Bollettino n. 815 Un colpo di mano inglese sventato sul fronte d’Egitto II Quartier Generale delle Forze Armate co-inunica: 1 nemico ha tentato nel scttore settentriona-e nel fronte delTEgitto. un colpo di mano pron-aniente sventato; 1’avversario e stato costretto a ri*lfarsi lasciando alcuni niorti sul terreno. , ac* scontri aerci hanno condotto alPab- oaitimento di 8 velivoli hritannici da parte dci cacciatori ifaliani e germanici. Un nostro aereo non e rientrato alla base. LTsola di Malta e stata ripetutamente at-taccata daj bombardieri dell’Asse; in comliatti-niento la caccia tedesca distrutto un »Beaufigh-ter« e sei »Spitfire«. Uradno vojno poročilo št. 815 Angleški sunek na egiptovskem boiišču odbit Sovražnik je na severnem odseku egiptovskega bojišča poskušal s sunkom, ki pa je ta-spodletel. Nasprotnik je bil prisiljen umakni se in je na bojišču pustil nekaj mrtvih. Živahni letalski spopadi so privedli do sestrelitve 8 angleških letal po italijanskih in nemških lovcih. Eno naše letalo se ni vrnilo v oporišče. Osni bombniki so znova napadli otok Malto. Nemški lovci so v boju uničili 1 angleško letalo vrste »Beaufighter in šest letal vrste »Spitfirec. Potek ponesrečenega angleškega izkrcanja na francoski obali Nemški uradni podatki o izkrcanju v varstvu naravne in umetne megle, o bojih okoli mesta Dieppa ter o prvi preskušnji nemške obrežne obrambe — Hudi boji ob napredovanju med Volgo in Donom Hitlerjev glavni stan, 21. avgusta. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo naslednje podrobnosti o strahotnem porazu, ki so ga Angleži doživeli pri Dieppeu: Ob zori 19. avgusta so nemške oglednice ob obalah Rokavskega preliva pri Dieppeu opazile, da je na visokem inorju skupina nemških ladij v boju z Angleži. Ta slika, ki ni bila nič kaj izredna, pa se je kmalu nato spremenila, zakaj nenadoma so številna angleška letala v nizkem poletu napadla obalo in mesto Dieppe samo ter okraje na obeh straneh mesta. Letala so metala bombe. Nemci so takoj dali znamenje za pripravljenost, čete so se namestile po postojankah, topovi so bili naravnani in strelski jarki so se polnili z oboroženimi vojaki, nakar se je vnel boj. Medtem so angleške križarke in rušilci v zavetju umetne megle, ki je še zgostila naravno meglo, ležečo nad morjem v ranih urah tega jutra, z morja sipali topovski tovor na mesto in obalo. Ob varstvu dvojne megle se je angleškim napadalnim ladjicam, torpedovkam ter številnim čolnom za izkrcanje posrečilo dospeti prav pred pristanišče, a nemško topništvo jih je lahko takoj sprejelo z ognjem. V zavetju umetne megle pa je Angležem še uspelo, da so dosegli obalo na petih točkah vzhodno in zahodno od mesta, toda le na dveh točkah se jim je posrečilo stopiti na 6uho ter izkrcati pehoto in oklepne vozove. Brž ko so bili oklepni vozovi na tleh, so se že jeli pomikati dalje z jasnim namenom vdreti v mesto, a nemško topništvo jih je precej začelo obdelovati. En sam nemški protiletalski top, na- Nemški obračun z angleškimi in ameriškimi razlagami izkrcanja pri Dieppu . ®erlin, 21. avgusta, s. Kakor je bilo pričakovati, vzdržuje anglosaška propaganda trditev, da sGlavai zavezniški stan za kombinirane operacije« ni imel z napadom namena poskušati vdora v Evropo, kajti zgodaj zjutraj je bilo naznanjeno francoskemu ljudstvu, naj ne sodeluje z zavezniškimi četami in naj se ne izpostavlja nevarnosti nemških represalij. Ne gre za poskus vdora, ker se je nastop razvijal po določenem sporedu in ker so se čete vrnile le 6 šestminutno zamudo z ozirom na vnaprej določeni čas. Seveda vztrajajo pri trditvi, da je na6top požel zelo velik uspeh in da so bile dobljene posebno važne izkušnje. Med drugim zatrjuje, da so točno preizkusili posebne naprave za izkrcavanje oklepnih vozil. Toda berlinski listi pikro pristavljajo, da predstavlja žrtvovanje 1500 ujetnikov, več sto mrtvih, ducat ladij in trideset oklepnih vozil zadnji in edini’preostanek vojaškega ugleda »združenih narodov« za morebitne bodoče podobne poskuse. Toda stvar bi se bila mnogo, mnogo slabše končala, če bi zavezniki poslali večje sile in bi poskušali ostali v Franciji več kakor deset ur. Da je bil napad na hitro roko uprizorjen, pa se v'di iz poročila agencije Reuter, ki pravi, da poveljnik in pripravljale c velikega izkrcevalnega napada, lord Mountbatten, že deset mesecev organizira invazijski zbor. Krivdo za vse 6kupaj nosi Stalin, ki ga tare strašna nuja. Organizacija pa še ni bila dokončana m zato je moral biti izkrcevalni poskus uprizorjen na hitro roko. Značilna je pripomba agencije Reuter, da je lord Mountbatten neposredno podrejen Churchillu in le njemu je odgovoren za vse 6voje delo. Ni treba biti prerok, da se lahko ve, da je temu podadmiralu prihranjena ista usoda, ki je pred tremi dnevi zadela drugega angleškega -/vojaškega veleuma, namreč generala Auchinlecka. / V sredo zjutraj je moskovski radio v posebni —-—~~— —nr———me— Letalska nevarnost ob vzhodni avstralski obali Tokio, 21. avgusta, s. Avstralsko uradno poročilo iz Sidneya naznanja, da so včeraj zjutraj imeli znamenje za letalsko pripravljenost v Brisbaneju ter še v dveh mestih ob avstralski vzhodni obafl. Tudi ministrski predsednik Curtin, ki je prav te- Angleška poročila o izkrcanju v Dieppu Stockholm, 21. avg. s. Ves londonski tisk *eveda govori o napadu na Dieppe. Kakor javlja britansko časopisje, je pri tem napadu sodelovalo okrog 10.000 mož, od katerih je bila tretjina Kanadcev, ostanek pa so tvorili An-pezi, Amerikanci, majhen del pa pristaši ge-firala De Gaullea. Napad je osebno vodil ad-?lraJ lord Mountbatten. Zanimivo je vedeti, u® Je moskovski radio v zgodnjih jutranjih d-®!?., govoril o napadu in preden se je pn-'V51* londonskemu radiu in naslavljal na fran-v ljudstvo posebno poslanico, je ta radio Tat ■ ujal Francoze z gorečimi besedami in jatrjeval, fia je to začetek drugega bojišča v Evropi. Da je' napad na Dieppe v tesni zvezi ® Potovanjem Churchilla v Moskvo in s konferenco v Kremlju, tega tudi londonski tisk ni ‘aj.il. Pač pa listi zamolčujejo, da je bil diepp-sk! .poskus le izhod iz zadrege, kajti sovjetski Pritisk na moskovski konferenci je bil tako hud, da je skoraj sličil ultimatu. Naročajte Slovenski dom! oddaji sporočil oddal sledeče obvestilo agencije Tass: V okviru vojnih nastopov na zahodu je bilo danes ob jutranji zori izvedeno izkrcanje pri Dieppeu. Operacije so še v teku. Jasno je, pravi list »Nachtausgabe«, da je Churchill pohitel in sporočil novico v Moskvo, dobro vedoč, da jo je Stalin pričakoval z vso nestrpnostjo. S pošiljatvijo tega obvestila je imel britanski ministrski predsednik vse razloge, da je rekel: tukaj imaš svoje. To je invazija, ki si jo zahteval v svojem ultimatu. Drugo bojišče v Evropi je s tem postalo dejstvo! Konec koncev pa se lahko reče, da je več 6to britanskih vojakov padlo za boljše viško stvar. meščen na neki vzpetimi severno od mesta, je razdejal 4 od 28 izkrcanih angleških oklepnikov, ki so bili kasneje vsi uničeni. Okrog neke nemške topniške postojanke je prišlo do srditega boja. Kanadčani so sprožili napad, po katerem jim je uspelo prodreti v tako bližino postojank, da je bilo komaj še mogoče uporabljati top. Navzlic veliko večji nasprotnikovi sili na tej točki bojišča nemški topničarji niso zapustili svojih mest, marveč so v hudem boju na nož premagali Kanadčane in jih s pomočjo pehote, ki je brž prihitela na pomoč, uničili. Protinapad nemških krajevnih sil pa je dovedel do popolnega uspeha. Medtem ko 60 številna angleška letala, sestreljena po nemških •lovcih, treščila na tla, je pehota, ki je deloma bila šele prvič v boju, prodrla do obale ter strla odpor nasprotnikov, ne da bi rezervne čete, ki so čakale na povelja, mogle priti do boja. An-gileži in tuje pomožne čete v njihovi službi, kolikor jih ni padlo ali pa bilo zajetih, so se izkrcale na ladje, kar jih je še preostalo, ter zbežale po niorju. Še doilgo potem je bila obal posula s pogorelimi ali še gorečimi motornimi vozili, vojaškimi oblekami, polomljenim želez-jem in izkrcevalnimi pripravami, rešilnimi pasovi ter orožjem vseh vrst, ki ga je nasprotnik ali pustil ali izgubil. Pred žičnimi ovirami, ki jih Angleži niso mogli pogaziti, je ostala dolga vrsta njihovih težkih strojnic ter drugo orožje in strelivo. Nemški obrambni okopi ob atlantski obali so s tem prvo preskušnjo dobro prestali. Poleg tega so v vojaških krogih ugotovili, da so Angleži pri izkrcanju spravili na suho tudi ameriške oklepnike. Posebno uradno poročilo je včeraj objavilo, da je bilo 28 teh oklepnih voz uničenih. Sodeč samo po tej številki, je vsakomer jasno, kolikšne izgube v oklepnih vozilih so Angleži v tem boju utrpeli. Na drugi strani pa to tudi dokazuje, da angleško izkrcanje /„a nemški način vojskovanja ne predstavlja nikakega presenečenja. Nemška obramb« je ostala ves čas nedotaknjena in je Jabko ob vsakem trenutku točno posegla v boje. V letalskih spopadih z našimi lovci in po protiletalskem topništvu je bilo