^omnite SE ženskih Juncev ® Kakim toROM! AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA mxxxa AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER 1108 CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, MAY 29, 1946 LETO XLVIII—VOL. XLVIIi ml VESTI IZ SLOVENIJE ODKOD SABOTERJI. — Pri vsem tem navdušenju se človek čudi, kako more še biti v tem Titovem raju kak saboter. Pa že morajo biti, zakaj v listih se bere znova in znova ,kako treba nastopati proti takim, ki ovirajo delo nove države in komunistične partije. Tako beremo, da je glavni odbor komusistične mladinske zveze imel v Ljubljani sejo in je njen politkomisar Janez Vavpotnik razložil, da del mladine kaže premalo zanimanja pri razkrinkavanju saboterjev in ljudskih škodljivcev. Spet beremo, da so zborovali tekstilni delavci v Delavski zbornici v Ljubljani. Ena glavnih stvari je bila, kako morajo razkrinkavati in loviti te grde saboterje. Izgleda Povodenj je napravila na milijone škode po treh državah Silno škodo trpijo Penna.,1 New York in vzhodni j del države Ohio Dogovori glede premogovne stavke se naglo bližajo k zaključku TITO JE ŠEL NA POSVETE V MOSKVO GLEDE TRSTA London. — Premier Stalin in zunanji komisar Molotov sta ! včeraj sprejela v avdijenci dik- ■ tatorja Tita. Najbrž« se bodo pogovorili glede Trsta. Radio iz ! Moskve je včeraj poročal, da je i Tito izjavil ob svojem prihodu , v Moskvo sledeče: j -"Jugoslovanski narodi so se j tekom vojne prepričali, da ima- | jo v Sovjetski Uniji (pozor, ni i rekel — v Rukiji!) najboljšega j prijatelja in največjega branite- (lja, ki pomagki pbnpviti Jugo- , slavijo, kakor ji je pomagal v i • • )> * i vojni. v _n_ nočejo razumeti komunističnega evangelija. NISO PROTI KMETU. — Tako namreč neprestano poudarjajo v komunističnih listih. Kaže, da jim kmet tega ne verjame. Drugače ne bi bilo treba tega zmeraj goniti. "Ljudska pravica" pravi, da bo treba kmetom na mnogih sestankih dopovedati, da mora kmet žrtvovati za državo, ker da tako pomaga _(Dalie na 2. strani.) Stavka pomorščakov v Kanadi povzročila razna nasilja Montreal, Kanada. — Unija kanadskih pomorščakov je razglasila splošno stavko na jezerskih in obrežnih ladjah. Lastniki ladij so izjavili, da bodo najeli neunijske delavce. V pristaniščih Velikih jezer so ladje obtičale, ker ni moštva. V Toronto so aretirali 30 pomorščakov, ker so odšli z ladij brez dovoljenja, kar je proti državni postavi. V Kingstonu so jih aretirali 13 iz istega vzroka. V Montrealu so stavkarji premagali 5 policistov v pristanišču, nato pa pretepli tri neunijske mornarje. Nato so stavkarji korakali na glavni trg, kjer jih je skušala razgnati policijska straža 40 mož. Prišlo je (lo pretepa, tekom katerega so bili trije ranjeni. Unija pravi, da se bo borila do konca, lastniki ladij pa pravijo, da se ne podajo. Unija zahteva 8 ur dela' za svoje člane, kar je prvi pogoj za nadaljna pogajanja. Williamsport, Pa. — Reka Susquehanna je prestopila svoje bregove in njeno vodovje je divjalo preko severno-centralnej Pennsylvanije, južne New York in vzhodnega dela države Ohio.1 Najmanj 6 oseb je mrtvih, škodo na posestvih pa cenijo na mi-' lijone dolarjev. Take povodnji ni bilo že od leta 1936. V oljnem okraju Bradford, Pa. cenijo škodo na $500,000. Na pomoč je takoj' prihitel Rdeči križ, da pomaga osebam, ki so brez strehe. Mesto Williamsport je popolnoma obdano od vode. Niti vlaki ne morejo v mesto, niti se ne more priti po cestah, ki so vse pod vodo. V Mahoning okraju, Ohio, je voda vdrla v 500 hiš, ko je neprestano lilo 24 ur. Narasla voda je poplavila glavno cesto med Alliance in Salem, O. Letalci niso mogli doseči prizadetih kraev, ker je ležala gosta megla nizko na Pennsylvani-jo. Blizu Towande, Pa. je voda zajela 6 oseb v neki hiši. Trije cgnjegasci so jih skušali rešiti, pa niso mogli* ker se jim je prevrnil čolii. Splavali so pa na varno. Cesta med Oil City in Franklin je zaprta. Cesta med Meadville in Franklin je mestoma 3 čevljev pod vodo. -o- V Detroit« hočejo spraviti v unijo vso živilsko industrijo NAJNOVEJŠEVESTI LANDSBERG - J Včeraj so obesili 14 nacijev, ki so bili spoznani krivim, da so pomorili do 300,000 oseb v razvpitem taborišču Dachau. Danes jih bodo obesili 14. Sodila jih je ameriška v o j a š k a sodnija. Obešal jih je pa narednik John C. Wood iz San Antonio, Texas, ki je Um že v civilu uradni krvnik za Texas in Oklahomo. WASHINGTON — Včeraj so Zed. države dovolile Franciji posojilo v vsoti $1,370,000,-000. Pogajanja so se vršila 11 tednov. Posojilo nosi 3% obresti in mora biti vrnjeno v 25 letih. -o--—- Veterani ne morejo odriniti od dela one Najstarejši senator je umrl Washington. — Včeraj je umrl, senator Carter Glass, ki je služil v senatu vse od leta 1901. Ob smrti je bil star 88 let. Pred G leti se je drugič oženil z 20 let mlajšo vdovo, ki je bila zdaj ob njegovi smrtni postelji. Vsled bolezni ni prišel v senat že od leta 1942, toda njegov vpliv je bil še vedno velik v kongresu. Detroit, Mich. — Velika porota je začela preiskovati delovanje unije voznikov, AFL, ki hoče unionizirati vse prodajalce živil, male in velike, groceriste in mesarje. Pravijo, da bo morala poseči vmes menda celo najvišja sodnija. Unija hoče prisiliti za sprejem pogodbe z unijo oziroma pristop v isto tudi take groceriste in mesarje, ki sami vodijo trgovino. Ako ne ubogajo, jih unija piketira, češ, da niso naklonjeni delavstvu. Ti so se pritožili na sodnijo, zato bo zdaj preiskava. Porota bo tudi preiskala, če niso v dogovoru veletrgovine in' unijski voditelji, da bi se spra-1 vilo s poti male neodvisne trgov-1 ce s tem, da se jih sili v unijo. ' Mali trgovci trdjo, da je uni-1 ja prekoračila svoje pravice, če piketira trgovine, kjer ni nobe-1 nega unijskega uslužbenca, ali kjer trgovino vodi lastnik sam s svojo družino. Unija voznikov je ena najsta-tejših in najmočnejših delavskih organizacij v Detroitu. -:—o-- Bodite previdni, kadar greste preko ceste. Prekoračite cesto samo pri signalni luči! z starejsimi pravicami Washington. — Zdaj je končno najvišja sodnija odločila ■sporno vprašanje, če ima vrnivši veteran pravico do svojega starega dela v tovarni ali ne. Ne kateri so trdili, da imajo veterani večje pravice do dela kot kdo drugi, ki ni služil v armadi. Stvar je prišla tako daleč, da je dobila zadevo v roke najvišja sodnija. Ta je odločila, da" ima' veteran pravico do starega de-1 la le tedaj, če s tem ne izpodri-' ne delavca, ki ima večje starostne pravice. Za to so se poganjale delavske unije, ki so trdile, da mora iti vse po starostni pravici, ne glede na to, kdo je služil v armadi in kdo ne. Računajo, da jih bo 329 ubitih na cestah Chicago. — Narodni varnostni koncil računa, tla bo od Dneva kinčanja grobov pa do nede-; lje ubitih na ameriških cestah najmanj 329 oseb, avtomobili-stov in peščev. --o-- Bivši guverner Montane je umrl Helena, Mont. — John Edward ! Erickson, star 83 let, trikrat guverner Montane in bivši zvezni senator, je tukaj umrl. On je bil edini guverner v Montani, ki 1 je bil izvoljen trikrat zaporedo-1 ma. 1 Armada ima še kakih 1,700,000 mož i Washington. — število ameri-, ške armade se je močno skrčilo. jI Največ je štela 8,300,000 mož, j danes jih šteje pa še kakih 1,-\ 700,000. Več kot polovico svojih . taborišč ie že armada zaprla. JUTRI BO LEPO, TAKO PRAVIJO Vladni vremenski urad pravi, (priseže sicer ne), da bo jutri lepo in da smo z deževnim vremenom za nekaj časa končali. Danes bo toplomer kazal kakih 75 stopinj, jutri bo pa še gorke-je. Torej dobro se imejte jutri! -o--— Lewis in Krug sta se pogajala pozno v noč. Zatrjuje se, da se je že doseglo sporazum v vseh glavnih točkah. Washington — John L. Lewis, predsednik linijskih premogarjev in notranji tajnik Krug sta se sinoči razgo-varjala 52 minut. Nista sicer prišla do sporazuma na celi črti, toda izjavila pa sta, da sta se precej sporazumela. Danes bosta nadaljevala s pogajanji. Oba sta izjavila, da sta prišla do sporazuma na vseh glavnih vprašanjih nove pogodbe za premogarje. V konferenci sta bila do 9:30 sinoč. Krug in Lewis sta se zglasila pri predsedniku Trumanu in mu poročala, kako zdaj stvar stoji. Predsednikov tajnik Ross je potem povedal časnikarskim poročevalcem, da sta oba izjavila pri predsedniku, da pogajanja povoljno napredujejo. Predsednik je bil r, poročilom zelo zadovoljen, je rekel tajnik. Splošno se smatra, da sporazum ni več daleč in da bo stavka premogarjev vsak čas končana. Nekateri trdijo, da bo napovedan konec stavke že danes dopoldne. -o—- Vse kaže. da se ministri tudi v juniju ne bodo sporazumeli Washington. — Kot se govori v državnih krogih se ministri velikih štirih tudi v juniju ne bodo sporazumeli, kot se niso na konferenci ta mesec. Državni tajnik Byrnes ne bo odnehal niti za las, pravijo in bo zahteval, da se skliče mirovna konferenca vseh narodov. Rusija, tako mislijo naši državni krogi, ne bi rada še podpisala miru za Evropo. To bi namreč pomenilo, da bi morala potem poklicati domov svojo armado, ki se zdaj preživlja iz zasedene zemlje. Byrnes misli, da bi konferenca vseh narodov prisilila Rusijo, da bi se podala. NOVI GROBOVI John Kobilšek Včeraj zjutraj je po kratki bolezni umrl John Kobilšek, star 58 let. Stanoval je na 1490 E. 174. St. Doma je bil iz vasi Kisovc; fara Zagorje na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 83 ')«ti. Leta. 1939 se je preselil iz Forest City, Pa., v Madison, O. in tri lelia pozneje je prišel pa v Cleveland. