258. flegmo.
UiMn v Mrl
Mustro
XUV. leto.
.Slovenski Narod4 velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.......K 24 —
pol leta........ 12 —
četrt leta    ......   » 6"—
na mesec......,    2*—
v upravništvu prejenum:
celo leto.......K 22*_
pol leta....... li-—
četrt leta c • . . . . . 5*50 na mesec.....„ 1*90
Dopisi naj se frankirajo.  Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica St 5 (v pritličju levo), telefon it 34.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vln.f za dvakrat po 12 vin., ca trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insertijah po dogovora.
Upravništvn naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, Inserati itd. to je administrativne stvari.
številka valla 10 vinarjev.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tlakama« telefon ti. 89.
.Slovenski Narod" velja po poiti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto .......  K 25*—
pol leta .......   . 13*—
četrt leta.......650
na mesec....... 2*30
za Nemčijo:
cck> leto....... K 2S--
za Ameriko in vse druge dežele:
celo leto ...      ... K 30*«
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. UpravnlStvo* Knaflova ulloa si. 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon st.85
Držaun! zDor.
Klerikalci v opoziciji? — Položaj. — Seja.
Dunaj, 8. novembra.
Dr. Šusteršič se pripravlja na opozicijo. V »Hrvaško - slovenskem klubu« se je odigrala dopoldne ena izmed onih, spretno aranžiranih iger, v katerih se producira »nejevolja« in »ogorčenje«, ki se stopnuje do že-ljenega efekta — bojnega razpoloženja.
Po prizoru »v boj, v boj!« pada zavesa . . . Dr. Šusteršič je spreten in tudi srečen aranžer, to treba priznati. Morda to ni toliko njegova zasluga, kakor pa zasluga njegovih »moči«, katerih duševna kvalifikacija je najpripravnejša, ustvariti parlamentarnemu voditelju poslušno četo, ki ne vprašuje in ne misli, temveč samo uboga, brezpogojno priznavajoč absolutno voljo svojega načelnika, za katerega gre pogumno v boj in brezmiselno tudi v poraz. Dr. Šusteršič je torej srečen človek. Sam se je prepričal, da ni najti »pravih vezi« med njim in novim kabinetom in sam se je odločil za »nedozirne konsekven-ee«, o katerih nam je njegov komunike že snoči poročal. Njegov aparat funkcijonira točno, v njegovem klubu so se danes ogorčali, so predlagali skrajno opozicijo, natančno kakor je bilo prorokovano.
Ko je v slovenskih deželah pričel razsajati nemško - nacijonalni šovinizem bolj kakor kdaj, se klerikalni klub ni zgražal, ko je javnost izvedela za Hochenburgerjeve pogoje, se dr. Šusteršič in njegovi niso pralnic razburjali, v vseh zadevah narodnih, kulturnih in gospodarskih, kjer je bilo treba nastopiti za pravice slovenskega naroda in Jugoslovanov sploh, so prepuščali naprednim poslancem njim samim očividno neprijetno dolžnost, povedati vladi bridke resnice ter prinašati naše velike pritožbe pred forum parlamentarne javnosti. In tako je molčal »veliki klub«, ki si usurpira ime reprezentanta slovenskega naroda v parlamentu, tedne in mesece ter mimo prepuščal zastopstvo slovenskih narodnih interesov naprednim poslancem, zlasti tudi dr. Ravniharju, na katerega se morajo obračati ne le njegovi volilci, temveč narodnjaki s Kranjskega, Štajerskega, Koroškega, ako hočejo, da pride kaka naša narodna pritožba v zbornico. Klerikalci, katerih prokleta dolžnost bi bila, se z vso energijo lotiti vsake naše narodne zadeve, pa niso le opuščali vsako inicija-
tivo, temveč tudi v najsplošnejših narodnih zadevah naravnost odrekali svojo pomoč. Tako se je posl. dr. Ravnihar naravnost nanje obrnil, da doseže vsaj v toliki narodni zadevi, kakor je afera Klsner, skupni nastop vseh Slovencev — a zaman. Klerikalci hočejo videti Elsnerjeve ukaze na lastne oči ter — na časnike nič ne dajo ... In ko je prišel v proračunski debati na vrsto njihov govornik, tedaj so prepustili to mesto neukemu svojemu novincu, katerega volja je morda dobra — vse ostalo pa slabo.
V parlamentu pa je velikanskega pomena, ali govori voditelj kluba, ali le član X. Dr. Šusteršič se je le enkrat oglasil: proti uradnikom,ko je bilo treba govoriti za Slovence, je prepustil Brenčiču (oh Ploj!), da prebere kratek manuskript.
Dogodki na jugu, narodne in gospodarske krivice, ki se nam dan za dnem godijo, klerikalnega kluba niso vznemirile, šele po konferenci z grofom Stiirgkhom je naraslo ogorčenje in klerikalci stopajo v orožju opozici-jonalcev v parlamentarno areno. Komedija je perfektna — ploskaj slavna publika!
Klerikalci gredo v opozicijo, ne radi tega, ker zasluži sedanja vlada, dokler vlada v njej neomejeno Ho-chenburgerjev duh, skrajno nezaupanje slovenskega naroda, temveč radi tega, ker se dr. Šusteršiču ni posrečilo, napraviti politično - strankarske kupčije z grofom Stiirgkhom in ker je zamudil s svojo zagrešeno taktiko, zvezo v snujočo se večino. Ako bi bil ministrski predsednik njegove predloge akceptiral (tudi to je nad vse značilno, da klerikalci nikakor niso formulirali narodnih zahtev in pogojev, kakor ostale stranke!) tedaj bi ne bilo nikakega ogorčenja v klerikalnih vrstah in »zadovoljni Kranjci« bi se bili rogali Els-nerijadam, dalmatinskim železnicam in vsemu, kar nas teži doma, da komaj dihamo.
Zato ja njihova opozicija komedija in junaki, ki bodo morda v najbližjih dneh začeli deklamirati obtožnice, 80 le igralci gospoda režiserja dr. Šustersiča. In baš, ker pozna celi parlament notranje povode te igre, bo slovenska žaloigra zopet enkrat sprejeta kot — farsa.
Treba pa seveda enkrat tudi biezobzirno — ne upoštevaje slovensko - klerikalne akcije — odgovoriti na vprašanje, je - li je povoda dovolj, da se nezaupanje proti sedanji vJadi pojavi kot ostra opozicija. Slovenci in Jugoslovani od kabineta, v katerem sedi justični minister Ho-chenburger, nimamo ničesar pričako-
LISTEK.
Antfreleva ženo.
Bila je mlada, rdeča in visoka. Njene široke, polne lakti so se bleščale od znoja in solnca, ko se je sklanjala nizko k žitu in vihtela srp po njivi. Rdeča ruta, zvita in zavezana za tilnikom, ji je gorela na glavi, in močna in polna njena pleča so ki-I>ela pod znojno srajco.
Njiva, dolga in široka, vsa zlato-klasa, je šumela in vršala, cela vrsta urnih ženjic se je gnala za žitom, in njihova pisana krila in živobojne rute so lahko vztrepetavale in plapolale v sapi. Srpi so peli, rezali in hrustali bilke, slama se je lomila in težko klasje je trudno legalo v razore. Nad poljem so plavali beli in čisti oblaki. Imeli so veselje nad bogatimi njivami in so v tihi za dovolj nosi i šli za gore. A nad njimi, visoko je hodilo solnoe svojo sinjo in bleščečo pot.
Žito so želi, in bilo je vroče popoldne, ko se je žena gospodarja Andreja sredi rumene ječmenove njive, vsa potopljena v klasje kakor v reko, nenadoma vrgla pokonci, visoko vzdignila glavo, da ji je zdrsnil robec
z las in je dvoje težkih rjavih kit padlo čez tilnik in se razvilo po hrbtu. Zakričala je, vrgla srp iz roke in se z obemi rokami zgrabila za čelo. Zakričala je iznova, široko odprla oči, zakrožila ž njimi po zraku m omahnila znak na njivo. Gospodar Andrej je bil pri vo*zu, in je nakladal ječmen. Ko je zaslišal ženo, njen bolni vzkrik, ki je bil tak, da so celo konji pozorno zastrigli z ušesi, je pritekel brez sape k njej. Njena zenica je bila skrita nekje pod obrvjo, in kalna belina je strmela v praznino. Vsa je bila v znoju, in iz njenih lica, je tekla in izginjala kri, in kakor luč sence se je umikala goreča rdečica mrzli bledobi.
»Manica, moja Manica, kaj je s teboj,« je vzkliknil žalostni gospodar.
»Manica, moja Manica, zakaj mi nepravljaš to žalost.«
Jokal je gospodar Andrej, ko je dvignil svojo ženo in rahlo jo objemaj e jo nesel na voz. Postlal ji je v rumenem, bogatem klasju in peljal domov.
»Kaj je z mojo ženo 7 Kaj ste naredile moji ženit« je vprašal ženjioe.
»Kaj smo ji naredile? Vprašaj njo samo!«
»Me nič, solnee jo je ubilo.«
vati, dokler ne bodo podane garancije, da naši narodni interesi ne bodo žrtvovani nemški prepotenci. Predvsem treba torej največje previdnosti, treba strogo paziti na vse pojave, ki se dogajajo v domovini ter v parlamentu takoj odločno nastopiti. To je prva dolžnost napram vladi, ki ne zasluži našega zaupanja, baš to prvo dolžnost pa so klerikalci dosledno prezirali. Vprašanje pa, je - li nujno potrebno, pričeti z opozicijo, pa ni toliko principijalno, Ttakor taktično. In posito, da smatrajo parlamentarni zastopniki za potrebno, nastopiti opo-zicijonalno pot (vzroki pa morajo biti znani in stvarni, pokazati se je moralo tudi prej, da V6i poskusi, doseči remeduro v bistvenih pritožnih točkah, ne vodijo k cilju — dva predpogoja, katera baš za naše klerikalce ne veljata) tedaj mora biti tudi opozicija stvarna in dosledna, ne sme biti naperjena proti parlamentu, temveč vedno le proti vladi. In prenehati ne sme baš v onih slučajih, kjer bi bila najneuspešnejša.
če si upajo klerikalci ne le glasovati proti budgetu, oponirati ne le morda italijanski fakulteti in uradniškemu zakonu, temveč odkloniti tudi brambno reformo ter preuredbo financ — tedaj tudi mi navzlic temu, da smatramo njihove opozicijo-nalne alure za komedijo, ne bodemo nasprotovali. Brambna reforma in vojaške zahteve pa niso več tako daleč, kakor si je včeraj mislil dr. Šusteršič. Klerikalci naj gredo v opozicijo — videli bomo, kako dolgo bo trajal »junaški boj«. 2e danes pa treba opozoriti, da se Slovenci nikdar ne bodo več sprijaznili z obstrukcijo-nističnimi akcijami, ki jih morda klerikalni vodja tudi namerava. Le v izrednih slučajih je obstmkcija orožje proti vladi, pri nas je navadno vedno le atentat na parlament. In baš Slovenci imamo največji interes, da nam ostane zbornica ohranjena. Neuspehi lanskih bojev bodo menda tudi največjemu desperadu zadostno 6varilo.
e *
Položaj v parlamentu se počasi jasni. Spoznanje, da gre za usodo zbornice rodi t resnejše, stvnrnejše nazore in skoro je ni stranke, ki bi po svojih govornikih ne priznavala, da je skrajni čas zbrati k delu pripravljene sile. Vlada, ki je še včeraj mogla precej hladno presojati položaj, pa se danes nahaja naenkrat pred mnogo težavnejšimi nalogami. Še včeraj je veljalo komodno pravilo: prodbožični penzum bodemo rešili z večinami, ki se sestavijo od slučaja do slučaja, med tem se bodo
vršila pogajanja med Celi i in Ne niči in če se posreči omogočiti trajno sodelovanje obeh narodov, dobro; če ne, bo treba pač po novem letu daljše parlamentarne pavze in eventualno § 14. Toda ogrska sprava je to obračanje obrnila. Kompromis v ogrskem parlamentu je spravil vprašanje brambne reforme zopet v ospredje. Opozicija je opustila ob-strukcijo in dvakrat na teden se bo ogrska zbornica pečala z vojaškimi predlogami, katerih rešitev se je tako znatno približala. Po novem letu bo morda to vprašanje tudi za avstrijsko zbornico aktualno in vlada bo morala skrbeti za trdno kvalificirano večino, skrbeti za vsako ceno, ker bo pritisk od zgoraj nenavadno silen. S § 14. seveda ni mogoče v tem slučaju ničesar opraviti, treba računati s parlamentom. Pozicija zbornice pa je vsled tega silno ojačena in vsaka kriza odslej bolj nevarna vl3ui kakor zbornici, kar je bilo dosedaj vedno narobe. Vprašanje je, bo li uradniška vlada takim nalogam kos, in zato stopa parlamentarizaeija kabineta zopet v ospredje. Dr. Bilinski in dr. Svlvester začenjata z ozirom na te dogodke zopet svojo akcijo in pogovori ter konference med voditelji strank pričnejo znova.
V plenarni seji zbornice sta danes govorila dva slovanska novinca. Mladočeški poslanec dr. Korner je s svojimi bistroumnimi izvajanji dokazal, da spada med najtemeljitejše in najizobraženejše parlamentarce. Z živahno eleganco se je zlasti lotil justičiiega ministra, ki se je pod vtiskom Kornerjevih izvajanj opetovano skušal opravičevati z medklici. Živahno odobravanje je izval tudi kotorski poslanec dr. Vukotič, ki je temeljito razpravljal o temi »Dalmacija in avstrijski proračun«. Na koncu seje je zbornica doživela zopet malo senzacijo: dr. Rybaf je pozval predsednika, da naj v imenu avstrijskega parlamenta izreče obžalovanje in ogorčenje nad grozodejstvi italijanskega vojaštva v Tripolita-niji. O istem predmetu je podal danes tndi socijalist Breiter interpelacijo na vlado.
V naslednjem poročilo o seji: Pri   nadaljevanju   razprave o
proračunskem provizoriju je prvi govoril Mladočeh dr. Korner, ki se je najprej spominjal barona Gau-tseha, češ, da je bil sicer antikviran gospod, iz čigar zadnjega govora pa bi se sedanja vlada lahko marsikaj naučila. Glede železničarjev je baron Gautsch izrekel trde besede, kar je
posledica njegovega zastarelega nazi-ranja o razmerju med državo in meti njenimi uradniki. Cehi pa štejejo baronu Gautschu v zaslugo, da je imel pogum, izreči staro resnico, v slabo pa mu je šteti, da ni imel poguma svojega spoznanja spremeniti v dejanje. Pri ustanovitvi nove vlade niso Cehi nič udeleženi in bodo svoje postopanje uravnali po vladnih dejanjih. Vlada se imenuje nevtralno in ministrstvo uradniško. Toda po krivici. Da ta vlada ni nevtralna, kaže oseba justičnega ministra. Vesti o pogojih, pod katerimi je Hochenbnr-ger vstopil v ministrstvo in ki jih j<> grof Stiirgkh sprejel, je ministrski predsednik dementiral, a malo odločno in samo na dvoumen način. Z njegovim pojasnilom nismo zadovoljni. Zato smo podali nterpelacijo, s katero zahtevamo natančnega pojasnila. — Upamo, da ne bo ostala brez odgovora, kakor mnoge druge interpelacije, (Dr. Kramar: Za to bomo žo mi skrbeli.) Ce je sedanje ministrstvo res pod kuratelo National verbandu, po-tem naj kakor hitro mogoče likvidira; kajti bilo bi nedoletno ministrstvo, če potrebuje kuratorja. — Dr. Gross je povabil češke poslance, naj sc priklopijo večini. Ce gre človek na kak družabni večer, poizveduje vselej, kdo bo tam in koga ne lki. ( -pride do novih konferenc o jeziko\ nem vprašanju, mora pri tem sodelovati tudi šef justične uprave. Načelo, ki se ga drže Čehi, pa je, da mor« imeti vsak sin češkega naroda, ki ho-če uradnik postati, ravuo toliko pravic, kakor kak Nemec. V naši justicr pa vlada politika in na čelu justica stoji politični strankar.
