Sospodarstiro 1. Vlačauica. Ako so bile v starejšem nasadu cepljenke preredk-* sajene, da se še more saditi trs v vrsti ali raed vrsto, se položi rozga na lanskem fezniku materinega trsa eden peden globoko v zemljo, katera se obreže na reznikih z 2 do 3 očmi (ogrska vlačanica). Oni del vlačanice, kateri od materinega trsa do zemlje ven moli, se oslepi, (oči) da ne bi iz teh nastale mladice molile rast onifai reznika vlačanice. V drugem, oziroma v tretjem letu se obreže vlačanica, ako nima dovolj močne rozge — na 2 do 3 reznike. Opaža se, da peša materini trs v rasti (mogoče že * prvem ali v drugem letu), se mora ločiti vlačanica od! njega pri prihodnji rezatvi in ven moleči del vlačaniee do prvih korenin odrezati, ter se pusti začasno kot sa-< mostalen trs, ker bi bil njegov trajen obstoj na lastnibi koreninah zaradi trsnih uši nemogoč. Ko se je zopet opomogli materni trsi v prihodnjih letih, se polože vla^ čanice, kakor prvokrat. Letno menjajoč se polože vlačanice od samo kjrepi ko rastočih maternib trsov. Na ta način se pomnoži w vinogradu izdatno pridelek. 2. Grobanica. V prvih letih, dokler še vinograd ne rodi, se iz-< polnijo prazna mesta s cepljenkami. V starejših nasadih, ako so nastale luknje vsled! zimskega mraza, poškodovanja z orodjem ali iz drugihi vzrokov, bi bilo dosajevanje s cepljenkami brezuspeSno. Zatorej se poslužimo za izpolnjevanje teh «lakeaj« s pogrobanjem krepko rastočm sosednih trt. Izvršitev: Od materinega trsa v smeri praznega pro stora (v bregu vodoravno na levo ali desno in v nizki legi na vse strani) se izkoplje jama do glavnih koreniaj trs se prireže t. j. na lanskih reznikih oziroma na locnih se puste 2 do 4 rozge (1 do 2 rezervo). Na napokano in zrahlano dno jame se prirezan trs previdno položi, da se ne zlomi kateri del trte. Ena rozga se vpelja tja, kjer manjka trs, a druga se skroži nazaj, kjer je stala stara trta. Ako je potrebno, se pognoji trta (na glavne korenine), nakar se zagrebe jama. Da je mogoče groba li ce v razvidnosti imeti, se zanamuje s št. 1 kolec stara trte in s št. 2 kolec izpolnjenega mesta. Ta razvidnost se zabeleži v knjigo, da se more prs-* gledati poznejši razvoj grobanic. Grobanje se izvršuje po trgatvi do zime in na spomlad ko se je obsušila zemlja — do vegetacije. Pri jesenskem grobanju se cele rozge privežejo b kolu ter osipljejo, osobito v nižjih Iegah vinograda, da ne pozebejo oči in v spomladi odgrnejo, t;r obrežejo na reznik z 2 do 3 očmi. V drugem oziroma v tretjem letu se obrežejo novo nastali trsi, akt) imajo dovolj močne rozge na 2 do 3 reznike; sorte, katere se režejo na locen, pa v prvem in drugem letu na en reznik in od tretjega leta naprej na locen (8 do 10 oči) in reznik, ako so trsi krepko rastoči. Ob priliki rezatve v prvih letih se odrežejo povrbne ali rosne koreninice, kakor na cepljenem mestu trte,  katere se razvijajo pod površjem zemlje s povoljniml  pogoji (vlažnost, zrak in hrana), osobito pa na evropej-  ski rozgi. Posledica neodrezovanja teh rosmh korenimc bi  bila. da s časom trohni spodnji del trte. Taki trsi s plu^  vimi koreniriami trpe p .i(tu od vročme m sw*e. po zimi  f.d niroza in vrhulcga ;il» '•mu Irtna us K.)