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Frances roj. Bervar, sina Paula in dve hčeri, Frances poroč. Srlosky in Rose poroč. Sekuta. V stari domovini zapušča mater Marijo in sestro Marijo Laurič. Bil je član društva Marije Vnebovzete št. 77 KSKJ in WOW št. 279. Oba društva sta v Forest City. Pogreb bo v petek zjutraj ob 9 iz Svetkovega pogrebnega za voda v cerkev Marije Vnebo-vzetie in na Kalvarijo. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. --o- --o-- Rusija še vedno želi posojilo v U. S. Washington. — Vlada je dobila iz Moskve vest, da bi Rusija rada obnovila pogajanja za posojilo V vsoti 1 bilijona dolarjev. Prošnja za posojilo je bila prej položena v predal, ker Rusija ni hotela povedati, kakšne trgovske pogodbe ima z balkanskimi državami. Browder bi rad tiskal ruske knjige v U. S. Moskva. — Earl Browder, bivši gen. tajnik komunistične stranke v Ameriki, ki se nahaja zdaj v Moskvi, je povedal ruskim časnikarjem, da bi rad tiskal ruske knjige v Ameriki. To, pravi Browder, bi pomagalo do bolj prijateljskih vezi med obema deželama. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Sorodnika išče— Fani Vidic, Stara vas 16 pri Grosupljem, želi zvedeti za naslov svojega sorodnika Louis Gerzelja. Ce kdo ve zanj naj nam sporoči, ali pa če sam tio čita, naj piše na zgornji naslov. Strica iščejo— Bratje Erjavec po domače Miklavčevi iz vasi Potok obč. Krka, želijo najti svojega strica Antona Erjavca, ki se nahaja nekje v Clevelandu. Naj piše na naslov: Erjavec Pepe, Ju-gos. lager, Bar. 53, Spital ob Dravi, Avstria. Pozdravi s konvencije— S konvencije Slovenske ženske zveze pošiljajo pozdrave sledeče delegatinje: Mary Ur-bas, Mary Marinko, Margaret fomažin, Frances Brancel, Dorothy Strniša, Mary Otonicar in ■Josephine Muster. H rata išče— Rudolf Lokvar vas Draga 4, p. Vimica pri Črnomlju, bi rad zvedel za brata Franceta, ki je bil v nemškem ujetništvu. Prosi sorodnike, če se je kaj ogla-il, ali če kdo ve zanj, naj sporoči na gornji naslov, ali pa Mrs. Žalec 20671 Golier Ave., Euclid 19, Ohio Prijetna zabava— Klub mater fajre" sv. Vida ima nocoj ob 8 prijetno zabavo s kartami v dvorani pod cerkvi-o. Vsi fara m so prijaznovab-jeni, da se udeležijo. Klicali bomo številke in delile nagrade. Za lačne in žejne bo tudi preskrbljeno. Ves preostanek te zabave bo porabljen za šolo sv. Vida in za dom šolskih sester. Lepe cvetlice— Charles in Olga Slapnik, ki vodita cvetličarno na 6026 St. Clair Ave., priporočata svojo bogato izbiro najlepših cvetlic za Spominski dan. Prodajalne žganja— Ker bo jutri Spominski dan, bodo državne prodajalne žganja zaprte ves dan. Ker ni nobene postave, da ne bi smele biti ogstilne odprte, bodo večinoma točile. Nocoj ne bo seje— Ker je večer pred praznikom, nocoj ne bo seje za Baragov katoliški dan. Sporočite to tudi drugim. Prihodnja seja bo v sredo 5. junija. -o-- BIVŠI STURM TRUPER JE KAZAL, KAKO JE AMERIŠKI VOJAK KLEČAL Razne vesti od naših borcev v služb! Sirka Sama Miss Ann Vidensek, hčerka poznane trgovske družine Mr. in Mrs. John Vidensek iz 18436 Lake Shore Blvd., je bila te dni povišana v stotnika. Ann služi že 5 let v armadi kot bolničarka. Okrog 35 mesecev je služila na Pacifiku, odkoder je srečno prišla nazaj ter je sedaj nastanje ne v Halloran General bolnišnici v New Yorku. Njen brat Robert služi pa že 16 mesecev pri mornarici. Najprej je bil več mesecev na Japonskem, zdaj je pa v Portland, Oregon. Pri mornarici opravlja službo elektrikarja. S častnim odpustom je prišel h armade S/Sgt. Bernard Schultz. Služil je 2 leti in pol, od teh poldrugo leto na evropski fronti. Zdaj stanuje s svojo ženo na 1036 E. 72. St. Njeno dekliško ime je bilo Ann Kernc. M n nt Frank Pavlovic Jr., sin Mr. in Mrs. ,Frank Pavlovic iz 5909 Prosser Ave., je vstopil 15. maja v armado Strica Sama. Zclaj se nahaja v taborišču Polk, La. želimo mu srečo in pa zdrav po- vrntplr Hnmmr Angleški avtomobili že prihajajo v deželo, naša industrija pa spi London. — Izvoz angleških potniških avtov in trukov se je potrojil od konca vojne. Anglija zdaj že proda več vozil v Zed. državah kot pa Amerika sama, [ kjer so stavke zakasnile izdela-' vo. Tako poroča London Daily Mail. V aprilu je poslala Anglija v Ameriko 11,122 potniških avtov in 11,410 tovornih vozil. Iz Chi-eaga poročajo, da tam lahko takoj kupijo avto angleškega izdelka, dočim bi morali čakati za | domačega najmanj eno leto. i --—O---_ 1,000 družin vojakov na Japonsko Washington. — Prva skupina žena in otrok ameriških vojakov, ki so na Japonskem, bo od-šlsi 2. teden v juniju za njimi. Ta skupina bo štela 1,000 oseb. ■|J ----o- dobi lep nov reko Cuyahoga Plj^d bo dobil nov most lik,0 reko Cuyahoga, ki |i)0 $12,000,000. Most bo Plodijo in četrt ter se bo |j vzhodne 14. do zapad- lt?8te- ^ost bo plačalo mesto Bo ' država en četrt, ostalo [ ^Pevala federalna vla- L t|jf ' r Lausche, ki je s svo-t^ktorji odobril gradnjo Mg] ' -ie naročil mestu, Načrte. 20 inženirjev L načrt eno leto, most bo i 6n v 3 letih. -o- ^ bi rad OPA za leto dlje Lin&ton. — Predsednik k urgiral senat, naj k/?pA za eno leto in to dodatkov ali omeji- Nr Lausche je za r humana za pl dežele druge guvernerje, L1]0 vso moralno I c Predsedniku CJ^a City, Okla. — Tuli^ '-brali ameriški guver-L Posvetovanje v raznih i . 1 Zadnji je dospel tje |>>erner Frank J. Lau-L)e Podal sledeče svarilo L^ferenca guvernerjev livti ničesar bolj kon-L kot da se izjavi za ^°dp°ro predsedniku l( z ozirom na njegovo L !}aPram delavstvu. Llk°va akcija je bila L kot je bila posa-IL .n°m železniških unij. Irj^'ja v naši deželi je od-Lj.jjudi potom vlade." |j' (a,iski guvernerji so L ^-umeti, da če se bo le 1% predsedniku, I, ,ftvali, da se ga obdolži, lili, dolgo odlašal z akci-dfti krizi. I^UšEVANJE. — Ko-i, a vera zahteva od svo-fc žrtev. Njih pridigarji j/j€Jo za to neprestano. I j Papirju so novi verniki 10 Navdušeni. Brali smo K,' da tekmujejo (vsaj v celo pri plačevanfu par zgledov takih nav-I Partizanskih dejanj na L; 2ene mestne četrti Je-Ustanovile delovne ba-bodo tvorili delovno I/ četrti Ježica. žene bodo ■J' bo na Ježici obde-a ped zemlje. Borile i Pfoti špekulaciji in salte Se bere ,v listih-L«, da je tak ženski de- LaUon samo komunisti-L f°la, da ne bi kaj pro-t lQko in utajil državi, ki r Pobira, žene na Jeseni-L^vile 5870 udarniških 1 so ruševine na Je- |Vv' tovarne "železopro-k ^ah so "prostovoljno" L delovnih ur in zaslu-podarili komunisti- [■• ■ C? y Vrhnike je "daro-W svoj mlin. In če ga sami podarili. postrelili nad 100 ameriških vojakov, ki so jih prej zajeli in razorožili. Fransee je pričal, da je videl to z lastnimi očmi. Dalje, da je videl, kako je nedaleč proč klečal ameriški vojak in s povzdignjenimi rokami molil in da so tudi tega naciji pokosili s strojnicami brez prizanašanja. Dachau, Nemčija. — Pred ameriško vojaško sodnijo, ki sodi 74 nacijev, je Walter Fransee, bivši sturm truper pokleknil, sklenil roke in pokazal, kako je nek ameriški vojak molil, koi so ga Nemci neoboroženega po-' kosili s strojnico. Naciji so obtoženi, da so pri Malmedy v Belgiji s strojnicami 2 'AtfERlSKA DOMOVINA, MAY 29, 1946 r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMBS DEBEVEC, Editor) W17 St. Clair Ave. HEnderson 0638 - Cleveland 3. Ohio _Published dally except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland In Kanado po poŠti za eno leto $8.00. Sla Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland In Kanado po pošti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $3.50; za Cleveland in Kanado po poŠti Četrt leta $2.75. Za Cleveland In okolico po raznaialcih: celo leto $7.00, pol leta $4.00, četrt let« $2.50. Posamezna »teVilka stane 6 centov. SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mall $8.00 per year. V. 6. $4.00 for 8 months. Cleveland and Canada by mall $4 50 tor 8 months. V. 8. $2.60 tor 3 months. Cleveland and Canada by mail $2.75 tor 3 months. Cleveland and-suburb« by Carrier $7.00 per year, $4.00 for 6 months, $2.50 for 3 months. Single copies 6 cents each. Entered as second-class matter January 8th 1808, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. 