Krščanski socijalec dr. F n c h <? je za svojo stranko proklamiral }>o-litiko prostih rok.
Srb dr. Vukotič je živahno razpravljal o dalmatinskih šolskih razmerah.
Razpravljalo se je potem o znanem Habermannovem predlogu.
Koncem seje je dr. Rvbaf vprašal zborničnega predsednika, če hoče javno izreči obžalovanj" /nrndi postopanja italijanskega vojaštva v Tripolitaniji, kjer ' vojaki koljejo otroke, ženske in starčke.
Zbornični predsednik je odgovoril, da je gotovo obžalovanja vredno, če so se zgodile grozovitosti, a da o njih ni še nobenih avtentičnih poročil.
* *
Tndi gosposka zbornica je imela danes sejo in je ministrski predsednik tudi tu čital programatični govor, v katerem je ostreje, kakor v poslanski
In v resnici! Zdelo se je, da je nebeški, zlati kralj se razjezil nad mlado gospodinjo. Njegov pogled je iazorel žito in zato se je maščeval nad njo, ki je s pridno strastjo vihtela srp.
Zvečer je gospodarju Andreju umrla žena. Mehak in dehteč je bil njen mrtvaški oder. Postlan je bil z rumenim žitom, in veneče njivsko cvetje in sveže zrnje je dišalo po hiši. Kropili so jo s klasjem, ker se je tako zdelo prav hlapcu Boštjanu.
Gospodar Andrej je hodil po hiši in pestoval svojega sina. Velika žalost je kakor težka senca ležala na njegovem moškem in lepem obličju, in zdelo se je, da je to dete nebogljeno pretežko njegovim krepkim rokam, zakaj prsi so se grudile in pleča so se kljuČila. Gledal je na sina, in kakor ena sama velika solza je bilo njegovo oko. Solza je teška, ali se ne utrne, kakor se ne utrne zvezda z nočnega neba. Vzdih je v srcu, aK na dan ne pride, zakaj priklenjen je a črnim obupom.
Sinovo liee pa se je smejalo, in bleščale so se njegove oči, in njegova usta kakor isdolbena česnjica so gorski m žgo4eln: »Ta - ta!«
Gospodar Pšenica je mislil na svojo Ženo. Lepa in visoka — le za spoznanje manjša od njega — je hodila pred njegovimi očmi. Mik> in mirno njeno obličje se mu je smehljalo s tiho resnostjo, in sveta je bila njena ljubezen. Bila je še kot deklica zmiraj resna, nosila je črno pečo v znamenje žalovanja po očetu, ko jo je spoznal. In takšna je zdaj vstala v njegovem spominu. Ne kakor nevesta, ko je rožna in kipeča v lepoti in zdravju sedela e svati na njegovi strani. Ni ga obiskala kakor žena, vsa vroča in sladka, v divji ljubezni, v blaznih nočeh, razgaljena in svetla kakor poljana belega cvetja, na katerega je lahno dahnila in ga nežno oblila bagrena zarja z rdečim, plahim plamenom. Sedaj je zopet žalovala. Sedaj ni ljubila. Mogoče je žalovala za samo seboj, ali za svojim sinom, ki ga je zapustila. In zdaj misli v svoji togi, kdaj naj pride po sina in ga vzame s seboj. Gospodar Andrej je krepko objel svojega sina, v strahu, da ga mu ne vzame mati. Otrok je zakričal in »klical na pomoč: »Mama!« In gospodar Andrej je vedel, da je mati slišala otrokov klic, nagnil se je k njegovemu obrazu in ga tiho prosil, naj utihne. Sin se je zasmejal, kakor da si je v svesti svoje oblasti in moči.
In zdaj je ležala njegova žena v zadnjih zdihih. Otroka je imela na prsih. Gospodar Andrej je slišal, kaj so tedaj govorile njene oči, kaj se je bleščalo v rosni globini njihovi. Slišal je njene misli in ukaze, in zdaj je vedel, da pride mati takoj po svojega sina, ako bi mu dal takšno mačeho, ki ga ne bi ljubila, ki bi ga česala ? železnim glavnikom, ki bi mu pekle iz pepela kruh in mu s peskom na-stiljala posteljo. Ljubeznjivo in z materinsko možnostjo je pestoval svojega otroka in v mislih je govoril s svojo ženo in jo prosil, naj mru puari sina.
Gledal je skozi okno i« videl hlapca Boštjana, ki je prišel s polja. Konji so zarezgetali v pozdrav, ko so zapazili svojega gospodarja, in hlapec je stopil k njemu:
»Sedaj pa ne vem več, kam s pšenico. Rž sem vzel iz kozolca, da je napravila prostor pšenici. In pol njive je še na Vzarjah, Kam naj grem ž njo T«
Gospodar ga je poslušal brez zanimanja.
»Osem jih žanje. Kam naj bi s pšenico*«
»Kaj si dejal 9«
(Konec nrihodnJI&>
zbornici poudarjal, da vlada na ugodi ysem zahtevam uradnikov.
* * • Odsek za premeru bo opravilnika je sklenil, predlagati zbornici, naj sedaj provizoricno do konca leta veljavni opravilnik podaljša sa eno leto.
Justfčne razmere h mt osnovni zikoil
Ko je Elaner izdal evo«e fer-
mane ou času, Ko je bno atumau«*?* x najbolj kritičnem položaja, »o rekli nekateri: Da je Elsner strasten nemški nacijonalec, je znano, da bode pa ravno v tako kritičnem času begal javnost in delal težkoče navzgor, za tako nespametnega ga nismo imeli. Drugi so sodili, da je pri tako važnem koraku moral postopati sporazumno z višjim predsednikom Pitreiehom in vrhc\-nim varuhom zakona in pravice, dr. Hochenburgerjem, pripopa-nim justičnim ministrom. Po razkritju pogojev, pod katerimi je poslednji zopet vstopil v novo min isti sivo, se da sklepati, da Elsner ni delal na svojo pest. Opozicije klerikalnih poslancev se itak ni bilo bati, ker so v opoziciji! Justični minister je se prekosil Elsnerja. Vrgel je ooti-00 v parlament, še predno se je moglo ministrstvo predstaviti. Dane« se ne čudimo nad Elsnerjevim fer-manom, vse je šlo lepo po instanc ni poti, kakor je pri juetici navada. Na& Volksrat se je obrnil do nemškega Nationalverbanda, poslednji do ju-đtičnega ministra z zahtevo, da pri naših sodiščih razširi in utrdi nemščina tudi kot notranji občevtl-ni jezik. Tako je šlo. Elsner, Pitreich in Hoebenburger so kot izvršitelji Nationalverbanda morali vbogati in so tudi radi vbogali, ker so to tuai njihove srčne želje. Glavno delo iu-stione uprave, politicum prve vrste, je germanizacija posebno med Slovenci, zakonodajska dela počivajo. Pri sestavi novega ministrstva se je jugoslovanska delegacija zopet pe polnoma ignorirala. Nemci lahko vriskajo in se nam roga jo.
Za Elsnerjem je prišel Pitreich, kateri kakor je poročal -♦Slov. Narod«, zahteva, da v Novem mestu izvoljena občinska odbornika svetnik Ž m a v e c in pisarniški predstojnik A b r a m odložita mandate. To je nov atentat na državljanke pravice uradništva, kršenje drž. osnovnega zakona I. 1867, ki določa med drugim: Pred zakonom so vsi državljani enak!, javni uradi fo vsem enako dosežni. Vsem državljanom, tedaj tudi uradnikom, ki stanujejo v kaki občini in ondi plačujejo davek, gre pravica v obč. zastopstvo voliti in izvoljenim biti. Vsakdo ima pravico, držeč se zakonitih maj. svobodno izraziti svoje mnenje. Vs* narodna plemena v državi so enakopravna in vsako pleme ima nedotakljivo pravico svojo narodnost in svoj jezik čuvati in gojiti. Enakopravnost vseh deželnih jezikov v šoli, v uredu in v javnem življenju se priznava od shrani države (§ 19.).
Aktivna in pasivna volilna pravica v obč. zastop je politična, v ustavi zajamčena (Drž. sod. 4. aprila 1873, št. 42).
Te zakonite določbe so sic*r splošno znane, a zdi se nam umestno in potrebno, da jih večkrat pokličemo v spomin tistim, katerih poklic je in ki so prisegli na to, da bodo spoštovali in čuvali zakone.
Justična uprava nam navadro ni bila naklonjena, a do sedaj tndi slovenskim sodnikom ni branila vstopiti v občinske zastope, ki se bavi jo skoro zgolj z gospodarskimi vprašanji. Za tako prepoved tudi ni stvarnih razlogov. Izkušen in miroljuben sodnik je zlasti pri občinah na deželi najboljši svetovalec, posredovalec in mirovni sodnik v občini Od sodnika se zahteva, da v svojem okraju nadzoruje vzgojo in vzorže-vanje otrok, da organizuje siroti oske *rvete, vnema občine za razna pomožna in človekoljubna delovanja, za iz-boljševalne zavode za zanemarjene m spridene otroke, da organizuje mirovna sodišča itd., a član občinskega zastopa, kjer najlaglje vzbuja zanimanje občin za Človekoljubne naprave, ne sme postati. Imeli smo že mnogo uradnikov in posebno sodnikov, ki so bili tndi mnogo let obč. odborniki, n. pr. Gandini, Smo1 a, Višnikar, Nosan itd. A zaradi tega jih ni nihče preganjal in gotovo tudi niso bili na škodo dotičnih občin. Ravno zasluge svetnika Žmavca za mladinsko skrb na Brdu so dobro znane in justična uprava bi mu morala biti hvaležna, ako bi se mu tudi v Novem mestu posrečila taka akcija in ako svoj prosti čas in svoje moči posveti službi hnmanitete. A kjer ee dela in skrbi samo za germanizacijo in klerik al i »m, ni mesta za idealno delovanje. Dokler bodo dr. Jeglič in dr. Eger, dr. Susteršič in Elsner kljuke držali, bodo Nemci de-
lali kar bodo hoteli, ter svobodno j*, rahljali mednarodne klerikalce 1* germ aa iiatoriona delovanja. Vagani smo na samopomoč. Za to pa rabimo motnih, dalavnih in značajnih uradnikov, k! vestno spolnjujejo dolžnosti svojega stanu, n pri tam ne zatajujejo svojega mišljenja in ne trpe, da se ž njimi nezakonite postopa. S krivicami in sakonolomotvom si nasprotniki ne bodo utrdili svojega •tališča.
Ne vdajmo to!
HoihnifiR mitom nosilna« pri Korottih sodim
Še pred par leti se je na Koroškem pri sodiščih, pri katerih je slovenščina v deželi navadni jezik, razpravljalo slovenski ter so še reševali slovenske vloge v slovenskem jeziku. Pred prilično 6 leti pa so začela sodišča na Koroškem reševati slovenske vloge v nemškem jeziku in je sedaj to že stalna praksa pri vseh sodiščih razven v Železni Kaplji.
Pred prilično 3 leti pa je celovški okrajni sodnik dr. Torggler pri razpravi vsled dejstva, da slovenska zastopnika na njegovo zahtevo nibta hotela nemški govoriti, dal nastopiti počivanje pravdnega postopanja. Oba zastopnika, koncipijenta dr. Fr-lan in dr. Oblak pa sta prišla v disciplinarno preiskavo, ker na sodnikovo zahtevo nista govorila nemški. Pred pol letom pa je raztegnila koroška odvetniška zbornica disciplinarno preiskavo *udi na oba šefa zgoraj imenovanih koncipijentov na dr. Miillerja in dr. Brejca.
Od te razprave naproj se sedaj pri koroških sodiščih razpravlja nemški (vsaj dokler ta disciplinarni slučaj ne bode ugodno (t) rešen) s prav malimi izjemami v kazenskem postopanju in v civilnem postopanju pri deželnem sodišjcu v Celovcu.
Samo po sebi umljivo pa so govorili slovenski zastopniki s svojimi slovenskimi strankami v sodni dvorani vedno le slovenski, četudi se je razpravljalo nemški.
Sedaj pa se je izvršil nov, d oseci aj najhujši atentat na slovenski jezik. — Dne 6. novembra t. 1. vršila se je pri c. kr. okrajnem sodišču v Pli-berku razprava Kraut ca. Moric; obe stranki, tožnik in toženec sta slovenska kmeta. Tožnika Janeza Krau-ta, veleposestnika v Bistrici, je zastopal dr. Gosak, odv. kand. v Celovcu kot substitut dr. Miillerja.
Med razpravo se je imenovani zastopnik s svojim klijentom informiral o toženčevih ugovorih ter je govoril s klijentom, kar se samo po sebi razume, slovenski. Vsled tega je sodnik C z e r n y pozval dr. Gosaka, da 6me govoriti s klijentom samo z njegovim (sodnikovim) izrecnim dovoljenjem ter da mora govoriti z njim v nemškem jeziku. Dr. Gosak se seveda ni uklonil sodnikovi zahtevi, ki ni utemeljena v zakonu. Nato je v teku razprave sodnik znova stavil prejšnjo zahtevo na zastopnika dr. Gosaka. Ta pa je vstrajal pri svojem prejšnjem stališču ter izjavil, da bode govoril s klijentom med razpravo, kadarkoli bode sam hotel in sicer vedno le v slovenskem jeziku. Sodnik je nato protokoliral svojo za htevo napram zastopnikn, pristavil odgovor zastopnika ter mu dal ukor, ker se ni uklonil.
To je sedaj najhujši napad na slovenski jezik na Koroškem. S tem se hoče poseči naravnost v sfero, katera sodni ji niti po civilnem pravdnem redu ni dostopna. V tem slučaju se bode zgodilo vse od strani prizadetih faktorjev, kar je potrebno, da se pouči sodnika v nekorektnosti postopanja. Brez dvoma je ta nov napad v zvezi z novim imenovanjem dotičnega justičnega ministra. O na-daljnem razvoju te zadeve bomo poročali.
Italijansko - turiko volna.
S trlpolitanskega bojišča.
Bitka pri Derni.
Notranji turški minister je poslal vsem vilajetom poročilo o zmagi pri Derni. Izgubo Italijanov ceni na 5000 mrtvih.
Italijanska poročila o zadnjih bojih.
Iz Tri polisa poročajo dne 8. t. m. v Rim: Včeraj opoldne so Turki izvršili majhen napad na 8. sto tn i jo 93. pešpolka, ki je bila poslana na rekognosciranje. Takoj so prišle dru-ge čete na pomoč, ki so sovražnika odbile. Ta je imel 60 mrtvih. Mi amo imeli kakih 15 ranjenih. — O zavzetju Homsa so došla sledeča poročila: 23. oktobra zjutraj je odšel oddelek 8 stotnij in 4 topov proti Marghebn, da rekognoseira in je končno zasedel Margheb. Sovražnikov napad j« bil odbit. Opoldne to te naše čete vrni-
la v Bmom. ▼ Manruss« je ostal **, no« bataljon. Oholi d ven popoldne jo prišel sovražnik sonat pred Margheb. Bilo je okoli 1500 mož, ki so skušali nas bataljon obkoliti, b Homsa jo prišlo 6 stotnij na pomoč. Proti šestim zvečer 00 je sovražnik umaknil, na kar as je osi naš oddelek vrnil v Home. Italijani so imeli S mrtve in 18 ranjenih* Iigube sovražnikove anasajo kakih 800 mrtvih in ranjenih. 28. oktobra je okoli 2000 mož napadlo naše čete pred Homsom, katere jo popolnoma obkolil. Sovrai-nik je prišel popolnoma bliiu naših utrdb in streljal prav posebno ne na* še topova. Sovražnika so podpirali deloma tndi Arabci, ki so se uprli. Ta upor je bil pa takoj zadušen. Napad je bil proti večeru odbit. Sovražnik je imel okoli 400 mrtvih in ranjenih. Tudi v Derni in Tobruku je prišlo do majhnih spopadov, toda brez iagnb.
