogovori z ogrsko vlado o nadaljnem postopanju o nagodbenem vprašanju. Vdeleženci pogajanj so se zavezali, da ne izdado nobenih podrobnosti o posvetovanjih, dokler se definitivno ne reši ves nagodbeni opera t. Podaljšanje trozveze. Dunaj, 14. julija. Zveza med Avstro-Ogrsko in Italijo se je sklenila 1. 1902. za dobo šestih let. torej do 1. 1908. V tozadevno pogodbo se je sprejela določba, da je zveza veljavna še za nadaljnih šest let, ako se ne odpove eno leto, predno poteče. Ta odpoved bi se morala izvršiti meseca junija letošnjega letu. Ker pa te odpovedi ni bilo. ostane zveza med našo državo in Italijo še v veljavi za nadaljnih šest let to je do leta 1014. Iste določbe veljajo tudi za zvezo med Nemčijo in Italijo. Potemtakem še ostane trozveza med Avstro-ogr-sko. Nemčijo in Italijo v veliavi do leta 1914. Kriza na Hrvaškem. Zagreb, 14. julija. Listi priobčil jejo manifest na narod hrvat-sko->rbske koalicije. Manifest je podpisal razen poslancev, ki pripadajo koaliciji, tudi poslanec grof R u - bilo in žive duše ni bilo na cesti. Tam daleč na drugem koncu je zde-hal stražnik in je gledal za sencami, ki so hitele preko streha. »Oh, žalost mojega srca je velika.« »»Seveda, Roman, verjamem . . . ali prascu ni bilo žal še nikoli, da se je povaljal v gnojnici.«« »Kaj natolcujrA. Antonij?« Roman jc zamahnil z roko, opo-tekel se je in je padel na tlak. Slavko se je smejal in vzdigovnl prijatelja. »Nič ne bodi luni, vse je dobro in mi smo prijatelji.« »»Prijatelji, Roman, ne zameri; pride beseda in reče jo človek tja ven dan, brez misli in nehote.«« »Bogami, to je mesec, ki sveti tu.« Roman je pokazal na svetiljko. »»Tako je . . . natančno tako, danes kot včeraj, vedno tu. Ti se ne motiš nikoli.«« Prišli so do Aninega stanovanja in Roman je zagnal pest peska v o-kno. Takoj se je odprlo in lepa Anina glava se je prikazala v mesečini. »O Anica . . . ljubica moja!« »»No, Roman, kako ti je? Ali te boli glava?«« »Srce me boli, Aniea.» »Zelo lepo od tebe in vesela sem tega, ker vem, da te boli zaradi mene.« d o 1 f Norman n. V manifestu se nadrobno govori o delovanju hrvatske delegacije v skupnem parlamentu ter se pojasnjujejo vzroki konflikta med Hrvatsko in Ogrsko. Ta spor je povzročila ogrska vlada, ki je z zakonskim načrtom o železničarski službeni pragmatiki hotela uzakoniti madžarščino kot uradni jezik na hrvatskih železniških progah. Hrvat-sko-srbska koalicija se bo z vsemi ustavnimi sredstvi borila proti uvedbi madžarskega jezika na hrvatski teritorij ter proti nadvladi Ogrske nad Hrvatsko. Koalicija bo zastavila vse sile, da se zagotovi in zajamči Hrvatski popolna samostojnost in svoboda. Manifest napoveduje naj-ostrcjšl odpor proti banu Rakodcza-yu in njegovi vladi in zagotavlja narod, da bo borba za pravice hrvatskega naroda uspešna* in da se bo posrečilo izvojevati popolno enakopravnost med Ogrsko la Hrvatsko, ako bo hrvatski in srbski narod verno vztrajal ob strani hrvatsko- srbske koalicije. Zagreb, 14. julija. Hrvatsko-srbska koalicija je sklenila, da ne smatra več škofa D r o h o b e e k e -ga radi njegovega popustljivega postopanja napram ogrski vladi v zadnjem času kot č lana kluba hrvatskih delegatov, niti kot klubovega podpredsednika. Zagreb, 14. julija. Vsi poskusi bana R a k o d c z a v a , stopiti v dotiko s poslanci hrvatsko-srbske koalicije, so se ponesrečili. Govori se, d a hoče R a k o d c z v iz tega izvajati k o n s e k v e n c e in odstopiti. Proti hrvaškemu jeziku v Pešti. Budimpešta, 14. julija. Keleti Ertesito« javlja, da bo ogrski parlament v jesenskem zasedanju sklenil predrugačiti svoj prvotni zaključek glede hrvatskih govorov. V bodoče se hrvatski govori ne bodo več stenografirali in tudi ne sprejemali v zapisnik. S tem misli ogrska vlada otežkočiti hrvatsko obstruk-cijo. Strah pred jugoslovan-stvom. Veliki Sibinj, 14. julija. Sedmograški nemški list »Tagblatt« priobeu je članek avstrijskega poslanca Bendla, v katerem dokazuje, da bo se hrvatski pokret razširil v Avstrijo, ter izraža bojazen, da bo se razvil v veliko jugoslovansko gibanje, ki bo imelo dalekosežen političen pomen. Odkritje Garibaldijevega spomenika. Pariz, 14. julija. Včeraj so odkrili spomenik Garihaldiju. Slav-nosti se je udeležil predsednik F a -llieres in ministera P i c h o n in P i q u a r t. Slavnostni govor je imel minister Pichon, ki je slavil Garibal-dija kot bori tel j a za svobodo in na-glašal prijateljsko razmerje med Francijo in Italijo. Dopisi. Izpod Krima. Nikjer na Kranjskem niso razmere tako žalostne, kakor ravno v bližini Ljubljane. Ljudstvo je do skrajnosti nevedno in neizobraženo ter brezmejno vdano svojim župnikom. Ti jih pa izkoriščajo v svoje sebične namene. Eden prvih je gotovo župnik Josip Knific v Tomišiju. O njem ste poročali že mnogo zanimivosti. On je v resnici »»Ah, Anica ... ne žaluj, ali od nocoj naprej nikoli več; midva sva ločena.«« \nica se je zasmejala. »Hvala Bogu!« Nato je zaprla okno in slišalo se je, kako je znilitela. »Skoda vseeno mi je žal za njo . . . ali bilo je in nocoj in jntri ni več i:i potem nikoli več . . . Domov, spi se mi in pij-m sem!« Tnko se j zgodilo, cht se je Po-man ločil od svoje lepe Anice, ker ga je poklicalo od nekod, iz beznice ga je poklicalo in g.