sestreli jenih 112 angleških strojev. Sedemnast naših strojev je šlo v izgubo. Nekaj letalcev je rešilo mornarsko reševalno moštvo. V noči na 19. avgust so angleške izkrcevalne sile z napadom presenetile lahike nemške pomorske enote. Te so se takoj spustile v boj in potopile ladjico za izkrcanje, napolnjeno s če- Narodno žalovanje na Madžarskem zaradi junaške smrti podregenta Horthyja Budimpešta, 21. avgusta, s. Snoči je bilo objavljeno uradno poročilo, ki naznanja, da je madžarski podregent Štefan Horthy, hraber lovski pilot, našel junaško smrt na vzhodnem bojišču. Žalostna novica je povzročila živahno ganjenost v Budimpešti, kje je Horthyjev sin bil zelo priljubljen. Bil je goreč zagovornik nujnosti, da stopi Madžarska ob boku Italije in Nemčije v vojno zoper boljševizem. Zato je kot skušen pilot hotel s plemenitim dejanjem odgovoriti bojevniškim izročilom svoje rodbine in se je podal na vzhodno bojišče, kjer je prevzel poveljstvo nekega lovskega oddelka. Njegovo plemenito življenje je bilo vse usmerjeno v službo domovini in je našlo slaven konec pod nebom nad bitko. Madžarska narodna skupščina je 19. februarja letos Štefana Horthyja enoglasno izvolila za podregenta. Vsi se spominjajo njegovega neutrudljivega dela za ureditev mladega madžarskega letalstva, v čigar službo je mladij Horthy postavil svoje visoke pilotske in tehnične spo-©obnosti. Italijanski poslanik v Budimpešti Anfuso, se je z vsemi uslužbenci poslaništva šel vpisat v dvorno knjigo. Štefan Horthy de Nagybanya se je rodil leta 1904 v Poli. Po srednji šoli se je vpisal na bu-dimpeštansko tehniko, kjer je diplomiral za inženirja mehanike, nato pa šel na dolgo pot v tujino. Ko se je vrnil, je vstopil kot prvi inženir v državne jekiarne in strojne tovarne. Leta 1933 je bil imenovan za tehničnega svetovalca in za podravnatelja podjetja. Leta 1935 je bil imenovan za glavnega ravnatelja. Novembra istega leta je postal ministrski svetnik. 1. junija 1940 so ga imenovali za predsednika madžarskih državnih železnic, julija 1941 pa je dobil naslov državnega podtajnika. Od novembra 1940 je bil član madžarske gornje zbornice. Kot predsednik madžarskih državnih železnic je Štefan Horthy dal mnogo dokazov o svojem obsežnem in natančnem poznanju prevoznih ter prometnih vprašanj. V svoj urad je prinesel veliko razgledanost in zelo vesten čut za dolžnost. Če so Madžari bili kos vedno težavnejšim nalogam, ie to v veliki meri zasluga njegovega dela. Po drugi strani je Štefan Horthy zelo živo deloval v različnih organizacijah in družabnih ustanovah. Bil je^ predsednik Narodnega sklada za letalstvo, madžarskega Polo-kluba, štedentov-skega združenja >Alveare« in predsednik madžarskega Touring-kluba. Kot hraber pilot in športnik je naredil znameniti polet iz Budimpešte v Bombay. Leta 1938 je preuredil madžarsko Letalsko zvezo ter na vse državno ozemlje razširil predvojaško letalsko vzgojo. Vse madžarsko ljudstvo je v Štefanu Hortyju ljubilo njegovo hrabrost, njegovo ljubezen do dejanj in njegovo zakonitost Priznanje za dragoceno delo na različnih področjih narodnega življenja je dobil odlikovanje poveljniškega križa madžarskega reda za zasluge. Budimpešta, 21. avgusta, s. Zaradi smrti podregenta Štefana Horthyja so razglasili osemdnevno žalovanje v vsej državi. Vse slovesnosti za madžarski državni praznik so bile odpovedane. Žalostna novica je prišla v Budimpešto prav nied slovesno svetoštefansko procesijo, pri kateri je sodeloval regent z vso vlado. Ko je procesija šla iz Kronanjske cerkve, je častnik iz vrhovnega poveljstva prinesel predsedniku vlade brzojavko, ki je naznanjala junaško smrt mladega Horthyja. Predsednik vlade se je sporazumel z ministri in z načelnikom glavnega stana ter takoj po slovesnosti šel v kraljevi grad, da bi sporočil novico regentu Horthyju, ki jo je v globoki žalosti povedal še ženi. Vsi listi so včeraj izšli v žalnih posebnih izdajah in s članki, iz katerih je razvidna globoka žalost in sočutje madžarskega naroda o tej izgubi. Žalna svečanost ob obletnici . _ smrti Italica Sandra Mussolinija* Forli, 20. avgusta, s. Ob priliki obletnice smrti Italica Sandra Mussolinija je bila na Pa-dernsikem pokopališču posebna žalna svečanost, h kateri so prišli Zvezni tajnik in pokrajinski oblastniki. Na grob so položili vence cvetja, ki so jih poslali Tajnik stranke ter Forlijske črne srajce. Potem so v Sarsini slovesno otvorili posebno dvorano arheološkega muzeja, ki bo posvečena spominu Italica Sandra Mussolinija. tami ter dva večja motorno topniška čolna. S topniškim ognjem so vrh tega poškodovale neko večjo voditeljsko ladjo ter več torpednih čolnov. Sestreljena so bila štiri angleška letala, en nemški lovec podmornic je bil potopljen. Nemci niso utrpeli drugih izgub. Vsi oddelki nemških oboroženih sil, ki so bili pri obrambi proti angleškemu izkrcanju, so se odlično bojevali. Na Kavkazu je bilo po napadih osvojeno novo ozemlje. Nemška letala so ob črnomorski obali potopila tri prevozne ladje. Med Volgo iu Donom južno od Stalingradaje so bile po hudih bojih v naskoku zavzete sovjetske postojanke, ki so bile že dalj časa silovito utrjene. Sovražnik je tod med 18. in 19. avgustom izgubil 3301 vojaka, 52 oklepnih voz, 56 topov, 90 strojnic in metalcev bomb ter 66 metalcev ognja. Nemška letala so napadala železniške naprave ter oskrbovalni promet v sovjetskem zaledju. Po nemškem napadu v pokrajini okrog Orla je b(lo od 11. avgusta sem zajetih 14.000 sovjetskih vojakov, zaseženih ali uničenih pa je bilo 400 oklepnih voz ter 200 topov. Vzhodno od’ Vjazmc tor pri Ržcvu so tudi včeraj spodleteli sovjetski napadi spričq srdito obrambe nemških čet. Na severnem odseku vzhodnega bojišča so bili v delnih protinapadih zavrnjeni sovjetski napadi. Sovjeti so poleg tega včeraj na vzhodnem bojišču izgubili 104 letal. Berlin, 21. avgusta, s. V vojaških krogih so je izvedelo, da so oddelki nemških bojnih letal zasledovali angleške pomorske sile, potem ko se jim je ponesrečil poskus izkrcanja pri Dieppeu. Pri tem so bombardirali in hudo poškodovali pristaniške naprave ter ladjedelnice v Portsmouthu in druge vojaške cilje ob južni angleški obali. S teh poletov se 19 letal ni več vrnilo. Romunski list o velikem italijanskem vojskovodju Bukarešta, 21. avgusta, s. Romunski dnevnik »Tribuna« prinaša dolg članek pod naslovom >Ve-li.k vojskovodja«, posvečen osebnosti načelnika italijanskega glavnega stana maršalu Cavalleru. List priobčuje podrobnost: o vojaškem življenju Huga Cavallera in pripoveduje najznačilnejše dogodke iz njegovega bojevniškega delovanja, nato pa nadaljuje: 6. decembra 1940 je Hugo Cavallero bil imenovan za načelnika vrhovnega glavnega stana. Ko je privedel italijansko vojsko do zmage v Albaniji, je general Cavallero posvetil vse svoje sile čim obsežnejšemu ojačenju celotnega italijanskega vojnega 6troja na domačem ozemlju ter v Afriki iti Rusiji. To ojačenje je bilo neobhodno potrebno za slavna dejanja, do katerih je prišlo pozneje. Njegovo imenovauje za maršala Italije krona življenje, ki je bilo v celoti posvečeno veličini domovine ter je hkrati tudi nagrada za junaštvo, vztrajnost in požrtvovalnost, ki jih kažejo čudovite italijanske čete. Vesti 21. avgusta Francoski orožniki so v pariškem predmestju Colombes prijeli morilce tajnika francoske nacionalne stranke, Gachelina. Morilca sta dva nevarna nasilneža. Eden ima 21 let, drugi pa 19. V romunski prestolnici so z živahno radostjo sprejeli novico, da bodo skoraj prišli tja italijanski vojni invalidi in pohabljenci, ki jih je romunska vlada povabila, naj nekaj časa prebijejo v Romuniji. Romunski bojevniki in ljudstvo se pripravljajo, da bodo z bratovskim tovarištvom sprejeli junaške italijanske vojake, ki nosijo v svojem mesu vtisnjeno znamenje trpljenja in slave iz vojne, ki se bije za skupne vzore. Predsednik madžarske vlade je snofii imel v radiu spominski govor za podregenta Štefana Horthyja, ki je junaško padel na vzhodnem bojišču. Poveličeval je njegove vojaške odlike in njegove zasluge za zvezo med Madžarsko ter Italijo in Nemčijo. Vrhovni poveljnik ameriške obrežno obranthe na zahodu je zapovedal zatemnitev vse obale od kanadske do mehiške meje, da bi bilk tako bolj zavarovana plovba. ’ Italijanski parnik »Conte Verdo« ter japonski parnik »Asana Maru« sta srečno priplula v japonsko luko Jokohamo ter pripeljala tja japonske diplomate iz Združenih držav, med njimi admirala Normira in posebnega odposlanca Kuruza, ki sta vse do izbruha vojna vodila pogajanja z Združenimi državami. Neredi in spopadi v Indiji vedno številnejši Bangkok, 21. avg. s. Neredi v Indiji se navzlic divjaškemu angleškemu tlačenju nepretrgano innože in sodelovanje Indijcev pri vstaji postaja splošno. V Madrasu je agitacija [Histala posebno silovita in huda, da so oblasti morale izdati pravo in pristno uradno vojno poročilo. Poročilo naznanja, da je zaradi prijetja nekaj Indijcev, ki so bili osumljeni članstva v skrivnem odboru, ogromna množica prišla pred vladno palačo ter je skušala prijete osvoboditi, toda j6 bila odbita po silovitem spopadu. Policija, ki je varovala ječo, je skušala množico razgnati z gorjačami, pa se ji ni posrečilo. Ker se je ogromna množica demonstrantov množila in se vedno bolj grozeče vedla, je policija z vojaškimi ojačenji večkrat ustrelila nanjo. Toda namesto, da bi se umaknili, »o ljudje naskočili jarke iz vreč s peskom ter s španskimi jezdeci, za katerimi so bile čete. Te so bile prisiljene umakniti se v ječo. Po drugem napadu je množica snela vrata v ječi ter vdrla noter in osvobodila vse prijete. Zaradi teh spopadov je bilo nekaj desetin ljudi ubitih in ranjenih na obeh straneh. Po vsem mestu so izbruhnili siloviti požari, ki jih Je povzročila zdivjana množica. Štev. 189. F jLjubljani, v petek, 21. avgusta 1942-XX. Leto VII. Izključna pooblaSčenke ea oglaSevanJe Italijanskega In tujega | Uredništvo In oprava > Kopitarjeva 6, Ljubljana. 