83 No. 106 Wed., May 29, 1946 Dan kineanja grobov Jutri bomo praznovali skoro v Zed. državah Dan kin-čanja grobov. Naše južne države ne priznavajo tega praznika. V severnih državah se pa praznuje in spoštuje vse od 1868, ko ga je nasvetoval general Logan, da dežefa na ta dan počasti spomin padilh vojakov. Tako bomo imeli jutri zopet velike parade z godbo in govori. Po radiu bomo slišali o ceremonijah na Arlington pokopališču v Washingtonu na grobu nepoznanega vojaka iz prve svetovne vojne. To naj bi bilo v znak, da narod časti in slavi padlega junaka, ne glede na njegovo ime, narodnost- ali čin. Na tisoče ameriških grobov bo položeno cvetje jutri. Toda na tisoče bo tudi grobov, raztresenih po vsem svetu, v džunglah in puščavah, na dnu morja in v severnih ledenih zemljah, ki bodo sami in zapuščeni. Do njih bo segla le gor-ka molitev, tih spomin na pokojnika, ki sniva v daljni tuji zemlji, ali če je bilo globoko morje njegov grob. Jutri bo stopalo v povorkah na tisoče veteranov, ki so srečno prištfi iz krvavih bitk na raznih frontah in ki so zopet stopili v civilno življenje ter pričeli tam, odkoder jih je poklicala domovina pod orožje. V paradah bomo videli stare borce, nekaj še morda iz špansko-ameriške vojne, nekoliko mlajše iz prve svetovne vojne. Ni še dolgo, ko so stopali v paradah veterani iz ameriške civilne vojne. Ti so zdaj samo še zgodovina, kakor bodo kmalu veterani iz špansko-ameriške vojne, za njimi oni iz prve in zatem ti iz druge svetovne vojne. Stari veterani se umikajo mlajšim, vedno manj jih bo, toda grobovi junakov pa rastejo v številu, vedno več jih je. Na grobovih padlih junakov ponavljamo vsako leto, da so umrli za domovino, za svobodo, da so dali kri za trajen mir. Vedno ponavljamo isto in vedno prisegamo padlim vojakom, da niso zastonj prelili svoje tople krvi. Prisegamo in govorimo tje v en dan. Samo besede so nas, ki ne po menijo ničesar, ker ne mislimo resno ob njih. Pa nismo samo mi taki, ves svet je tak. Saj vidimo, da že grozi nova vojna, ko se še ni niti razkadil dim iz topov po zadnji vojni. Zdaj že ugibljemo, kje se bomo udarili, kdo bo naš sovražnik. Zdaj skušamo na vse pretege pomagati na noge onim, ki smo jih, v zadnji vojni pomandrali. Vse hiti, da dobe sestradani otroci po svetu dovolj hrane, da bodo čez 15 in 20' let sposobni zadeti puško na ramo. Zbiramo denar in ga pošiljamo za pozidav® porušenih poslopij. Samo, da bo čez 10 let ali še prej zopet kaj rušiti. Čudni smo ljudje. Najprej rušimo in podiramo, poži-gamo in morimo, potem pa vijemo roke in drug čez drugega hitimo, kdo bo bolj pomagal svetu na noge. Pa pravimo, kako da smo izobraženi, kako moderni, kako prosvitljeni, pa nismo koncem konca nič drugega kot navadni barbari, pri katerih je zakon samo sila močnejšega. Strašna je bila zadnja vojna, pa ni sveta izučila nič. Zastonj je tekla kri v potokih, zastonj je dalo mlada življenja milijone vojakov, pa i milijone nedolžnih ljudi, ki so bili samo žrtev vojne, ki se niso mogli poskriti pred bombami, ki so morali umreti gladu, ker jim je vojska vzeia živež. Menda bo tako do konca sveta, vsaj izgleda tako. Veliki bodo še večji, majhni pa bodo tepeni vsepovsod, ker ni na svetu pravice za malega človeka. Pa se tako radi tolčemo. po prsih in pripovedujemo vsemu svetu, da se borimo za pravice in svobodo malih, prisegajoč na razne čarterje, katere smo zarisali § hinavskim srcem, da bi šli ljudje raje v boj, misleč, da so zgrabili za orožje za sveto, pravično stvar. In prav tako bomo jutri slavili padle junake ter vpili, da njih junaštva, njih žrtve, ne bomo nikoli pozabili. Take govore •smo slišali že prej in če nam bo dano živeti jih bomo še. O, tihi grobovi morejo vse prenesti, tudi slavnostne govore in godbe in salve nad njimi. Pa kaj, ko bi eden teh junakov vstal in zavpil zbranim slavnostnim paradam: "Hej, vi, namesto da nas tukaj, ki tako pokojno spimo, motite s svojimi praznimi besedapii, storite raje nekaj za naše tovariše, ki so se borili z nami, z nami prenašali vse težave vojne, pa so se vrnili domov na prazno zemljo, nimajo strehe, nimajo defa, nimajo najpotrebnejšega. Te slavite, kakor ste iim obljubljali, ko ste jih vzeli očetu in materi, ko ste jih vzeli od dela, ko ste jih vzeli iz šol. Ni jih treba slaviti z besedami, ni jim treba prirejati slavnostnih parad, dajte jim dela, dajte jim strehe, dajte jim prilike in sredstev, da st bodo ustvarili svoje lastno ognjišče. Kaj ne vidite, kako hodijo od tovarne do tovarne, od enega, prostora do drugega in iščejo dela, da bi se pošteno preživeli . . . Take in podobne misli obhajajo človeka, ki gleda odprtih oči okrog sebe in vidi to krivico, to koristlovstvo, to izpodrivanje in prerivanje za skledo, to teptanje edine pravične postave, ki bi jo moral sprejeti ves svet za prvo in poglavitno: Ljubi svojega bližnjega. , . SPOMNITESESKAKIMDAROM -SLOVENSKIH BEGUNCEV! BESEDA IZ NARODA .iiiniimm Spomini o srebrnem jubileju Community Welfare kluba Cleveland, O. — V pomladi leta 1921, ko je bila zgradba novega poslopja. St. Clair kopališča končana, je 'bilo to velikega pomena in v korist naroda v naselbini. Vršil a se je slavnostna odprtij a. Rev. I. J. -Foster je bil imenovan prvim nadzornikom in Mrs. Rose Sintič pomočnica. V prvih tednih obstanka je bila sklicana seja žena in deklet v naselbini. Namen te je bila organizacija za pomoč in sodelovanje v razmerah prebivalcev ter za splošen napredek naselbine. Takoj je bil ustanovljen Community Welfare klub, katerega prvi odbor je bil sledeč: predsednica Mrs. Josephine Damm, podpresednica Mrs. Johanna Mervar, tajnica Mrs. Rose Sintič. Eno prvih dejanj tega kluba je bilo, da se dobi v to novo pošlo je mestni otroci j i dis-penzarij (postaja za prosto bolniško postrežbo). V nekaj mesecih je bil ta cilj dosežen, čeprav je bilo jako težavno in veliko nasprotstva. Danes, po 25 letih, še vedno matere z novorojenčki prejemajo prosto nasvete in pomoč za zdravo vzgojo svojih malih. En četrt stoletja je ta organizacija že aktivna v naselbini. V času depresije je bila najtežja naloga te organizacije. Vršile so se razne prireditve, da se je tako omogočilo pomoč prizadetim družinam. Priskočili so nam na pomoč na. fi trgovci, profesionalci in drugi kot podporniki in sodelavci na raznih prireditvah, tako tudi Ameriška Domovina s sijajno dobrodelno predstavo, Mr. Anton Grdina s slikovnimi predstavami, Martin Antončič s Cleveland Journal in Enakopravnost z raznimi programi, dr. William J. Lausche vodja in direktor izvrstne godbe pri veselicah (Charity Ball), Felix Danton in Boy Scout Troop No. 250 so bili vedno v pomoč ob vsaki .priliki. Na tisoče dolarjev še je poprosilo za nabavo raznih jedil, obleke, obuvala, sploh vsega, kar je bilo potrebno, se je delilo brelzposelnemu narodu. Mrs. Mary Makovec kot na-čelnica dobrodelnega odseka in njen odbor: Mrs. Johanna Gornik, Mrs. Josephine Posch, Mrs. Caroline Brfeskvar, Mrs. Jennie Demshar, Mrs. Josephine Haffner, Mrs. Anna Mi-helich, Mrs. Rose Skoda, Mrs. Anna Snyder in Mrs. Anna Zakrajšek. Te delavne članice so v tem času izvršile največjo nalogo v pomoči potrebnim družinam v zgodovini tega kluba. "Pomcč prizadetim se je delila v raznih prostorih v naselbini, kakor: v St. Clair kopališču, v Slovenskem narodnem domu, v Zakrajškovih in Gorni-kovi prostorih kakor v prostorih Posch in Makovec. Pri Mrs. Makovec so bile sobe pred prazniki -obložene z neštetimi vrečami krompirja in raznih jestvin. Članice so si zavihale rokave in tehtale ter delile in napolnjevale zaboje ali beske-te, kar se je potem izročilo revnim družinam. Tem pridnim ■članicam se ie pridružil tudi domači študent P\red (Mako-J vec), ko je prišel domov na oddih iz kolegija ;za vel. noč,' Zahvalni/dan, božič