-i je objelo in on se ni branil. Šol je za glasom in ko ga je došei, je obstal in je bil zadovoljen. Pričel je zahajati k Greti in je zanemarjal šolo in o Veliki noči je izstopil ... Greti pa je šla in se ni vrnila. Samo spomin je ostal na njo in se je vračal ob temnih nočeh nazaj, kot se vrača zvezda, lepa, ljubezniva, vesela in hrepenenja polna. Roman je postopal popival in se dolgočasil. Pisal je novele in romane in pesmi je bilo polno i rj ttico in lepe so hile in so mu prinesle slavo v domovini, ki je hrepenel po njej, ali vrnil se vendar ni nazaj, ker se je bil privadil tujine in mu je postal« mati. Obiskoval je Antonija, ki je stopil s poti Opolzke in nelepe na ozko ali lepo stezo in je jadral veselo ciljem nasproti . . . Ne sani. Marta je hodila z njim in lepo je bilo tisti čas, da se je pravi božji namestnik. Z a vse ho že sam skrbeti, za. dole in Se bo|j ca premoženje. Posebno so mu pri srau županska opravila. Celo misli on namesto župana. Zadnje državnoaborske volitve so mu bile tudi celo pri srcu. Hotel se je skasati, da je v občini Tomilelj že en hlev in en pastir, pa se je varal. Med koali je bil tudi podžupan Fran Lenarčič, posest, v Brestu, kateri ni hotel voliti po njegovi volji. Omenjeni podžupan pa je napravil še drugo hudodelstvo. Pri občinski seji se je obravnavalo radi ondotnega pokopališča. Knific je predlagal, naj ga občina napravi in naj se prepiše kot cerkvena last. Ves odbor je bil s tem zadovoljen, samo podžupan je bil toli brezverski, da je temu ugovarjal. Po njegovi pameti naj bi bilo pokopališče občinska last, ako ga bo občina napravila, če pa hoče župnik, da bodi pokopališče oerkvena last, naj ga pa cerkev napravi. Da se taka grin-tova ovca mora izriniti iz občinskega sveta, je umljivo samo ob sebi. Tudi župan Anton Svete je nezadovoljen ž njim, ker je proti njemu izpovedal, da je župan točil žganje brez dovoljenja. Lep župan to! Sklenili so, da ga naznanijo sodišču, da ga sodišče dene pod kuratelo. Res so vložili ovadbo ter so izdali taka uradna spričevala o njem, da bi sodišče moralo njih prošnji ugoditi, toda sodišče je klicalo tudi druge priče in s tem je bila njih nakana pokopana. Nahujskali so celo ženo proti podžupanu, a pred sodiščem se vendar ni upala pričati po župnike vi volji proti svojemu lastnemu možu. Pa naj še kdo reče, da niso taki, župniki res pravi prijatelji ubogega zapeljanega ljudstva! Gorje! Redni občni zbor »Glasbene Notice". Ob lepi udeležbi se je vršil v soboto zvečer ob 8. letošnji občni zbor „ Glasbene Matice" v pevski dvorani Matične hiše v Vegovih ulicah. Zborovanje je o tvoril načelnik g. profesor Štritof, ki je imenoval za overovatelja zapisnika gg. Grudna in Marolta, proglasil sklepčnost ter prav prisrčno pozdravil zborovalce predstaveč jim oblastvenega zastopnika g. J a n č i g a j a. Preteklo društveno leto, nadaljeval je g. načelnik nato, se je pričelo pod težo velike katastrofe. Vsled znane zadeve je bilo društvo oškodovano za 13652 K 55 h, blagajna pevskega zbora pa za 931 K 13 h. Poleg tega so novi odbor strašili dolgovi iz prejšnjih let. Odbor je stremil po asanaciji in po preporodu Matice. Ob imenovani nesreči se je pokazalo zlato srce slovenskih rodoljubov in rodoljubkinj iz vseh stanov. Čisto na tihem so odprli svoje roke in strmeti se mora, da se je v teku enega leta nabralo 8401 K 82 h, kar je veličasten pojav zlatega slovenskega srca. V imenu društva in vse slovenske prosvete izreka tem dobrotnikom gosp. načelnik najglobokejšo zahvalo, posebno pa g. sodnemu tajniku Ž e -bretu, ki je sprožil to misel asana-cije. Konstatira g. govornik, da izmed vseh podpirateljev ni noben odstopil. Sprva se je proračunalo, da se asa-nacija izvrši v treh letih. Kakor pa zdaj kaže, bo ob samih mesečnih prispevkih pokrit v 20 mesecih ves deficit. Iz vplačanih prispevkov se je poplačalo 8352 K 49 h dolgov obrtnikom. Dolg penzijskemu zakladu tare Matico, a še ni natančno preračunan. začelo smejati Autonijevo lice in so veselo gledale njegove oči. »Ciljem nasproti . . . vedno naprej, počasi, ali gotovo in nikjer ne sme izpodrsniti.« »»Ti si našel pot, Antonij, ali jaz Sem jo izgubil in zastonj je iskali je.«« »N^e. Roman . . . nikoli ni zastonj. Stopi z menoj in pokažem ti pot. ki te privede do cilja . . .« Roman je stopil za Antonijem na verando. Antonij je pokazal na vrt. odkoder se um je nasmejalo v pozdrav dvoje plavili oči. »Pot... tudi ti jo nastopi. Roman!« Epilog. Znabiti je bilo, znabiti tudi ne. ali resnično je in veselo je srce zbog tega ... Spomni se človek in se zamisli v nekdanje dni. Dvoje veselili oči se nasmeje in v duši ostane vse sladko in lepo in človek sanja . . . Čigavo so te oči T Ali so to Lojzkine oči* Kdo bi se spomnil tega? Videl jih je človek nekdaj, mogoče samo mimogrede in ostale so v spominu in so vstale iz mesečine . . . Marta je imela take oči! Moj Bog, kako so bile lepe tiste oči in ljubil sem jili še nedavno! Toda, ne držite me, oči vabijo, smejo se in jaz ne ostanem vee. Za njimi, za njimi . . . tja do morja, do večnih globin . . . V stremljenju po splošni notranji preuredbi društva je odbor prišel skoraj že do zaželjenega cilja. Manipulacija z društvenim denarjem se je postavila pod strogo kontrolo, vložni zapisnik se vodi v najlepšem reda, korespondenca je vedno točna. Izdelal in izvedel se je obsežen poslovnik in podroben poslovnik ca vse šolske agende. Ustanovili so se v društvu novi odseki, da je delo bolj razdeljeno in da se lažje vrši. Gledalo se je pa tudi, da so se odborovi sklepi tudi točno izvrševali. Odbor lahko s ponosom trdi, da je nGlas-bena Matica" najbolj točno upravljano društvo in da zasluži vsled tega popolno zaupanje občinstva. Izboljšanje je pa imelo tudi višje cilje. Odbor je uvidel, da je treba Matico dvigniti v pedagoškem in kaj ž nem smislu.. Zato je skrbel za boljše muzikalije z večjimi nagradami, stremil je glasbeno šolo zboljšati v smeri proti konservatoriju, uvesti simfonične koncerte, spopolniti knjižnico ter gledal na zvišanje redne podpore. V zadnjem oziru se je obrnil na vlado, in je upati, da prošnja ne bo zastonj. Mestna občina je vsi-kdar krepko podpirala „G1. M.u inje tudi zdaj prošnjo uslišala. Pri deželnem zboru se vloži prošnja, kadar bo zboroval. Tudi Kranjski hranilnici se je predložila prošnja, a ta nanjo še odgovorila ni. Odbor „Glasbene Matice" je preuredil učni načrt, podvizal izdajanje muzikalij dvakrat na leto, razpisal 600 K za skladbe in gojil v zadnjem oziru jugoslovansko vzajemnost, ko je razpisal nagrade tudi za hrvaške in srbske skladbe. Ponudbi pevskega in glasbenega društva v Gorici se je ugodilo, da postane podružnica „G1. Matice". G. predsednik je podal nato izjavo na slovensko javnost, daje nGl. Matica" strogo nestrankarsko društvo, ki nima nič opraviti s političnim stran-karstvom. G. načelnik se je nato spominjal umrlih članov. V znak sožalja so se zborovalci vzdignili s sedežev. Zahvalil se je nato vsem „Matičnim" dobrotnikom, ki