K ol e r a.
V Carigrad ro došla i« Tripolisa uradna poročila, ki pravijo, da kolera tam grozovito razsaja. Slehrni dan je do sedemdeset, večinoma smrtnih slučajev. Italijanov pomrje vsak dan skoraj se enkrat toliko.
Turška zbornica. Ministrski predsednik je odgovoril na interpelacijo glede grozodejstev Italijanov v Tripolitaniji. da je turška vlada 1. t. m. protestirala pri veleviastih zaradi grozovitosti, ki so pritisnile Italiji neizbrisljiv madež, in zahtevala, naj se napravi konec tem grozovitostim. 3. t. m. je turška vlada zopet protestirala pri signatarnih državah haaške konference. Minister je konstatiral, da so civilizirani narodi obsodili sovražnika. Zbornica je z velikim zadovoljstvom vzela izjavo na znanje. Posl. Hodja Said je zahteval, naj vlada na legalen način izžene Italijane. Zbornica se je na to bavila v navzočnosti celega kabineta z afero posl. L»utfi Fikrija. Ta je obrazložil detajle, kako so ga hoteli aretirati. Vojni minister se je branil in je izjavil, da ni hotel posl. Lutfi Fikrija aretirati, temveč je hotel zahtevati od njega le pojasnila. Nikdar pa ni kršil ustave.
Protestna nota turške vlade.
V protestni noti, ki jo je poslala turška vlada velevlastim proti Aneksiji Tripolitanije, izjavlja, da smatra aneksijo za ničevo in brez vsakega pomena s pravnega stališča kakor tudi s stališča faktičnih razmer, ker nasprotuje najelementarnejšim načelom mednarodnega prava. Turčija in Italija se nahajati še vedno v popolnem vojnem stanju. Turčija namerava svoje suverenitetne pravice čez obe provinci, ki ne morejo za&ta-reti in ki niso naprodaj, z orožjem braniti. Poročilo o aneksiji pomen ja dvojno formelno kršitev obveznosti glede teritorialne integritete Turčije, ki jih je prevzela Italija napram velevlastim in turški vladi na podlagi pogodb, predvsem na podlagi be-rolinske in pariške pogodbe.
Bojkot Italijanov.
Solunski bojkotni komite je objavil oklic, v katerem pojasnjuje svoje stališče napram onim italijanskim podanikom, ki so zdaj pod tujim varstvom in ki nemoteno izvršujejo svoje posle, in poživlja prebivalstvo, naj te italijanske podanike bojkotira. Komite je začel objavljati imena dotičnih tvrdk, ki so skoraj izključno last Španjolov.
Iz Albanije. Iz Skopi ja poročajo: Vojaški krogi so razvili živahno delovanje. Velike množine orožja in municije se razdeljuje med inohamedance. Ite-serviste bodo vpoklicali. V bližini skopeljskega kolodvora so zgradili veliko poljsko bolnišnico in dobavitelji za armado so dobili velika naročila. V Skoplju se je pojavilo gibanje proti Mladoturkom, katerih Nemcem prijazno naziranje je povzročilo sedanji težki položaj Turčije. Na letakih priporočajo prebivalstvu, naj se zbliža z Angleško in Francosko.
Polnilno kroniko.
V ogrskem državnem zbora je sklenjen mir na podlagi sledečih pogojev: 1. Debata o deputaciji k bivšemu predsedniku lbornice se opusti, ker je brezpredmetna. 2. Za novega predsednika voli državni zbor dosedanjega podpredsednika Na-vaya. 3. Na dnevni red petkove seje pride proračun za leto 1912. 4. O proračunu se razpravlja štirikrat o brambni reformi dvakrat na teden. 5. Opozicija se zavese, da ne bo motila debate ter da bo omogočila rešitev proračuna.
•    e • Volilno gibanje na Hrvaškem se
je začelo. Ban dr. Tomašio na bo kan. didiral v I. zagrebškem okraju, marveč v Ogulinu« V I. zagrebškem okra-j bo kandidiral   prior 8chwinder-
t
ninnn Konferenca zastopnikov stranko narodnega napredka je izrekla banu popolno zaupanje Bivši poslanec grof Kulmer je sklical za včeraj vso opozioijonalne stranke na konferenco, da so strnejo v velik protivla-dni volilni blok. Edino stranka prava ni hotela pristopiti v ta blok.
•    • • Portugalski predsednik d'Ani-aga jo sprejel demisijo celokupnega portugalskega ministrstva.
e *
Vatcja na Kitajskem je splošna in padec dinastije pričakovati v kratkem. Včeraj se je odpeljalo iz Pekinga 100 voz in pravijo, da je to sprednja kolona ekspedicije, s katero zapusti dvor svojo prestolico. Tudi Nanking je v rokah revolucionarjev ter je podkralj razglasil, da se prebivalstvo ne sine upirati revolr-eijonarjem. Oboroženo posredovanje velesil v kitajskem gibanju se ho v kratkem izvršilo. Kakor poročz »Sun«, je Angleška vsem na Kitajskem interesiranim velesilam predložila predlog, da naj sestavijo mednarodno vojsko za varstvo tujih naselbin na Kitajskem. V Pekingu se boje, da se zaradi hudih spopadov \ cesarski rodbini razvije revolucija tudi na dvoru. Del mesta gori. Velik oddelek 20. divizije, ki je bila na pota v Hankav, ni hotel iti raprej in se je obrnil zopet proti Pekingu ter strji sedaj 5 milj pred mestom. Vojaki ae hočejo maščevati nad Mandžuji zaradi umora generala Vu.
Jioiersko,
Iz Braslovč. Odsek žalskega Sokola v Braslovčah ima 12. t. m. ob 3. popoldne svoj občni zbor v gostilni Vrankovič. Prosimo, da se naši somišljeniki udeleže v obilnem številu občnega zbora.
Iz Maribora. Mariborska Cirii-Metodova moška podružnica je v nedeljo, dne 5. t. m. priredila v mali dvorani Narodnega doma prvi zabavni večer. Malo zabavnih večerov je med mariborskimi Slovenci bilo tako dobro obiskanih, kakor je bil ta večer. Mala dvorana je bila natlačeno polna in razvila se je res neprisiljena, prav domača zabava, katero je še spopolnjeval spored: Nastopil je kvartet v pesmih Rosen berg: »San«, Adamič: »Vasovalec« in Grozdov: »Zdravica«. Dvoje citre in citre na lok s komadom »Dekletu« in »V kostanjevem logu« in »Ti edina« z klavirjem, navadne citre in _*itre na lok. Gdč. Brandlovi sta igrali četveroročno Raff: »Tarantel le«. Gospa Vokova in g. Voglar sta igrala citre, g. Bauerle pa citre na luk. Mnogo smeha je vzbudil šaljivi tro-spev z klavirjem: »Sodnijska obravnava« in pa kupleti g. Voglarja. ki je kot blagajnik podružnice imel v rokah vso režijo. Po končanem sporedu se je pričel ples. — Želeti bi bilo, da bi podružnica Ciril-Metodova priredila večkrat take večere svojim članom in posebno hvalevredno je, da je bila vstopnina tako nizka, komaj 30 v. S tem se omogoči pristop nižjim slojem in želeti bi bilo prav resno, da bi se poskušalo privabiti na take zabavne večere občinstva iz vseh slojev. Tako delo bi rodilo bogat sad, ker bi se drug drugega spoznali in sprijaznili. Kakovost suknje naj tu v ogroženem mestu ne igra nikake vloge, ozira naj se samo na slovenske duše. Na svidenje torej kmalu na drugem zabavnem večeru.
Koroiko.
Sirov   postajni   restavrater v
Pod roščići« Znani nemški zagrizenec, postajni restavrater Gotz v Podrož-čici, se je zopet enkrat pokazal v pravi luči. Predvčerajšnjim je prišel v njegovo restavracijo na kolodvoru, tako poroča »Arbeiterwille« — slovenski delavec Urbas, ki je uslužbeu pri oskrbništvu posestev Liechten-steinovih. Zahteval je slovenski liter piva. Gotz je Urbasa sirovo zavrnil, češ, da mu ne da pijače, ker je Urbas pijan. Urban je godrnjaje odšel. Takoj za njim je skočil Gotz, pograbil težko okovano palico in začel Urbasa za restavracijo neusmiljeno pretepati. Psoval ga je z vsemi, le takim zagrizencem lastnimi psovkami. Ko je Urbas padel, ga je še vedno tolkel s palico in suval z nogami, in to samo zaradi tega, ker je Urbas slovensko govoril. Nad takim početjem se zgražajo celo treznejši nemški listi. Urbas je dobil težke poškodbe po celem telesu, posebno nevaren pa je udarec čez oko, vsled katerega bo Urbas bržkotne oslepel. Urbasa so odpeljali v celovško bolnišnico.
Nesreča na celovški cestni železnici. Na cesti proti Šentvidu se je splašil konj posestnika Andreja Ju-riča pred vozom električne cestne železnice. Potegnil je voz preko ceste. Električni vo» je treil vanj ter pre-vrgel konja in vos v cestni graben. Jurio je ostal nepoškodovan, zahteva pa od uprave železnice sa konja • in vos 800 kron odškodnine.
PillO
Županstvo trga Kobarid nam naznanja: Navadno smo imeli tržni dan v ponedeljek po zali v al jen ic i, katera j* bila prvo nedeljo po sv. Martinu; letos se pa pri tukajšnji farni cerkvi in vsi okolici oznani zahva-Ijenica dve nedelji pred adventom, L j. 19. novembra, torej se vrši običajni tržni dan 20. novembra.
Avstrijski parnlki v laski službi. Iz Trsta poročajo, da je najela laška vojna uprava en parnik Austro-Amerikane, ki bo prevažal živila iz Trsta v Tripolis. Za prvo posiljatev v Tripolis je pripravljeno tudi nad 4000 hl^vina.
Zagonetna smrt. V ponedeljek zjutraj so naštli na stopnicah stanovanja Franca Farderja na cesti della Mura v Trstu mrtvo Farderjevo ženo Marijo. Farder je bil prejšnji večer s svojo soprogo v gostilni in sta sla oba že precej pozno dobre volje skupaj domov. Zdravnik je konstatiral kratkomalo pri Farderjevi smrt in po pretečenem roku mrličev so jo >okopali. Sedaj pa se je razširila po mestu govorica, da je Farder svojo soprogo s pomočjo svoje ljubice Gi-zele Macher, ki je pri njih stanovala, zanrlašč opijanil in za vratno umoril. Oba osumljenca so včeraj aretirali. Truplo pokojne Farderjeve bodo v svrho natančne preiskave izkopali.
Sreča nesreči. V torek zjutraj je zgrabil stroj nekega tovornega vlaka v prosti Inki železniškega delavca Josipa Krapeža v trenotku, ko je hotel ta prekoračiti tir. Strojevodja je nesrečo zapazil in ustavil .lak že skoro na 20 m. Mislili so, da bodo našli Krapeža popolnoma raztrganega med kolesjem. Toda Krapeža je vrgel stroj po sredi tira med tračnice in ga vlekel pod sabo, ne da bi ta prišel pod kolesa. Dobil je samo malenkostne poškodbo na čela in je bil še popolnoma pri zavesti, ko so ga potegnili izpod stroja.
Pretep v mrliški sobi. Včeraj so se zbrali ob mrtva>&em odru neke ženske v Rocolu domači fantje k običajnemu čuvanju mrliča. Kakor je že večkrat imela ta navada slabe posledice, tako se je zgodilo tudi tukaj. Fantje so se kot običajno napili in končno stepi i. Med pretepom jo dobil neki Ivan Lozar dve smrtnone-varni rani z nožem.
Požar na uarniku. Včeraj popoldne je izbruhnil ogenj na parni k 11 »Austro-Američane« »Maria«, ki je vsidrana ob Franc Jožefovem pomolu. Ogenj je nastal v skladišču za volno in se hitro razširil po celem skladiščnem prostoru. Ker je pihala med požarjem huda burja, ki je gašenje silno otežkočila, je bila nevarnost, da se vname tudi strojnica in se razlete kotli. Po večurnem napornem delu se je končno posrečilo ogenj udušiti. Kako je nastal ogenj, še ni znano. Škoda je velika, vendar se še ne more ceniti, ker 6e ne ve koliko blaga v skladišču je poškodovanega.
Mestni uslužbenci v Pulju žugajo s stavko. Pred kratkim se je zglasila pri županu v Pulju deputacija mestnih uslužbencev in mu izročila prošnjo, da bi se mestnim uslužbencem izboljšale plače. Ker niso dobili uslužbenci še sedaj nobenega odgovora, so priredili shod, na katerem so sklenili, da stopijo v stavko, če se njih prošnja ne reši ugodno pri prihodnji seji občinskega sveta, ki se vrši jutri zvečer.
Izonraževolno - politični tečni
se otvori prihodnji torek. Za razumevanje sestavljenega javnega življenja v sedanjosti, za vsako politično delo je danes nujno potreba znanstvenega teoretičnega temelja. Vabimo vljudno k priglasitvi vse one, ki stremijo tudi v teh vprašanjih po globejšem poznavanju in napredku. Pričakujemo, da storijo krajevna politična društva v Ljubljani in v okolici svojo dolžnost: brez strokovne politične naobrazbe ni pravega naraščaja za odbore in brez teb je izključeno podrobno in smotreno politično delo v okrajih. Na delo, porabite priliko! Podrobna pojasnila daje in sprejema priglase tajništvo narodno-naprodne stranke, \Volfova ulica št 10.
Dnevne vesti.