itd. Tudi on si je zavihal rokave, prena-' šal težke vreče in pomagal pri j razvažanju. Tudi domača hčerka Marion je bila pridna po-' močnica tem Samaritiankam, ko w postale z delom okupator I Makovčeve hiše. Marion tudi še sedaj nadaljuje s svojim delom kot izučena bolničarka in Fred pa je sedaj spoštovani dr. Fred Makovec, ki s svojo znanostjo lajša človeško trpljenje. V imenu skupnega ■ članstva Welfare kluba in vse onih, ki so od tu prejeli pomoč, izrekamo ob priliki srebrnega jubileja iskreno zahvalo in in jo polagamo prej imenovanim kot šopek cvetlic v priznanje in iskreno hvaležnost. V nedeljo, 12. maja, na Materinski dan, so članice slavno pralznovale 25 letnico obstanka v SND na St. Clair Ave. Navzoče so bili ustanoviteljice: Mrs. Johanna Gornik, Mrs. Josephine Ermakora-Haffner in spodaj podpisana ter Miss Eleanor Suniderland, dolgoletna bivša nadzornica mestne knjižnice na E. 55th St. in St. Clair Ave. kot častna članica našega kluba. Takoj po večerji je predsednica Mrs. Josephine Posch v lepih besedah pozdravila zbrano omizje in predstavila stolo-ravnateljico Mrs. Johanno Mervar, katera je s posebnim pozdravom vsem materam nadaljevala program tega pomembnega dneva "Mother's Day" prvi ipo končani vojni. Nastopila je Miss Dorothy Svigel, ki je s svojim krasnim sopranom zapela v počasti mamicam lepo "Pesmice učila me mamica . (Anton Dvorak) na klavir pa jo je spremljala Vera Milavec-Slejko. Zapela je tako ljubez-njivo, da je žela buren aplavz in na to pa nam je še dodala "Duhovite melodije" (Johann Straussa.) Nato je bila predstavljena bivša predsednica Mrs. Anna Mihelich, ki je podala poročilo o aktivnosti in delovanju kluba v preteklih letih. Omenila je tudi dobre članice, katere so se že ločile od nas in.odšle v večnost in sicer: prva predsednica Mrs. Josephine Damm, prva tajnica Rose Sintič, bivše tajnice Mrs. Jack Novak in Mrs. Jane Kalčič, Mrs. Frank Novak in Antonetite Zupan. Čast in priznanje sedanji agilni predsednici Mrs. Josephine Posch, ki posluje v tem uradu sedaj že deveto leto, kakor tudi zvesti blagajničarki Mi-s. Emmi Gregorich, ki deluje že nad 13 let v tem uradu. Vsa čast in priznanje načelni-ci dobrodelnega odseka za časa depresije Mrs. Mary Makovec. Vsi navzoči so navdušeno plos kali na ta zanimiva poročila Nato> pa je zopet nastopila Miss Dorothy Svigel in zapela priljubljeno "Srcu" (M. Vil-har) in "En poljub . . " (Sig-mund Romberg) v spremstvu Vere Milavec-Slejko. Tako je dražestno pela, da bi jo bili poslušali kar naprej, kar je pričal glasen aplaz po dvorani. , Predstavljene so bile častne ustanoviteljice: Mrs. Johanna Gornik, Mrs. Josephine Ermakora-Haffner in spodaj podpisana; dalje so bile predstavljene bivše uradnice-predsednice: Mrs. Rose Skoda in Mrs. Johanna Mally, ki pa ni bila navzoča. Nato pa je bila plesna zabava, za katero nam je igral Johnny Sulen in njegov orkes-! ter. Obžalujemo, da nam je bilo treba radi pozne ure pre-, kiniti s programom, zato pa j želimo nadomestiti v teh vrsticah, kolikor bo pač mogoče. | Sedanja aktivna tajnica je znana Mrs. Nettie Prince; načelni-' ca za članski odbor Josephine Levstic'k, klubova gospodinja ' (hostess) Mr. Paula Stamfel. ( Navzoči so bili dolgoletni prijatelji kluba — odlični gostje, katere vse smo želele predstaviti in jih pozvati k besedi: Mr. Anton Grdina, gl. tajnik SDZ John Gornik, predsednica East End Social kluba Mrs. Albina Smrekar, urednica Zarje Mrs. Albina Novak in predsednica Jugoslav Slovene kluba Miss Mary Marsich. Štejemo si tudi v čast, ker so nas posetili na tej slavnosti ožji prijatelji naše' dobre članice Paule Štampfel in sicer Mr. in Mrs. Joe Lekšan iz Barber-tona, kakor tudi Mr. in Mrs. Andy Blažič, Mr. in Mrs. Fred Udovich in Mr. in Mrs. Jerry Zupec, katerih cenjena navzočnost nam ostane vsem v prijetnem spominu. 'Ob tej priliki se zahvaljujemo tudi za velikodušna darila: Mr. Antonu Grdina, Olgi in Charles Slapnik, Lužarjevi družini in Paul Stearn. Prav iskrena hvala Miss Dorothy Svigel za krasno petje in Veri Milavec-Slejko za spremljevanje na klavirju. Vse priznanje tudi Šornovi restavraciji za okusno večerjo in točno postrežbo. Kakor pri vsaki dobri stvari v prid in dobrobit naroda sodelujejo previdni in zavedni rojaki; člansttvo Community Welfare kluba visoko ceni to vljudnost, to prijateljstvo do bližnjega, rododarno sodelovanje. Brez vsega tega bi ne bilo prijetnih spominov, bi ne bilo mogoče deliti pomoči prizadetim. Torej vsem, posebno pa trgovcem in profesionalcem, prijateljem in sploh vsem, kateri ste prispevali finančno, ali darovali materialno in nam nudili tudi moralno podporo, ki ste z nami sodelovali na en ali drugi način izrekamo iskreno zahvalo celokupnega članstva Community Welfare kluba ob srebrnem jubileju. Johanna Mervar, za publiciteto. -o-- "Visoka šarža" Toneta Fajfarja Piše Dlobrovčan Cela vrsta misli in spominov je šla skozi moje možgane, ko sem ravnokar prečital v Ameriški Domovini "sopdubno pismo" ministrove sestre-partizaii-ke, pod naslovom: PAR JE DOBIL. O, Katrica, Katrica, ministrova sestra, kam je speljala tebe in tivojega brata Toneta partizanska Vzgoja in za-dovoljnost pod gotovostjo "visoke šarže"! Najprej sem se spomnil, kako je pred letom dni Tone Faj-far v Londonu učil "katoličane zapadnega sveta", kaj pomeni partizanstvo in kako morajo tudi oni spremeniti svoje odklonilno stališče do njega. Objavil je dolgo izjavo o slovenskem katoličanstvu in je trdil, da je on pravi predstavnik tega slovenskega katoli-čanstva. . . . Po "zaslugi" enega naših tukajšnjih lahko-vernežev iz katoliškega kroga je prišla tista izjava Toneta Fajfarja na odlično mesto v ameriškem katoliškem tedniku THE PITTSBURGH CATHOLIC in zi;aven je bilo rečeno, da se v Jugoslaviji pod Titom ne godi prav nič takega, kar bi šlo delj kot zahteva sam sv. Oče. THE PITTSBURGH CATHOLIC, po današnjem njegovem pisanju sklepati, zdaj sam dobro vidi, kako se je takrat izaletel, ko je nasedel "odličnemu katioliškemu predstavniku iz svoje okolice, in je gotovo postal oprezen. Upamo, da je to spoznal tudi oni "odlični katoliški predstavnik" blizu urednika onega lista, zakaj hitro potem je lepo utihnil, kar je bilo tudi najbolj na mestu. Saj če bi bil mož le malo vedel, kdo je Tone Fajfar, mož današnje "visoke šarže", bi ne bil tako sijajno potegnil urednika lista THE PITTSBURGH CATHOLIC — in samega sebe .. . Pa dajmo na tem mestu malo več pojasnila o Tonetu Fajfar-ju, današnjem ministru ali možu "visoke šarže", ki ga zelo obrajlia nejgova sestra Katrica in ima toliko oblasti, da "je dovolu maševat" upokojenemu župniku Dolinarju, doma z Dobrove pri Ljubljani. (O tem župniku malo pozneje.) Tone Fajfar je danes minister za trgovino in pr^krbo v "slovenski vladi" kommunista Borisa Kidriča. Rojen je bil leta 1913 v Spodnjem Brniku pri Kranju, torej prav tam, odkoder je pisala svoje "krasno" pirno njegova sestra Katrica in je bilo tiskano v Ameriški Domovini. Po dovršeni meščanski šoli je vstopil v samostan očet\ov lazaristov kot redovni brat. V redovni taskarni lazaristov (misijonska tiskarna v Grobi j ah pri Kamniku) se je izučil za črkostavca., Radi nerednega življenja in levičarske usmerjenosti so ga lazaristi odslovili. Dobil je službo v neki tiskarni v Kranju, pred vojno pa je bil uslužben pri Zadružni tiskarni v Ljubljani. Bil je nekaj časa oženj en, pa je ženo zapustil in je živel že nekaj let pred vojno z Marijo Končano-vo, tiskarniško delavko in vne- f Dal le na 3 strani) DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trsta) (Nftdaijfivanie s i strani) sleparija itd. Vrgli so ga ven novi svobodi. Kmeta, pravijo, je ---«--■-• treba prepričati, da odvzemi živeža ne izvirajo iz protikmečke politike, ampak iz potreb države. Kmet pa je seveda toliko trmast, da misli, čemu bi on redil partizanske škrice, ki oznanjajo komunistično vero in nič ne delajo, on pa naj bi radi njih stradal. Pri vsem tem je zanimivo, da le ne morejo kmeta "kar tako ugnati, ampak morajo hoditi okoli njega nekako zlepa. Malo le čutijo, da bodo postali lačni, če ne bo kmeta, ki bi delal. TUDI V KOMUNISTIČNEM RAJU KRADEJO.'