jih je naštel in med katere spada tudi precej slovenskih posojilnic, zahvalil se je za priobčevanje društvenih vesti Ustom, posebno zahvalo je pa izrekel odbornikom, zlasti tajniku g. Šebeniku, blagajniku g. Rozmanu, koncertnemu vodji g. Hubadu, vsem članom pevskega zbora in odbora za vztrajnost in neumorno delovanje. To poročilo je bilo z odobravanjem vzeto na znanje. Nato je o delovanju društva poročal tajnik g. Šebenik pregledno in obširno. V odborovih sejah so se izvolili odseki, in sicer artistični, asanacijski, odsek za evidenco in nabavo novih članov, odsek za upravo pokojninskega zaklada, Šolski ter finančni odsek. Odbor je imel 12 sej, pri katerih so se razpravljale društvene, šolske in koncertne zadeve. Izmed odsekov je imel artistični 5 sej, asanacijski 2, odsek za evidenco in nabavo novih Članov 4, šolski 6 in finančni 3. Preteklo leto sta se vršila dva izredna občna zbora. Na vložni zapisnik je bilo podanih 1061 vlog. Tekom društvenega leta je umrl ustanovnik Ivan Vilhar in 7 članov. Pismena zahvala se je izrekla izstopivšim odbornikom: prejšnjemu predsedniku računskemu nadsvetniku g. Antonu Svetku in odbornikom gg. Albertu Siču, Antonu R e i o h u, Antonu Svetku ml. in dr. Ivanu Orlu. 1. decembra 1906 je nadzoroval „G1. Matico" ministrski svetnik dr. pl. Wiener, referent za glasbo v naučnem ministrstvu. Inšpekcija je izpadla zelo ugodno. Ker se mestna višja dekliška šola izseli iz društvene hiše v Gosposkih ulicah, oddala je Matica te prostore ženskemu vzgojevalnemu in izobraževalnemu društvu „Mladikau. Ob TOletnioi hrvaškega skladatelja Iv. pl. Zajca je Matica jubi-larju kot svojemu častnemu članu iskreno čestitala. 6. junija t. 1. je Sel pevski zbor Matice na Bled na povabilo društva za povzdigo prometa tujcev na Kranjskem in priredil koncert na čast angleškim žurnalistom. Preteklo leto je Matica izdala dvakrat svoje muzikalije, in sicer 21 moških in mešanih zborov za leto 1904 05. za 1905 06 pa 14 moških in mešanih zborov. Se tekom teh počitnic se izdado muzikalije za društveno leto 1906,07. Na lanski razpis častne nagrade je došlo Matici 13 skladb. Nagrada se je prisodila Vilharjevi skladbi „Na Ozlju gradu". 26. junija je razpisala Matica Častne nagrade v znesku 600 K za izvirne slovenske, hrvaške in srbske skladbe. Obenem se je Matica obrnila s pozivom do slovenskih skladateljev, da ji dopošljejo, če imajo kaj novih, še ne objavljenih skladb na Gregorčičeve besede, ka- tere skladbe bi se porabile na veli* kam Gregorčičevem večeru, ki ga namerava prirediti Matica novembra meseca kot obletnici smrti pesnikove. V preteklem šolskem letu je poučevalo na zavodu 8 učnih moči. Gojencev je bilo vpisanih 308 rednih in 86 izrednih. Koncem leta jih je bilo še 345. V vseh predmetih se je na teden poučevalo 146—186 in pol ure. 1., 2., 3., 4 iubja so bih* javni izpiti gojencev „G1. Matice". 20. dec. 1906, 15. in 18. junija 1907 so bile v nNarodnem domu" javne produkcije gojencev glasbene šole. Učni uspehi pri izpitih in produkcijah so ostali na tako častni višini kot prejšnja leta. Poleg šole in izdajanja muzikalij je glavna opora društvu pevski zbor „ Glasbene Matice". Ta je štel v preteklem letu 107 članov ženskega zbora in 58 moškega. Matica je priredila preteklo leto 3, oziroma 5 koncertov, ker sta se %1 ponavljala. Prvi se je vršil 12. nov. 1906. Sodeloval je pri njem slavni Češki „ŠevČikov kvartet". Drugi koncert je bil kot veliki ljudski koncert 13. januarja. Kot glavni točki je obsegal Foerstarjeve „Turke na Slevici* in Bendlov „Svanda dudaku. Ponavljal se je 27. jan. 7. in 8. maja se je izvajal ,Requiema, pri katerem je sodelovalo 298 oseb. Pevski zbor je imel tudi izven-koncertne in zabavne nastope, in sicer 12, za katere je bilo 140 skušenj pGl. Matica" šteje 11 častnih (7 živečih) Članov, 74 ustanovnikov in okoli 600 rednih članov. Tudi 68 članov pevskega zbora je Matičnih Članov. Letos je 35. društveno leto Matice kot glasbeno-literarnega zavoda, 25. leto, odkar se je razširila v glasbeno šolo in 16 leto, odkar deluje kot koncertni zavod. Gosp. poročevalec se je obrnil koncem svojega poročila do vseh podpornikov prijateljev ter članov Matioe, naj ji ostanejo zvesti še v nadalje in apeliral na požrtvovalnost vseh Slovencev, da se društvo ohrani in napreduje v lažjo dosego iste višine umetnosti, po kateri stremi. Tudi to poročilo se je z odobravanjem odobrilo. O denarnem stanju „Glasbene Matice" je poročal blagajnik g. Rozman. Dohodkov je bilo 64.703 K 26 v. (društvenina 2736 K 66 v., ukovina 10480 K 50 v, skupilo za muzikalije 1216 K 92 v., podpore 6265 K, društvene hiše 25V kron, koncerti, posojila, 4000 K, prispevki v pokritje primanjkljaja 8401 krona 82 v., dvignjeni denarji 19.5V kron 73 v.), stroškov 64 682 K 72 v (plače učiteljem 12839 K 59 v., nadure 3252 K, muzikalije 1409 K 22 v., kurjava in razsvetljava 1306 K 40 v, društvene hiše 1704 K 65 , koncerti 66*21 kron 17 v., amortizacija dolga 2150 kron, stroški vsled primanjkljaja 96-* kron 25 v., stari računi 8352 K 49 v., naloženi denarji 23 033 K 90 v., v blag. 30. junija 1907 20 K 54 v Prebitka 417 K 63 v. Denarnega prometa je bilo 129 406 K 52 v. 30. junija 1907 ie bilo v hranilnici še 3477 \L 17 v. naloženega denarja Društvo nima poleg posojila 4000 K nobenega drugega dolga, na hišah j« pa še dolga nad 41.000 K. Proračun izkazuje 34310 K dohodkov in toliko stroškov. Pregledniki računov so. kakor je poročal g. Čolnar, našli vse račune in knjige v najlepšem redu, zato se je po njem predlagana zahvala g. blagajniku za vzoren red soglasno izrekla ter se računski zaključek in proračun brez ugovora odobrila. Pri sledečih volitvah je bil soglasno in z velikim navdušenjem z vzklikom izvoljen za predsednika iznova g. profesor Štritof, za odbornike pa gg.: Aleksander Hudo-vernik, Fran Koblar, Fran Mil-činski, dr. Vladimir Ravnina r. Mirko Gruden, Anton Razinger. Fran Rozman, dr. Vladimir Rudež, Dragotin bebenik, Ivan Završau. Alojzij Zebre, Anton JerŠinovee in Karel Z o t in a n. Pregledovalca računov sta ostala dosedanja in sicer gg Čolnar in JS>pliehal. Ker se pri