+ Klerikalno kavalirstvo. Dr. Krek je eden tistih mož, ki ne opaža celega pragozda v očeh političnih svojih prijateljev, pač pa opaža brun v očeh političnih svojih neprijate-ljev. Na ta brun se potem vseda, kot prerok Jeremija na jeruzalemske podrtije, ter pretaka kar osle reke solza nad popačenoitjo in lainjivostjo slovenskega naprednjaštva. Zadaje dni je vzel pod svojo solze dr. Tavčarja in popisal jo celo prvo stran
»Slovenca«, češ, dr. Tavčar je vsega kriv, in lažnjivost bo napredno stranko prav kmalu pojedla do zadnje kosti. — Nekaj odgovora torej ne bo odveč! Predvsem kratka pripomba: če bo lažnjivost, obrekovanje in hudobija na Kranjskem kako stranko pojedla, potem nam bodi dovoljeno, dvomiti, da bo to ravno napredna stranka, ali pa vsaj samo napredna stranka! Pri tem radi priznamo, da se vodi politični boj na KranjsKem dostikrat v žalostni obliki. V dotični dirki pa klerikalni listi ne zaostajajo, pač pa so vselej in povsod za nekaj konjskih nosov pred naprednimi glasili. Pa kako ne bodi drugače, Če so še celo pastirski listi pri ti dirki dosegli zelo znamenit rekord. Član-kar »Slovencev« je torej opravičen, da joka, krivično pa je od njega, da spušča ploho svojega jokanja zgolj le na našo stranko, ne pa tudi na stranko, koje delavni sobojevnik je 011 sam! Tam ima dela na vseh voglih in v vseh kotih! Vse, kar govore, kar pišejo, in še celo kar mislijo dr. Krek in njegovi politični tovariši, nosi na sebi pečat nezdrave pretira-nosti in pa silne občutnosti, ki ni v nikakem razmerju z njihovim lastnim obnašanjem. Kavalirstva zahtevajo pri drugih, sami pa prisegajo na poleno in robato gorjačo! Vzemimo slučaj dr. Lampeta! Pri cestnem zakonu imajo poslanci Ljubljane sveto dolžnost, braniti svoje volilee in njihove žepe. če bi tega ne storili, bi bili ti poslanci mevže, kakor bi se izrazil dr. Krek. Jasno je, da se l>ese-dilo deželnoodborskega dopisa — naj ga je spisal ta ali oni — s k< jim se je vlada prosila za sankcijo, ne ujema z besedilom zadnjega vladnega dopi-*a. »Slovenca« vprašamo, čemu teh besedil od besede do besede ne ponatisne? Potem bi tndi čitateljem tega lista bilo jasno, da se ti besedili razli-kujeti, kakor se razlikuje število 2 od števila 4. Dr. Tavčar je dr. Lam-petu predbacival, da je vlado mistificira!, če ji je kaj takega zatrjeval, kar je obseženo v vladnem dopisu. Dr. Lainpe je to očitanje takoj lahko v stran potisnil, ako je z možato besedo izrazil, da pri vladi kaj takega ni govoril. Te možate besede pa do danes še nismo čuli. Pač pa je prevzel dr. Zajec dokaz, s katerim je imel dokazati, da je število 2 toliko, kakor število 4. K takemu dokazu pa potrebna divja rabulistika, kakor je — in zato naj daje hvalo bogu! — dr. Zajec nima v svoji naravi. Zatorej je bil dr. Zajec najslabši zagovornik — ne pa deželni odbornik! — v ti nijeri. Pri tem ostanemo! Sicer si pa oglejmo g. dr. Lampeta, kakor on sam sope in diha! Ni še dolgo, ko je na javnem shodu z avtoriteto deželnega odbornika trdil, da je prejšnji deželni odbor nepostavno dvignil 1,000.000 K, v namenu, da je s tem usposobil neko banko, da je mogla financirati »Ljubljansko kreditno banko«. Ta nastop g. dr. Lam peta je prozoren: dr. Tavčarju, ki je bil član prejšnjega deželnega odbora in jo bil ves čas, kar ohstoja »Ljubljanska kreditna banka«, član njenega upravnega sveta, hotel je dr. Lampe pritisniti sramotni pečat na čelo, da je deželno odborništvo na umazan način zlorabljal na korist Kreditni banki. Dr. Lampetu se je pogojno očitala politična nelojalnost, on sam pa je dr. Ta včarju brezpogojno očital osebno nepoštenost. Ni treba omenjati, da dr. Lampe omenjene neresnice dose-daj še ni preklical, in da se tudi dr. Zajec radi tega v deželnem odboru čisto nič razburjal ni. — Tako izgleda klerikalno kavalirstvo. — Kavalir.
+ Na dan z zapisnikom! »Slovenec« še vedno skuša oprati svojega zamorčka Lampeta s tem, da blati in uapada dr. Tavčarja, češ, da se laže, ko trdi, da deželni odbor ni nikdar sklenil, da se bo pri razdeljevanju podpor v slučajih ^ 18. novega deželnega cestnega zakona prav posebno oziral na ljubljansko mestno občino. Seveda kriči se lahko, blati in napada tudi, toda dokazati kaj, to je težje. Zato se navadno zgodi, da tisti, ki ne more ničesar dokazati, riajbolj vpije in kriči, ker misli s kričanjem prikriti nedostajanje argumentov. Tudi klerikalci in »Slovenec« deJajo sedaj tako,ko se gre za to, da bi dokazali,da je deželni odbor res sklenil, da se ima pri novem cestnem zakonu posebno ozirati na potrebe in željp ljubljanske občine. Spričo tega bi bilo pač brezplodno 2 njimi še nadalje polemizirati. Zato pravimo: Ako je klerikalni zagovor resničen, potem na dan z zapisnikom tiste seje, v kateri je deželni odbor sklenil, da se ima pri dobrotah novega cestnega zakona posebno ozirati na Ljubljano! Na dan s tem zapisnikom, priobčite ga dobesedno v »Slovencu«, ako ga imate! Čemu slepomišite, ako imate neovrg. ljive dokaze v rokah?! Če pa tega zapisnika nimate in to je tako gotovo, kakor amen v očenašu, potem pa priobčite dobesedno v »Slovencu« tisto vlogo, s katero ste predložili novi cestni zakon vladi v sankcijo! Na dan s to vlogo in naj jo je napisal Peter ali Pavel, v javnost ž njo, da se
ves svet prepriča, ake je res deželni odbor prevzel v tej vlogi kako obveznost glede Ljubljane! Dr. Zajec in dr. Lampe, ki se sedaj po »Slovencu« tako širokoustita in operirata z laž-njivci, ojunačita se in stopita z ono vlogo pred javnost, da bo vedela, kje je resnica in poštenost, kje pa laž In zavijanje. Na noge, junaka, da nas s tre ta v prah! Dva dni bomo čakali, da se odzovete našenin pozivu. Ako pa po preteku dveh dni ne bo v »Slovencu« priobčen niti zapisnik, niti vloga, potem ho vedel ves svet, koliko je bila ura! Torej! Mi čakamo in zavračamo v naprej vsak izgovor na kako nebulozno uradno tajnost!
+ Kdo je v sladkornem kartelu? Ko se je nedavno tega razpravljale o splošno vladajoči dragiuji in ko so napredni slovenski listi trdili, da je U: draginje v prvi vrsti kriva brezvestna politika takozvanih vele-agrarcev, je »Slovenec« skušal to trditev izpodbiti tudi s tem, da je mnogo kriv draginje tudi sladkorni kartel, a da se proti temu nihče ne upa nastopiti, ker so baje v tem kartelu sami svobodomisleci. Takrat je »Slovenec« tudi proglasil vse člane tega sladkornega kartela za oderuhe in roparje. Seveda takrat škofovo glasilo ni vedelo, da so v tem kartelu sami njegovi najožji somišljeniki, prepričani klerikalci od glave do peta, proti katerim bi si sicer ne upal črhniti niti besedice, ako bi mu tudi jezik iztrgali iz ust. Poglejmo s^daj člane sladkornega kartela, ki jih je blagovolilo dr. Susteršičevo glasilo krstiti s tako ljubeznjivimi imeni! Evo jih! K nez Sehwarzenberg, knez Liechten-stein, knez Lobkoviitz, knez Thun, knez Paar, knez Klnskv, knez Salm, knez Auersperg, knez Hl U t her, grof Aehrenthal, grof Svlva-Tarou-ca, grof Schlick, grof Herbersteln, nadvojvoda Friderik in sladkorne to-vornice Svolenoves in Smiršice, ki sta last o. in kr. privatnega in rodbinskega zaklada. — Ali se »Slovencu« ne ježe lasje, ko sliši imena vseh teh dostojanstvenikov, pred katerimi se sicer valja v prahu na trebuhu, katere pa je v svoji neodpustljivi nevednosti tako nespoštljivo razžalil?! In šc posebe — grof Aehrenthal, minister zunanjih del, s katerim je »Slovenec« do najnovejšega časa živel v najdebelejšem prijateljstvu, pa grof Sylva-Tarouca, ta opetovani predsednik najrazličnejših katoliških shodov, sveta pomagalka, bojimo se, da ne bodo c. kr. katoliškemu »Slovencu« zavreli možgani...
4- Nov Elsnerjev ukaz. Gospodu predsedniku deželnega sodišča Els-nerju nemška žilica ne da miru. Sedaj se je spravil na slovenska imena ljubljanskih ulic ter ukazal, da se morajo v vseh sodnih aktih, ki so sestavljeni v nemškem jeziku, rabiti nemška ulična imena. Ali je znano g. predsedniku Eisnerjn, da nemška ulična imena v Ljubljani sploh ne obstoje več, marveč da so uradno veljavna samo slovenska imena? Ali ve Elsner kot sodnik, da je o stvari samoslovenskih uličnih imen izrekla svojo razsodbo tudi že najvišja instanca — upravno sodišče? In če mu je vse to znano, kako more on kot sodnik, ki je v prvi vrsti poklican u važe vat i razsodbe sodišč, na tako nedopusten način ignorirati položaj, ki ga je ustvarila prav razsodba upravnega sodišča?
-f- Značajen in neustrašen sodnik. V prvih časih ustavne dobe so bili slovenski, narodni čuteči uradniki bele vrane. Trpeti SO morali mnogo pod pritiskom nemškega birokratizma, ki se zopet širi in šopiri. Priti spk je bil hud zlasti ob Sašu volitev. Spominjamo na leto 1877, ko so b?!e splošne deželnozborske volitve * na Kranjskem ter so v kmetskih občinah prvikrat zmagali Slovenci na vsej črti. Slovenski uradniki so se večinoma udali vsaj toliko, da so se zdržali volitve .Izjemo je delal tedanji sodni adjnnkt dr. S k o f i č v Kostanjevici, poznejši okrajni sodnik in Elsnerjev predstojnik v Škof ji Loki. Volil je narodno po svojem prepričanju. Ako se ne motimo, sta bila nasprotna kandidata Martin Ho t seho var in Peter Grasselli. Na ovadbo okrajnega glavarja v Krškem, češ, da je dr. Skofie volil narodnega kandidata in celo zanj agitira!, je prišel ^kofič v disciplinarno preiskavo. Poslednji, ki je bil splošno znan kot odličen juri«*t in izboren sodnik, ni ničesar tajil, ampak odločno trdil, da ima po zakonu pravico po svojem prepričanju vol »ti, da mu v Avstriji teera nihče prepovedati ne more in da bode vselej tiko volil, kakor misli, da je prav. Pr: disciplinarni razpravi v Gradcu je T)ro(Vnrra\ drž. pravdnik, da se Sk>fič zaradi tega hudodelstva odstavi iz =!u7be, sodišče pa ga je obsodilo, da bode predeš'"en na svoje stroške na Gorenio Šfaiersko (Leoben). Vsled pritožbe SVofičn ga je disciplinarni <enat uri najvišiem sodišču sog1a«no r»OT>oJnoma onro**n ter onro«*tt.ov ntemeliU s tem, da ima vsak A rita v-lian, tedaj tudi uradnik, n*ivoo^b*tno mravico. pe YK»8l"^*»vaf aktivne in na-cjv^e volilne m-avice Hi da na t eni tudi ne trpi njegov ugled, ako to sto-
ri. Dr. Skofiča po tej aferi njegovi šefi niso več vpraševali, kako hudo volil. Naj bode blagi mož drugim v izgled!
-f Is ŠL Rnperta. V nedeljo, dne 5. t. m., je bil tu volilni shod za bodoče občinske volitve. Dva naša poslanca sta prišla in vendar nam ni bila dana čast slišati njih modrosti. V svoji nevednosti je Štrajhar hotel celo značajnomu, naprednemu županu na pobalinski način zabraniti vstop. Prišlo je tudi veliko domačinov-veljakov, ker pa slove kot naprednjaki, jih niso pustili na shod. Ravnali so proti zakonu, krivično, kakor je navada klerikalcev. Zabranili so s silo opravičenim, neodvisnim posestnikom pristop na javen shod s tem, da so zaklenili vrata. Žalostno in sramotno za S. L. S., da nje poslanci nimajo poguma govoriti javno, ampak pri nas samo še za krepko zapahnjenimi vrati, kjer lahko farbajo bukove backe. Kdor je poštenjak, lahko mirno nastopa povsod in vsakdo ga lahko posluša. Hinavcem pa velja piščalka, katero bodete dobro pomnili. Tako odločnega nastopa niso pričakovali klerikalni zmaji. Vaših hudobnih groženj se ne ustrašimo in od jenjali ne bodemo prej, dokler ne staremo zmaju glave.
— Za jecljavce. Graški zavod za odpravo jecljanja, ki deluje po neki posebni metodi in je imel že dobre uspehe, priredi tudi v Ljubljani tečaj. Kdor se za to zanima naj se oglasi v soboto, dne 11. novembra od 9. do 12. in od 4. do 7. ure ali pa v nedeljo 12. novembra od 9. do 1. ure v hotelu »pri Slonu«.
Sedemnajstletni čuk ubijalce šestdesetletnega moža. V soboto zvečer je pod Šinkovim turnom pri Selu, občina Vodice 171etni Spenkeov Anton s kolom nbil 601etnega vzdržnega, miroljubnega in dobrega moža Andreja Podgorška. Špenkeov fant je član tamošnjega katoliškega izobraževalnega društva, V gostilni pri Zupanu se je še malo pred ubojem hvalil, da ga bo češ: »Meni vest ne pripusti, jaz ga moram naklofa-ti.« Vzrok za ta uboj je iskati v hudobiji in popolni izprijenosti Špenk-covega Tončka, ki so ga tudi že v nedeljo potem, ko je doigral v Katoliškem domu »Sv. Cito« aretirali in < kolom na rami odvedli v zapor v Kamnik.
Surovi pretepači. V soboto zvečer je pil med domačimi fanti v neki gostilni na Trati pri Škof ji Loki tudi od vojakov došli domači fant France Starman. Ko se je Starman, ki je sicer dober fant. opijanil, je postni siten, začel je razbijati steklenice in iskal prepira. Stepel se je končno z nekim sopivcev. Toda vmes so po-ses-li ostali fantje in Starmana, ki je bil že zelo pijan, zlepa spravili iz gostilne. Starmanu pa se je to zdelo za malo, šel je domov vzel vile, da se maščrne nad svojimi tovariši. Počakal jih je pri prvi čuvajnici od kolodvora nroti Ljubljani in jih tam napadel. Toda maščevanje se mu je slabo obneslo. Pač je zabodel enega z vilami v roko, ta pa mu je iztrgal vile, na kar so padli njegovi spremljevalci po Starmanu. Starman je dobil več občutnih sunkov in nekaj vbodi iajev z nožem, izmed katerih jc najbolj nevaren prerez na obrazu, ki mu je ranil tudi oko. Starman je prišel še sam domov, vendar pa je čez noč tako oslabel, da so ga morali peljati v nedeljo dopoldne v bolnišnico v Ljubliano. Starman bo sicer okreval, vendar pa bo ta njegov nepremišljeni korak imel trajne posledice, ker bo izimbil oko.
»O avstrijski šolski politiki« predava v soboto, 11. t. m. v Čitalnici v Kranju odvetniški kandidat g. Lenart L o t r i č. Pričetek ob poln 9. zvečer. Predavanje priredi »Akademija«.