1 Concesslonarte esclosiva pe* la pabtflidtd (B provenienca ttaliana izvora: U n ione Pubblidtd ttaliana & A_ Milana = Redazione. Amiuinistrazione: Kopitarjeva 6, Lnbiana. = ed estera: Unione PubblicitA ttaliana b. A. Milana Prezzo - Gena Ur 0.50 Bpefllrione tn abbonamento postale Poštnina plačana v gotovini Nadzorstveno potovanje Visokega Komisarj po pokrajinskih središčih c Ljubljana, 21. avgusta. Visoki komisar je nadaljeval'svoje nadzorstveno potovanje po glavnih središčih pokrajine in je pretekle dni obiskal Kočevje. Ta okraj je posebno važen zaradi svoje rudarske industrije in zaradi številnih vprašanj, ki so pred rešitvijo, posebno glede ureditve zemljišč in posestev po odhodu nemških naselnikov v Nemčijo Za časa svojega bivanja na Kočevskem se je Eksc Grazioli v spremstvu okrajnega komisarja sestal z generalom Robotiijem, poveljnikom ljubljanskega armadnega zbora. V družbi generala so bili tudi poveljniki večjih oddelkov, ki so razmeščeni po Sloveniji. Skupaj z Eksc Robottijem se je Visoki komisar pomudil med nekaterimi oddelki čet, ki nastopajo » teh krajih, in jih prijateljsko in tovariško pozdravil. Kasneje je poveljnik armad- nega zbora obiskal vojaško bolnišnico v Kočevju in želel tam ležečim vojakom vso srečo. Pred svojim odhodom je Visoki komisar pregledal delovanje uradov okrajnega načelstva in izrazil svoje zadovoljstvo zaradi dobrega poslovanja Potem je pregledal sedeža mestne in okoliške občine ter si ogledal različne urade. Pri tej priložnosti je dal ločna navodila glede raznih vprašanj, zadevajočih civilno življenje, kakor sta mu jih bila razložila okrajni komisar in župan Loser. Nato je Visoki komisar obiskal fašistični dom, kjer so ga sprejelt krajevni funkcionarji Tu se je poklonii spominu slavnih padlih: Dobrila, Vanninija in Beza Visoki komisar se je končno hotel seznaniti posebno s položajem kočevskega premogovnika Razgovarjal se je z ravnatelji glede proizvajalnih možnosti in glede življenjskih pogojev rudniškega delavstva. Kaše jesenske vrste žita V prejšnjem stoletju so pri nas poskusili tudi z gojenjem žita Ljubljana, 20. avgusta. Glavna žetev v naših krajih je bila meseca julija in smo jo torej že pred tedni srečno spravili na varno ter smo. z njo zadovoljni. Naši kraji sicer ne pridelajo dovolj žita za naše potrebe. Tudi v prejšnjih Jaših, ko nismo sadili toliko krompirja in fižola, smo morali uvažati pšenico in rž, že ne že kar zmlete moke. Pšenico, rž, soržico so naši mlini tudi po večini že zmleli, ječmen je tudi že šel — največ skozi stope ali pod kamnom pšenarjem — ter že jemo letošnji ričet iz njega. Mnogo ječmena so naši pridelovalci letos dali tudi zmleti. Ječmenova moka sicer ni tako okusna, kakor krušna pšenična ali ržena, toda tečna je še bolj. Kruh iz zmesi pšenične in ječmenove moke ima prav dober, kar nekam sladek okus, seveda, ako ga zna gospodinja dobro pripraviti. Pivovarniškega ječmena naša pokrajina ne prideluje in ga mora pivovarna uvažati, v zadnjem času iz Italije. Za naše kraje pa je za prehrano prebivalstva Se bolj važno žito, ki ga pridelamo v jeseni ali v poznem poletju. Temu žitu so letos naši kmetovalci posvetili iz razumljivih vzrokov mnogo več pozornosti, kakor lani ali prejšnja leta. ko ni bilo treba toliko paziti na sleherno zrno. Ta naša jesenska žita so: oves, proso, koruza in ajda. Ako gremo malo izven ljubljanskega mestnega obzidja, vidimo, kako skrbno so naši kmetje, ljubljanski in okoliški, obdelovali svoje njive s tem žitom, ki je morda celo bolj hvaležno, kakor poletno — bodisi ozimno ali jaro. Letos sicer^ ni bilo nikjer toče, toda običajno je jesensko žito bolj varno pred točo, kakor tisto, ki ga pridelamo poleti, julija meseca. Oves žanjemo pri nas meseca avgusta, po večini je sedaj ves že požet, le v slabših krajih, bolj na severnih straneh in v višinah, ga bodo želi šele konec tega meseca. Tudi v Ljubljani smo imeli priliko občudovati njivo ovsa in to kar sredi mesta, namreč v Tivoliju. Mestna vrtnarija je za svoje konje potrebovala nekaj bolj izdatne krme in to je oves. Zasejala je travnik v Tivoliju, v bližini prostora, kjer je bil nekdaj teniški prostor, z ovsom. Oves je prav dobro obrodil, čeprav je imel slamo nizko, zato pa klasje bolj izdatno in klasje je tudi pri ovsu glavno. Sicer pa ovseno slamo tudi pokladajo kot izvrstno rezanico živini. Vendar bi se motil, kdor bi mislil, da je oves izključno le za živinsko krmo. Res je, da konji, perutnina in domači zajci najbolje uspevajo, ako jim pokladamo oves. Kure po ovsu najraje nesejo jajca, konji imajo največjo delovno zmogljivost in zajci se najhitreje rede. Toda oves je dobrodošel tudi za Človeško prehrano. Še dandanes je ohranjen po goratih predelih, tam, kjer drugo žito ne uspeva, običaj, da je edini kruh, ki ga ljudje sploh poznajo, ovsenjak. Malo resast je in malo trd, toda izdaten in nasitljiv. Celi naši rodovi so zrasli ob ovsenjaku in marsikateri naš veliki mož se ni prav nič bal priznati, da je do mladosti tolkel trdi ovsenjak. Nekatere dežele v Evropi pa sploh še žive samo ob ovsenem kruhu, na primer škotska, Norveška, deloma tudi Finska, kolikor seveda ne uvozijo drugega žita od drugod. Letos je ovsa precej posejanega, ni pa seveda mogoče uganiti, koliko ga bo šlo za živinsko krmo, koliko pa v mlin in potem kot ovsena moka v peč. Proso sedaj najlepše zori. Kar veselje je pogledati okoli Ljubljane, koliko lepih njiv je bilo zasejanih s prosom. Prosena kaša-, to je vendar imenitna jed in še naš rod se spominja, da je bila nekoč v tej ali oni obliki vsak dan na mizi. Kaša z zeljem ali z repo, to je bila za kmečko mladino vendar prava slaščica. Še boljša pa je kaša s krhlji, najboljša seveda s suhimi češpljami. Na proso smo zadnje leta kar pozabili, dasi je nekoč ljubljanska okolica kar valovala meseca avgusta prosa. Največ pa so sejali in ga še sejejo v okolici Dobrepolj. Pred desetletji so naši kraji proso celo izvažali, na primer v Italijo, kjer prosa niso toliko poznali, temveč bolj riž. Da je bilo letos prosa več zasajenega, kakor zadnja leta sem, je vzrok tudi v tem, ker je proso izvrstna piča za kure jajčarice. Jajca pa gredo danes v denar, kakor žefran. Naši stari mlini proso stopajo, to je, da v posebnih pripravah, stopah imenovanih, nekako tolčejo iz prosa kašo. Moderni mlini imajo mesto stop pšenar, ki dela bolj hitro in bolj čisto. Proso bodo pri nas želi po Malem šmarnu. Potem je treba proso na gumnu meti, to se pravi teptati z nogami, da^ se odloči proso od slame. To je običajno za vaško mladino velik praznik in dan družabnega veselja. Koruza se v naših krajih čimdalje bolj širi. Kakor vsa navedena žita, spada tudi koruza med žitne travarice, med žitarice, čeprav je edina, ki v naših krajih ni domačinka. Njena domovina so pokrajine v južnem Paraguaju v južni Ameriki. Med vsem žitom zahteva koruza največ dela, zato pa tudi najbolje obrodi. Koruzo je treba močno gnojiti, jo treba okopavati, čistiti plevela itd. Ako koruza pokaže več strokov na enem steblu, je treba slabše odstraniti, zakaj bolje je, da na enem steblu dozori le en strok, toda ta popolnoma, ostali stroki pa bi glavnemu jemali moč in hrano iz zemlje. Letos so kmetje zasadili mnogo več koruze, zlasti Barjani so bili v resnici marljivi. Koruza je vsestransko uporabljivo žito. Glavno jo bomo porabili za prehrano prebivalstva, le manjši del za krmljenje in pitanje prašičev ter za perutnino. Ponekod, zlasti na Hrvaškem se bavijo z mislijo, da bi iz koruznih kali, ki jih dobe pri mletju, delali olje, ker vsebujejo mnogo maščob. Pa tudi pivo iz koruznih kali je prav tečno in okusno. Koruzni otrobi so prav izvrstno krmilo. Ajda je med našimi žiti edina, ki ni travarica. Njena sorodnica je travniška kiselica. Včasih so ajde pri nas mnogo sejali po žitu in tudi letos so se kmetje zopet spomnili nanjo. Ni vsako leto hvaležna ta žitna rastlina, pač pa kadar obrodi, daje dragoceno zrno, iz katerega meljemo prav okusno moko. Vendar za kruh ajdova moka ni priporočljiva, treba je peči tak kruh vsaj iz dveh mok, pšenične