slučajnostih ni nihče oglasil k besedi, je zaključil gospoi predsednik zborovanje zahvalivši 36 za udeležbo. Dnevne vesti. V Ljubljani, 15. julija. - »Slovenčevt-i« rajajo, ker .H' v lo-^it iuint-ijskeni odseku dobil poro Čilb o protestu proti llribarje\ i LZV< litvi neki Lab. Pri Umu je dr. Knster-sit* igral prav /alostno vlogo, in n:t svojo stran je privabil tudi »8VOD0 domiselno« Xomce. Poštenjak na Kranjskem linprodnjakov ne moiv videti, na Dunaju se pa slini okrog njih. Vso to je smešna komedija. Pri« (Via se je z vložitvijo protesta, kor u že samo ob sobi naravnost izključeno, iia bi so poalanee, ki jo bil izvoljen i večino tisoč* glasov mogel in smel dr. Šusteršiču na ljubo pognati iz zbornico. Komedija se je nadaljevala tudi v legitiinneijskem odseku, in če se je komedijantu Snsterširu pridružilo še nekaj po dr. 1 Igorju ki je moral tudi pri ti priliki igrati Avguština v cirkusu uanujskanih nemških komedijantov, stvar ni ei sto nič pridobila na resnosti. Nasprotno: klavernost in smešnost sti pri ti aferici dospeli do vrhunca! Mi pa odkrito povemo, da mun jo prav, da se je vse tako zasukalo in da jo dobil poročilo Lah, torej naj krutejši sovražnik našega naroda. Ue bo ta odkril vso lnžnjivosti klerikalnega protesta in kaj drugega ne bo mogel odkriti! — potem >o bo ^katoliškemu« Lahu godilo kakor preroku Bileamu, ki je hotel proklinjati, pa je moral blagoslavljati. Susteršič p<« bo potem ti>ti (Bileamov) osel, na katerem jo ta prerok v legitimaoijski odsek prijahal. Nimamo tedaj povoda, da bi bili nezadovoljni! — Nepoštena polemika« Mi smo pisali o deželnozborski volilni reformi: »Tudi v deželnem zboru so hoče usiliti surogat, kateri bi bil samo karikatura, in sicer karikatura -plošnosti in enakosti. Tendenca te volilne reformo gre na to, da so mosta ogoljufajo in oropajo, dočim naj petdesetim bankerotnim nemškim vo-lileem ostane ravno toliko zastopstva, kolikor ga imajo naša mosta. Tu jo polje, kjer bi dr. Krek lahko odpiral svoje usta. ali mož ima pogum le nasproti slovenskim naprednjakom, dočim je zlezel kakor moker psiček pod klop pred kranjskimi Nemci. Po njegovem mnenju jo reforma neizvedljiva na tistem mostu, kjer jo n a j -b o 1 j p o t r o b n a. Tako navdušenje za splošno in enako volilno pravico nam že oddalječ smrdi.« »Slovenec« pa piše: »Slovenski Narod« je priobčil članek p r o t i splošni in enaki volilni pravici, v katerem stoji: Navdušenje za s p 1 o š n o ine n a-k o volilno pravico n a m ž e o d d a 1 j e Č s m r d i. Poštenjak jo izpustil besedo »tako« in vso. kar smo pisali pred to besedico. Da je »Slovenec« citiral čisto kaj drugega, nego smo mi pisali, je gotovo. Ali se hočemo ž njim prepirati 1 Laž jo glavno orožje te gospode, in dr. Lampe se v tem pogledu ne bo predrugačil in naj se da desetkrat prekrstiti, ali pa še dvajsetkrat v mašnika posvetiti! Naj v božjem miru naprej luže! — Proftova afera. Ministrstvo je dotični akt vrnilo d c ž o Inomu šolske m u svet u. Ker je Proft odstopil, zahteva ministrstvo prej kot ne. da naj deželni šolski svet kogn drugega imenuje na drugo mesto v terno. Da se ministrstvu zahteva reši. sklicana je deželnega šolskega sveta seja na sredo, dne 17. julija. Ume se samo ob sebi. da bodemo prav vestno pazili na vse, kar se bo v ti seji pripetilo. — Škandal v legitimacijskem CdsekUi „Deutschnationale Corres-pondenz", oficijalno glasilo poštenjakov Chiarva, Derschatte, Pradeja, Hofmann Wellenhofa|e compagnia beila piše: Es war im Legitimationsaus-schusse eine von jeher eingehaltene Crepllogenheit, dass die Berichte tiber die angefochtenen Wahlen je-weils den Abgeordneten derselben oder einer belreentteten Partei ingevviesen wurden. An dieser Gepflogenheit wurde von der Mehr-zahl der Mitglieder des gegenwarti-gen Legitimationsausschusses auch fur diesmal festgehalten." S tem je „Deutschnat. Corresp.M dala najkrepkejšo zaušnico tistim poslancem nemških strank, ki so glede Hribarja glasovali za Benkovičev predlog. Hečeni list priznava s tem, da seje prelomila navada, ki je veljal a o d n e k d a j, ki je obveljala tudi sedaj za vse druge volitve, samo ne za Hribarjevo. Ker je itak znano, kaka brezznačajna in podkupljiva stranka so ti nemški nacijonalci, ni treba, da bi se njih početje glosi-ralo. Pač pa je treba, dasejim to poplača. — Klerikalni vpliv v državnem zbornu V legitimacijskem odseku je s 25 proti 14 glasom obveljal predlog dr. Benkoviča, naj se poročanje o Hribarjevi izvolitvi ne izroči dr. Laginji, marveč italijanskemu klerikalcu Bugattu. „Slovenec" predstavlja to kot dokaz klerikalnega vpliva v drž. zboru. V resnici je pa le dokaz, da klerikalci sami nimajo nič vpliva, zakaj Benkovičev predlog je bil šele potem sprejet, ko je prišel katoliške g a S u s t e r š i č a protestantski zaveznik dr. Eger na Dunaj in ko je dr. Eger nemške Losvonromovce pridobil za zavrženo kranjsko klerikalno stranko. Benkovičev predlog je obveljal le vsled tega, ker ao zanj glasovali nemški Losvonro- m o v c i. — Kaj fe ir. Krak? Korifeja prve vrste je v novem našem državnem zboru! Njegova duhovitost fascinira vse in zgovornost njegova je epohalna — po naziranju kmečkega generala dr. Korošoa. „0n — dr. Krek — je izredna mo^, ki odvaga deset vladnih d\ ornih (aha!) svetnikov!" Tako dobesedno piše p Slov. Gospodara z dne 11. julija t. 1. — Ubogi dr. Ploj! — Nace Častnabeseda si je naročil to-le pohvalo: „Dr. Žitnik je velik slovenski rodoljub, ki neumorno skozi leta z redko energijo neprestano dela za dobro in za napredek svojega naroda, v katerem uživa velik ugled in spoštovanje......u Za poč't! — Obč. avet ljubljanski ima danes zvečer ob 6. uri sejo. Na dnevnem redu — ki smo ga dobili prekasno za sobotno številko — je cela dolga vrsta različnih zadev. Med njimi je tudi poročilo personalnega in pravnega odseka o županovem dopisu, s katerim je župan sistiral izvršitev II. dela sklepa obč. sveta z dne 24. junija t. 1., ki se tiče pritrditve deželnega odbora vpeljavi samosloven-skih uličnih napisov. — Iz Učiteljske tiskarne smo dobili to-le pismo: V Ljubljani, dne 11. julija 1907. Slavno uredništvo 1 S pozivom