— Tudi svojih dobrih tovarišev ne morejo spraviti partizani prav v red. Njih komunističnih prstov se zelo rado prime tudi kaj komunističnega blaga. Tako beremo, da je soboško sodišče obsodilo nekaj "tovarišev" zaradi pone-1 verjenj pri podružnici "Navo-1 da." Eni so dobili po sedem me-' secev prisilnega dela, drugi pa po dva. LJUDSKA VOLJA. — Meše-" tar Murko Janez iz Ptuja je prodal partizanom starega konja po G Din za mesnico. Ko ga je dru-' gi dan pripeljal, so mu rekli: "Cene so padle, plačali bomo sa-' mo po 3 Din. Mož je začel ren-1 tačiti in protestirati, čes da je to | i sleparija itd. Vrgli so ga ven. j Toda mešetarja ne uženeš tako hitro. Na cesti je dalje kričal in ljudje so se zbirali okoli, njega. Prišla sta dva moža od "zaščite" (policije), da bi ga odpeljala v zapor (mož je invalid z leseno nogo). Mešetar pa se je že naučil komunističnih besed in jih je politično porabil. Začel je takole vpiti: "Ljudje, ali je vaša volja, cla moram iti s tema dvema?" Ljudje so zavpili: "Ne." "Ljudje ali je vaša volja, da smem ostati tu?" "Je," so zavpili ljudje. "Ljudje, ali je vaša volja, da nabijemo tale dva tukaj?" "Je, je." _ Ko je bila tako ugotovljena ljudska volja, sta jo zastopnika komunistične oblasti pobrala, da ne bi padla ljudska volja po njih. Kaj se je s prefriganim mešetar jem kasneje godilo zgodba- ne pove. Najbrž ni imel zmeraj ljudske volje pri rokah. KONJSKO MESO. — Cena konjskemu mesu je bila marca meseca v Ljubljani 12 Din za ki-j logram. Za en dolar bi torej dobili štiri kile. PREMALO SPOŠTOVANJA. | — V Frankolovem pri Celju jej neznanec ponoči ponesnažil Tito" ■ v.o sliko. Zločin je seveda vzbu-' dil splošno pozornost. Tako raz-' žaljenje komunističnega je ^ 1 stva! Drugi dan je ^ uS(je-I zastražiti na cesti ta "c01pf. licti" in začela poizvedovat'- j je to storil. Naslednje Jfl I našli tam poleg drug Pap qZ\A| je stalo zapisano: Sada pita, tko pokaka Tita-pravijo ljudje, da tudi ^.J nima dovolj spoštovanja ^ » ta, da ne zna zastražiti " J mazane slike svojega t V iTPjl Ali ste že kdaj vldei\0id»l bil konj vprežen v v"2 'J bi gledal v voznika, zadnJoje5»l mo bi imel pa koncu j Nekako na tak način sen ^ jaz mazati to kolono, oa me zrihtal,i da sem spet z ^ ljudi. Začel sem od k«"*^ mesto od kraja. To Je ^ zdaj popraviti, da se ^ ^ lepo po vrsti in da ne , ^ tera rekla, da se je m01 ^ napačnega zgodilo kar so me imeli dohtafl1 ^ j emu in bolničarke Poci vesoljno komando. , i,jt Se reče, da bi ne ^ konj vprežen narobe, ^ ,,( no ne, ampak priprav"0 ^ „ za konja ne za voznika- vaU pa kaj takega lahko zgo^ ^ Hfilcaipm 7o-f!irlil0 se Je , ug..^ vie Pa ši slavni Menisiji, KJv 1)(J f bi se, vas vprašam, pr nas. In ker smo rav v c6 tem, ne bo napačno, zatožim cenjenim čita ji V Otavah ali tam.«6 -e B živel in morda še stra že umrl, Betač, ki je ^ „aj šansk bahač. Vse je 13 boljše samo pri njem- j^jjii va živina je bila naJ ^^jši njegove njive najro«0 ^ ,eb njegovi prašiči so dan o ^ najboljšo šunko in njeS0^ m leta so bila najlepša, Pa _ Ji hiše so vozila balo, š> lepo in Betač je svojo ^ ;t* roko raztegnil, kadar a doto. No, ja, saj se je vžrOS ko pobahal in se je, t-1' tilni pri Šuštar j evem tf kel po mizi in vpil na .^j ce, da nič nimajo, 0dka1' Vf:. pogorel slavni Krušc°v j,' ki da je bila edina znal« na Menišiji. Kakopak , Kolikor sem že ^f^ovi tarjevega očeta, ste ji« deli, da so bili od sile « ly in vedno pripravljen' z< jifl potegavščino. ' Preseda,0 j je že Betačeva baharij« , pl J rekli: "Sakrlinč, tega ^tlld ^ ob priliki izplačali!" Pil B ga. {o\ ,. . i^h ".i Nekega dne, že sv«| mraku, je pripodil Bet' r j nafeljne z Rakeka, ^ -je * peljal žagance. Zavl ^ Šuštarjevo dvorišče 111 y tf" hlapcu, naj da konje111 ,g p; gi nekaj zobanja, san1 j stopil v hišo. ' .,t,vci- "Dober večer, je vpil Betač že P1'1.,^ V* "kaj pa umirate Pri tls / keljčkih. Alo, vina ^ bom jaz plačal ln ,0 pfl imam!" Šuštarjev oce # nesli naročeno in Bet»c ^ točil vsakemu kozarec- W [ ševci, ki so od sile g°WsQ W I je, vsaj za njega dnl ^ niso bahavemu Betaču ,/ li, saj so ga pač dobro V^ ,>> pa so ž njim veselo ^ i dobro zdravje in srec°> ^' vini iii na polju, Prl zaj pri o.t r o c i h. Pa . tJi ^ za- pijačo, ki ima in )ci. J J* kaže da ima, so si reK'aK \ tega niso kimali, ^ ^\ ugovarjali, da je daJ^L pj besedo in Betač Je ^i*] . po mizi udrihal, da s° ^ c. veselo poskakovali, Betača ga ni. In Pra^,i f se je. rodila v pr«brlL* vici Šuštarjeva očeta ^ ^ danska misel, da bi sfc^fl v^ nekoliko potegnilo, da ^ Pj in znal,.da MenWvC dva za en gros. W" BXERISKA DOJfcOVlNA, MAY 29, 1946 asppprw barska polena SPISAL NARTE VELIKONJA "Da bi le bil!" Franca ga je spet položila na posteljo, ga odela ter mu popravila blazino pod glavo. "Ali je dovolj toplo v sobi?" je vprašala na vratih. "Dovolj!" je potrdil. "Čemu bi tratila drva!" "Par polen bomo že še utrpeli." / In je prinesla večerjo ter mu privzdignila blazino, da je srebal iz skede. "Da se ne poliješ!" mu je zaipela srajco na prsih. Čuden trepet pe pretresel njene roke. "Kakor otroku mi strežete!" se je zahvaljeval Tine. "Kakor otroku," ji je trepetal glas od neznane 'omotice v glavi. Popravila mu je spet zglavje in ko mu j:e potegnila odejo prav do brade, jo je prijel za roko. "Ne tako! Prevroče bo!" Čutila je pritisk v zapestju in kri ji je udarila v lice. "Oče spet nekaj godrnjajo!" si je pomagala iz zadrege ter prisluhnila v kuhinjo. "Kaj pa hočejo?" je vprašal. "Da nismo .gnoja vozili na pravo njivo. Andrejevega je vozil Matij ec." "Ce ste ukazali! Sami ste gospodinja!" "Sitnari pa le!" je dejala. Ko se je razpravljala po večerji, je nenadoma ostala sredi misli. Preden se je zavedela, je primerjala Tineta z Ma-tijcem: "Matijec počasen, po-tuhnjenec in hinavec, pa ne svetnik. — Da sem se tako motila! Tine pa skrben, odkrit in možat. Odločen. Sami ste gospodinja! Oni baranta z njivo za vdovo in grunt, ta ponuja svojo bolniško podporo za hlaipca tujemu gruntu!" In je razmišljala: "In Matijec je gruntarjev sin in Tine je hlapec, pa kakšna razlika! Kaj pa je, če je hlapec! Pošten je!" Strmela je v temo. Pokri-žala se je, da bi molila. Toda sire d i molitve in vsenavizkržnih misli je začutila pekočo bolečino v zapestju. Čudno ji je vzplalo, ko se je spomnila, kako jo je Tine prijel za zapestje. Planila je v postelji kvišku: "Moj Bog, kaj je to? Saj to nima nobenega smisla!" "Gospodinja si!" ji je pri-šepetaval neznan glas. "Sama 'VISOKA ŠARŽA" TONETA FAJFARJA šepetaval neznan glas ukazuješ!" "Jaz sem' gospodinja!" je spet ponovila! "Da, jaz sem gospodinja!" In je vstala, prižgala luč ter poiskala v skrinji pod židani-mi rutami zavoj papirjev. Okoli enega je bil prevelzan rdeč svilen trak. Razgrnila je papir. "Tu notri stoji! Jaz sem gospodinja! In moja dota je že v gruntu in delo je v njem! Pa še to bi radi!" Kljubovalnost se je oglasila v njenem srcu. "Pa ne boste!" Spravila , je nazaj, upihnila luč ter zapasla sredi vrtinca misli, ki so se ji podile po glavi. Farni zvon je vabil k prvi maši, ko se je zbudila. Planila je na noge, in kakor da jo neznana sila žene nazaj, se je vrnila s praga, že namenjena v cerkev, ter stopila v čumnato. Tine je spal, prsi so se rtiu enakomerno in močno dvigale, zdravo roko je imel pod glavo. Zavedela se je, da se to sko-i;o ne spodobi, in po prstih je šla iz čumnate. Pri srcu ji je bilo čudno, tako čudno, da bi jokala od strašnega občutka osamelosti in neznane bolečine; roke so jo v zapestju trpkosladko pekle, kakor da jo nekdo tesno drži znaje. (Dalje prihodnjič) (Nadaljevanje z 2 strani) to komunistično agitatorico. Tone Fajfar je bil agilen funkcionar delavske strokovne organ dzacije, Jugoslovanske Strokovne Zveze. Ta organi zacija se je smatrala za krščansko socialistično, tioda v vodstvu je bilo mnogo marksistov. Tone Fajfar je pridobival to organizacijo bolj in bolj za komunistično miselnost. Bil je že več let pred vojno član • Komunistične Partije in leta 1940 mu je vodstvo Jugo-slovanke Strokovne Zveze poverilo nalogo, da uradno zastopa to organizacijo pri Komunistični Partiji Slovenije. Bil je tudi že takrat član "Društiva Prijateljev Sovjetske Zveze" v, Ljubljani. Ko se je ustanovila Osvobodilna Fronta, je bil Tone Fajfar eden njenih ustanoviteljev in med prvimi člani 10 (izvršnega odbora). V avgustu 1941 je že odšel "na teren", to se pravi med partiz_ane, in je opravljal med njimi najrazličnejše posle. Leto dni pozneje je postal poverjenik :za prehrano. Malo pozneje je postal član slovenske delegacije v AVNOJU in leta 1945 je bil izvoljen v predsedstvo začasne narodne skupščine za vso Ju-slavijo. Isto leto je šel v London zastopat jugoslovanske sindikate na svetovni sindikalni kongres. Od tam je tudi podal prej omenjeno "katolliško izjavo" in opozarjal zapadne