in ajdove. Odtod znani »pisani« kruh v dveh barvah, s katerimi smo bili na kmetih včasih postreženi. Za žgance pa je ajdova moka najboljša in za vsakega človeka veljajo ajdovi žganei še vedno kot naša domača specialiteta. V Prekmurju delajo iz ajdovega zrnja tudi kašo. Zrnje namreč pomečejo v vrel krop, nakar odpade kožica, ostane pa le belo jedro, ki izvrstno nadomešča riž ter je prav tako uporabno za razne rižote in podobna jedila. Pri nas so včasih sejali pretežno črno ajdo, ki Je bila tudi bolj medonosna, kakor je siva, katere sejejo sedaj največ. Drugih žit pri nas ni. V prejšnjem stoletju so poskusili s kulturo riža, pa se ni obneslo, ker je zanj naše podnebje premrzlo. Tudi sirka in podobnih žit pri nas ne sejejo. Kakor je bila žetev poletnih žit pri nas odlična, upajmo, da bo takšna tudi jesenska. Dobra bodo tudi jedila, čeprav bodo napravliena iz ovsene moke, iz kaše, iz koruzne in ajdove moke. Trganje planik je bilo v Nemčiji že nekdaj strogo prepovedano. Graški list poroča o skupini mladeničev, ki so plezali po nekih skalah in nabirali planike. Fapte je zasledila planinska straža, nekateri pa so pobegnili. Oblast je poleg teh strogo kaznovala tudi turiste, pri katerih je našla v nahrbtnikih te redke cvetke. V mariborski bolnišnici je umrl po hudem trpljenju 66 letni Anton Baumgartner. Baum-gartner si je pri delu prebodel z vilami v glavo. V treh vrstah... Po velikodušni naklonjenosti Visokega komisarja bo novomeški vodovod obnovljen Obnova mestnega vodovoda je bilo zadnja desetletja eno najbolj perečih vprašanj dolenjske metropole. Visoki komisarijat je določil v svojem preračunu za obnovo novomeškega vodovoda 1 milijon sto tisoč lir ter dal Higienskemu zavodu v izdelavo vse načrte za obnovo. Vsa novomeška javnost je z zadovoljstvom pozdravila prizadevanja mestne občine in podporo oblasti. Na Vinjem vrhu je odtrgala transmisija roko do komolca 28 letnemu Janezu Hrastarju iz Male gorice. Vež reber je strl in poškodoval tudi nogo konj 8 letnemu Jožetu Zabukovcu iz Češnjic pri Novem mestu. Konj se je splašil ko je pripeljal mimo avtomobil, da ga fant ni mogel zadržati. Novomeški trg je dobro založen z domačim sadjem, zlasti s češpljami, jabolki in hruškami. Uvoženo sadje se je zato znatno pocenilo. Kljub dežju je bilo na novomeškem trgu malo gob, ki so bile hitro razprodane Bukov žir bo letošnjo jesen obrodil. Ker se žir lahko izkoristi za jedilno olje, M) štajerske oblasti že izdale potrebna navodila za nabiranje. Štajerskj otroci so prispeli na morje — v Salvore. Vsega skupaj je bilo poslanih na morje 160 otrok. Štorklje, ki se že selijo, so se ustavile zdaj na Štajerskem in v Prekmurju. Tu se še pridno krepijo z žabami in kobilicami. Štorklje so dobile letos precej novega prirastka. šport Novica za mlade plavalce V Ljubljani se je sestavil odbor za športno propagando in je začel z delom pod okriljem CONI-ja. Odbor ima nalogo med mladino delati propagando in jo potem po potrebi uvesti v športna društva, ki zaradi malomarnosti ali pa zaradi zanašanja na staro slavo zanemarjjo tako važno vprašanje športnega življenja: izurjenja naraščaja. Da bi pa h mladih vret vzgojili bodoče prvake, je potrebno učiti športne panoge in predvsem je nujno potrebno prirejati tekmovalne prireditve, ki naj bi vzpodbujale mladino. To je glavni cilj odbora za propagando športa, čigar delo se bo začelo v soboto 29. avgusta ob 17 v kopališču Ilirije s sestankom plavalcev. Na sporedu so kratke in lahke tekme, dostopne za vse mladeniče in dekleta, brez ozira na kakršne koli upravne ovire. Cim prej bo objavljen celoten spored te nenavadne prireditve. Za sedaj se obveščajo naši mladi plavalci z rečnih plavališč ali s kopališč, da se pripravijo z navdušenjem za bližajoče se tekme. Katera pa so športna združenja, ki ne bi imela v svojih vrstah mladih plavalcev? Skoraj vsa društva, ki se običajno bavijo z nogometom, atletiko, kolesarstvom ali veslanjem združujejo v svojih vrstah mlade plavalce, in ti se lahko udeleže bližnjih prireditev. Pokazati je treba, da ima naše mesto navzlic težkim sedanjim časom polno mladeniškega zagona in trdne volje, da se uveljavi v športnem življenju. Športne vesti Zadnjo nedeljo sta se na novem celjskem športnem stadionu tovarne Westen pomerili med seboj nogometni enajstorici Westnove tovarne in pa rudarsko moštvo iz Trbovelj. Po obojestranski lepi in tehnični igri je ostala tekma z 2:2 neodločena. Prvi polčas je končal 2:1 za Trboveljčane. Prihodnjo soboto se bosta na stadionu mariborskega Železničarja srečali nogometni enajstorici LSV Graza in domačih Železničarjev. Tekma bo zanimiva tem bolj ker bosta obe enajstorici znatno okrepljeni z nekaterimi dobrimi igralci tujih moštev. Tekma se bo začela ob pol šestih in vlada v Mariboru veliko zanimanje, saj bo šlo v tekmi za mestni prestiž: Graz ali Maribor. Nedavno meddržavno teniško srečanje med Portugalsko in Španijo se je končalo z« zmago Špancev z rezultatom 3:0. Za deseto obletnico madžurske države bo v mestu Hsinking prirejeno veliko športno tekmovanje, na katerem bo nastopilo skoraj 700 mladih športnikov iz Mandžurije, Japonske in Kitajske, Za to veliko mednarodno športno tekmovanje vlada na Daljnem vzhodu veliko zanimal, saj bodo na športna igrišča prišli vsi, ki kaj pomenijo na športnem polju v tem delu sveta. Vsi štajerski nogometni klubi so porazdeljeni v dva razreda. Tekmovanje v obeh razredih se bo začelo 6. septembra. V prvi razred to so klubi na severnem Štajerskem, spadajo: SC Kapfenberg, RSG Graz, GAK, Puch, BSG Donawitz, LSV Zelt-weg in BSG Fohnsdorf. V grupo južnih klubov pa spadajo tile: Grazer SC, Post Graz, BSG Rosen-(hal. Rapid Maribor, RSG Maribor, TuS Leibmtz in DSG Celje. Iz obeh skupin bosta prvaka odigrala med seboj končno tekmo za naslov štajerskega prvaka. Ne poskušajte v tramvaj med vožnjo! Ljubljana, 20. avgusta. O redu v tramvajskih vozovih pri vstopu in izstopu ter o prepovedanem poskušanju vstopanja, oziroma skakanja v vozove med vožnjo, se je porabilo mnogo črnila in papirja. Pa le malo zaleže. Sinoči ob pol 7 se je pripetila na Gosposvetski cesti pren Žiiličevo trgovino spet nesreča, ki naj bo vsem v resno opozorilo. \ tramvaj je hotel skočiti med vožnjo neki moški, ki pa j® zamudil pravi čas. Tramvajski voz je treščil vanj in mu prizadejal nevarne poškodbe 1?° glavi. Na srečo je voznik takoj ustavil voz m preprečil še hujšo nesrečo Moški je bil ves J krvi in so ga odpeljali v avtomobilom v bolniš- nico. S Štajerskega V “'Mozirju je bilo pred dnevi veliko zborovanje za Gornjo Savinjsko dolino. Na zborovanje so bili zlasti vabljeni splavarji in drvarji. Tako zborovanje je bilo tudi v Nazarjih. Marjetica ra nemški Rdeči križ. V soboto ffl v nedeljo ho na Štajerskem druga poulična zbirka za Rdeči križ. Dekleta bodo prodajala Pr®‘ proste poljske marjetice. Listi pozivajo prebivalstvo, naj ne bo nikogar ta dva dneva brez marjetice, ko gre za skupno nemško delo. Znani trboveljski obrtnik, urar in zlatar Miha Koren je razstavil na razstavi Heimatbim-da tudi svoja dela. V .Središču so imeli v nedeljo organizacijsko zborovanje. Okrožni vodja je govoril o nemški skupnosti, o rasi in narodnem socializmu, obenem pa bo podal tudi poročilo o političnem in vojaškem položaju. Spodnještajerska mladina, ki poje in igra med pripadniki nemške vojske in mornarice na severu, je te dni gostovala v nekem pristanišču v Severnem morju. Pri Kolbnici je utonil 44 letni drvar Matija Obergačnik, ki se je peljal s splavom. Njegovo truplo so našli v doljnem toku Drave. V Mariboru je umrl 70 letni jetniški paznik v pokoju Alojz de Corti. Dalje so umrli: 56letna geometrova vdova Štefanija Zezulka, 42 letni železniški klepar Franc Volk, 76 letna Ivana Šab-čeva in 69 letna železničarjeva vdova Elizabeta Lešnikova. V štajerski prvenstveni vrsti so zastopani tudi mariborski in celjski igralci. Na vzhodni fronti je padel poročnik SS-oddelkov dr. Maks Starič iz Ptuja Bilo mu je 37 le-t. Zapušča ženo, 3 otroke in številno sorodstvo. V celjskem kfnomatografu Metropol predvajajo te dni znani film Dunajska kri. Za mla-i dino pod 14 leti je vstop prepovedan. Hitler je odlikoval štajerskega pisatelja dr. Hansa Kloe novih prijateljev, nismo mogli ugotoviti ničesar, kar bi bilo vredno pripovedovati. Ali nič ne vedo, ali pa nočejo povedati. Zdi se, da je Bensonova smrt naredila nanje zelo globok vtis. Na vprašanja, če se jim kaj zdi, zakaj ali kako je bil izvršen zločin, odgovarjajo. da nimajo pojma. In kdo bi mogel kdaj misliti na to, da bi umoril dobrega, starega Bensona? Samo kak razbojnik, ki ga ni poznal. Ne, niti kak razbojnik ga ne bi bil nikdar umoril, tega dobrega starega Alvina, če bi ga bil le prej poznal. Zagotavljam Vam, da me je res že obšla skušnjava, da bi tudi jaz koga ubil da bi mogel dohiteti dobrega starega Alvina v njegovi se- danji blaženosti.« Ribniški »piskri« so znani daleč po sveta Ceu kejd’n smo o k ul hodil’, u nedejlo pa Boga prosil’, de b’ us’h loncu ne pobil’... Sončnega jesenskega dne sem vzel popotno palico v roko in se napotil preko Brezja proti Dolenji vasi.