na § 19. zak. od 17. dec. 1862 it. 6 drž. zak. prosimo, da v prvi prihodnji številki svojega lista priobčite po zakonitem predpisu popravek: Ni res, da „mladi", dr. Ravnikar in tovariši svoj tednik Učiteljski tiskarni dolžni ostajajo ; res pa je, da niso Učiteljski tiskarni prav nič na dolgu, ker so vse tednik „Novo Dobou zadevajoče račune redno in brez vsake zamude poplačali. Z odličnim spoštovanjem L. Jelene, t. Č. predsednik. — Op. ured.: Uvažujemo popolnoma uslugo, ki jo je na troške resnice Učiteljska tiskarna izkazala s tem „popravkom** „Novi Dobi", a na stvari to nič ne izpreminja. Dokler bodo gospodje, ki morajo poznati razmere v Učiteljski tiskarni, javno vzdihovali, da ima „Nova Dobaa 150 naročnikov" in da od nje ni dobiti denarja, do tedaj nas cenjeni popravki ne bodo prepričali o nasprotnem. — Velike naredno slavje v Rožo. Trdnjava koroškega Slovenstva Sv. Jakob v Rožu je obhajal včeraj redko, morda dosedaj edino narodno slavnost v tolikem obsegu in pomenu. Vojskovodja rožeŠkih Slovencev, pre-zaslužni župnik Rožun je dosegel venec svojega rodoljubnega požrtvovalnega delovanja. Položil se je namreč temeljni kamen za novo „Narodno šolo", ker je „enakopravna" vlada vzela Šentjakobčanom slovensko Šolo. K slavnosti se je strnilo skoraj vse, kar na Koroškem Še resnično narodno čuti. PriSli so zastopniki iz najsevernejših postojank slovenskega Korotana. Posebno častno pa je bila zastopana Kranjska, posebno Ljubljana in Kranj. Celo iz Trsta in Gorice so prišli izkazovat Slovenci veselje nad zmago obmejnih bratov. Stavbišče nove šole je na lepi planoti nad okrajno cesto. Prostor je bil ves v zastavah, kakor je sploh večina hiš nosila narodne zastave. Na pročelju sta bila napisa. „Pozdravljeni nam bratje! Bog čuvaj nas, Bog živi Vas!" Po slovesni maši je domači župnik Rožun pozdravil goste in veliko množico domačinov s prisrčnim, narodnega navdušenja prekipevajočim govorom. Temeljni kamen je položil tinjski župnik prost g. Gregor E inspieler z značilnimi besedami: Bodi to v spomin, kako se je godilo Slovencem ob začetku 20. stoletja! Poprej je imel strogo cerkven govor, v katerem je razvijal pomen in namen šole v verskem oziru. Poslanec G r a-fenauer je ob burnem pritrjevanju razpravljal o pomenu narodne vzgoje. Pevski društvi „Rožica" in „Drava" sta zapeli „Molitev za slovanski rod", „Narodna Čitalnica" iz Kranja pa Jenkovo „Molitev". — Popoldne je prihajalo vedno več gostov in domačinov, da so bile kmalu vse gostilne natlačeno polne. Razvil se je prav- cati tabor, kjer se je pelo navduše-valne pesmi. Posebno narodno obi-ležje so dale slavnosti brhke Ziljanke v narodnih nošah. Celo v stari koroški slovenski noši se je prikazal neki starček. Popoldne je bil v „Narodnom domu" koncert, pri katerem so sodelovali že imenovani trije pevski zbori. Na sporedu so bile samo take narodne pesmi, ki navdušijo tudi preprosti rod. Potem se je razvila na vseh vrtovih in dvoriščih prosta zabava v lepi bratski vzajemnosti. Posebno pohvalno se mora omeniti narodne duhovščina, ki je bila zastopana skoraj iz vseh slovenskih koroških far. In vsi so se vedU kot navdušeni rodoljubi ne poznavajoč razlike v strankarstvu. V tem pogledu pač moramo kranjski in štajerski Slovenci zavidati Korošce. — Slavnost bo rodila brezdvomno najlepše posledice za narodni razvoj slovenskega Roža in Koroške sploh. — Iz lustične slutbe Pisarniški ofioijal Josip Gnafić v Pulju je imenovan za višjega pisarniškega ofi-cijala, pisarniški oficijal Friderik Šofka v Pazinu pa za vodjo zemljiške knjige v Rovinju. — Šolska vest. Za glavnega učitelja na moškem učiteljišču v Kopru ali pravzaprav v Gorici, ker je premestitev tega učiteljišča v Gorico gotova star, je imenovan gosp. Janko L e b a n , glavni učitelj na ženskem učite\jišču v Tridentu. — Odlikovanje. Za 401etno zvesto službovanje je dobil gozdar Jakob Sušnik v Nevljah Častno svetinjo. — Družba sv. Cirila In Metoda opozarja tem potom vse narodne tvrdke po širni domovini, da blagovolijo poslati svoje inserate za koledar družbe sv. Cirila in Metoda vsaj do 30. avgusta družbini pisarni. — Namesto brzojavk poštne nakaznice- Veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda pošiljajo vsako leto mnogi rodoljubi, ki se skupščine ne morejo udeležiti, brzojavne pozdrave in voščila. To je za družbo jako častno, a praktično ni. Podpisano vodstvo nasvetuje namesto dragih brzojavk ceneje poštne nakaznice. Vsota, ki bi se morala plačati za brzojavko, naj se nakaže družbi. Kaka častitka se lahko napiše tudi na nakaznico, ki naj se dan poprej odpošlje na naslov gospoda župnika Ivana P i b r a v Bohinjski Bistrici. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. — „Interessantes Blatt" dobiš po vseh kavarnah, po vseh večjih gostilnah. V tem časopisu ne najdemo nobene slike, prav nič o sokol-skem zletu praškem. če pa kak Schtitzenverein na Zg. Avstrijskem razvije svoj prapor, je pa kar nabasan z ilustracijami. Odgovor na tako bagateliziranje : proč s takim Časopisom iz Ljubljane, ven! — Tožba Dramatičnega društva proti deželi Kranjski. Znano je, da deželni odbor zadnja leta „Dramatičnomu društvu" ni izplačeval deželne podpore v znesku 12 000 K, češ da je deželni zbor pač dovolil to podporo, ni pa sklenil pokritja. Na račun te podpore je dežela prepuščala „DramatiČnemu društvu" najemnino za lože. Ta najemnina znaša pri slovenskem gledališču na leto 6600 K. Torej ostane dežela „Dramatičnomu društvu" vsako leto dolžna 5400 K. Ker se nahaja „Dramatično društvo baš radi neizplačila od dež. zbora mu dovoljene podpore v naravnost desparatnem gmotnem položaju in so ostale vse prošnje na deželni odbor glede izplačila dolžnih zneskov brezuspešne, se je „Dramatično društvo" odločilo, deželo Kranjsko to žiti. „Dramatično društvo zastopa g. odvetnik dr. Fran Novak. — Za Gregorčičev spomen'k priredijo vasi Rakek, Unec in trg Planina na Uncu pri g. Belletu v nedeljo, 21. t. m., veliko ljudsko slavnost. Spored: Prolog, Društvena godba iz Ljubljane, Postojnsko pevsko društvo, čarovni kabinet, prosta zabava. Vinski, pivni šotor z različnimi