katoličane, kako napačno katoličan-stvo trosijo med ljudi "uradni cerkveni predstavniki na Slovenskem" . .Hm! Tone Fajfar je torej sedaj "visoka šarža" in je v Kidričevi vladi poleg Marijana Breclja (odkar je Snoj ''doslužil" . . ) predstanik "partizansko usmerjenih katoličanov" . . Nekje je bilo celo čitati, da ni samo njihov predstavnik, ampak tudi goreč zaščitnik pred komunisti . . Kako dobro "ščiti" katoličane minister Fajfar, je pa povedala tako od srca njegova sestra Katrica, ki pravi: " . . počasi se b)omo tudi farjev iznebili". — No, kaj posebno novega nam s tem res ni povedala ! Druga misel, ki mi je šla po glavi, ko sem bral pismo "to-varišče" Katrice, pa ta: Kako prav je poročala o razmerah na Slovensem pod partizani že skoro pozabljena Lt. Mary Stone iz So. Chicaga! Pa. če je Mary pozabljena, ni pozabljeno, kar je povedala. In če bi bilo pozabljeno, nas je Katrica tiste stvari spet spomnila. Čitajmo še enkrat: "Tu imamo vsega dovolj", pravi Katrica. Tudi Mary je povedala, da imajo partizani in partizanke vsega dovolj. Da tisti, ki niso partizani, trpe pomanjkanje vsega, je tudi povedala Mary. Sto pisem vsak dan iz starega kraja še danes potrjuje tudi to! "Vašemu kaplanu, ki vas je zapeljail, le povejte, da so gav-ge že postavljene", piše Katri ca. Mary je povedala, oziroma napovedala, popolnoma take reči. "Včasih pa pravi (tisti borni gospodar"), da bo tako vse hudič vzel, se ne splača de lat," piše Katrica. Mary je pravila in pisala, da jih je pol no med partizani, ki čakajo na to, da bo vse hudič vzel "Sedaj so skoro vsi hribov ski fantje doma (partizani iz gozdov). So zelo fest, samo nekateri so na spolu bolni. To je zelo nevarno za naše punce . . piše Katrica. Mary Stone je pisala o strašni nemoralno sti, o čemer je zvedela i,z us dobrega poznavalca razmer ti Katrica ti, kako si besedo za besedo lepo podpisala izjav Lt. Mary Stone! No, zdaj res lahko pozabimo na izjave Sto imamo črno na belem pričevanje Fajfarjeve Katrice! Tretje, kar me je zanimalo v pismu Katrice, je to, kar omenja o "našem gospodu, ki so se vrnili z Dobrove." Župnik Dolinar je Pleškov z Dobrove in je bil dolgo časa župnik v Kresnicah. Ko je nastopil svoj penzijon, se je nastanil v Spodjem Brniku, kjer imajo od nekdaj kakega penzi-onista za dušnega pastirja, čeprav nimajo župnije. Nemci so ga pregnali z Gorenjskega in pozneje se je naselil v dobrov-ski fari in sicer pri podružnici v Šmartnem pod Smreko. Stanoval je v hiši Kušarjevih tet in je opravljal redno šilužbo božjo pri podružnici. Domačini so se tiako navadili na to, da jim je bilo prav žal, ko se je po "osvoboditvi" vrnil nazaj v ^Spodnji Brnik. Da zdaj tam gori nekako izhaja z novo "oblastjo", je bilo nekaterim med nami že znano. Da pa mašuje le zato, ker mu je Tone Fajfar "dovolu" in da Katrica ne ve, "če bodo dolgo" maše-vali — to je pa za nas dragocena nadaljana informacija. Kako bi ne bili slavni Katrici hvaležni za to poročilo?! -o- Medzavezniška razmejitvena komisija v Julijski Krajini Vprašanje o Primorski sedaj* razburja celi svet. Zato priob-čujemo poročilo iz Trsta o razmejitveni komisiji, četudi je prišlo malo zakasnelo. To zanimanje za komisijo priča, kako vznemirjena čaka vsa Primorska, kakšno usodo ji odločijo ve-iki zavezniki. V dneh 7. in 8. marca je dospela v Trst medzavezniška razmejitvena komisija, ki je imela nalogo preučiti in staviti predloge o italijansko-jugoslovanski meji. Komisija je prišla v našo deželo na podlagi londonskega oklepa zunanjih ministrov Združenih držav ameriških, Velike Britanije, Francije in Sovjetske zveze. Vsaka izmed teh držav je imenovala v komisijo po več članov. Združene države je zastopal glavni delegat dr. Mostly s sedmimi člani, Veliko Britanijo Waldock s šestimi člani, Francijo Jean Wolfram z osmimi članj in Sovjetsko zvezo Go-ašenko z dvanastorico članov. V soboto 9. marca je imela komi-ija svoj prvi poslovni sestanek, na katerem je naredila načrt za svoje delo. Njena naloga je bila ugotoviti narodnostne, gospodarske in zemljepisne prilike v Ju-ijski krajini in na tej podlagi predložiti svoje mnenje o bodoči meji med Jugoslavijo in Ita-ijo. Njeno delo Se je zato v bistvu osredotočilo na ozemlje, po iaterem že dolga stoletja teče narodnostna meja med Slovenci in Hrvati na eni strani in Italijani, oziroma Furlani na drugi. To področje, na katerem so nekatera mesta: Trst, Gorica, Pulj mešanim prebivalstvom, je bi-o treba preštudirati tudi v pogledu zemljepisne lege in gospodarskega položaja. Po nekoliko dneh bivanja v Trstu se je komisija preselila v Pazin v Istri. Po obisku Pulja in raznih drugih predelov, se je odpeljala v Gorico. Od tu je napravila več študijskih izletov, že prej je iz Trsta posetila del kraške planote in prišla do Doberdoba in Opatjega sela. Iz Gorice je kre nila v podnožje Krasa v Miren, drygi dan preko Brd do Dolenj ob nekdanji avstrijskoitalijan-ski meji, pozneje pa po Soški dolini do Doblarja pri Ročinju, kjer je velika električna centrala. Nato je obiskala tudi Slovensko Benečijo, kjer je v Sovod-njah imela priliko slišati iz ust šolskega otroka, da žive v Slovenski Benečiji Slovenci, in pogledala v Kanalsko dolino pod sv. Višarjami do Trbiža. Od tu se je po Soški dolini vrnila v Trst. Cias beži. O resničnosti tega niška komisija. Njeno bivanje v Julijski krajini je bilo določeno za tri tedne, pa so bili prekratki. šele po četrtem tednu je zaključila svoje delo. V nedeljo 7 aprila je tukajšnje časopisje priobčilo sledečo uradno izjavo: "Komisija izvedencev za pro ločevanje italijansko-jugoslovan ske meje je zdaj zaključila svoja raziskavanja na odrejenem področju. Komisija je v teku svojih preiskav obiskala znatno število krajev in se razgovarja-la z mnogimi vidnimi osebnostmi in oblastmi. Sprejela je in preučila številne listine in izjave, katere so ji predložili. Komisija namerava nemudoma odpotovati v London, kjer bo pripravila zaključna poročila in predloge, ki jih bo predložila namestnikom zunanjih ministrov. Kako je komisija poslovala? Goriški očividec mi je pripovedoval: Nekega dne, zdi se mi, da je bilo 25. marca, okrog 10. ure dopoldne, se je pripeljala zavezniška komisija v velikih luksuznih avtomobilih iz Trsta v Gorico. Na Travniku pred pre-fekturno palačo so se vozovi ustavili in gospodje so izstopili. Ne da bi se kaj zmenili za hrupno množico, ki jih je pričakova-!a in urnebesno pozdravljala, so odšli v prvo nadstropje, kjer so jim za njihovo sejo pripravili posvetovalno dvorano. Posedli io se okrog velike mize, ki je bila postavljena v obliki podkve. Člani vsake dlegacije so si zbrali sedeže v neposredni bližini svojega šefa — glavnega delegata. Predsedniško mesto je zavzel eden izmed štirih glavnih delegatov, ki so se po sporazumu vr-itili od seje do seje. Ta dan je ta častni posel vršil !• r... 'v polkrogu nasproti predsednikovemu sedežu je stala miza, namenjena osebam, ki so bile povabljene pred komisijo. še ni minilo pol ure od njenega prihoda, ko je že sedelo pri tej mizi prvo odposlanstvo — trije zastopniki goriške- mestne občine. Predsednik jih je pozdravil v francoščini. Njegov govor je bil preveden zaporedoma v angleščino, ruščino, italijanščino in slovenščino. Ta postopek je ve-'jai tudi za vsa vprašanja in odgovore. Seveda se je s tem zasli-^a van je vsakega odposlanstva zelo zavleklo, saj je trajalo po dve do tri ure in več. Naravno, da je bilo zato zaslišanih zelo omejeno število oseb, čeprav je komisija poslovala pozno v noč. Zastopniki raznih organizacij, stanov, skupin, političnih strank itd. so se morali zadovoljiti, da so komisiji samo poslali svoje pisane spomenice. Preučevanje teh vlog in obiski v podeželju so zahtevali tudi obilo dela in časa. če je bivala komisija v enem kraju tudi več dni, je imelo ven dar le malo ljudi priliko priti z njo v zvezo. Vendar pa to za končno odločitev ni važno. Komisiji je bilo naročeno zbrati narodnostne, gospodarske in zem Ijepišne podatke. Tega svojega delokroga se .je točno držala. Za politična vprašanja, želje in dokaze se ni brigala in ni po njih poizvedovala. Iz raznih brošur, poslanic, članov in drugega predloženega materiala si je tudi sama skušala napraviti sliko o tem, kar je želela vedeti. Pravili so mi, da so delegati pri raz-govrih z zastopniki domačinov večkrat brskali po svojih belež nicah in ugotavljali, če navedbe odgovarjajo podatkom, ki so jih imeli že zapisane. Po odhoda komisije. Mirno lahko rečemo: Razmejitvena