«.ne korcnini  ce se pa ne smejo odrezati po letu. One pomagajo pri razvoju in zorenju grozdja (pnvažajo vlaznost (roso), :" u 4*-A in hrano trsu). Ako se je pravilno grobalo, obdelovalo in pravo-" časno gnojilo, je dana možnost, da bo trajnost grobanio tako dolga, kakor ncpogrobanih trt dotičnega nasada. Iz svoje lastne skušnje poročam, da sem od letat 1898 naprej in še v večji meri od zimskega mraza letft oq7 nastale lukiije z grobanjem izpolnil, katere gro,pice še do danes prav dobro uspevajo in rodijo, kanepogrobane trte. s J. Blaževič. PRIPRAVA SODOV. Vsled zgodnje letine in suše so marsikje že naprajjj precej sadjevca. Čez dober mesec bomo imen že mar Itje vinsko trgatev. Potujoč po svetu, sem pokušal jpogokje pijačo, ki je bila vse prej kot dobra in to na,<}no vsled splošne nesnažnosti sodov. Največji nediprav v tem oziru so premnogi gostilničarji, pa tudi jiogradniki in sadjerejci.. Dokier soda ne potrebuje, . to zanj zadnja skrb in često gnijejo sodi kje v ka(0i kotu, pogosto delijo prostor s svinjami na izpulevališču. Če le tvoje sode vidim, ti slovenski vinograd lc, pa ti bom takoj povedal, kakšno pijačo boš imd. Slovenci smo v tem oziru še mnogo na boljšem kakor lmatinci in Hrvati. Tam dol ravnajo z vinom tako, bi marsikateremu pivcu, ki poskuša v kletarstvu poavljena in zmešana dalmatinska vina, odpovedal žedec službo, ako bi videl ravnanje z moštom. Tain doli ozdja ne mlastijo s stroji kot pri nas, temveč še tepjo; tudi druge naprave so po navadi tako primitivae nesnažne, da bi se jiin vino, ako bi ne bilo tako jčno že davno spremenilo v najboljši ocet. To je najkrivo, da tam vino nima cene, ker se ga vsled tega sak pošien vinski trgovec boji. Tudi pri nas še najdemo, posebno kar se s<xbv :e ponekod slične razmere. Da moramo sode, ki jih iranjujemo v kleti, po vporabi dobro izmiti in jih tovo vsak mesec žveplati, je znana stvar. Drugače jramo dobro umite sodje sbraniti na suhem, zračnem sstoru. Dostikrat se nam pa zgodi, da dobimo brez istne kiivde v roke že plesnjiv sod. Kaj tukaj? Ako je ilesnoba samo še površna, se sod odpre, da dobi sveži iak, nato se močno žvepla, da poginejo plesnobe gliie in se, če le mogoče s krlačo in toplo vodo dobro izpe[e in z vrelo voclo izpariti. Je plesnoba prodrla že globlje ptem moramo doge ostrgali ali oskobljali. Nato se \zliiije sod in se izpari z vrelo vodo, kateri smo dodali 2 odstotka sode. To vodo moramo pa še toplo izliti, ker bi aam drugače soda vlezla v špranje in bi vplivala potem ia vino. Pred vporabo se izmije še zopet večkrat s top|o in končno mrzlo vodo ter se še dobro zažveplja. Prereč splesnele sode je najboljše, da izključimo od vporak. Ako dobimo žganjeve sode, ti so znotraj z mastno movjo namazani, jih moramo poprej izmiti z vodo, kateri smo dodali 1 odstot. žveplene kisline, da odstraniino ako mast, ki bi se v vinu topila, dočim se V žganju ai. Jmivanje z verigo ni priporocljivo, ker gotovo ostane [olikor toiiko železnih snovi v sodu, ki vplivajo potem ogubno na vino. Boljši so majhni kremeni ali kamenki. Izmiti pa moramo sod vselej, kakor hitro smo ga lehali rabiti uziroma smo iztočili. Ko se po 24 urah vola popolnoma izcedi, se sod takoj zažvepla, to se, kakor »vedano ponavlja vsak mesec in se vselej v kleti na ileno ali posebno tablico zabeleži datum žveplanja. Ako lodov ne ^hranjujemo v kleti, jib odmašimo in damo mšit na zračen sub kraj, kjer potem ostanejo. Vinograd liki, v pravilnem ravnanju s sodi in umnem kletarstvu je naša bodočnost! Priprava novih sodov. To delo se imenuje med nami lovinjenje« in je potrebno zato, da dobimo iz dog čreslovino ¦ ekstralne snovi lesa. že doge same se sušijo vedno na frostem, kjer jih dež že po večini izluži. Za ovinjenje imamo Rč metod in sicer: 1. Skoz mrzlo vodo samo. Sode polnimo ikozi 8—14 dni večkrat z mrzlo vodo ki jo zopet izlijemo tx obnovitno. Za male posode je ta metoda pripravna, če tudi lolgotrajajoča, pa bo letos mnogokje vsled pomanjkanja »ode neizvedljiva. 