jest-vinami, kavarna, na ražnu pečeno meso. Izletnikom k tej veselici so pri popoldanjskih vlakih ob rakovskem kolodvoru, k večernim vlakom na Uncu vozovi brezplačno na razpolago. Izlet na to veselico se spoji lahko z dopoldanjskim poletom v Škocijansko jamo ali na Cerkniško jezero, in bodo v ta namen izletnike spremljali od komiteja najeti vodniki. Kdor hoče torej'21. dopoldne na Cerkniško jezero ali v Škooijan, naj se prijavi do sobote, 20. t. m., zjutraj pri g. A. Do-micelju na Rakeku, kjer bo tudi preskrbljeno za kosilo. Ker se čuje, da se ne zanima samo tukajšnje občinstvo za to veselico, temveč tudi širši, oddaljeni krogi in ker pride mnogo domačih krasotic pomagat k uspehu te prireditve, upamo, da bode udeležba zelo mnogobrojna. — Od teto val je in ne ordinira od 15. julija, do 31. avgusta primarij g. dr. Vinko Gregorič. — Poročil se je danes notarski kandidat gosp. ZvonkoTominšek z gdč. Minko Svetkovo, hčerko g. Ivana S v e t k a, hišnega posestnika v Vodmatu in vpok. višjega onciala Južne železnice. Iskreno čestitamo! — Prijatelju sestanek uradnikov- Odbor „Naše zveze" sporoča svojim članom, da se prijateljski sestanek vrši v sredo, dne 17. julija zvečer v hotelu „Ilirija". Sestanka se sme udeležiti vsak uradnik ne glede na to, če je član društva ali ne; in želeti je tudi, da se uradništvu pridružijo drugi sloji. Sestanek je popolnoma neprisiljen in se vrši samo v ta namen, da se uradniki in njih prijatelji shajajo in da se da drugim tovarišem prilika za skupne sestanke. — Tužne vesti Iz Kranjske gore. Vkljub vsem „Narodovim" svarilom se kaplan Veseliček še vedno ni spametoval. Dobrohotno smo ravnali z njim in upali smo, da ga privedemo na pravo pot; a z žalostnim srcem moramo priznati, da je bilo naše upanje prazno, kajti kaplan Veseliček pada vedno globočje. VrgU so ga iz gostiln in ga pahnili iz boljših družb. Zato se je pa še bolj zatekel v privatne hiše, kjer popiva brez skrbi in se ogreva sredi mladih igralk za igro „Sv. Neža", ki jo mislijo igrati na dan sv. birme dekleta, ki stoje v cvetju prve mladosti, če popiva kaplan, to nam nič mari; če uči in komandira deklice, tudi to nam ni nič mari. Toda stvari, ki se dogajajo pri tem, so javen škandal. Ali se spodobi za katoliškega duhovna, da gre pozno ponoči roke v roki z igralko „8v. Nežo", ki je prekoračila komaj 15. leto? Ali naj navedemo še več takih in še hujših slučajev? Ne, to bi bilo za nas prenizko. Če bi pa kaplanu ne bilo dovolj, povemo še več. Na nekaj vas pa moramo opozoriti, g. Čibašek. Po skušnjah ostajate v tisti hiši. Tam sedite mogočno med dekleti. Nato se začne igranje na harmonike in ples in Vi gledate z dopadaj enJBm na še nedorasla dekleta kot kak turški paša. Zaljubljeni pogledi pa kar Švigajo medtem. Ali pa veste, g. kaplan, da lazijo ob tistem času črne sence okrog oken in opazujejo skozi Špranje veselo družbo in se zgražajo nad vami? Razburjenje med fanti je veliko. Fantje, vemo, da je vaš srd opravičen, a prosimo vas, bodite mirni, ne delajte javnih škandalov, ne izpodkopavajte Kranjski gori ugleda s kakim pretepom! Obračunajte z Veselic kom na miren način; če to ne bo pomagalo, posežemo mi po uspešnejših sredstvih . . . G. kaplan, po vsej fari se govori o vas: nekaj je morda neosnovanoga, a veliko je resničnega. Ne maramo govoriti o tem zaradi oseb, ki so prizadete pri tem, ker se nam resnično smilijo. Povemo vam, Veseliček, imejte vedno pred očmi narodni pregovor: Ponoči ima vsak kamen oči in vsak grm ušesa in vidi se skozi vsak zid (tudi v kapianijo — ste razumeli?) — Tako se pohujšujejo mlada, še nedozorela dekleta od Človeka, ki ie božji namestnik, pohujšuje se vsa fara in Kristusovi nasledniki delajo zdražbo in prepir po Kranjski gori. Čudno je to, da se starši onih deklet tako malo zmenijo za svoje hčere. Kaj jim je tako malo mar dobro ime svojih otrok? Seveda, kaplan ima škofove žegno in kaj se more hudega zgoditi ? Kvečjemu, da pozablja hostijo v svoji zaljubljenosti doma, kadar gre maševat na Strmec. Slepi ste, očetje, ker ne vidite, kako se jemlje v farški družbi vašim otrokom najdražje, kar imajo — dobro ime, kako se jih blati po ljudskih jezikih in vse to zaradi „Sv. Neže". Spreglejte, očetje, in videli bodete, kaj se godi okrog vas. In prepričani emo, da bodete pokazali potem Veseličku vrata in ga postavili pred prag in najsi bi imel tudi papeževe žegne. „Sv. Neža" pa se umakne potem iz Kranjske gore, saj je prinesla dovolj škandaloznega k nam. Očetje, to vam polagamo na srce, če imate le trohico ljubezni do svojih otrok — kaplanu pa čestitamo na krasnih uspehih „Sv. Neže", ki so se pokazale že pri prvih skušnjah. — Oad Je pičil Franca Zo-renča iz Sv. Petra pod Sv. Gorami na Štajerskem v roko, ko je vzdignil butaro količev. Fant je moral stopiti na gada, da ga je odtrgal od sebe, s tako silo je zasadil ostre zobe v meso. Takojšnja zdravniška pomoč mu je rešila življenje. — Silno se Je opekel kmet Ivan SardoČ, kateremu je blizu blizu Sežane iskra iz lokomotive vlaka zažgala seno in je šel gasit. Prepeljali so ga v tržaško bolnišnico. — Nadobudna mladina. V Trstu so 701etni starki trije 12letni fan-talini iztrgali iz rok denarnico, v kateri je imela okoli 4 K denarja, in zbežali. Strela Je udarila v Trstu v neko hišo na Rooolu in jo vso raz- dejala. 