Iz Kosane. Na dopis v »Slovencu« 1 dne 3. t. m. št. 252 bodi povedano g. dopisniku, da se volilci niso ravnali po nasvetu g. župnika, pač pa po svoji lastni volji. Ako bi se bili ravnali po nasvetu g. župnika, ne bi bila voljena I. Magajna, M. Ambrožih in tudi več drugih odbornikov ne bi bilo izvoljenih. Da g. župniku ne ugaja Magajna rz Buj in Ambroži č iz Nove Sušice in tudi več drugih odbornikov, katerih dopisnik ne imenuje, je umevno. G. Magajna je neodvisen posestnik, ki živi od svojega posestva in dela njegovih pridnih rok. Trdi vedno kar je prav, uklanja se ne nobenemu, pri ljudstvu ima zaupanje, dokaz: kjer je že mnogokrat izvoljen v občinski odbor. Glede drugega. M. Ambrožiča je ravno isto, da je neustraŠljiv, vedno pripravljen v pomoč našega siromašnega ljudstva v zagovoru in dejanju. Dokaz, da^ mu ljudstvo zaupa je, da opravlja že mnogo let več Častnih služb. Ako je M. Ambro-žič omenil glede podpore deželnega odbora in omenil miljone. vzete na posodo za v pomoč kmetijstva itd., ni s tem deželnemu odboru nič zabavljal. Zakaj vas. sr. dopisnik, ni bilo pri tisti seii in bi bili predla rali govor M. Ambrožiča. da bi se bil zapisal v sejni zapisnik, kakor ste •ome-
nili, da je škoda, da se ni zapisal? Nadalje gospod dopisnik povejte nam, katere ljudi vi mislite, da bodo popolnoma po nedolžnem kaznovani. Mogoče na tiste katoliške može, kateri so pooblastila falsificirali?
Nesreča. Ko je peljal 4. t. m. 64 let stari Jože Celin, »MatiČiči« iz Kutezevega h. št. 14, občine Jablani-ea, iz gozda les, padel je tako nesrečno pod konje, da ga je pred no je bilo mogoče ustaviti voz, prijelo predno kolo in ga pritisnilo s tako silo, da je veled zadobljenih poškodb na mestu umrl. Pokojni bil je še fant.
Elektroradiograf »Ideal«. Le danes se še vidi prekrasna drama »Ciganska kri«. Vsi posetniki kinematografa »Ideal« so z zadovoljnimi obrazi zapustili predstave in splošru* se, govori, da je to res fino, lep film. in da se res izplača ogledati si ga. Kdor je že videl Asto Nielsem igrati v kaki vlogi, gotovo ne zamudi te predstave. — Jutri specialni večer z lepimi slikami.
Mesto k poroki v zapor. 29Ieina služkinja Marija Darovčeva iz Stražo na Dolenjskem je imela že nokaj mesecev sem s 251etnim pekovskim pomočnikom Jožefom Moharjem iz Rake pri Krškem ljubavno razmerje. Proti svojemu izvoljencu in tudi proti drugim ljudem r* je hvalila, da ima 2000 K denarja in faktično kazala na to vsoto se glasečo hrauilnič-uo knjižico. Darovčeva je bila v službi pri nekem potniku v Gosposki ulici in je dne 11. m. m. službo popustila, češ, da se bo poročila. Nabavila •i je za poroko razne obleke in tudi v neki gostilni deponovala denar *sa ženitvansko pojedino. Minuli tedoa je izstopil tudi njen ženin iz d«da in sta se skupaj odpeljala v Celovec povabit njenega brata, ki služi pri 17. pešpolku na ženitovanje. Malo pred tem je nek usnjar ovadil, da mu je zmanjkalo v teku pol leta 3000 K. Tatvino je izvrševala njegova kletna hčerka ter dajala denar ravno te starosti hčerki onega, pri katerem je Darovčeva služila. Le-ta je znala potnikovo hčerko tako nase pridobiti, da ji je ves ta denar izdajali. Pred odhodom iz službe je deklica Darovčevi podarila še 3 bankovce po 100 K, ta pa ji je za spomin kanila denarnico ter ji dala v njo 23 K. Med tem, ko se je parček odpeljal v Celovec, je tukajšnja policija brzojavno obvestila celovško, katera jih ni mogla prijeti, ker sta se bila odpeljala že zopet v Ljubljano. Ko sta prispela semkaj, ju je na kolodvora službujoči stražnik Kržan z veseljem sprejel in od vedel v zapor. Pri nevesti so našli bankovec za o0 K, uhane, razne igle, prstane in dr., ženin pa ie imel 210 K in 73 v. densria, kakor tudi razne dracrrvcenosti. Pri hišni raziskavi je policija našla mnogo finega perila, obleke in raznih drugih potrebščin. A nnšla se ie tndi. kar jo crlavno. hranilnična knjižica z vlogo 28*0 K. Konfiskovela je tudi vre sukna in baržuna, katere.«?« sta si bila nakupila za ukradeni denar. Po izvršeni predpreiskavi, je policija bogato nevesto izročila deželnemu sodišču, kjer pričakuje nadaljnje usode.
Ukraden voziček. Pred kratkem je bil posestniku Ivanu Cankarju ukraden izpod kozolca v Dobrunjah 20 K vreden samotež voziček. Ko je prišel Cankar predvčerajšnjem v Ljubljano, je naletel na svoj voziček pri neki branjevki. Le-ta je izpovedala, da ji ga je prodala znana pe-skarica Marija Pišknrieva, katero je policija še isti dan sledila in izročila okrajnemu sodišču.
Nesreča v rudniku. Včeraj je padel v zagorskem rudniku 5 m globoko rudar Jožef Jnrkovšek ter si pri padcu polomil rebra. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico.
Cvetje v jeseni. Prijatelj našega lista nam poroča, da cvete na Krasu, v vasi Gornji Zemon. občine Jabla-nica, vkljub pozni jeseni divji kostanj. Pač izvanreden slučaj. — Rav-notako nam je poslala prijateljica iz St. Vida vejico cvetoče jablane.
Kolo ukradeno je bilo snoči v Kolodvorski ulici trgovskemu potniku g. Antonu Strnadu. Kolo je »Sty-ria« prostega teka, črno pleskano, kolesi imate pa znotraj zelene obroče ter je vredno 100 K. Tovarniška številka je 89046, policijska pa 454 in sicer črna na belem polju.
Priporočljiv krojač. Delavec Alojzij Martinčič je naročil pri krojaškem pomočniku Francetu Pažonu obleko in mu dal nanjo 16 K pred-ujema. Ko je Pažon denar dobil, jo je takoj neznano kam odkuril.
Delavsko gibanje. Včeraj so se z južnega kolodvora odpeljali v Ameriko 4 Hrvati, nazaj jih je prišlo pa 70.
Izgubljeno in najdeno. Ga. Rezal i ja Suličeva je izgubila bankovec za 10 K. — Ga. Jerica S;tarjeva jc našla srednjo vsoto denarja. — Na Dvornem nasipu je najden škaf, katerega dobi lastnica na magitratu. — Marija Grrlennva je izgubila v robcu zavitih 23 K.
V »Narodni kavarni« konvertira vsaki večer elitna dunajska damska
godba R. H. Dietrich. Ensemble svira, kar najizbornejše, ter je imel žo priliko, koncertirati pred Nj. Veli-čainstvom cesarjem Fran Josipom I., nadvojvodom Evgenom, Ferdinandom, kraljem Leopoldom Belgijskim, kraljico Margerito, dalje v Montt-Carlu, na svetovni razstavi v Rimu itd.
Druitveno naznanila.
Sokolski večer »Sokolu I.« se vr*
ši v soboto dne 11. novembra v »Mestnem Domu«. Spored večeru je sledeči: 1. a) Sokolska koračnica, b) Waldteufel Emil: »Ljubezen in pomlad«, c) Handel: »Largo«. 2. a) Fe-tras: »Sramežljiva Suzana«, valček j>o motivi istoimenske operete, b) VVagner Rihard: Wnlterjeva hvalna pesem iz »Mojsterski pevci Norim-berški«. c) Kalman: Serenada iz operete »Jesenski manevri«. (Svira orkester »Sokola I.«) 3. Skupine, 30 telovadcev »Sokola I.« 4. a) StrausK J.: »Netopir«, velika fantazija. bi Vidmar: »Našim fantom«, koračnica. (Svira orkester »Sokola I.« 5. Vrhunska prosta vaja, francoski način br. Vidmar. 6. a) Eilenberg: V gozdni kovačniei, karakterna slika, b) Lehar Franc: »Ciganska ljubav«, valček i/, istoimenske operete, c) Linke Paul: »Iz daljnih krajev je ljubav.« (Ork. »Sokola I.« 7. Albin Srečko: Dvospev iz operete »Baron Trenk.« 8. Jakel Anton: »Regiment po cesti gre,« koračnica. 9. Lehar Franc: »Jaz in Ti,a četverospev iz operete »Ločena žena«. 10. Lehar Franc: »Oj te ženske,« sedmerospev iz operete »Vesela vdo-vica«. 11. Jakel Anton: »Našim rojakom,« koračnica, 12. Ples. — Pri plesu svira celotni orkester »Sokola I.« — - Začetek ob 8. zvečer. — Vstopnina 60 vin. — K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. — Ker je spored res izbran in povsem odgovarja zahtevam k u lt urnosti in naprednosti, ker je vstopnina le 60 vin. in ker l>o Martinovemu večeru primerno prav dobro preskrbljeno tudi za poskočno vesele, se opravičeno nadejamo, da bo udeležba prav obilna. Člane »Sokola L* pa še posebej poživljamo, da v krogu svojih prijateljev vzbudijo potrebno zanimanje za društvo v splošnem, zo sobotno prireditev posebej.
Slovensko obrtno društvo v Ljubljani priredi jutri v petek ob 8 uri zvečer na kegljišču hotel »Ilirija« važen sestanek za svoje člane iu povabljene osebe. Opozarjamo ljubljanske obrtnike na omenjeni s* nek, da se ga polnoštevilno udeleže in da se začno bolj zanimati za svoje stanovske interese. Društvo namerava v zimski dobi prirediti več takih sestankov s predavanjem o rajnih obrtnih zadevah spojeno s zabavnim delom itd. Na tem sestanku bode poleg drugih točk tudi razgovor radi vpisa obrtnih podjetij v trgovinski register po členu 19. trgovinskega zakonika in po § 7. uvodnega zakona k temu zakoniku.
Ustanovitev deželne zadruga knjigovezov v Ljubljani. Po inicijativi deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug se vrši v nedeljo, dne 12. novembra popoldan ob 3. uri v restavraciji pri »Starem Rimljanu« na Rimski cesti sestanek vseh knjigove-zov na Kranjskem v svrho ustano-vitve strokovne zadruge s sedežem v Ljubljani. Ker se bode razpravljalo o sestavi zadružnih pravil zlasti rle-de zadružne pristojbine, vpisnine in oprostnine vajencev in dru arih določb zadružnih pravil, se želi, da se vsi knjigovezi na Kranjskem tega sestanka udeleže.
Martinov večer priredi Čitalnica v Šiški, kakor običajno vsako leto, v nedeljo, dne 12. novembra. Na sporedu je pet.ie. godba, ples, Martinova e-oska, pokušnja novega vina itd. Kdor se torej hoče v nedeljo zvečer dobro zabavati v prijetni in veseli družbi, ob godbi in petju, pri čaši dobrega vina, naj pride v nedeljo zvečer na Martinov večer Čitalnice ▼ Šiški.
Prosveto.
Iz gledališke pisarne. Danes opereta »Cigan baron« (za par-abonen-te). — V soboto opera B. Smetane »Prodana nevesta« (za nepar-abo> nente). — V nedeljo popoldne ob 2. prvič kot popoldanska predstava GhV bertova vesela opereta »Sramežljiva Suzana« pri zelo nizkih cenah. Pred* stava se vrši izven abounementa; za lože nepar. — V nedeljo zvečer oh polu 8. se igra prvič izvirna narodna pravljica »Kralj Matjaž« (&a par-abonente). G. Jakob Špicar je našemu občinstvu že znan kot dra-matizator Sketove povesti »Mikiove Zala«, ki se je igrala prvič tudi ns našem odru z lepim uspehom. Spi-carjeva narodna pravljica »Kralj Matjaž« je ljudska igra, pisana torej za narod in rodoljubne kroge, ki poznajo politične in socijalne razmere med koroškimi Slovenci. Špicar je živel dolga leta med Korošci ter je zanje najmarljiveje deloval kot igralec in režiser slovenskih drama-
fcičnih predstav. Pravljice imajo v
koroškem slovenskem kmetu trdne korenine, in hrepenenje teh Slovencev po večji narodni svobodi in narodnih pravicah je izrazil Špicar v pravljičnem delu »Kralja Matjaža«. Vsa igra je pisana nekako v slogu Kajeta Tvla in F. Raimunda; realnost in pravljica se razvijata vzporedno ter se prepletata. V tej ljudski igri nastopa ves dramski ensemble, ter je igra najlepše opremljena. Dejanje se vrši najprej v kraljestvu Usode, potem v gori Peci, kjer spi vojska slovenskega kralja Matjaža ter v slovenski koroški vasi, kjer žive potujčenci in zvesti rodoljubi skupaj. Seveda v tej simbolični igri je zastopan tudi humor, ter nastopa jo razni tipi iz koroškega ljudstva.
Umetnost.
Za komorni koncert Ševčikovega kvarteta, ki se vrši v nedeljo, 12. novembra ob pol 8. uri zvečer v dvorani »Mestnega doma«, opozarjamo ljubljansko koncertno občinstvo, da se prodajajo vstopnice za ta večer v trafiki g. Jerice Dolenčeve v Prešernovi ulici.
Izpred sodišča.
Kazenske  razprave  pred okrajnim
sodiščem.
Oražem se pere. V času volilnega boja v Mostah — bilo je v ponedeljek 23. oktobra — se je zbralo v Černetovi gostilni v Mostah precej gostov. Govorilo se je vse navskriž seveda le o bodoči volitvi in razni agitatorji so si skušali pridobiti vo-lilcev na vse mogoče načine. Posebno vsiljivi so bili biriči sedanjega ge-renta klerikalnega Oražma. Nagovarjali so tudi gostilničarja Cerneta, da bi jim tlačanil, toda ta jim je pa odločno izjavil: »Kaj bom volil Oražma, nam bo še to zapravil kar imamo, saj že itak dosti manjka!« Oražem je seveda to priliko izrabil in Cerneta tožil. Obdolžil ga je, da Černe ni izrekel samo nezaupnice njegovemu bodočnemu gospodarstvu, ki je še v oblakih, marveč, da mu je očital, da je občino kot gerent že za veliko otroljufnl. Černe je ostal pri t^voji trditvi. Oražem pa je ponudil velikodušno spravo, samo malo nre-draga je bila. Zahteval je 100 K za Vincenoijevo družbo, preklic v treh časnikih in seveda kar mogoče visoko označene stroške nie<rove<ra klerikalnega zastopnika. Ker Černe ni bil zadovoljen s trkim oderuštvom se je Oražem tudi v tem oziru začel pogajati, — ker bi menda le rad -oravil celo zadevo iz lepa s sveta — m se končno zadovoljil s tem, da plača Černe 10 K za Vi ncenciievo družbo. 10 K za društvo za mladinsko oskrb, stroške in preklice. Čeme. pa v svesti si, da Oražem niti t^pra ne zasluži. ;ir» ornsil za obravnavo. Sodnik je za-cdisal dve priči ki pa nista m^srli drugega potrditi, kot to. da je oče Černe izjavil, da nebo nikdar volil Oražma. Govorilo se je pač tudi nekaj o občinskem gospodarstvu, ki je res silno zanemarjeno, vendar pa noben , navzočih ni mojrol potrditi očitanja goljufije. Da pa je gerent Oražem občinski voz v Mostah tako za vozil, da bo treba enereričnih in odločnih ter odkritih mož, da ga sr>ravijo v pravi tir in rešijo občane občutne .škod*, je pa oboe znana stvar. Zato pa je postal Oražem tudi tako občutljiv, da reagira na vsako opravičeno kritiko in hoče oprati svoje v premnogih slučajih dokazano nepravilno postopanje s sodnimi obsodbami. Ker se sodnik o krivdi Černetovi ni mogel prepričati, je obravnavo preložil, da zasliši še druge priče, ki bodo povedalo še marsikaj več, kot pa pričakuje klerikalni paša v Mostah, gerent Oražem.