komisija je bila tu in je odšla, vprašanje, meje je pa ostalo nerešeno in se ni nič premaknilo z mrtve točke, na kate ro jo je pahnil z "Osvobodilno fronto" našemljeni komunizem. Tega so se zbali zavezniki, pred tem so se zgrozili Italijani, in se-etaj se oboji upirajo, da bi pri padlo Jugoslaviji z diktatorjem Titom na čelu ozemlje, ki bi ga svobodni, demokratični Jugoslaviji priznali vsi zavezniki. —,-o- MALI OGLASI Lepa prilika Naprodaj' so 3 parcele, na prvi je hiša za 4 družine, na 2 parceli spodaj trgovina, zgorej stanovanje, na 3. parceli trgovna in stanovanje spodaj in stanovanje zgorej. Grocerija nima na-' .jemninske pogodbe, gostilna ima pa pogodbo še za 2 leti in pol. Skupni letni dohodki $3,200. Proda se vse skupaj ali posamezno. Na Monterery Ave. blizu 185. ceste krasen lot na vogalu; jako pripraven kraj za vašo bodočo rezidenco; zelo poceni za $1,500. Kadar nameravate prodati trgovino ali hišo, izročite meni. Pokličite A. J. Salettel EX 4808 Lynch Realty Co. GL 0015. Slovensko-ameriška Kuharica se sedaj dobi v Clevelandu Dobite jo v pisarni August Kollander, 6419 St. Clair Ave. ter pri Jožetu Grdini, 6113 St. Clair Ave. Oba imata knjige v zalogi in bosta rada postregla rojakinjam, ki želijo imeti to lepo, veliko in koristno knjigo. (Mon.Wed~x) DELO DOBIJO Kadar potrebujete zavarovalnino proti ognju, viharju, za avtomobile, Sipe itd, se lahko in zanesljivo obrnete na L. Petrich - IV 1874 19001 KILDEEK AVE. ŽENSKE ZA DELAVKE hišnega SNAŽENJA od 5:00 zv. do 1:40 zj. 5 večerov v tednu 1 $34 na teden v mestu Zglasite se na Electric Building 700 Prospect Ave. Room 901 Women's Employment Office THE OHIO BELL TELEPHONE CO. (X) se mm Moving & Storage ALSO LIGHT EXPRESSING 1024 E. 174 St. KE 6580 Izdelovalci sukenj Lepa prilika za izkušene moške Stalna pozicija Plača THE HALLE BROS. CO. (106) ženske za čiščenje delo ponoči ali podnevi stalna plača Zglasite se v Employment Office THE MAY CO. (107) Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVanhoe 2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI-CA NAGROBNIH SPOMENIKOV FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdlcott 9350 •5%* pivo. vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj Michael's Floral Shop MICHAEL SUHADOLC, lastnik Cvetlice za vse namene 5823 Superior Ave. EX 3408 (Thurs.) Vas muči revmatizeifi? Mi imamo nekaj posebnega revmatizmu. Vprašajte MALI OGLASI Furnezi Novi furnezi za premog, plin, olje, gorko vodo all paro. Resetting $15 — tiščenje $15 premenjamo stare na plin ali olje Thermostat Chester Heating Co. 7 1193 Addison Rd. ENdicott 0487 _Govorimo slovensko (x) Dve hiši naprodaj Naprodaj sta dve hiši na enem lotu, na 1378-80 E. 40. St. nasproti cerkve sv. Pavla. Letna najemnina prinaša $1020. Cena je samo $7,700. Za podrobnosti pokličite Mr. Zormana HEnderson 1713. (106) proti nas. Mandel Drug 15702 Waterloo Rd, slovenska lekarna (Thur.-x) REL-NU AVTO BODY CO. Popravimo vaš avto : In zdaj celo hoče, l^egovih bolniških ^tla.iame njegov nail ^ oje resnično do- (»f® najeli še koga!" ^sedo. grbi, Tine, bomo- že! | s»m kmalu na no- 1' 1 if. dejala Franca ter i Slo. Se ne bom jaz pel- 1 je vzdihnil. ; j6Vedeti, ali ima zajk-^ je Pirha breja. i , Se brca pri molži. ; iJe pripovedovala; % a> da je teliček i L-m vrv ter sesul «1 nič napravil ?" edno vzpel Tine na S' ■ dejala, lil 0 je nevarno, lah-, Zadušil če bi se mu 3e utihnil. "Ce* ijj vrv!" se je ka-I® ftieni mar?" kratko se je utr-LJala Franca. I §fo!" ijjjfc Pulil iz koša'!" se ' ' "in prav neumno l ^la. Drva sprav- J>Ug6 pa gre." ] v! spravil na noge! t \'ftice bom vse dal V ■ i, ,AaJemite za ta čas i Zlezem!" i ^kako! Kaj bi tis- 1 ,J težko. Tako gos- 1 i^hteva dobrih rok. ; j 'kako mi je to ne- • ij^eta drva! In če : tako ' pameten, j bilo! Ka,ko mi je ; ij °®jih!" ^ .razmišljala te be- i piitl čudila. Da se lUj' razbit in ves ob- {JI la z^ hišo in gos- : ,' ^akor pravi .zveš- : ki'ben in mu je ne- : j^a ležati, s svinjo?" je vpra- : ašičke ste že pro- j. A j| Prenesla Tineta na t{ telji, da bi mu pre- ,esla počasi, najprej ,av°. potem noge. *aate!» I ^ata sem prekla-tše na večer pred brat!" je Tine vz-Pogledal izpod vek. . Jbolan, je brat!" je , a ter čutila, da ji i, a v glavo. "Da, parila. ^ da bi delal, pa rf'Jm pri delu!" je '•kakor da ni slišal midflvw ljam0 od grunta! Ce I ^ na glavo! Ti lisi-^bo. snubila, jalz pa >o. Seveda, njivo i' Ženska neumna!" i/e ^ na glas. i 2a ženo! Kakopa, giva. To je tvoja Lezen. Njiva, pa ne 3 kakopa! Ujeda, f Sc>va grabežljiva!" veselo krohotal. da ti bom lah-1 korenček, že radi . se splača, da se : 1 Za Franco." v S SONNER CAS CONVERT0R| 15505 EUCLID At Taylor MU. H ea t in i; & Plumbing Supplies AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 29, 1946 to druga Helena," je pripomnil Kalen in pri tem zamlaskal z ustnicama, toda težko je reči, ali je šlo to mlaskanje na račun vina ali njegove pripom-nje. "Da, njene lepote ni prekosila nobena druga, niti na Grškem," je dejal Arbac. — "Toda to še ni vse; tudi njen duh je vreden mene. Ona X sko izredno ženijalna J g umna - stremi crfd« J, — vztrajna. P°eZlJ ^.bl, zveni z njenih usten. ^ J 1 resnica, ki jo izrečemo, j globoka in prikrita, razume in obvlada. t{ (Dalje prihodnjih * SEDAJ V ZALOGI za takojšnjo inštalacijo ZA REZIDENCE iN INDUSTRIJ POPOLNA ZALOGA ITSjf ; VELIKOSTI r^L-^* ZA VSAKO GRELNO C ZAHTEVO. J spremen ja \ ffl^fA^l furneze za premog \ ©^igM'J in boiler je y gjjjjpl v avtomatično gretje ^^ S^mJ^p Kompletno z vsemi fi^^^laB Minneapolis-Honeywell ^^MHRBj^^^S^^ Kontrolami . POKLIČITE ZA PREGLED IN PRERA&L AH bo tudi zame kaj, ni misli kuze, ko gleda svojega gospodarja Xavier Cugat-a kako zadovoljno pospravlja svoj zajtrk. Pa kakor je videti, Morro, tako j a namreč psu ime, tudi ravno ne strada, ker je precej okrogel. ŠTEFAN M. ROBASH, ZASTOPNIK OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokhčete vsak čas, P° Q^fiii1 ponoči. Delo'garantirano in'hitra postrežba-se z vsem zaupanjem na vašega starega znan JOHN OBLAKA _HE 2730. 1146 E. 61st St. JIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIlItlllllllllillllllllllHIlllUIIIIIIIIIHlillllllllllll""""'" j Pokličite KE 5200 i DA VAM SčISTIMO FURNEZ šE DANES! S ' vac S Čistimo furneze, dimnike in dimniške cevi ž čistilcem. Računamo po $4 in več. Adams Heating Service 550 EAST 200. ST., VOGAL MONTER^ (|||„i 7iiiiiiiiiiiiimiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiIIII'" 550 EAST 200. ST., VOGAL MONTER^ Šiuimiiiiimi.....m.......um.....m......iimiiiiiiiiimiimiiiiiiii"i!!!L^ Kot v dneh revolucije. —< Gornja slika je bila posneta v New Yiorku, kamor so poslali 249 konj od ameriške konjenice iz Fort Robinson, Neb., dat, se iste proda, civilistom. Prednost imajo vojni veterani. Newyoruka policija, jih je morala odpremiti s kolodvora v newyorško vojašnico. Is Poslednji dnevi Pompejev ROMAN 4 Mladenič, nežen in nadarjen, se je radovoljno vdal smeri, ki sem jo nakazoval jaz. Najbolj ljubim ženske, a precej za njimi spomin na deželo svojih prednikov; rad pospešujem in širim v daljnih deželah njihovo bogočastje. Služeč tako bogovom mi je morda po godu, da varam ljudi. Ape-cida poučujem o sveti božji službi Izide. Raztolmačil sem mu nekaj onih vzvišenih alegorij, ki so ž njo združeni. Zanetil sem v tej, za versko povz-digo posebno sprejemljivi naravi tisto gorečnost, ki jo vera vzbuja v domišljiji. Pridružil sem ga vam in je torej vaš." "Res je," je dejal Kalen, "toda iia pojasnila so mu škodovala. Boji se, da ni varan še na-dalje. Naša modra slepila—na-m govoreči kipi in skrivne stopnice — so mu zoprne; kesa se in tava okrog, govori sam s seboj in se brani še nadalje udeleževati se naših obredov. Verno tudi, da. zahaja pogosto v skupščine ljudi, ki so na sumu, da pripadajo tisti brezverski sekti, ki taji vse naše bogove in trdi, da naše oraklje navdihuje oni zli duh, o katerem govore jutrovske pravljice. Naši orak- ^ ^ | r-ke j»tter i Mi imamo fino izbiro plošč za polke, vaic» t bug in druge popularne plošče. Mi dajemo v najem juke boxes za poroke, Pa . 1 1 niltf Jk in drugo. Popravljamo vseh vrst radije, P1'1 čistilce. Delo izvršeno po ekspertih in vse delo ga rano. MALZ ELECTRIC . 