3 6* letno kmetico Marijo Apolonio je pri tem ošinila, da se je nezavestna zgrudila. Nesrečni ca je vsa ožgana in ji je obleka do pasu doli vsa zgorela. Hišo so morali deloma podreti zaradi varnosti. — Slovensko zidarsko ln tesarsko društvo v LJubljani je imelo včeraj dopoldne v vrtnem salonu restavracije pri Novem svetu svoj letošnji občni zbor, ki ga je otvoril g. Jakob Acoetto. Pozdravil je navzoče ter predstavil oblastvenega zastopnika g. kom. R ob i d o. O denarnem stanju društva je poročal blagajnik g. Hinko Magister star. Kljub zaspanosti, ki je po krivdi nekaterih bivših odbornikov vladala v društvu, je društvu poplačalo v zadnjih letih 1200 gld. dolga in ima še zdaj denarja 478 K 82 v. Tajniško poročilo je podal tajnik g. Trtnik. Ker so se razšli člani in nekateri odborniki, zato ni bilo mogoče nobenih odborovih sej, kakor se je tudi vsled tega z občnim zborom odlašalo mesece in leta. Društvo Šteje danes 30 članov. Udeležilo se je 10 letnice županovanja Ivana Hribarja ter poslalo pretekle dni na poslansko zbornico peticijo za slovensko vseučilišče in slovenske srednje šole. Obe poročili sta se odobrili in se podal odboru absolutorij. Nato se se vršile volitve z listki. Večinoma soglasno so bili izvoljeni v odbor, ki se je takoj takole konstitu-val: g. Fran Jenko, predsednik, g. Ivan Pust, podpredsednik, g. Leopold M a r k s, tajnik, g. Hinko Magister, star. blagajnik, odborniki so pa gg. Alojzij Aocetto, Jakob Babnik, Ivan Kolenik, Maks Leve, Vinko Magister, Matija M e r j ak, Fran Mozetič, Alojzij Strupi. Namestniki so gg. Ivan A n ž i č, Miha S r a -kar, Jože S t ein bauer in Karel Štrukelj, preglednika računov pa gg. Alojzij Acoetto in Fran Mozetič. Pri slučajnostih je bil dosedanji g. predsednik Jakob Accetto izvoljen za Častnega člana v priznanje njegovih zaslug za društvo. Ko se je še poudarjala potreba oživljenja društva, je bilo zborovanje končano po dobrih dveh urah. Pogreza se kakor smo poročali, vodja gluhonem niče v Ljubljani g. Ivan Pianecki. 7. t. m. zvečer je bil v Dobravi pri Javorniku v gostilni „pri Pikonu" skupaj z gozdnim upraviteljem g. Francem V e r w e -gerjem iz Javornika. Pravil mu je, da se odpelje v Podbrdo, kjer ostane nekaj dni. G. Vervveger ga je pustil v gostilni, kjer je čakal na prihodnji bohinjski vlak. Bil je videti docela normalen. — C-rkus Za*atta ima danes zvečer ob polu 9. predzadnjo veliko elitno predstavo kot benefico neumornega Avgusta. Kdor se hoče zabavati, naj obišče to predstavo. Kljub nizki vstopnini so predstave prav izborne. — Poučite etroke. Razposajeni otroci prav radi uganjajo svoje burke s tem, da se nastavljajo na progo električne železnice, baš ko prihaja voz, pred vozove in se posebno veselje jim je nagajati kolesarjem. Znano je, ia so taka nagajivost često kaznuje sama in ima za otroka tudi večkrat slabe posledice. Otrok se marsikaterikrat ne more pravočasno umakniti in ga vsled tega podere voz ali kolesar. Posebno kolesarjem nekateri paglavci prav radi na ta način nagajajo in se s tem izpostav ljajo nesreči sami sebi in tudi kolesar je v nevarnosti. Tako se je minoli teden peljal po Florjanskih ulicah neki gospod, ki vedno vozi zelo zmerno in previdno. Kar hipoma mu preteče pot neki deček, ki se je zagnal ravno v kolo in pri tem pade sam in tudi kolesarja podrl. Deček je takoj pobral urne pete in jo od-kuril, kolesar pa se je poškodoval in bi bil lahko prišel tako po krivdi otročje lahkomiselnosti še celo pod voz električne železnice. Starši, varuhi, poučite, posvarite razposajeno mladež, za neubogljivost pa naj trpe ušesa. — Vola prepasel. Danes zjutraj je pripeljal posestnik Janez Babnik iz Bizovika z dvema voloma, katera je doma nakrmil z deteljo, perilo. Ker sta se vola detelje preveč najedla, ju je ta tako napela, da je moral mesar v mestu takoj oba zaklati. — Tatvine. Delavcu Francetu Homanu je neki deček na Dunajski cesti ukradel stambiino kladivo z imenom Grassi. — Dne 11. t. m. ponoči je bilo posestniku in gostilničarju g. Zupančiču na Martinovi cesti št. 15 po neznanem tatu ukradenih 8 piščancev. — Natakarici Ivani BevČevi je bila ukradena v Komen-skega ulicah št. 36 torbica z 28 K denarja. — Gdč. Rozaliji Marinšičevi je bil včeraj zvečer ukraden v Zupanovi gostilni na Starem trgu 28 K vreden dežni plašč. — Izgubljene in najdene reči. Na južnem kolodvoru je bila izgubljena oziroma najdena denarnica v kateri je bilo 120 K denarja. — Torbica v kateri je bil goldinar, neka podoba in kruh. — Blazinica in zrcalo. — Črna ženska jopa. — Ročni kovčeg z umazanim perilom. -Dežnik. — Palica in roman nIi Ca-stelo dei desiderio". — Delavka Marija Ahlinova je našla zlat prstan in ga oddala na magistratu. m — Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 35 Hrvatov, nazaj pa je prišlo 18 Slovencev in Hrvatov. * Najnovejše vesti. Atentat na p i s a t e 1 j a A u d r t> j e v n. V Terijokah ua Finskem je neki neznanec večkrat ustrelil z revolverjem na znanega ruskega pisatelja Leoni-cl a A n cl i- o j e v a. Predno so mogli zločinca prijeti, je pobegnil. Andrejev k sreči ni l»il ranjen. — \ senči 1 i š k i profesor — m o i i 1 t1 e. Te dni se prične v Karlsruhe na Nemškem porotna obravnava proti profesorju rimskega pravn dr. H a \\ u . ki je obdolžen, da je umoril svojo taščo — vdovo medi-einalnega svetnika dr. Moliterja. — K o i* e j s k i cesar o d S t O-p i. Nasprotstvo med japonsko vlado in korejskim dvorom se je tako poostrilo, da je korejski cesar prepustil vlado ministrskemu svetu in da se resno havi z mislijo odstopiti. — Stavka v Brod u. Splošni delavski štrajk v Brodu na Savi je končan, ker je vlada izpustila iz zapora delavske voditelje. Delavci še stavkajo samo v pilarni. — Kuga. Na parniku »Tre-iels« v Hamburgu je obolel neki potnik na kugi. V Aleksandriji v Egiptu se je te dni prigodilo 6 slučajev kupre. Kugo so zanesli mornarji iz Indije. Telefonska in brzojavno poročila. Dunaj 15. julija. Kakor se kaže, poslanska zbornica še ne bo mogla v torek, 2 3. t. m. na počitnice. Najbrže se bo moralo zasedanje podaljšati še za par sej Dunaj 15. julija. Proračunski odsek je imel danes popoldne sejo, na kateri je razpravljal o prcračunskem provizoriju. Razprave še ni končal, zato bo imel še jutri sejo Dunaj 15. julija. Umrl je bivši urednik lista ..Deutsche Zei-tung" Hellriegel. Pokojnik je bil sicer nemškonacijonalnega mišljenja, a velik poštenjak. ; Dunaj 15. julija. Snoči se je vrnil ministrski predsednik baron Beck iz Karlovih varov, kjer je obiskal svojo soprogo, ki se tam kaj zdravi. Dunaj 15. julija. Včeraj je bil tu takšen vihar z dežjem, kakor se ga ne spominjajo najstarejši ljudje. Že zjutraj na vse zgodaj je jel liti dež kakor iz škafa, vihar pa je bil takšen, da jejruval drevesa iz tal. Na Ringu je vihar podrl in izruval več dreves. Skoda je ogromna. Barometer je padel tako globoko, kakor še ne od leta 1775. Opolnoči je jel razsajati grozovit orkan, kateremu je