^ H Krenčkovim sem se namenil pogledat, ce še delajo lonce. Včasih je ta obrt cvetela od Rakitnice, Blati, do Dolenje vasi, Verice in Nemške vasi; danes je ostalo zve- izročilom svojih očetov le še nekaj družin. Gospodar France je sedel v senci jx>d kostanjem, ko sem prišel k njim. Na kolenih je držal dveletnega Janezka, ki ga je neprestano vlekel za brke, kar mu je bilo v veliko veselje. ,.m.e Je zagledal, je postavil otiroka na tla in mali je odkorakal v vežo k materi. Po več kot enolejnem presledku je bilo svidenje dokaj prisrčno. »Tak vendar 6i se nas spomnil: no, ravno prav prihajaš,« pravi France, ko sem ga povprašal po zdiravju, družini in živini. »Kar prisedi in povej, kaj je v Ljubljani novega.« Pridružila se nama je še gospodinja, držeč v rokah pehar hrušk. Prvo kar je bilo, me je oštela,_ da tako jjoredko prihajam k njim. Ko sem jima odgovoril na mnoga vprašanja in povedal, da je bila v Ljubljani taka vročina, da je asfalt, s katerim so ceste pokrite, postal mehak, je dejal France, da to še vedno ni tako, kot v njegovi peči, kadar_ lonce žge. »Zdaj pa etopi z menoj, da si natančno ogledaš našo lončarsko umetnost — od kepe gline do piskra.« Stopila sva v hišo. Na policah j>od stropom SP J® ?ušrla narejena posoda: lonci, piskri, pi-skerčki, skodelice sklede, latvice, igrače in celo par kipov. V levem kotu je imel velik kup lončarske gline in svoj kolovrat. Nataknil si je Prtene hlače, katerih se je držala glina, sezul čevlje, si zavihal rokave in me jkjvabil prav h kolovratu. Kakšna zverina je neki to?, bo Kdo vprašal. ^— Kolovrat je lončarju tako va-zen pripomoček pri njegovem delu, da si enega brez drugega ne moremo predstavljati. Za-J. SeC1 -:T . nemo kolovratu ni prav nič podo- lik™ v16'!?11 ie v valja. Dve enako ve- i. okrogli plošči s premerom 40 cm, sta zve-•n’ med seboj s štirimi pokončnimi, do 60 cm isokimi deskami, stitakojičimi se v osi valja Kotu 90 stopinj. V sredi spodnje plošče je 06, okrog katere se kolovrat suče. V »obratovanju« ga vzdržuje lončar na ta način, da s stopalom oose noge udarja ob pokončne deske. Glino, katero uporablja za izdelovanje lončene robe, mora vso po večkrat pregnesti z no-gnmi; s tem jvostane bolj mastna in tudi vse nepotrebne primesi (pesek, ostanke lesa in jro-dobno) odstrani iz nje. Očiščeno stlači na kup v kot in jo včasih poli je z vodo, da se ne začne sušiti. France je vzel pest gline iz kupa in napra- vi kepo, jo še enkrat temeljito pregnetel z rokami, da bi pač ne ostal v njej kak pesek; ta ntegne povzročiti luknjo v že gotovem loncu, kar pa ni majhna sramota za lončarja in njegov ugled ter sloves robe. Kepo je z viška spustil na okroglo ploščo kolovrata in tako je dobila obliko hlebčka. Roka mu je že tako navadna, da kepa skoraj vedno pade natanko na *cedo. Hlebček je pomočil z vodo, ga pokril z dlanmi in pognal kolovrat. Kolovrat je tekel in France je komaj po-lo-zri prste na hlebček, že je pričela rasti na plošči posoda, vedno višje, dokler se ni pokazala povsem pravilna oblika lonca. Seveda, samo s prsti mn ne more dati končne oblike. Pomaga 6i z usnjeno krpo, s katero zgladi površino in notranjo stran posode; v dnu si jia pomaga z leseno lopatico. Ko je vzel lopatico v roko, se je smehljaje ozrl name, češ: le glej, lahko si natakneš še ene »špelge« na nos, ne spraviš tega skupaj 1... Po nekaj minutah je bil lonec narejen. S tanko žicO ga je spodrezal. kajti glina se zelo prilepi k deski, ga prav nalahno dvignil in odnesel na jvolico, kjer se nekaj tednov suši. Če je posoda kadar jo izpodreže, vegasta, jo nejevoljen stlači in zopet napravi hlebček, katerega ponovno vrže na koloVrat; toda Francetu se to redkokdaj pripeti. t France je zopet sedel na nizek stolček. Vzel je novo kepo gline, pognal kolovrat in pričel z delom. Obračal se je tako spretno, da eem se mu moral čuditi. Kaj kmalu je stala na kolovratu prava pravcata skleda iz kakršne sroo jedli včasih doma. Skleda ni tako hitro gotova kot lonec, ker napravi na notranji stra-ni z rujavo barvo razne okraske v obliki bor-dur ali ornamentov, kar mu vzame precej časa. Hitreje je bil gotov s cvetličnim lončkom, še Prej s podstavkom. »Nak, ijfrač pa zdaj res ne bom delal,« je dejal France, ko je postavljal itotovo posodo na polico. »Mat', prinesi nama rajši kaj na mizo; ipo takem delu sva si pa menda že zaslužila kaj za pod zob!« — Gospodinja, postrežljiva kot le more biti, je res postavila pred naju izdatno malico. »Takole, vidiš, delamo mi »črepinje« (lončeno posodo imenujejo ljudje »črepinje«). »A ni tako preprosto in lahko delo, kot bi si kdo mislil. Precej časa potrebuješ preden roko do- ' volj izuriš. Ker si pa že videl eno in drugo, bova pogledala še v «ožago».« Šla sva preko dvorišča v manjše poslopje. Nad okni in vrati je bil zunanji zid ves sajast, prav taka je bila notranjost «ožage». »Tu «žge-mo», je dejal, in mi pokazal peč; »ravno včeraj smo končali.« Peč se je bila že dovolj ohladila in France je pričel jemati -sodo iz nje. Vsak komad je posebej strokovnjaško pregledal, če ni motrda zaradi prehude vročine počil. Prijel ga je z dvema prstoma in potrkal s kazalcem desne roke po njem. Posoda, ki je brez napake, ima čist in jasen zvok, ko potrkaš na njo; če je pa počena ali celo votla, tedaj je zvok hreščeč. Dostikrat se zgodi, da oko ne opazi nobene napake, a barva zvoka 1 zanesljivo in takoj pove. da posoda ni za rabo. | Posoda, ki je srečno prestala vročino nekaj sto stopinj in ostala cela, dobi še glazuro. Predvsem morajo biti lonci in sklede dobro «pocinani», da so bolj trpežni in lažje jih je osnažiti po končani kuhi. — Ko drugič vzame «robo» iz peči, je povsem izgotovljena in pripravljena za predajo. Začetek posode je pri glini, konec pa kje na kupu črepinj, kadar jo otroci razbijejo, kar se zelo rado pripeti. To pa mora biti, če bi lončena posoda predolgo vzdržala, ne bi imeli lončarji dela... Lepo sem se zahvalil Francetu za prijaznost. Obljubi! mi je, da me bo ob priliki povabil s seboj kadar bo šel «z doma». »Boš videl, kako je lepo, kadar pridem z vozom lončene posode v vas. Ženske kar planejo name in menjavanje se prične. Posodo dajem za zrnje; mero za mero če je majhna posodica; pa dvakrat namerim. Domov pripeljem polne vreče rži, pšenice in ječmena.« Voščil sem mu že naprej dober tek nad jx>-gačo, spečeno iz zamenjane pšenice in zapustil prijazno Francetovo domačijo. — A. J. Razne zadeve iz sodne dvorane Ljubljana, 20. avgusta. Sodne počitnice so sedaj formalno končane. Posli se razvijajo v predpisanem krogu in toku. Pravde na okrajnem in okrožnem sodišču se pleto kot običajno. Sodni kronist zaznamuje nekatere zanimivosti. Jemala si je priboljške k hrani Mali kazenski senat sedaj redno posluje in vodi razprave trikrat tedensko, ko so bile navadno med počitnicami le po dvakrat. Pred tri sodnike je stopila 19-letna Rezika, gospodinjska pomočnica ali kakor jo naziva kratka obtožnica — služkinja. Pri gospej Poldki je za 160 lir mesečno služila že nad 2 leti. Bila je drugače marljiva, toda zadnji čas se je nekam potuhnila. Rezika sama je gospodinji odpovedala službo, rekoč: »Pri vas je premalo dela!« Gospodinja pa je kmalu ugotovila, da se je njena živilska zaloga zelo zmanjšala, da ji manjka do 200 lir denarja in da je izginila tudi zlata verižica. Rezika je bila osumljena, prijeta in sedaj obtožena zločina tatvine, da je odnesla iz zaklenjene shrambe 5 kg masti, 6 kg fig, 5 kg sladkorja, 20 kg lepe bele moke, 2.75 m lepega sifona in 200 lir gotovine, kakor tudi del zlate verižice. Pred sodniki in v preiskavi se je Rezika kaj čudno zagovarjala, trdeč: »Slabo hrano-sem imela. Iz živilske zaloge sem si jemala priboljške.