-i * *
Pire contra Plut. Prejeli smo naslednje pismo: Cenjenemu uredništvu »Slov. Naroda«. Z ozirom na poročilo v današnji številki »Slov. Naroda« o sodnijskih obravnavah med mano in g. Pircem, si dovoljujem opozoriti Vas na dejstvo, da sem pri obravnavi proti g. Pircu izrecno na-glasil, da gg. Moharja in Kralja do samih volitev v Sp. Šiški sploh poznal nisem in da sem ž njima prvič govoril še po končanem volilnem aktu, da je torej absolutno izključeno, da bi se na imenovana gospoda sploh obračal v kakršnisibodi zadevi. Radi tega je g. Pire tudi podal častno izjavo. Sicer pa niti to ni resnično, da bi se kdaj obračal na »Vodnika« za kako »pomoč«, nasprotno, odklonil sem honoriranje dopisov, ki jih je pošiljal g. Pire po intencijah društva »Vodnik«, ker sem stal na čisto pravilnem staliaču, da storim dovolj za napredno stvar, ako odprem stolpce svojega lista narodno-napredni organizaciji v Sp. Siski in več ni mogel od mene — z ozirom na razmere, v katerih se nahajam — nihče niti zahtevati. To priznavajo tudi merodajni krogi v Sp. Šiški, s katerimi se nahajamo slej kot prej v prijateljskih odnošajih.   Prosim, da
bi eenj. uredništvo priobčilo te moje vrstice kot dopolnilo svojemu sicer objektivnemu poročilu. Z odličnim spoštovanjem, Milan Plut, lastnik in glavni urednik »Jutra«.
•    • • Kazenske obravnave predi deželnim sodiščem.
Spat ga je podil. Več mizarskih
pomočnikov iz Vižmarjev je prišlo v Stanežice, kjer so v Zaletelovi žganje k u barij i popivali in prepevali, kar jc domače fante tem bolj jezilo, ker SO imeli v vasi mrliča. Fanta Anton Š o n c in Franc O e r a r, oba mizarja v Stanežicah, sta prišla gonit ViŠ-marce spat. Ti so se nekoliko obotavljali, končno pa le odšli. Sonc in Ce-rar sta jim sledila, dohitela sta Viž-marca Frana Č e r m a k a, kateremu je Sonc svoj nož globoko zasadil v hrbet. Obdolženec skuša utajiti dejanje in hoče krivdo zvaliti na tovariša Cerarja. A pod prisego za pričo zaslišani tant M o h a r je izpovedal, da mu je Sonc druga dan kazal še krvavi tolminski nož, in pristavil, da mu je celo klinu v hrbet porinil. Sonc je potem na Zaletelovem vrtu še poškodoval nekaj miz in stolov in nekaj sadnih dreves. Obsojen je bil na deset mesecev težke ječe.
Prepir zaradi meje. -Valentin Z a r n i k, posestnik iz Suhodola, se je jezil na bajtarja Jožefa A v g u š t i n a, ker je domneval, da ta, ker je bil mejaš, rije v njegov svet. Po kratkem besedovanju je pograbil Zamik motiko in z njo Avguština večkrat udaril po rokah ter mu prizadejal težke poškodbe. Obdolženec pa, ki skesano priznava svojo krivdo in se izgovarja na svojo veliko razburjenost, je bil obsojen na pet mesecev težke ječe
Za prodajalca gramofonov »e je ponudil 20 le> stari bivši trgovski so-trudnik Avguštin G e v e r tukajšnjemu trgovcu Aiojziju Rasberger-j u, kateremu je tudi izročil dva gramofona s potrebščinami vred, v vrednosti 190 K. Ta gramofona je pa Geyer pod vrednostno ceno prodal in d^nar zapravil. Alojzij Novak, trgovski sotruduik, se je dal tudi od obdolženca opehariti za 47 K. Tudi temu je obdolženec prodal en gramo fon, katerega pa Novak nikdar videl ni. Gever je bii zaradi teh sleparij obsojen na 4 mesece ječe.
Surov sin. J?«nez J a v o r n i k, posestnik v Jeiov* vasi, se s svo>jo materjo Elizabeto, ki ima pri njem dosmrtno hrano in stanovanje, prav slabo razume. Tudi njegova žena nc mara tašče. Prepiri so bili na dnev nem redu. Nekega dne je obdolženčev otrok posi< ljo obdolženčeve ma-lere ponesnaži . >7a njeno opazko, da hoče imeti snažno posteljo, je skočil Javornik na ma^rno posteljo in jo poteptal, nato sp« bal mater pred hišo in jo parkrai s pestjo po obrazu udaril, da j<» prdla Obdolženec taji, d* bi bil mater tepel, le v toliko priznava, da jo je za krilo potegnil. Sodišče mu je za to pri poznalo en mesec ječe.
nožne stuorL
* Ljubavna žaloigra. V dunajskem Pratru se je odigrala včeraj krvava ljubavna drama. Sluga iižno-nemške paroplovne družbe Hollans je zabodel svojo ljubico, 161etno Ju-liano Florschitz z bodalom v prsi ter nato sam sebe smrtil. Dekle jf> težko ranjeno. Vzrok — ljubosumni»st.
* Zaklad v samostanu. »Berliner Tageblatt« poroča iz Lizbone: Nočnega čuvaja, ki je stražil konfiscirani dominikanski samostan Barro, je ponoči neki neznanec napadel in ranil. Čuvaj je na to ustrelil napadalca. Konstatirali so, da je bil napadalec dominikance. Menihi so zakopali v samostanu velike zaklade, ki so vredni baje štiri milijone. Menihi so poskusili ponoči polagoma odnesti zaklade. Kje so zakopani, vlada ne ve.
* Eksercicije za častnike. Častnikom avstrijske armade pripravljajo veliko veselje. Gotovim krogom se zdi življenje naših častnikov pregrešno, vsled česar se jih mora spraviti zopet na pravo pot. Vojaški vikar dr. Bje-lik je izdal na vse poveljnike okrožnico s sledečo vsebino: »Vsled višjega ukaza se stavlja vprašanje, ali so po-veljništva zadovoljna, da imajo jezuitski duhovniki ze podrejene iim častnike duhovne eksercicije na način, kakor jih imajo srednješolci.« Tako bo naša armada oborožena zoper telesne in — duševne sovražnike.
* Znamenje poslednje pariške mode je, kakor poroča »Kol ni senc Zeitung« — opica. Najbolj moderna je kožuhovina opic, toda tudi drugi predmeti, kakor obeski, držala palic in dežnikov, glavice igel za klobuke so okrašene z opicami.
* Diamant za steklenim očesom. V Trapecuntu so pred kratkim okradli trgovino francoskega juvelir-ja Charles Roulierja. Med ukradenimi stvarmi je bil tudi diamant v velikosti oreha. Policiji se je posrečilo dobiti nekatere tatove in tudi del kradenih stvari. Diamanta pa niao mogli dobiti.    Pred par dnevi je pa
nastal med nekim policistom in nekim Turkom, ki je imel stekleno oko, prepir, ii katerega se je razvil pretep. Pri tem je pa Turku upadlo stekleno oko, obenem pa tudi ukradeni diamant, ki je bil za očesom skrit
* Eksplozij« plina. V Svabskem Gmuntu je ponoči 7. t. m. v hiši tovarnarja Zieglerja eksplodiral plin. Pri tem so smrtno ponesrečili 3 najstarejši tovarnarjevi sinovi v starosti 19 do 23 let. Oče je bil težko ranjen, Hletna hči se je pa nekoliko opekla.
* Morilec Teman je osumljen šr drugega umora. Pred dvema letoma je bil namreč posestnik Svenda, ko je sedel pri mizi, skozi okno ustreljen. £e takrat so Tomana kot morilca dol-žili, vendar so morali pa preiskavo zaradi pomanjkanja dokazov ustaviti.
* Tifus v lvovski okolici. V lvov-ski okolici je izbruhnil tifus. V zadnjem tednu so prinesli v bolnico 87 bolnikov. Med deželnim odborom in magistratom je nastal prepir, k.t magistrat noče na povelje deželnega odbora zgraditi izrlirnih barak.
* Velika nesreča v rudniku. V rudniku Primrose pri Johannisburgu je bilo vsled potresa 200 delavcev zasutih. Z reševalnim delom se ni moglo pričeti, ker se boje zopetnih sunkov, ki bi bili nevarni za reševalce. Blizu rudnika je na tisoče sorodnikov, ki objokujejo ponesrečence. Najbrže ne bodo niti enega rešili.
* Ljudske restavracije. V mestu Curih je leta 1893 ustanovila neka občekoristna družba osem velikih restavracij, v katerih se dobiva po stalnih cenah od 40 cts. do 150 franka vsak dan izborno pripravljeno kosilo. Alkohola se v teh restavracijah ne toči. Največ zahtevajo gosti cenenih kosil, ki obstoja iz mesa, jnbe, s> čivja in prikuhe. Kolik je obisk teh restavracij, je razvidno iz tejera. da znaša skupiček povprečno nad 40*X) frankov dnevno ter se pri tem celo dobro zasluži, kajti v prvem desetletju je prihranila uprava nad pol milijona frankov. Te ljudske restavracije so okusno urejene. V velikih zračnih dvoranah, ki so izborno razsvetljene in ventilirane, vlada največ}a snažnost. V Londonu je družba »Ly-ons and Co.«. ki vodi v največjem -loen vse polno ljud-kih restavracij brez alkohola, ki prinašajo 321 /•% dividendo. Tudi drugod po velikih mestih so velike restavracije, v katerih se dobi za cenen denar dobro in zadostno hrane. Seveda je to mogoče le vsled velikega števila gostov. Drugod zopet imajo, s takimi restavracijami združene čitalnice ali knjižnice, kjer si more delavec ob prostem času razvedriti tudi duha.
* Določitev časa pri starih Egipčanih. Kako so stari Egipčani v takozvani predgrški dobi določali čas. je bilo še do nedavna povsem nejasno in učenjaki so o tem zamogli le domnevati: šele potom raziskav v novejšem času se je dalo določanje časa nekoliko natančneje dognati, tako, da je sedaj ponekoliko znano o načinu, po katerem so sinovi Faraonov določali svoje ure. To se je pa doseglo potom dveh malih aparatov ali orodij, katera sta bila svoječasno last sina nekega egipčanskega princa. To orodje je izdelano iz dveh ozkih desk, kateri sta spojeni po posebni prorezi in po držaju, ki je izdelan iz slonove kosti. Na tem držaju je privezana daljša nit s posebno utežo. Da so ti primitivni aparati služili edino le astronomičnemu namenu, je razvidno iz napisov, kateri so na obeh deskah. Tudi dejstvo, da so v stari egipčanski pisavi označene »ure« z natančno sliko držaja na omenjenem aparatu, nam dokazuje, da so oni oparat rabili stari Egipčani za merjenje časa, oziroma ur. Čas so dognali tako, da sta morali vedno dve osebi skupno delovati g pomočjo omenjenega aparata: ena se je bavila z vizirjem, druga pa i utežo. Obe osebi sta se postavili v gotovi razdalji ena proti drugi tako, da sta obe enako stali in sicer eden na severu, drugi pa na jugu. Oni, ki je stal na jugu, je dejal vizir na oko, nakar je pustil utež z visoko povzdignjeno roko viseti pred seboj, tako, da so prišle zareza, nit uteži in polarna zvezda (tako se je vršila meritev časa po noči) v ravno črto z njegovim temenom ali glavo. Ako je potem oni, ki je stal na severu, namestil svoj aparat tako, da je utežna nit bila v ravni črti s temenom onega, ki je stal na jugu, potem je lahko opazoval., katera zvezda je šla oni čas skozi meridijan dotičnega kraja. Tudi ako ob času meritve ni bila kaka velika zvezda,. katero je vsakdo poznal, na meridijanu ali poldnevniku, bilo je vendarle mogoče na ta način določiti vsako nočno uro, kajti stari Egipčani so imeli natančno izdelane imenike onih zvezd, katere so stale ob pričetku vsake nočne ure na meridijanu tega ali onega kraja. Ko so dognali tako zvezdo, so enostavno ime dotične zvezde poiskali v imeniku in tako se dognali, vsako nočno uro. Seveda sta bili za tako delo vedno dve osebi z dvema aparatoma potrebni. Ti aparati so bili v rabi v starem Egiptu kakih 600 let pred
Kristusovim rojstvom, toda sedaj m se našli še starejši aparati, kateri so bili istotam v rabi 1400 let pred Kristovim rojstvom in s katerimi se Je določal nočni čas po načinu, kateri pa še ni natančno preiskan.
Resolucijo ameriških Slo-vencev proti ovstriijin vlodi.
Sprejeli smo v objavo to-le resolucijo:
Mi tukaj, v So. Chieago, Illinois, Združenih držav Severne Amerike na 11. konvenciji K. S. K. Enote zbrani delegati, zastopajoč nad 11.500 ameriških Slovencev, izražamo svoje ogorčenje nad počenjanjem avstrijske vlade, katera je edinega konzula Slovenca v Severni Ameriki dr. Sve-irelja, zaradi tega odpoklicala, ker se je predrznil ob priliki na čast rojstnega dne avstrijskega cesarja (dne 18. avgusta) v Winnipegu, Canada, prirejenega banketa v svojem govoru naglašati, da imajo slovanski na-roni bodočnost in da so Slovenci bili tisti, ki so s svojimi mišicami v okolici Pittaburgha naredili največ milijonarjev. — Ker je poloficijelna »Frankfurter Zeitung« v svojem članku z dne 20. septembra 1010 po-prijela to zadevo, je očividno, da je avstrijska vlada, ker se je nemški konzul Oartens v Winipegu, Canada, čez gori omenjeni govor pritožil, odpoklicala dr. Švegelja le zato, da je zahtevam nemškega Mihelja ugodila. Sklenilo se je, da se pošlje prepis te resolucije avstriiskemu ministru zu nanjih zadev, avstrijskemu poslanika v London in vodjem liberalne in klerikalne stranke v Ljubljani. Sklenjeno v So. Chihagj Ulionis, 12. oktobrn leta 1911.
Telefonsko in brzojavna poročilo.
Napredna zmaga v Dolenji vasi Dolenja vas pri Ribnici, 9. novembra, Vzhc nečuvenomu klerikalnemu terorizmu in pritisku je pri dašnjih občinskih volitvah zmagala napredna samostojna kmetska stranka v vseh treh razredih in v treh podobčinah. — Živeli zavedni volili!
Kartel med »G raze r Taghlattom« in »Slovencem«.
Dunaj, 9. novembra. Nemško na-cijonalni poslanci, zlasti oni iz alpskih dežel, se ponašajo v parlamentu z eksemplari »Grazer Tagblatta« ter opozarjajo na članek »Eine sloveni-sche Stimme«. To so znana izvajanji »Slovenca« o slovenskih sodnih uradnikih. — Nemški nacijonalci opozarjajo vodilne kroge na ta članek, ter poudarjajo, kako medle in frivolne so pritožbe slovenskih naprednih poslancev nad sodnimi razmerami na Slovenskem, s katerimi je na Kranjskem vladajoča stranka baje popolnoma zadovoljna. Nemški nacijonalci, zlasti oni iz alpskih dežel, nameravajo opozoriti j n stičnega ministra Hochenburgerja, da naj vporabi ta članek, ko se bo danes branil zaradi raznih očitanj, češ, da je njegovo postopanje nemško - nacijonalno politično. Hochenburger naj se sklicuje na ta članek, ki je pisan popolnoma v smislu S. L. S. Današnji »Grazer Tagblatt« se zaletava tudi v poslanca dr. Ravnih a rja, ki baje lansira v naš list krvoločne članke. Ne dostavlja pa niti enega dokaza, s katerim bi svoje trditve podkrepil. »Grazer Tagblatt« in »Slovenec« sta očividno stopila t kartclsko zvezo.