sledil silen dež, ki ni ponehal do noči. Iz alpskih dežela se poroča, da je po gorovju zapadel globoko v dolino sneg. Karlovi vari 15. julija. Ministrski predsednik baron Beck je včeraj posetil dr. E d g 1 a, bivšega načelnika mladočeškega kluba. Dr. Eogel je sedaj praktični zdravnik v Karlcvih vsrih Desio 15. julija. Minister Aehrenthal je do3pel semkaj snoči ob polupet h. Na kolodvoru ga je sprejel minister Tittoni. Veteranska gcdba je igrala cesarsko himno in italijansko kraljevsko koračnico. Pred kolodvore m je bila vebka množica ljudi in mnogo društev, ki so Aebrentha pozdravljali z živahnimi „Evvivab-klici. Ministra sta se na to odpeljala v Tittonijevo vilo. Mesto je v zastavah. Razni listi so poslali semkaj svoje zastopnike in poročevalce. Petrograd 15. julija. Proti generalu S t es si ju se je že vložila obtožnica. Očita se mu, da se ni aktivno udeleževal obrambe Port Arturja, da je proti sklepu vojnega sveta, dasi je imel še dovolj provianta in municije, izročil trdnjavo Japoncem, kakor tudi da ni f šel z ostalim vojaštvom v ujetništvo na Japonsko. Obtožnica predlaga sjmrtno kazen. S St88sljem vred je tudi obtožen general Fock. Pariz 15. julija. Kakor vsako leto je bila tudi letos velika revija vojaštva na Longchampu. Navzoč je bil predsednik republike Fallieres z vsemi ministri. Ko se je Fallieres vračal od revije v Elysee, je nekdo dvakrat v stre lil za njim. Strel ni zadel likogar. Polfcija je prijela storilca, ki je pri aretaciji kričal, da ima Se 7 vlado poravnati neke račune. Konstatovajo se je, da se mož piše Leon Maille, da je bil v vojaški službi in da je služboval na Kitajskem. Na aveniji Bois de Bologne je policija areto-vala 70 oseb, ker so kričali „živo 17. polku. Velik pomen ovsa kot ljudskega živila se pri nas, žal, še premalo uvaŽuje. In vendar kako zdrava, kako krepka, kako važna za rac onslno prehra o so iz ovsa napravljena živila, kakršna izdelnje Bvetovnoznana firma C H Knorr v Weisu Otroci, na želoden bolehajoče, slabotne in nervozne osebe bi morale za zajtrk uživati samo Knorrovo ovseno moko, zakuhano na mleku ali na vodi. To redi in dela rdeča lica. Proč s kavo, ki nima nič redilne moči in samo draplje živce! Knorrovo ovseno moko ali ovseni zdrob, zakuhan na mesni jahi bi vsaj enkrat na teden morala imeti vt>aka družina na mizi. Ta vonjava ovsena jaha je prav slastnega okusa! Dojencem je prehrana s Knorrovo ovseno moko edino primerna. S kravjim mlekom zmešana je enaka materinemu mleku. Meteonloglino VUtBA ud mori »m M*t 8x«dnjl «i»čni tU* 716 0 % Cas opazovanja Stanje barometra v mm i Tenpera-1 tura v C°, Vetrovi Nebo 13. d. *v. 737 3 13 1 si. Bzah. del. jasno 14 1» 7. Zj. 3. pop. 735 7 733 1 8-9 17 0 al jjvzh. si. jzah. oblačno del. jasno • 9. .v. 732 2 16-6 slab jvzh oblačno 16. b 7. zj, 2. pop. 73-'-4 7332 17 0 22 1 si. jzah. •r. sstab. pol. oblač. oblačno Borzna poročila. Ljubljanska , Krtditna banka v LJubljani" Uradni kura! dun. borze 15. julu« 11*07. f *f*loSt>eni apir*. 4*2*7« rnajska renta.... 4*2°/0 srebrna renta . . . iV. avstr. kronska renta. . 4°/. > zlata 9 . . 4?L ogrska kronska renta . 4% „ zlata 4°/0 posojilo uež. Kranjske 4V»°/o posojilo mesta Spljet 4Vi°/o n w Zadar 4Vi% bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . t9/« češka dež. Danka k. o. «% 4V.« 4V, o *» it /o 11/ 0' -*V,°/o 4V/0 zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . pešt. kom. k. o. z 10° 0 pr...... zast. pisma Innerst. hranilnico..... zast. pisma ogr. ceni dež. hranilnice . . . z. pis. ogr. hip. ban. obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. . . . obl. češke ind. banke 4°/o prior. Jok. želez. Trst- Poreč...... 4° „ prior, dolenjskih žel. . 3°/0 prior. juž. žel. kup. ■ : 4i;g°0 avstr. pos. za žel. p. o. Srečke. Srečke od 1. 1*60' s . . . , od 1. 1864 . . . . , tizske...... _ zem. kred. I. emisije 11 9 n rt ""• n 9 o£rske hip. banke . a sioske a trs. 100 — 9 turške...... Basilika srečke . . . Kreditne » . . . Inomoške » . . • Krakovske , . . . Ljubljanske , . . . Avstr. rdeč. križa 9 . • . Ogr. „ 9 m . . • Rudolfove , . . • Salcburške , . . . Dunajske kom. m . . . Delnice. Južne železnice..... Državne železnice . . . . Avstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ , . . Živnostenske „ . • Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan . . - . Praške žel. ind. dr. . . . Rima-Muranyi .... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe Valute. C. kr. cekin..... 20 franki....... 20 marke....... Sovereigns....... Marke........ Laški bankovci..... Rublji........ Dolarji........ 97 60 98 66 8760 116 5P 93 lb 111 10 9890 104 50 9986 99 — 100- 9785 100 — Blag 9770 98 85 97 80 116 70 93 36 111-30 U990 102 — 10086 100-101 — 983b 100 60 103-90! 104 90 98 76 98 — 99 26 98 53 99 76 99 90 9875 29696 100 — 149 25 250-140 — 269 -267 -237 • -92 50 184 75 20 35 422 -80 — 88 -64-76 44 -27 -65 -84 50 456 — 90 76 60 143 659 1814 6:4 767 241 732 693 2600 641 267 516 142 1146 19 12 23-62 14-(2 117-80 9676 1-52 4*84 99 75 99- -100-25 99 53 100*76 99 76 297-96 101 — 151 25 254- 142 60 269 — 277 — 847 - 102-60 186-76 22-H6 432 — 90-94 — 6r76 46 — 29'-75 — 90-50 466 — 144-«60 9) 823 66% 76 758 60 242 — 738 -694 -2610-642 — 261 — 621 — 148- 11-40 1916 23 58 24 08 118 - 96 90 2*63 b Srednja predvčerajšnja in včeraiSn)a tempe-ratara: U 2. ia amvt • njanjfiajo&iroi M vplaftIM. Vsak 6lar ima po preteka petih let prariac eo tirideade. 99 - vanjam*)* zavarovalna banka v Pragi. - - - -cN: M,7M.6#?-?* K. laplaieee o4ikodaiae la kapi tali je 87,176.383 76 K. Po velikosti draga vaarjemna zavarovalnica nase države ■ t»eaiaiMl aile>va>neift«»*ai«ire>aai«> narava. Vh i njiiiiill« «a)a: lastop v li|wTJrl|ant. Sigar piaaroe »o v laatnei bančuej hidi ztlloali Zavarile poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah, škode oeniuje takoj in najkulantneje Uliva najboljši slove*, koder posluje. Dovoljuje ia čistega dobička izdatne podpore v narodne in obenokoristne namene. *w | Izdajatelj in odgovorni urednik: Ras to Pu^toslemBek. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne11. IB ^^:2-7+/D J2