« Gospodinja nasprotno pa je sodnikom povedala, da je Rezika imela obilo hrane in da je isto jedla ko vsa družina. Ni bilo nikakekag razločka v hrani. Rezika je bila obsojena na 3 mesece strogega zapora, toda pogojno za 2 leti, ker doslej še ni bila kaznovana. Zastoj na nepremičninskem trgu Zemljiškoknjižni urad okrajnega sodišča je v prvi polovici avgusta zaznamoval izredno malo število kupnih pogodb, ki so bile sodišču predložene za izvedbo prenosa lastninske pravice do kupljenih zemljišč in hiš na imena kupcev. Opažati je znaten zastoj na nepremičninskem trgu. Zanimanje za vile, hiše in druge nepremičnine je zelo ponehalo. Vzrokov za zastoj zemljiških kupčij je več. Poznavalci nepremičninskega trga zagotavljajo, da Po meglenih Jutrih sončni dnevi Ljubljana, 21. avgusta. Začeli so se menda dnevi, ko te bo vsako jutro pozdravila gosta megla kot v pustih, dolgih jesenskih in zimskih dneh. Noči so lepe in jasne. V zgodnjih jutranjih urah pa se vleže nad ljubljansko kotlino megla in se gosti čim dalje bolj. Najbolj gosta je ob bregovih Ljubljanice Na višje ležečih točkah, kot so Golovec ali pa Rožnik, je pa sploh ni in tam že na vse-zgodaj posije prijetno sonce. Po mestu in v nižinskih predelih pa se vlači še do poznih dopoldanskih ur in se le počasi razprši, šele proti enajsti uri se porazgube zadnje megle. • , ,ar *e P°zo kosilu, da čim bolj izrabijo prosti čas in se sončijo in kopljejo. Da, tudi kopljejo, saj je voda tako topla kot v najbolj vročih jxdetnih dneh. Velik živ žav je seveda ob bregovih Ljubljanice, tudi na Iliriji je vsak dan velik obisk. Na »splošno se bo letošnja kopalna sezona končala v veliko zadovoljstvo kopaliških blagamj, saj ga ni bilo menda lepega dneva, da ne bi bila vsa razjro-ložljiva mesta razprodana. Res je tudi, da imajo kopališke uprave precejšnje stroške, vendar l»a bo končni letni obračun znatno ugodnejši kot druga leta. je glavni vzrok v tem, ker so vsi oni zasebniki, ki so razpolagali z večjimi kapitalijami in prihranki, že poskrbeli, da so ta svoj odvišni denar investirali v nepremičnine, toda drugače ni pri zasebnikih na razpolaganje večjih kapitalij za nepremičninske investicije. V prvi polovici avgusta je zemljiška knjiga zaznamovala le 12 kupnih jmgodb za manjše kupnine od 2000 do 5000 lir. Po teh pogodbah prodana zemljišča predstavljajo skupno kupno vrednost 45.112 lir. Med drugimi je France Kušar, posestnik na Ježici prodal Frančiški Kresalovi, železničarjevi ženi zemljiško parcelo št. 482-29 k. o. šentpetrsko predmestje I. del v izmeri 699 kv. m za 5000 lir. Kvadratni meter je bil nekaj nad 7 lir, kar znači, da je bil ta svet razmeroma jx>-ceni, ker so drugače parcele v tej kat. občini zelo drage in visoke. Jezikovni tečaji v italijanskem zavodu Zaradi prijave velikega števila slušateljev je bilo uvedeno za poletni čas šest osnovnih tečajev, štirje srednji, eden za naprednejše in en konverzacijski tečaj. Urnik je sledeči: Osnovni tečaji bodo ob ponedeljkih, sredah in petkih: od 9 do 10 v dvorani A, od 14.30 do 15.30 v dvorani A, od 16 do 17 v dvorani A, od 17 do 18 v dvorani B, , od 18 do 19 v dvorani B, od 19 do 20 v dvorani A. Srednji tečaji bodo ob ponedeljkih, sredah in petkih: od 16 do 17 v dvorani B, od 17 do 18 v dvorani A, od 19 do 20 v dvorani B, ob torkih in četrtkih od 17 do 18 v dvorani A. Tečaj za naprednejše bo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 18 do 19 v dvorani A. Tečaj za konverzacijo pa bo ob torkih in četrtkih od 18 do 19 v čitalnici. Verjetno bosta tretji tečaj in konverzacijski tečaj razdeljena na dve ločeni skupini. Vse ostale podatke in pojasnila se dobi na Napoleonovem trgu 6/1. Štirje mladeniči utonili. V bližini Trenta so se odšli trije 15‘letni dečki kopat. Za to razvedrilo so si izbrali velik namakalni bajer, ki je bil globok, kakšnih 6 metrov. Šele j>roti večeru so sllučajni popotniki našli na obrežju razmetane dele obleke. Obvestili so gasilce, ki so po dvournem napornem iskanju jx>brali iz vode trupla vseh treh dečkov. Bržkone je enega izmed njih med kopanjem zadela srčna kap, ostala dva pa sta mu hotela pomagati, pa sta najbrž onemogla. Nedaleč stran pa je utonil še nek drug mlad fant. V prehladni vodi ga je popadla srčna slabost. Ljubljana Kol (»dar Danes, petek 21. avgusta: Ivana Fr. Sobota, 22. avgusta; Hipolit. Obi'(*stila Nočno službo im#jo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič — Tržaška cesta. Mestni trošarinski oddelek zaradi snažen,ja svojih uradnih prostorov v Lingarjevi ulici št. 1 ne bo posloval za stranke v petek in soboto, 21. in 22. t. m. Varujte se bolezenski klic, ki na vsakem koraku strežejo po vašem zdravju in življenju, ko se nevarnosti najmanj zavedate. Najraznovrstnejše nalezljive bolezni vam groze ob vsaki uri povsod pri nakupovanju po trgovinah in na trgu, doma pa posebno pri pripravljanju jedil ter pri jedi sploh Že smo opisali, kako nevarne prenašalke nalezljivih bolezni 60 muhe, predvsem smo pa opozarjali, da je najzane6ljivejše varstvo pred nalezljivimi boleznimi snaga in spet — snaga. Mesta: fizikat je že na tisoče ljubljanskih prebivalcev cepil proti nevarnemu tifusu, ki se posebno rad pojavi ob vročini, ko dozoreva sadje. Cepljenje proti tifusu z zaščitnimi tabletami je pa zanesljivo varstvo pred to težko, nalezljivo boleznijo, poleu tega pa brez kakršnih koli neprijetnih ali slabih posledic. Kdor še ni cepljen proti tifusu, ima do zadnjega dne tega meseca še vedno priliko, dr. pride na mestni fizikat v II. nadstropje Mestnega doma vsak delavnik od 8 do 10, kjer dobi popolnoma brezplačno za cepljenje proti tifusu potrebne zaščitne tablete. Kdor tablete vzame e seboj domov naj se natanko ravna po navodilu, kako je treba tablete jemati, da bo cepljeni zanesljivo varen pred tifusom Prvi dan zaužijemo samo eno tab leto, druge dneve pa po dve. Zanesljivo pa učin kujejo tablete samo tedaj, če jih jemljemo popolnoma tešči in tudi še uro potem, ko smo eno al dve tableti zaužili, ne zaužijemo ničesar. Kakor rečeno, pravilno uživanje zaščitnih tablet res zanesljivo obvaruje zdravje pred tifusom, čeprav cepljeni med cepljenjem in tudi po cepljenju ne obču ti jo prav nobenih neprijetnih ald slabih posledic Ljubljansko gledališče Drama: Petek, 21. avgusta: Zaprto. Sobota, 22. avgusta ob 17.30: »Poročno darilo-;. Izven. Znižane cene od 10 lir navzdol. Nedelja, 23. avgusta ob 14: »Konto X.< Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Ob 17.80: »Vdova Rošlinka«. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Ponedeljek. 24. avgusta: Zaprto. Gioracchino Forzano: »Poročno darilo«. Igra je prijetna zgodbica med mlado farmacevtko in avtomobilistom, ki po naključju zaide v njem podeželsko apoteko. Prikupno je podan značaj dekleta, ki si skuša s samostojnim delom služili svoj kruh. Srečanje s tujcem jo privede do usodnega koraka. Glavne vloge Simčičeva in Jan, nadalje Nablocka, Plut, Gale, Brezigar, Košič, Bratina, Rakarjeva, Peček, J. Boltarjeva, Vertm in Raztresen. Režija: prof. Šest. Ponovitev v Drami v soboto ob 17.30. Cene zelo znižane od 10 lir navzdol. Bernauer in Oesfer: »Konto X«, veseloigro o ljubezni in drugih nemodernih rečeh, kot^ jo imenuje avtor. Osrednji lik je vodja odvetniške pisarne Izidor Srakoper, ki zapleta in razpleta konflikte okrog skrivnostnega konta X. Učinkovita vloga komične stroke daje glavnemu igralcu mnogo prilike za razmah. Igra jo Danilo Gorinšek. Režija: Milan Košič. Drama ponovi to delo v nedeljo ob 14, po znižanih cenah od 12 lir navzdol. Cvetko Golar: »Vdova Rošlinka«, zabavna zgodba o košati kmečki vdovi, ki si hoče na vsak način zmamiti mladega, zastavnega fanta za ženina. Dovtipno in kratkočasno dejanje nudi mnogo razvedrila. Predstava bo v nedeljo ob 17.30, po znižanih cenah. »Slov. dom« v vsalco liišo ! flapočite se na Slovenčevo knjižnico 36 izbranih knjig in še dve prekrasni knjigi za nagrado Vsaka knjiga le 6 lir. Naročile »Slovenčevo knjižnico« kar z dopisnico na Upravo »Slovenčeve knjižnice«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6 Ne odlašajte niti dneva! V. HEISER 75 Zdravnik gre # križem svet . »Prav zadovoljen sem, da sva se ta-dobro pomenila,« je dejal s krotim in skesanim glasom, ko sem se Poslavljal. . , Doktor Oumpston je bil prav vesel zaradi uspešnega razgovora. Dejal mi to da čeprav bi vse ostalo samo pri poljubi, se bc vsaj za hip lahko pre-a* sv°jim najlepšim sanjam. Dva dni kasneje sem od svoje ustanove že dobil pristanek in takoj sem Hi \rnil k ministrskemu predsedniku j.u£hesu. Prebral sem mu brzojavko, vi zagotavljala pomoč pri ustvarit- i zdravstvenega ministrstva, tpr mu f/Tlasnil vefi načrt. Dal mi je vedeti, ■ a ,Se je povrnil k svoji nekdanji bo-levitosti, ko je začel s svinčnikom ^značevati nepomembne odstavke ter H. P* tam ugovarjati, češ, da se mu ?di, da nam je boj proti črevesnim za-jedalcem bolj pri srcu kakor ministr-stvo samo. »Ljudstvo ni možno zagra-tou več ko eno zamisel naenkrat. Vsak P.r<:o*og, ki gre za tem, da si pridobi ljudsko priznanje, mora imeti odstav-Ke, ki se prilegajo vsakemu poedincu.« i - J« bil zdrav nauk dobrega orzavnika, a jaz nisem smel dovoliti, oa bx m® kakor koli prekašal. Zato sem takoj povzdignil glas: »Razumljivo je vendar, da je boj proti črevesnim zajedalcem silno važen, 6aj vam ravno nudi priliko, da si s tem pridobite zanimanje vsega ljudstva in njegovo jx>zornost posredno obračate na javno zdravje. Vrh tega pa morate upoštevati, da je Avstralija potrebna velike in izdatne pomoči pri ustanovitvi osrednje zdravstvene službe.