6902 St. Clair Ave. EN 4S J lji — ej! saj vemo vsi prav dobro, kdo jih navdihuje!" "To bi bil pač moral," je dejal Arbac zamišljeno, "že sam slutiti po očitanjih, ki mi jih je delal, ko sem ga zadnjič vi-.del. Že več časa se me izogib-1 je — moram ga torej poiskati jaz. Nadaljevati moram svoj pouk in seznaniti ga z notranjo svetostjo modrosti. Poučiti ga moram, da sta dve stopnji svetosti, — prva; vera, — druga: razočaranje; prva za ljudstvo, druga za izvoljence." "Prvo sem preskočil," je dejal Kalen, "in menda ti tudi, ; moj Arbac." "Motiš se," je odvrnil Egip- ■ čan resno, "jaz verujem še se- • daj, čeprav ne tega, kar učim, • pač pa to, česar se učim. Na-| ■ rava ima svojo svetost, ki jo, ■ moram hote ali nehote priznati, i s Verujem v svojo vedo, ki mi! ■ odkriva — toda dovolj o tem.l ■ Ko sem izvršil svoj načrt z j ■ j Apecidom, kakšne namene sem j r imel z Jono? Ti že veš, da , sem jo izvolil za svojo kraljico i — svojo nevesto — Izido svo-i jega srca. Šele ko sem videl ; njo, sem občutil vso ljubezen, i ki jo zmore moja narava." "Cujcrn z vseh strani, da je lo in lahko vztraja v vseh težavah. "Kalen," je ogovoril Egipčan' tega svečenika, "ti si po mojih navodilih jako izboljšal glas kipa; tudi tvoji stihi so izvrstni, — prorokuj vselej le ugone uspehe, razen če je ures-ničeneje docela nemogoče." "In ako nastane vihar," je dejal Kalen, "in se te proklete ladje potope, ali nismo tudi tega v naprej povedali? Ali jim ni usoda mila, ako pojdejo za vselej počivat? — Mornar na Egejskem morju prosi pokoja, vsaj Haracij pravi tako — ali more biti mornar kdaj bolj v pokoju nego tedaj, ko leži na dnu morja?" "Prav tako, moj Kalen;. želel bi le, da bi tudi Apecid delal po tvojem modrem vzgledu. Sicer pa želim govoriti s teboj o njem in o nekaterih drugih r.ečeh. Ali me moreš spremiti v eno vaših govorilnic?" "Gotovo," je odvrnil svečenik in spremil Arbaca v malo sobico. Tu sta sedla za mizo, ki je mila obložena s sadjem, jajci, mrzlimi jedili in s polnimi posodami izbornega vina. Pregrinjalo ob vhodu proti dvorišču ju je opozarjalo, da morata govoriti tiho ali pa ne pripovadovati si skrivnosti; izbrala sta si prvo. ''Ti veš dobro," je dejal Arbac tako tiho, da ga j s bilo komaj razumeti, "da je bilo vedno moje načelo pritegni i mladino k sebi. Njena gibljiva in za emiko sposobna nrav mi omogoča, da vzgajam iž nje najpripravnejše p o m o č n ike. Likam in vodim jo .po svoji volji. Ii/. mcvških ustvarjam svoje privržence in služabnike; iz deklic —" "—pa ljubico," ga je prekinil Kalen in režeč nasmeh je še bolj spači! njegove grde poteze na obrazu. "Prav, ne tajim tega; ženski spol je poglavitni predmet mojih nagnjenj in strasti. Kakor vsi drugi daritveno žival šele opitate, tako tudi jaz sam vzgajam svoj užitek. Rad vz-g.tjam mladino in opazujem, kako poganja cvet njenih-skritih strasti iz nežnih popkov, da da morem gojiti zoritev sadu po svojem okusu. Tiste izu-čene ljubcvnice se mi studijo; pravi čar ljubezni viditn v onem nežnem napredku nedolž nosti do hrepsneja po uživanju. Na ta način se tudi ne bojim prenasičenja in si ohranjujem mladostno nežn.st svojih čuvstev v tem, da jo opažam na drugih. Iz mladih src svojih žrtev pobiram vsebino za čarovni kotel v katerem se sam zopet pom lajam. Toda dovolj o tem. Vedi torej, da sem naletel pred časom v Napolju na Jono in Aipecida, hčer in sina neke aterikke rodbine, ki se je naselila v Napolju. Po smrti staršev, ki so me poznali in visoko cenili, sem postal njun Karlih. SPOMINSKI DAN BO V j ČETRTEK, 30. MAJA ^jdOkrasite grobove vaših dragih j wfom^^Rp^P^ Pri nas si boste lahko izbrali vsa- | kovrstne vence, cvetje v loncih in »j Si''S^fflffilP^^^^ šopke za na grobove. | POSTREŽBA JE TOČNA IN CENE SO ZMERNE | Charles & Olga Slapnikj 6026 St. Clair Avenue EX 2134 | CVETLIČARNA j! UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠK0-SL0VENSKEGA BERI^ "ENGLISH-SLOVENE READER" g* A kateremu je znižana cena ^ O fm in stane samo: Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA n 6113 St. Clair Ave. Cleveland^. V BLAG SPOMIN ob drugi obletnici, kar je umrl naš ljubljeni soprog in oče JACK SUŠEL Zatisnil je svoje blage oči dne 30. maja 1944 leta Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, Tam sonce sreče Ti ne vgasne resnice sonce ne stemni! ŽALUJOČA DRUŽINA. Cleveland, Ohio, dne 29. maja 1946. I _________________________ V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE SMRTI Ni ŠEGA SOPROGA IN OČETA Frank Skulj ki je preminul dne 29. maja 1943 Tri leta je že poteklo, od bridkega spomina dne, dragi soprog in ljubljen oče, prezgodaj si zapustil nas. Nam prav težko je pri srcu, na grob Tvoj spomini nam hite, le v miru božjem zdaj počivaj in plačilo večno uživaj. Žalujoči ostali: ANNA SKULJ, soproga; ANNA, ROSE in MARY, hčere. Cleveland, Ohio, 29. maja 1946. Sodečjpo.beiih oblačilih svečenikov bi se zdelo, da hočete boginji žrtvovati, in po toliki skupščini, da pričakujete neko prerokovanje. Na kakšno vprašanje pričakujete odgovora?" "Mi smo trgovci," je odgovoril vprašanec (ki ni bil nihče drugi nego Dijomed) s tihim glasom, "in bi radi izvedeli za usodo svojih ladij, ki odpluje-jejo jutri proti Aleksandri j i. Hočemo darovati boginji žrtev in izprositi odgovora. Kakor lahko vidiš na moji obleki, ne spadam med tiste, ki boginji darujejo, toda tudi meni je, pri Jupitru! mnogo na svečani vožnji naših ladij. Imam majhno trgovino kako bi sicer mogel živeti v teh slabih časih?" Egipčan je odgovoril dostojanstvo: "Izida je sicer zavet-nica kmetijstva, toda ne manj | trgovine." Nato je Arbac obr- j nil glavo proti vizhodu in zdelo | se je, kakor da je vtopljen v| gorečo molitev. Nato■ se je postavil na sredo stopic od pete do temena belo obleče svečenik. Dva druga svečenika sta z amen il a tiste, ki so preje stali tamkaj. Do srede prsi sta bila naga, ostali del pa je tičal v belem, širokem oblačilu. Na vznožju stopnic je sedel svečenik in sviral svečano melodijo na nekem dolgem piskalu. Ob sredini stopnic je stal še en svečnik, ki je držal v eni roki zaobljubl-jeni venec, v drugi pa belo palico, dočim je ponosen ibis (egiptskem bogočastju posvečen ptič), poviševaje slikoviti vtis tega jutrovskega obreda, tiho gledal z zida to božjo službo ali mirno korakal okoli žrt-venika. Pred tem žžnjvenikom je gorel zdaj daritvum plamen. Medtem, ko so aruspiei preiskovali dreb daritvene živali, je Arba-cov obraz zatopljen v globoko pobožnost popuščal na prejšnji hladnosti in strogosti — in in postal docela prijazen, ko so bila znamenja proglašena ugodnim in je ogenj svetlo in žareče požiral pasvečeni del daritve ob prijetnem vonju mirt in kadila. Grobna tišina je vladala v skupššeni, in ko so se zbrali svečeniki okoli celice, je stopil prednje popolnoma nag duhovnik, edino s predpasnikom okoli telesa, skakal sem ter tja z divjimi kretnjami in milo prosil odgovora boginje. Naposled je utrujen obstal in iz sredine kipa se je odzval lahek šum; trikrat je kip poki-mal z glavo, ustnici sta se odprli in votel glas je spregovoril naslednje skrivnostne besede: Kot gore se vzpenjajo divji valovi, so mnokokaj že potopli vetrovi, bodočnosti krilu je zloba pretila, a ladjam vašim usoda bo mila. Glas je potihnil — skupšči-ina se je oddahnila — trgovci so j bili potlaženi. i "Ne more biti bolj jasno," ! je šepetal Dijomed: morje bo 'viharno, kakor je pogosto ob začetku jeseni, toda naših ladij ne doleti nobena nesreča. O miiostipolna Izida!" "Večno bodi hvaljena, boginja!" so govorili trgovci; "kaj more biti manj dvoumno, kakor to prerokovanje?" Višji svečenik je dovršil svoje posvečenje na žrtveniku potem, ko je dvignil roko v znamenje, da morajo vsi molčati. Bogočastje Izide je nalagalo živahnim Pomipejcem skoro ne-možno vzdržnost v rabi govornih organov. Po kratki sklepni molitvi je bil obred končan in skuipSčina je bila odpuščena. Egipčan je pa še ostal, in ko je bilo svetišče že precej praz-, no, se mu je približal neki svečenik in ga pozdravil zelo zaupno. Zunanjost tega svečenika ni bila prikuipljiva. Nad čelom i seje svetila ploščata pleša, naj čelu je grbančil kožo v globoke,' gube, — mali temni očesi sta migali v grdih rumenkastih vot-j linah, — kratek, toda debel nos| je bil top kakor pri katem sa-| tiru — napeti bledi ustnici, na-j prej štrleči čeljusti, rumenkas-1 ta barva na usnjatem obličju,! vse to je pripomoglo, da je bil! pogled te glave strašen in je1 vzbujal le nezaupnost. Z oizi-j rom na duha pa, ki je bival v: tem nestvoru, so telesne moči popolnoma soglašale z dušev-5 in i; krepke mišice na vratu, 'uroke prsi, močne roke in lakti, goli čez komolec, so kazali telo, ki zmore vsako napeto de-