Državni zbor.
Dunaj, 9. novembra. V današnji seji državnega zbora se je nadaljevala proračunska debata, h kateri je govoril Ukrajinec Vasilko, nato češki Nemec Rafael Pacher ter končno češki narodni socijalec Klofač.
Dunaj, 9. novembra. V današnji seji državnega zbora je govoril tudi nem&ki rad i kaleč Pacher.
Interpelacija dr. Ravnikarja.
Dunaj, 9. novembra. V današnji seji državnega zbora je interpeliral poslanec dr. Ravnihar zaradi krivičnega in pristranskega postopanja kranjskega deželnega šolskega sveta proti učitelju Antonu Grmeku.
Pošta rsko vprašanje, Dunaj, 9. novembra. Danes dopoldne se je vršila seja odseka za postne nastavljence, v kateri je govoril o poŠtarskem vprašanju referent poslanec Vojta. Debata se je vršila o vprašanju ali je priznati poštarjem in poštnim upraviteljem uradniški značaj ter v katere plačilne razrede naj se uvrste. Referent je zahteval od vlade, aa naj točno precizira svoje stališče, da bo mogel potem komite priti do konkretnih sklepov.
Petrolejski kartel.
Dunaj, 9. novembra. Tu se je ustanovil petrolejski kartel kot za-
druga z omejeno zaveze z imenom: »Prodajalno društvo petrolejskih produktov«.
Razpad nemškega National ver banda,
Dunaj, 9. uo\embra. V seji nemškega Nation?lveri.anda je prišlo do zelo burnih prizorov. Nemški radikale* hočejo rrzbiti Nationalverband in v slučaju, da se jim to ne posr či, i/.stopiti iz zveze.
Prota i tal1 jonski fakoteti.
Dunaj, 9 novi mbra. Socijalni demokrati poživljajo z lepaki na veliko demonstracijsko y Izrovan je proti italijanski fakulteti na Dunaju, ki naj se vrši v rotovzu. Govorili bodo poslanci Polic m f, Schnieff. \V a b e r in W t d r a.
Vodja     hrvatske   seljačke stranke Stjepan Pa lic — umorjen?
Dunaj, 9. novembra. Semkaj je došbi vc&t, d* ic bil danes na povejje bana dr. Nikole p!. Tomašiča umor. jen vodja hrvatske seljačke stranke Stjepan Kadić. Ta vest je v tej obliki malo verjetne. Da bi se bil pa buu Radića rad izuebil. to je gotovo. Saj je Radiću po svojem zaupniku ponudil oogato stipendije, njegovemu bra tu, dr. Ante Rauit'u, pa mastno slu/b > za .»bičaj, ako Stjepan Radić vsa.i za euo ,eto zapusti llrvatsko in odpotuje letni v Ju*t>«- Ameriko. Opomina uredništva. Glede stvari smo se informirali v Zegrcbu in sprejeli to le brz«, jav uo obvestilo):
Zagieb, 9. novembra ob 3. popoldne. Vodje seljačke stranke Stjepana k.idir« ni v Zagrebu. Včeraj ga je isk.iia policija / <;čitnim namenom, da bi ga aretirala, a ga nI našla. Do. tr.neva se, aa jf pobegnil v inozemstvo. Vest o nj^gevem umoru ni resnična,
Zagreb, 9. novembra. V političnih krofih bo mn°nja. da se bo pridela doba 6piosnih pertekucij in nasilsvv. PrićaKujc se, da bo aretiranih več naj'igilncjsih vodij hrvatsko-srbske koalicije.
Situacija na Ogrskem.
Budimpešta, 9. novembra. Listi se bavijo s situacijo, ki je nastala vsled sporazuma vladnih strank in opozicije, ter izražajo nado, da bo nastopil sedaj na Ogrskem trajni mir. V državnem zboru bo danes izvoljen za predsednika Ludvig Na-vav. Jutri se vrše volitve dveb podpredsednikov. V ponedeljek prične zbornica s proračunsko debato. V nedeljo bo sprejet ministrski predsednik Khuen od cesarja v posebni »v-dijenci. ter mu bo poročal o sitn^eiji in priporočal nekatere izprememV^ v predlogih glede brambne reforme. Te izpremembe se tmjo v prvi vr<ti vprašanja podčastnikov, potem pa tudi vprašanja financijalnega pokritja in vprašanja erhov in emblemov. Izpremembe so tedaj popolnoma v smislu devetorice. Pod temi pogoji jp mogoča gladka rešitev ogrske krize.
Budimpešta, 9. novembra Poslanec Navav je bil danes i 227 glasovi izvoljen za predsednika ogrskega državnega zbora
Hmelj.
Norimberk,   9. novembra. 3*0, 200 neizpremenjeno, nvrno trdno. » *
Italijansko-turska vojna.
Pariz, 9. novembra. Iz Djerne poročajo, da se med italijanskim vojaštvom kolera vedno bolj širi. K temu prihaja tudi še legnr. Vsak dan se vrše mali boji. Italijani so začeli zopet zasedati zunanje utrdbe me^ta Tripolisa. Dobili so novih .?000 moj in pričakujejo še nadaljnib 3000. Turška artelerija strelja vsak dnn v mesto in pričakujejo Turki v kratkem 10.000 Arabcev iz Feza. Nekaj dni sem dežuje po celi Tri pol i t a-niji.
Amerikanci zapuščajo Tripolis. Berolin, 9. novembra. Ameriška vlada je naročila svojim podanikom v Tri pol isu, da naj zapnste mesio. Ameriški podaniki so se vkrcali na vojno ladjo »Chester«.
Italijani v Tripolisu.
Berolin, 9. novembra. Vojni poročevalec »Morgenpost« poroča, da se je položaj Italijanov nekoliko z boljšal, ter da imajo sedaj v Tripolisu zbranih 35.000 mož. Italijanske izgube pa so višje, kakor to priznavajo oficijalna poročila. Po njegovem računu so Italijani izgubili 2000 mož. Med vojaštvom vlada kolera. Včeraj je umrlo nad 100 mož.
Pariz, 9. novembra. »Agence Havas« poroča, da se je izjavil general Caneva, da bodo sedaj Italijani počasi prodirali proti jugu do oaze Zara, ki je zbirališče Turkov in Arabcev. Po zimi hoče nato nadaljevati ekspedicijo v notranjost in upa, da bo spomladi zavzel celo Tri po litanijo.
Berolin, 9. novembra. Poročevalec »Berliner Tageblatta« poroča, da so Italijani v njegovi odsotnosti vdrli v njegovo hišo, razbili pohištvo iu mu ukradli mnogo dragocenih arabskih maauskriptov.
Knelhfl pisarno naraiho-napredne stranhe.
Vodstvo narodno - napredne «t ranke je ustanovilo v svojem tajništvu posebno kmečko pisarno, ki
je na razpolago vsakemu naprednemu kmetovalcu za popolnoma brezplačni pouk v vseh političnih, upravnih, davčnih, pristojbinskih in vojaških zadevah. Izključene pa so zasebne pravdne zadeve. — Pisarna bc poslovala za sedaj le pismeno in vsak napreden kmetovalec, ki je potreben kakršnegakoli pouka v zgoraj navedenih strokah, naj se obrne zaupno s posebnim pismom, kateremu je priložiti 10 vinarsko znamko za odgovor ako se želi od-rrovor v priporočenem pismu pa 35 vinarsko znamko) na: Kmetsko pisarno narodno-napredne stranke v Ljubljani, Wolfova ulica 10. Ob sebi nmevno je da je pisarna na razpolago tudi naprednim kmetskim žnpan-
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslcmsek.
V času okrevanja.
Povsod, kjer je treba, da se moči nekoliko zvečajo, torej posebno za časa okrevanja po prestani bolezni, se je obnesla
Scottova emulzija
že večkrat in sijajno. Scottova
emulzija, ki je že sama na sebi
bogata na redilnih snoveh, na-
pravlja   istočasno   tek,   kar je
glavna stvar. Pritem je Scottova
emulzija čisto lahko prebavljiva Pri.m<, samo • *n tako 0kusna  da j0 odrasli
ta   cnatnko — •
rtičem— mak kakor otroci jako radi uživajo
Vottovega po. stopanj«.     in dobro prenašajo.
Pri nakopa sahtevajte »rečno Scottovo emalsijo Znamka
»SeštM  je, ki je vpeljana it let  35 let in iamči ta
dobro kakovost in učinek Cena irvirai  steklenici 2  K 90.   Dobi se v vsaki lekarni
__5_
Mnenje gospoda dr. M. Bratova Ksk; - Djumaja.
Gospod J. Serravallo
Trst.
Podal sem Vas preparat Serravallo vo kina - vino z železom slabotni bolnici z bolečinami v ustib in ki j p t ozko stala na nogah in ni imela teka. Z uporabo štirih buteljk Serra-vallovega kina - vina z železom se je <ma popolnoma popravila in sedaj se iobro počuti.
liski - Dumaja, 26. oktobra 1909.
Dr. M. Bratov.
Najbolj&a ustna voda sveta.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 8. novembra: Sestra Col um-ha Lenart,jismiljenka, 26 let, Radec-
kega cesta 11.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka v Ljubljani*.
Uraial karti .Majske torte 8. novembra 1911.
aaleibenl papirji.
4*/. majeva renta .... 4*2*', srebrna renta .... 4% avstr. kronska renta . . *•/• ogr. „ n • • 4* o kranjsko deželno posojilo 4°/, k. o. češke dež. banke .
Srpokp.
Srečke lx I. 1860 ... m    mm 1864 • ■  •  • • tiske      •      • • • zemeljske I. tsdajc
ogrske hlpotečne . . dnn. komunalne • avstr. kreditne . . . ljubljanske .... avstr. rdeč. krila . . ogr.    m     m     . .
bazilika.....
tnrike......
Oelaloe.
Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavod* . Dunajske bančne drulbe . Južne železnice , • • « Državne Železnice . . . Atplne-Montan .... Ceske sladkorne družbe . Zivnostenske banke.  . .
Valat*.
Cekini Marke Franki
Lire . Rublji.
Deaarai	1 Slagorai
9190	92-10
9505	95-25
9180	92 —
9070	90 90
89-80	90*80
96-75	97 75
441 —	453 —
609-	621 —
306 —	318 —
300 -	306 —
278 —	284 —
25550	261 50
514 —	624 -
512—	522 —
85 —	92 —
79 75	85 75
53 25	59 25
39 90	43 90
237 25	24025
474 —	476 —
649*25	650 25
34275	543 75
!10 75	111-75
732* -	733 —
J 826 —	827 —
3li —	313 —
H 280—	281*—
II 11-35	11-37
11775	117-95
96 22*	96 32
B 94*95	9515
255'-	25575
nntafAaaanlannnManfa papjJM«
UClCUlUlUJlUffU PvtuUlVa
aaS nUd— *•>* Saaanll mM mmm SS.7S
j6	Čas tfUS-vaaja	Stanje •*rs-aetra VPMP	1* H	j	Nebo
8 •	t. pop. 9. sv.	739 9 739-0	84 6-4	si. j vzhod si. szah.	oblačno •
o.	7.«J.	737-4	18	brezvetr.	megla
▼vT-r«j»njs temperatura i
norm. 54'. Padavina v 24 urah 00 mm.
Oamoioloo tiče
instruliclle
Poučuje tudi za hrano. — Ponudbe pod iyDlJakl>l na upravništvo »Slov.
Naroda«. 3792
5 minut od glavne pošte, v prisojni legi in z lepim vrtom, 3 sobe in velika predsoba, kopalna soba, prittkline, električna razsvetljava, 3786
ae odda za februarjev termin.
Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«.
Diamantni prstan - Viktoria
v pravem ciouble i^atu, puncirano »lato če« srehrno prevlečeno. K 2*80, udelan */ pristno novo zlato K 5* , v 14 kara k t no slato K 8* , v pristno srebro K I'20, v pozlačeno K 1*40, je d ose daj najboljše nadomestilo ia pristna brilI ntne prstane Kot mera ta-dostuje košček papirja Ratpo-Silja po povzetju ali če se denar naprej posije c in kr dvorni dobavitelj Jan Konrad, Most. s L U49, t-Siko. Bogato Uustrovan
(lavni katalog s okoli   *> O ■   slikami   na  zahtevo gratis
---- in traaso -
s 4 sobami ia pri tik lina mi ¥ L nadstr. je za februarjev termin
Vpraša se 3794
1 ajg nam m jajjMjjntai
Vežjji «lia u Kraajskea iSče
- zastopnika -
za Ljubljano in celo Kranjsko
proti primera! kavciji,
ki bi imel' tudi  zalogo v Li ubijani. Ponudbe pod  Hzastopnik" na
uprav. »Slov. Naroda«.
3791
Oženjen
v mestu s pohištvom ah brez pohištva
se išče v najem. Sprejme se tudi
gostilna na račun.
Ponudbe na mestno posredovalnico ia delo ia stanovanja. 3796
i
-- \
/Zaročila 3a I \.
= vizitnice =
sprejema
Slarodna tiskarna
in
Blarodna knjigarna
V Ljubljani, ob najbolj prometni cesti Se proda -epa, nova enonadstropna
'idotr gostilno in trgovino.
Veliki gostilniški prostori, krasen gostilniški in velik zelenjadni vrt. Plačilni pogoji zelo ugodni. 3A00
Vprašanja pod šifro: „TrgJOVSka hiša" na uprav   »Slov Naroda«.
hišnik
obenem pisarniški sluga in skladiščnik
0V~ se sprejme ~VI
proti prostem stanovanju in kurjavi, na dal] na plača  po dogovoru Osebna
predstava ori V. Scagnetti]u, Cesta na Rudollovo železnico 16, tovarniški kontoar. R< rlektuje se samo na neoporečne, razumne, zdrave in delavne osebe. 3799
Jeclinvci!
S posebno zahvalo Vam naznanjam, da se čudim uspehom Vašega zdravilnega načina, ki sem jih opazil pri svojem nečaku Melhiorju Michelagu. Niste samo v kratkem času zdrav-, ljenja naučili mojega nečaka prijetno zvenečega S govorjenja,  nego ste mu  tudi  vdihnili trdno j voljo,  da  tudi v naši  nenavzoČnosti pravilno i govori, tako da sem  prepričan o popolnem ozdravljenju te hude govorilne napake. Naj bi Vaš dobrodelni zavod tudi v bodoče obdržal najboljši sloves ter dobre uspehe v dobrobit na tej napaki trpečega človeka. 3789
GRADEC, 18. septembra 1911.
Martin Zupane.
Pritave za zdravilni tečai v Ljubljani se sprejemalo v soboto, 11. novembra od 9.-12. in od 4. 7. ter v nadeli o, 12. nov. od 9.—1. v hote in pri Slonu v LJabljani.
Graški zavod za zdravljenje izgovora.