« Ko se je sesul še ta zadnji njegov ugovor je z vsem srcem odobril ves naart. Naslednji teden je bilo po ministrskem odloku ustanovljeno ministrstvo za zdravje. Vsi delavci so bili navdušeni zanj. Ko smo se nazadnje jmslo-vili od Avstralije, ki nam je nila spočetka tako sovražna, je zvezni parlament izrekel zahvalo Rockefellerjevi ustanovi, v kateri je zelo laskavo ocenil vse njeno delo. Še bolj ko Avstralija je Nova Zelandija slovela jx> tem, da je zadnje pribežališče belcev. Tudi tu je živela cisto j>odobna demokracija in delavski sloji so bili prav tako zahtevni in nemirni. Nekoč sem potoval na parniku, ki je pristal v Aucklandu, ko je tam- kaj ravno izbruhnila velika delavska stavka. Vsako vkrcanje je bilo nemogoče, tako da je moralo več ko tisoč oseb čakati na kopnem. Nobenega blaga niso smeli razkladati; stavku joči j>a so vendarle priznali sveto in nedotakljivo pravico jx>šte in so bili.takoj pripravljeni poštne pošiljke sjfiaviti na suho. Ko pa so opazili da je bilo na ' poštnih vrečah nekoliko cementnega prahu, so takoj zahtevali dvojno pla-! čilo za izkrcanje »prašnega blaga«. Ladja in potniki so morali čakati dva ' dni, dokler ni stavka jvolegla. Na pravilnik o osemurnem delu so najbolj natančno gledali j»o pristaniščih. Spominjam se, da eem nekoč v Wellmgtonu gledal, kako so spravljali j na ladjo konje. Drugega za drugim so prevezali s jrasom okrog trebuha ter z žerjavom vsakega posebej dvignili na krov. Ko je opoldne odjeknila sirena, so se ročice ustavile in pustili so, da je konj, ki so ga ravno dvigovali, bingljal v ziraku celo uro, dokler ni prišla spet zajioved za nadaljevanje dela. Še bolj ko Avstralija je Nova Zelandija dežela, ki se odlikuje jx> čudnih zakonih in socialnih poskusih. Vsak poljedelec je bil prisiljen, da je moral slehernemu beraču ali j»otepuhu, ki je iskal zaposlitve, za eno noč nuditi hrano in prenočišče. Neglede na dohodninske davke, je morala vsaka oseba, kj je imela dohodke, pet odstotkov lastnega zaslužka odriniti skladu za brez- poselne. Novozelandci so vneti za razne verske navade. Vegetarianstvo se je med njimi močno ukoreninilo. Kljub temu pa imajo svoje muhe. Po pivnicah vidiš troje različnih miz: prve za dobro oblečene osebe druge za delavce in tretje za vojake. Železnice, tramvaji, telefoni, brzo-jav, vodne naprave, rudniki, zavarovanja, naprave za stave nri konjskih dirkah, zastavljalnice, delavske hiše, bolnišnice, denarni zavodi, razsodišča za sjx>re med delavstvom in jvodjetniki: vse je pod državnim nadzorstvom. Vse na videz ali pa v resnici služilo javni koristi. Presenetilo me je veliko število tpotujočih knjižic, ki sem jih povsod videil, še bolj pa sem se čudil sij jajnemu roda da so ljudje mogli priti do knjig brez najmanjših neprilik. V Novi Zelandiji je mnogo misijonarjev in upokojenih vojaških in mornariških častnikov Povprečna prosveta je zelo razvita in odstotek nepismenosti je najmanjši na svetu. Niti koze niti kuge ne razsajajo j»o njihovih hišah in malarija je prav redka. Ne kače ne termiti ne divje zveri ne motijo miru na Novi Zelandiji. Rastlin zaje-davk skorajda ni; redki so tudi žužki in mikroorganizmi, ki uničujejo vrtove. M,nogo let je bila Nova Zelandija dežela z najnižjo splošno in otroško umrljivostjo. Njeno zdravstveno ureditev za otroke so stapljali za zgled, ki ga je treba posnemati. V tem navideznem raju zdravja pa sc je rodilo kočljivo vprašanje. Svetovna vojna je jrobrala več Novozelandcev ko Angležev, a tudi na jiotovanjih jx) tujini so bili hudo občutljivi. Ali ie torej bilo bolj pametno, da bi še bolj podpirali zdravstvo na Novi Zelandiji, a s tem še bolj izjKfstavljali prebivalce vnanjim okužbam, ali pa bi rajši v njih krej>ili odjiorne sile, da bi se lahko ubranili okužb in bolj varno odhajali od doma. Noben zdravnik, s katerim som se o tem razgovarjal, mi ni vedel dati zadovoljive rešitve. Novozelandska vlada je prav vneto izpolnjevala svoje dolžnosti do Maori-jev, pravih prebivalcev domačinov, ter jim je skušala naklanjati vse dobrine novodobne omike. Bilo je še okrog 72 tisoč prebivalcev, ki so se dobili iz tega plemena, a so bili hkrati najbolj razumni od vseh Polinezijcev. Z delom in napredkom so docela pojdačali vsak naipor, ki je bil njim v prid. A skrb novozelandske vlade je šla celo preko deželnih meja. Daleč proti severovzhodu je imela jrosestvo: majhno skupino otokov ,ki jih je raziskovalec Cook krstil jx> svojem imenu in o katerih so sodili, da so prava domovina Maorijev. Prebivalci na Cookovih otokih niso toliko napredovali kakor Maori, čeprav niso bili divjaško ljudstvo kaior Igoroti in Mori na Filipinih. Pa še tretjič o »drugem bojišču« »Izkrcanje zaveznikov v Evropi bi pomenil drugi, a še večji Dunkerque!« je dejal nemški propagandni minister »Bahaškemu napihovanju naših nasprotnikov stojimo s hladnimi srci nasproti. Pripravljeni smo na vse. V kakršnem koli številu in kadar koli se bodo prikazali, mi jih bomo znali vredno sprejeti.« Dr. Gobbels se je na svojem zadnjem potovanju skozi Koln, Aachen in Diisseldorf, kjer se je pogovarjal z ljudmi iz vseh slojev, ki so trpeli zaradi poslednjih angleških strahovalnih napadov, lahko prepričal, kako trdno in nezlomljeno je to preskušeno ljudstvo v svoji neomajni volji, da vztraja do zmage. Ob svojem obisku je govoril velikim delavskim množicam in iz njegovih trditev lahko posnamemo nekaj prav tehtnih misli. Nemško vojskovanje je povsem drugačno od angleškega Nemško vrhovno poveljstvo se je že od nekdaj ravnalo po važni zamisli generala Schlieffna, da je treba izvojevati si velike odločilne ter izdatne zmage, ki bodo vojno nujno zaključile. V tem se nemško vojskovanje docela razlikuje od angleškega, ki mu je samo do tega, da kje z muko spraska skupaj prav nepomemben enodneven uspeh, ki se pa pozneje prav tako nujno sprevrže v še večji polom. Opazovalcu, ki mu je še količkaj do resnice, je gotovo jasno, katere osnove označujejo sedanji vojni položaj. Bitke na svetovnih morjih so bile doslej porazne za zaveznike. Če Churchill danes trdi, da so nemški vojaški uspehi nepomembni, češ da bo Anglija tako in tako dobila poslednjo bitko, je to manj ko obupno smešna misel. V zadnjem času — tako je nadaljeval nemški propagandni minister — zavezniki otročje napihujejo misel o drugem bojišču. Kaj naj bi z drugim bojiščem, ko se jim lomi in drobi edino pravo bojišče na vzhodu, ne da bi mogli kaj pomagati. Razumljivo je, da Moskva svoje zaveznike sili k takemu nastopu, pa čeprav bi bil vsak tak nastop že vnaprej obsojen na polom. Angležem je zares težko, ker Moskva podpihuje londonsko ulico, ki je že sita tolikih porazov. V Washingtonu in Londonu pa se zavedajo, da bi izkrcanje zaveznikov v Evropi pomenil drug, a še večji Dunkerque. Angleška kramarska vojna taktika je taka, da skušajo svoje klavrne sile uporabiti, kjerkoli se jim nudi prilika, a povsod doživljajo enaka razočaranja. Svoje sile stalno cepijo, zato pa ne morejo doseči niti sence nemških zmag. V posebnem članku »Zbiranje sil,« ki ga je objavil v listu »Das Reich«, pravi dr. Gobbels, da bi Angleži že vnaprej lahko mirne duše opustili vse poskuse v vzhodni Aziji, da bi se tem temeljiteje posvetili Bližnjemu vzhodu ter Zahodni Aziji. A za tako nalogo jim je primanjkovalo moči. Medtem ko se Nemčija bavi z vojnimi nalogami, se Angleži in njihovi zavezniki izgubljajo v nebistvenih drobnarijah. Prav lahko bi bilo možno, da bi nemško vrhovno poveljstvo nekaj tisoč letal poslalo z vzhoda na zahod in jih v najbolj strašnih maščevalnih poletih vrglo na Anglijo, tako da bi jo prav kmalu minila volja še naprej strahovati nemška mesta. — A Nemčija tega ne stori ker se bojuje za zmago, ne pa da bi v maščevanju cepila svojih sil, kar bi bilo zaveznikom v prid Po vsem tem je tudi jasno, kaj skuša Anglija doseči s slepim in brezobzirnim bombardiranjem nemških mest. Churchill plačuje rajši na obroke, ko da bi plačal ves znesek za drugo bojišče. S tem bi rad utešil kričanje razdražene ulice, ki ne more preboleti prodornih in odločujočih nemških zmag ter onemoglo vpitje po drugem bojišču. Hkrati pa bi rad omaial voljo nemškega naroda, ker sam ne veruje, da bi mogel nemški vojni industriji zadati količkaj resnejši udarec. Naj v svojem obupu ukrenejo, kar jim drago: Nemčija je pripravljena na vse. Njene sile so tudi na zahodu dorasle vsaki nalogi, saj jih sestavljajo v mnogih trdih vojnih pohodih preskušeni in prekaljeni nemški vojaki. Svoj govor je nemški propagandni minister zaključil takole: Ob Panamskem prekopu je treščil ameriški bombnik na ameriški bojni čoln. Izmed 10 članov posadke bombnika je bilo 8 mož ubitih, na čolnu pa štirje mornarji. Po načrtu španskega prometnega ministrstva bodo v naslednjih 10 letih izdelali 6koraj za milijon ton novih trgovskih ladij. Špansko trgovsko brodovje ima zdaj le nekaj sto ton nad milijon, ker so v državljanski vojni izgubili mnogo ladij. Ker pač ni izhoda iz obupnega položaja, je dodal, je prav umljivo, da sta se Churchill in Roosevelt zatekla k strahovalnim napadom na zahodne nemške pokrajine ter na obalno ozemlje. Prebivalstvo teh krajev zaradi tega hudo trpi. Toda prav tako kakor v pretekli zimi, ki je bila za nemško vojskovanje težka obremenitev, velja tu Nietzschejeva beseda: Kar nas ne ugonobi, nas krepi Dodajmo k tem osnovnim mislim, ki jasno osvetljujejo vso vrednost angleškega slepomišenja z drugim bojiščem, še opombe nevtralnih zastopnikov. Londonski dopisnik švedskega lista »Da-gens Nylieter« pravi glede tega tole: Ni dvoma, da so veliki uspehi sil Osi v Severni Afriki kar najbolj ugodno vplivali na želje Združenih držav ter Anglije glede drugega