Proda se
posestvo
v lepem kraju, tik okr. ceste blizu poličan-skega kolodvora. Obstoji iz novozidane in z opeko krite hiše s 3 sobami, kuhinjo in kletjo. Hiša je pripravna tudi za krčmarski obrt in v za to pripravnem kraju. Gospodarsko poslopje je zidano in z opeko krito obstoji iz hleva, velike vinske kleti in velikega prostora za vozove. Zraven hiše je vrt. Svinjski hlevi obstojijo iz 7 svinjakov in ene drvarnice, zraven hiše sta dva vodnjaka z dobro pitno vodo. Njive, travniki, so vsi blizo doma in v dobrem stanju, na enem travniku je okoli 60 mladih dreves vsajenih, same lepe vrste, redi 10 — 12 glav živine in do 70 svinj Gozd je precej velik in v njem veliko stavbnega lesa. 3797 Več p ove Janez Vodopivec, posestnik v Stmlenicab 6, pri Polič inaa, Stal srako.
Šolske Dotrebttine
vseh vrst se dobe po najnižjih cenah v S
Narodni knjigarni
:: v Prešernovi ulici št 7. ::
Jurist
mm mm* anubam
Ponudbe pod uJarist" n* uprav. »Slov. Naroda«. 3788
Narodna tavama.
Svetovooznana, priljubljena
elitna dunajska
damska kapela
R. H. Dietrieh
koncertuje vsak večer.
ZaCetek ob 9. ori zvečer. — Vstop prost
Slavnemu občinstvu in rodoljubom z dežele se priporoča za obilen obisk
3795 Fran Krape*.
V prijaznem in prometnem trgu na najlepSpm prostoru v sredi trga 86 Odda dobro idoča in ::       več let obstoječa ::
trgovina
z mešanim blagom v najem : pod zelo ugodnimi pogoji. : Le resne dopise na upravništvo »Slovenskega Naroda* ood šifro
n      .Krasni lokali1. s
3742
Jedilni krompir m
belomesnat, v rumenih oblicah 10.000 kg K 660—. Jedilni krompir, rožnik 10.000 kg K 730-—.   Jedilni   krompir,   modri rožnik
10.000 kg K 620--. Debele iel|aate olive,
bele 10.« 00 kg K 700—. oziroma po vsakokratnih najnižjih dnevnih cenah iz našega ogrskega nakladališča, naloženo a Ia rinfusa ali v vrečah, ki jih računamo po lasini cent.
Poleg tega dobavljamo česen čebnlo in semensko čebulico, najfinejši delikatesni med a papriko, za katere pridelke na ?e!jo radi postrežemo s specialnimi ponudbami. Ker krompir in zelje dobavljamo z različnih postaj, 9i pridržujemo, da stavimo ponudbo ranko do-ločitvena postaia. Dobavljamo samo izbran, krompir. Pogoji: Pol denarja naprej, ostanek po povzetju. Prva segediaska kmetijska zadruga I. Szegediner Landv. Gen.) Szeged, Ogrsko.
Naznanilo.
Naznanjam slav. občinstvu in eenj. svojim naročnikom,
da sem se preselil
na   Dunajsko  cesto št. 52.
Zahvaljujem se za dosedanjo naklonjenost in se priporočam za še nadaljna naroČila za sobno slikarstvo in slikanje napisov in k temu spadajoča dela.
IVAN ŠTRUKELJ
slikar. 3790
Mladenič
18 let star, ki je ravno sedaj dovrtil a dobrim uspehom 2. letnik kmetijske Sok, tudi sicer izvežban, ioU paiasorao elaiae v atesta ali aa doseli. — Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3784
6as je.
da si nabavite povodom bližajočega se božiča moj bogato ilustrirani glavni katalog- s približno 4000 slikami raznih po-rabnih predmetov in daril. Pošlje se gratis in franko. C. in kr. dvorni dobavitelj
Jata Konrad, Most ftt 1178 Coiko.
Prodajalka
katera je zmožna samostojno voditi trgovino z mešanim blagom (nlialko na Bledu) 3755
se sprejme pri 0. Homana v RadovliicL
StoJI k svojimi Svojih8To|Un|
Albert Feldsteln
Radečkega   cest« 12,
vljudno priporoča svojo 316H
knjigoveznico.
i
Dvonadstr. hiša
se proda
Da prometnem kraji v sredini mesta Idrije.
V njej se nahaja že nad 30 let gostilna, pripravna pa je za vsako obrt. Lepi prostori za manufakturno trgovino, prostori za skladišče, prostorna vinska klet, pripravno za vinsko trgovino na debelo. Cena K 25 000. — Naslov se izve v uprav. »Slov. Naroda«. 3756
Opozorilo.
Vljudno naznanjam slav. občinstvu, da sem svoje posestvo prodal in komur kaj dolgujem. naj se /glasi pri meni do 1. decembra, da mu plačam, ker pozneje ne priznam nobenih dolgov.
IVAN LEVIČAR,
trgovec ia posestnik t Krnelja it. 30 na Dolenjskem.
Gospodična
najmanj 16 let stara, z dobro Ijudsko-Šolsko izobrazbo in knjigovodskim tečajem,  zmožna  popolnoma  slov. in
nemškega jezika  sprejme ae pri
t. kr. postnem in brzojavnem uradi na Štajerskem kot pomožna moč.
Ponudbe opremljene z prepisi Šolskih even. tudi službenih spričeval naj se blagovolijo poslati pod „štajersko" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 374*1
3798
Razpis službe.
Pri c. kr. tobačni tovarni v L|nbl|ani se razpisale
mesto elektrotehnika.
Prosilci za to mesto, za katero se zahteva starost pod 34 let, telesno sposobnost, avstrijsko državljanstvo, neoporečnost, znanje obeh deželnih jezikov, večletna elektrotehnična praksa s teoretičnim predznanjem, naj predlože svoje lastnoročno pisane in po zakonu kolkovane prošnje najpozneje te 10. d*»
eembra 1911 tnka]in]emu uradu.
Prošnje je opremiti z naslednjimi dokumenti:
1. ) Izkaz starosti (krstni list, rojstni list) eventuelno tudi poročni list
2. ) Domovinski list
3. ) Spričevalo o dovršenih Študijah in zvezbanosti v tem poklicu.
4 ) Spričevala o dosedanjem službovanju (poselska knjižica, delavska spričevala itdj 5) Spričevala o dobrem vedenju. 6.) Državno zdravniško spričevalo.
Zadnja dva dokumenta (5 in 6) najnovejšega datuma. — Želi se osebna predstava prosilca.
Ravnateljstvo c kr. tobačne tovarne v Ljubljani
I
Ljubljanska kreditna banka v LJubljani.
Delniška gl.«nlca K 8,000.000. StritarJ^V«  Sj||0a §tOW. 2* "•aarvnl f».toJ 800.000 krsa.
Podraiitlce v Spljeta, Colove«, Tinta, Svatova tU SorleL
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči ra6un tor jih obrestuje od dne vloge po dietih 4%%«
il Promesa og. prem. srečke, cela a le K f^vkaliO K.
. Žrebanje 15. novembra 11. Glavni dobitek K 240,000*—.
Promese og. hip. srečke a 5 K
Žrebanje _______,________..
Žrebanje 15. novembra t 1. Glavni dobitek K 40000--.
stene L iza. a o K. Žrebanje 16. novembra 11 Glavni dobitek 90.000 K. 1 ttlO oiTfKo premijsko, 1 seta. Ia 1 hlpoteč. srečko skupaj same 0 K.
l
mm
92
84
Dobro lim nstavradio
3724
IO[|l
mi lahj ali: 1. faruijei t Njn
Ponudbe pod a^astavrater"
na upravu i 5 tv o   »Slov. Nar.«
te analna
i
kuharica
starejša, event vdova faras otrok k manjši, boljši družini blizu Gorice. Zahteva se potega tega te znanja gospodinjstva nekoliko olike, šivanja in likanja. Nastop takoj, plača po dogovoru. — Ponudbe na upravništvo »Slo venskega Naroda« pod 3778
fll t mni i a L* f-Ptna brez m*S£obe. lepotilo prve vrste, je najboljše in najuspeš-VMiiupija ni vlUO ncj§e sredstvo za odstranjenje vsakovrstnih kožnih napak,
kakor so pege, izpuSčaji, lišajl, mozoli itd. Mali lonček K 1*20, veliki lonček K 2 - .
HI i trmi« o mul ar rožnat, bel in creme, daje licu svežo in posebno sijajno mla-UUIUpi|a pUUCI dostno polt, in je popolnoma neškodljiv. Skatulja 1 K 50 h.
Pomada za rast las fekf k ^! h. zab™juie izpadanje *s* 7
OsipalO prašek za otroke in odrasle, vojake, turiste. — Karton 30 h.
Ma7fln 7linpr A7pfilinP ******* *°»*r oisaliaa. - Lonček z na-ifldXllU ZOpCl  fJZCDlUlCa vodom o rabi 80 h, tucat 8 K.
OiTOŠkO HiaZilO % h* °troke zK°2u,ienimi «n*sti. — Lonček z navodilom
wmr Lekarna Trnk6czy w Ljubljani, ^mm
RasBOSllianfe po pestL 3717 DrogUske
h « 3782
Krompir
najboljše kakovosti, zdrav m brezhiben, debel ter srednje debelosti. — Vedna zaloga.
Oddaja v vsaki množini
Od 200 kg dalje tudi cele vagone po prav solidni niski coni rvrdka
Iv. A. Hartmann nasL A. Tomažlč
v Ljubljani, Marije Terezije cesta.
MODNI SALON
Domača tvrdka!
Marija GofZi
ŽIDOVSKA ULICA
Domača tvrdka!
Priporoča svojo bogato zalogo damskih in otroških klobukov v najnovejših oblikah.
Cene brez konkurence!
Cene brez konkurence!
E 368/11/7.
3793
Dražbeni oklic.
Dne 12. decembra 1911
•e bo vrSila pri spodaj oz na men jen i sodniji v izbi Štev. 4
dražba posestva
vlot. št 194, 409 in 452 d. o. Turjak, obstoječega is dvob kis, it 15 in 45 na Rašici, 1 skednja, kozolca, več njiv, travnikov i a gozdov s pritiklino vred ki sestoji iz gospodarskega orodja in one kravo.
Cenilna vrednost nepremičnin znaša 11.135 K 20 v, pritikline pa 3!32 K 95 v Najmanjši ponudek znaša 7660 K. Dražbeni  pogoji in  druge  listine so na
vpogled v izbi Štev. 4.
C. kr. okr. sodišče Vel. Lašče, odd. IL,
dne 3  novembra 1911
Priložnost 3a dober nakupi
Dobil sem pod polovično ceno veliko partijo dolgih, krasnih raglanov 3a damo. kofere tudi pod isto ceno oddam. Jfomad *a 40 Jf stane samo 20 Jf.
Ogromna zaloga zagotovljenih oblek* raglanov, po~ vršnikov ter zimskih sukenj ja gospode in dečke. Solidna postrežba / Prijnano niske cene i
O. jjernatovič
Ljubljana, Mestni trg štev. S.
kadar rabite porabne Ni darilne predmete vaeb vrat, mej begate ilustrovini glavni katalog z okoli 4000 slikami, ki se Vam na sahtevo dopoUje takoj gratis in franko
^ BlC>T¥ at.fl.7e.
se proda
na prometnem kraju s 3 sobami, kuhinjo in z lepim solnčnim vrtom 10 minut od kolodvora in od tovarne. Prodam zaradi družinskih razmer. Cena 3200 K. Natančnejše pri Franom Bojana v Igor-afasa Kaalja. 3759
Za slabokrvne in prebolele
je zdravniško priporočeno črno dol*
■tatinsko vino 233
KOČ
najboljše srodstvo.
4 steklenice (5 kg) franko K 450
Br. Novakovič, Ljubljana.
Slelilii Iriuili
	
1 : k-	
|r^nj |f HI	
	
Tvornico Trinmpk, dr. z om. z.
Wels, Oor. Avstr. isi3 Katalogi zastonj in poštnine prosto.
Hišni in rodbinski pisalni stroj
Proteus
za potovanje »zborno pripraven
Teža okoli 2 ko. - Cena K 260"—
s    Glogovski & Co. is
c. ta kr. dvorni dobavitelj.
Gradec Joannenmring 8. Telefon 384.
Solarske in koncertne j
»w GrOSLI
samo najboljši izdelki brezhibne izvršitve.
dolarske posli bre* loka K 4*80 h, K 5-60 h, K «, K e5-80 h, K 7 61 h, K 8 «0 h, K 9 60 h, K 1230 h, hi K 14. Konctrtne violine, pa K 14, 17, 20-50, 24. Orkestrske violine močnega glasni po K m\ 32, 40. Laki za gosli hO h, K t, K 140 h, K lSi h, K 2, K 2 d h in naprej. Toki za gosli K 2 80 b, K 4 SJ h, K 6-CO h, K 6, K 8 5) B, K 10-50 h. Citre, harmonike in orglice, gitare, okarine, klarineti, pihalni instrumenti, gramofoni itd. P t največji »bari. — BrSE rltftll Zamena ćoTO.jena »H dennr nara j. Po povzetja ali denar naprej razpošilja primano {ako znioina svetovna firma
JAN KONRAD
car. dvomi dobavitelj. Most it. 1153 (Češko).
Zahtevajte bogato ilnstrovani glavni katalog s okoli 40CC ■Ukani, ki sa vsakoavor polije gratis in franko.
M-pdii Kd
z dne 23. maja 1873 Ste v. 119 državnega zakonika z dodanim
zutirtenim propisom
in drugimi zakoni in ukazi kazenski postopek zadeva-jočifllL _
roo vama« I 110?, no naM S B M v.
RaTOaHa iniiiania f Ljolrilaii
Modni salon
J0JT-MAJCHR6
priporoča cenjenim damam veliko Izbiro krasnih
pariških in tajskih msdelov kakor nainoveji športnih klobukov.
Popravila točno lit cono. 2306 Cona broz konkurenco!
v
Žalni klobuki vedno v zalogi*
Spretne
provizijsKe zastopnike
takoj sprejme po ugodnih pogojih prve vrste
::: tvornica margarina. :::
Ponudbe z navedbo referenc na šifro: „Margarine 240" na
anončno eksped. Henriks Schalek, Dunaj I-, Wollzeile 11. 3732
ft. KUNe zaloga oblek
za gospode in deoVce. o*-*^
Dvorski trg štev. 3*
Najnižje ceno! Strogo solidna, postrežba!
Prva oaivetja sksportna tvrdka ir. zlatnine io sretrains
H. SUTTNER
Ljubljana. Mestni trg (nasproti rotovža) in S?. Petra cesta 8
Nikelntsta moška ura z verižico od K 4*50 naprej
u
Pravasrebrna „
14 kar. zlata  „    „ •  . •
Nikclnasta damska „ z verižico
Pravasrebrna „    „ M »
14 kar. zlata m „ • • . Uhani zlato na srebro . • • 14 kar. zlati uhani.
•  •   it u
11 9 70
99   m 44* n
tf m 8*50 ff
99     99     9*50 „
M   99 20* n
99    99      1*^0 H
450 ..
i0
Lastna tovarna ur v Švici« Tovarniška znamka „lko".
Telefon št. 273. Tololon st. 237.
Anton Šare, Ljubljana
bdelo vanj* perila, pralnica In traflolikalmlea
z električnim obratom priporoča zelo dobro in solidno izdelano perilo po nizkih cenah. ~
Opreme za neveste.
Perilo za deklice in dečke za zavode. Platno, sifon in švicarske vezenine se kupijo zelo ugodno, dalje rjuhe,  brisalke,  prti,   prtiči,   nogavice, maje.
Perilo „TETRA"
za gospode in gospe. Kdor trpi na protinu, revma-tizmu. ischias, naj nosi le to perilo, in bo ta n      poskušnja vsakega zadovoljila. WKOHCl
i
Laataiaa ia tlak »Narodao tiakarae«.