bojišča. To mišljenje se opira zlasti na dejstvo, da so ob priliki Molotov-ljevega obiska v Londonu položaj ocenili pod vidikom, da je Sredozemsko morje pod angleškim nadzorstvom in to zmotno podmeno tudi postavili kot »Condilio sine qua non« za uspešno in možno uprizoritev drugega bojišča. Vse je slonelo na tejle preprosti resnici: če bi angleška mornarica zavladala na Sredozemskem morju, bi bilo dolgo križarjenje okoli cele Afrike odveč; s tem pa bi se osvobodilo veliko število ladij, ki pa so ravno krvavo potrebne za kako izkrcanje na evropski celini. Angleško-sovjetska pogodba, ki je vsebovala tudi rusko zahtevo po čimprejšnji vzpostavitvi drugega bojišča, je bila podpisana 26. maja. Ravno tedaj so imeli ko skalo trdno vero v svoj gospodujoč položaj v Libiji, a čudovita usoda je hotela, da se je veliki napad sil Osi začel vprav v noči od 26. na 27. maj, ki je angleške sile pritisnil tja pred vrata Aleksandrije, torej v trenutku, ko se podpisa na vzajemni pogodbi še niti dobro posušila nista. Do tega trenutka se je angleško poveljstvo še zmeraj zibalo v svojih sanjah, a ko je od 300 angleških oklepnih voz pri Knights-bridgeu ostalo vsega le še 70, je prišlo do velike spremembe tudi v naziranju glede drugega bojišča, toda pogodba je že bila podpisana in Molotov je bil že na poti proti Moskvi. Velja si tudi ogledati uvodnik švicarske »Neue Ziiricher Zeitung«, ki meni, da boji v južni Rusiji in po severokavkaškem ozemlju dobivajo veljavo pravih odločujočih bitk, ker si stojita tu nasproti dva velika tekmeca, ki naprezata vse sile. Lahko domnevamo, da je med Moskvo, Londonom in Washingtonom popolno soglasje glede tega, da je treba najprej pomagati Sovjetski Rusiji. Sovjetski tisk je v tem prav jasen, ko stalno poziva vse delavstvo, naj čim več in čim hitrej izdeluje potrebno orožje. Iz tega je možno sklepati, da je tudi Moskvi mnogo več do izdatne pomoči njej sami, kakor pa do kakega sanjskega drugega bojišča, ki bi samo požrlo veliko brodovja in vojnega blaga, a ne bi moglo vezati večjega števila nemških čet na zahodu. švsdinjam je več do kave ko do tobaka Tudi na Finskem so zdaj uvedli karte za_ tobak. S tem so se vse tri skandinavske dežele odločile za omejitev tega dražila, kakor so storili v Nemčiji že pred njimi. Samo na Danskem je tobak sedaj še v prosti prodaji. — Prva od nordijskih dežela, ki je uvedla karte za tobak, je bila švedska. Tu je uživanje bilo omejeno že po 1. maju 1942. Mesečni obrok za moške čez dvajset let stare znaša 60 cigar ali 450 cigaret domačega izdelka. Kdor je bolj vnet za tuje cigarete, se mora zadovoljiti s 180 cigaretami na mesec. Mladeniči od 18. pa do 20. leta ter ženske, ki imajo nad dvajset let, imajo pravico samo do polovičnega obroka. Tisti pa, ki se vzdržujejo tobaka, lahko dobijo namesto tega poseben obrok kave. To je oblast kaj pametno ukrenila: prvič ljudi s tem navaja k manj škodljivemu dražilu, drugič pa preprečuje neogibno prekupčevanje tobaka in kart. Zanimivo je, da se je našlo samo 15 odstotkov takih žensk, ki se niso hotele odpovedati cigaretam. Ostalih 85 odstotkov pa se je rajši odločilo za večji obrok kave, ki je — kakor znano — na- Švedskem narodna pijača, V nobeni deželi na svetu se namreč ni popilo toliko kave kakor na Švedskem. C6LARJEV SIN i M POGORSKA PRAVLJICA SPISAL J02E TOMAŽIČ RISAL JOŽE BERANEK 45. Tedaj je stara baba pogledala v kotel, iz katerega se je juha kar dimila. »Kuhaš? Jejmenenca, jej, kako juhca diši! Pravijo, da je srnja juha tako zdravilna za stare ljudi. Ali mi je daš v ta-le piskrič?« Babenca mu je pomolela lončen piskrič ter ga željno gledala. 46. Medvešček zajame iz kotla srnje juhe in ji napolni piskrič. »Tu imaš srnjo juhco,« ji de na glas; po tihem pa si govori:. »Do tu je šlo še vse posreči tudi kamnarju in hostniku!« Tedaj se mu pa nenadoma posveti, odkod babi taka moč. ,»S$j sama pravi, da je srnja juha ta’kp zdrava za staro kri!« si pravi in ročno zbije piskrič z juho naT jtJ^. V tem trenutku pa jo je stara baba tako naglo pobrisala iz bajte, da je medvešček jedva utegnil pogledati za njo, a že je izginila za pečinami. Veliko delo ljubezni Za god žene romunskega vodja, gospe Marine Antonescu, je romunski tisk poveličal uspehe romunskega socialnega dela. V letu dni je romunska socialna organizacija, ki je pod njenim vodstvom, pomagala 29.000 družinam, vdovam in sirotam, več ko 13.000 pohabljencem, 90.000 družinam vpoklicancev, 117.000 bolnikom in več ko 11.000 drugim trpečim. V istem razdobju je razdelila več ko 2 milijona obrokov hrane, spravila mnogo tisočev otrok v otroške domove ter v 150 šolah v Bukarešti uredila javne kuhinje. Romunski listi še posebej poudarjajo, da si je socialno delo le malo pomagalo z državno podporo, marveč da se je kar največ opiralo na dejansko sodelovanje prebivalstva. Država je dala vsega 93,5 milijona lejev kot podporo, a prostovoljni prispevki v denarju in blagu so vrgli več ko 750 milijonov lejev. Mlini na veter dajejo električno silo V Kopenhagnu deluje že dve leti neka družba, ki se bavi s tem, da urejuje električne generatorje z mlini na veter. Gre za zelo pripravno zadevo, ki je po svojih dosedanjih uspehih nadkrilila vsa pričakovanja. Veter poganja ve-ternico ta pa poganja dinamo. Električna sila. ki jo potem daje dinamo, je dovolj izdatna da lahko poganja črpalke, naprave za molžo krav in druge stroje, ki so v rabi v kmetijstvu. V sedanjem vojnem času, ko je pomanjkanje mineralnih olj in goriva povsod precej hudo, so imenitno tehnično najdbo toplo pozdravili. Posebno so zanjo navdušeni na danskih otokih, kjer je vse leto dovolj vetrovno m je kmetijstvo glede pripravnih strojev na prav visoki stopnji. 8ELMA LAGERLOEFs 77 NA RAZPOTJIH SRCA ROMAN 'ST' »Saj vem, da ima gospod Schagerstroem namen znebiti se nekaterih posestev, je rekel. »Pa naj bo, če vi tam doli na rudniku že vse dobro veste,« je odgovoril kraljevi tajnik. »Da, toliko pač vemo, toda nismo izvedeli, kdo jih misli kupiti.« »Kupiti?« je vzkliknil kraljevi tajnik. »O kupovanju sploh ni govora. Vse bo razdano v dar pobožnim ustanovam, otroškemu zavetišču, vdovskim bratovščinam in podobnim ustanovam. Toda sedaj moram iti! Jaz sam bom moral sestaviti darilno listino, čim se bodo gospodje tam notri zedinili glede pogojev.« Knjigovodja Nynmn je zazijal in iskal sape kakor riba, ki je bila vržena na suho. Če se bo vrnil domov s takšnimi novicami, bo gospod Froe-berg nedvomno tako razjarjen, da njega, Nymana, ne bo trpel niti enega samega dneva na prijaznem položaju več. Kaj naj stori? Česa naj se loti? Ravno, ko je mislil kraljevi tajnik skozi odprta vrata uiti izpred oči gospoda Nymana, je knjigovodja skočil za njim in ga prijel za ramo. »Oh, gospod tajnik, ali ne bi rekli gospodu Schagerstroemu, da moram z njim neodložljivo govoriti. Povejte mu, da je rudniško podjetje Gammal pogorelo.« »Gotovo, kajpada! Kakšna nesreča!« Nekaj sekund nato je stal na pragu majhen do kosti shujšani mož bledega obraza z rdeče podpfutimi očmi. »Kaj pa bi rad?« se je kratko in strogo obrnil na gospoda Nymana, kakor tisti, ki ga motijo pri neprijetnem delu. Zopet je stal knjigovodja kakor ukovan in goltal, ne da bi mogel spraviti iz sebe eno samo besedo. Oh, oh, to je bil Schagerstroem! Postaven in lep mož res da ni bil nikoli, toda na sebi je imel nekaj nepsopisno dobrotnega takrat, ko se je mudil na Krons-baeekenu prežet svojega ljubezenskega hrepenenja. Sedaj pa se je gospoda Nymana pred nekdanjim tovarišem loteval kar strah. »Kaj si povedal?« je dalje vprašal Schagerstroem. »Je rudnik Gammal pogorel?« Prav za prav je hotel knjigovodja to malo laž porabiti le za to, da bi se mogel dobiti s Schagerstroemom. Toda sedaj se je naglo odločil, da bo s pojasnilom še za nekaj časa počakal. »Da!« je rekel. »Gorelo je na Gammalu.« »In ksaj je tam pogorelo? Glavno poslopje?« je odvrnil Schagerstroem. Knjigovodja je strogo gledal Schagerstroema. Industrijčeve oči os imele oster izraz, lasje na sencih pa so se že nekoliko pobelili. »Stanovanjsko poslopje ne zadostuje,« si je mislil, »nak, tukaj bo treba še nekaj dodati.« »Oh ne, hotel sem, rad bi, da bi bilo samo to, jo dejal z žalostnim glasom. »Potem je šla tudi kovačnica?* »Pa tudi to še ni vse. Tudi velika borna rudniška stavba, v kateri je imelo dvajset družin svoje stanovanje, je upepeljena. Dve ženski sta zgoreli, sto ljudi je brez strehe nad glavo. Vsi preživeli si niso rešili drugega kakor golo življenje. Zdi se, da vlada tam strašna beda. Sam je nisem videl, kajti takoj so me poslali semkaj, da bi te odpeljal s seboj.« »Upravitelj mi o tem ni nič pisal,« je odgovoril Schagerstroem. »Saj se ne izplača tebi pisariti, je odvrnil Nyman. »Bjoerjesson je prosil gospoda Froeberga za pomoč, toda stari gospod je bil mišljenja, da to presega njegove moči. Tedaj moraš ti sam poseči vmes.« Schagerstroem je stopil k vratom in pozvonil svojemu strežaju. j aa P°t v pokrajino,« je dejal. »Reci Lundmanu, naj z vso hitrico pripravi moj voz.« ,