2. Skoz zaparivanje. Ta metoda je pri nas lajbolj vpeljana. Vzamemo sodu primerno moožino vrele voI«, vlijemo v sod in zabijemo. Valjamo ga na to sem ter tje, |i postavljamo na dna in vodo še toplo izlijemo. To ponav|»mo tako dolgo, da ni voda prav nič več barvana, temveč fteče lepa in čista. Končno se sod še napolni z mrzlo vodo, H se po par dne iztoči. Ako je še barvna, moramo to deio poloviti. 3. Izparivanje z vročimi vodnimi hlapi izvršnjejo 'ečja kletarstva in so za to potrebnl posebni aparati. V 'nogih slučajih se sodi izžgejo s špiritom. To ravnanje je nelarno in sploh nepriporočljivo. Tudi vkuhanje z vinskim lisfem, orehovim listjem in tako dalje je skrajno neumno in Irtiko dobi sod še duh. Dobro pa je, pokuhati ga s svežimi Inskimi tropinami. V nove sode dajmo samo nova, slabejša fea, stara vina, ki več ne vrejo, dobijo kolikor toliko okus. lot nove sode, moramo pripravljati tudi z novimi dogami l>pravljene sode, pa če tudi je dodana samo ena doga. Ljntomerske gorice. Trta je bogato obložena in grozdje * že mebča. Zadnji dež je blagodejno uplival na zrnje in • zopet se pričakuje dobra kapljica, ako september ne bo felal vremenskih neprilik. Z marljlvim in vslrajnim delom so jj kmetovalci obvarovali trto pred peronosporo in pepelom. <udi kiseljak se letos ne opaža v toliki meri kot druga leta. 'inska kupčija miruje in splošno se sodi, da je dve tretjini k&skega pridelka prodanega. Cene galici, žveplu in delav•"n so od lanskega leta poskočile povprečno za 60—100 j^stotkov; zato mora biti tudi cena moštu dokaj vlšja od "iske. r« SADNO DREVJE IN SUŠA. I Dve leti brežprimerne suše bo skoro za nami. Tudi Joprej že par let nismo imeli obiio vlage. Tudi sadno ^evje je suša niočno udarila. Ako opazujemo vpliv su- i posamezne vrste sadnega drevja, pridemo do pre- uija, da nikakor ni škodovala suša vsem sadnim Mtam enako. Najmanj je škodovala Suša izmed jabol- •h vrst: Velikemu renskfem ubobovcu, Damazonovi ^ieti, raznim moštnim vrstam in Baumanovi reneti. °sti bolj je škodovala suša: Kanadki, Mašanceljnu in ^ndsberški reneti itd. Kako si to razlagamo? že od lekdaj je znano, da se razvija koreničevje nekako tako 04 kror.a. četudi imata n. pr. Veliki renski bobovec in "nadka kot podlago oba jednak jabolčni divjak, vea- dar se vsaka od teh dveh vrst drugače razvija. Bobovec raste ravno kot sveča; Kanadka pa napravlja čisto ploščaste krone. Ker se je opazovalo, da suša veliko boij škoduje Kanadki kot Bobovcu, sledi iz tega, da ima tvorba krone gotovo tudi vpliv na korenine. Vsa ta opazovanja so se vršila na prodnati zemlji, ki je povsod enaka in je poinota izključena. Tudi sadje od Bobovca se veliko lepše razvija in je še precej normalno, dočira je ono od Kanadke precej manjše. Za nas, posebno za kraje s propustno in prodnato zemljo je to dejstvo velike važnosti. Moča nam na tskib tleh ne more škodovati, odvisni smo le od suše, zato je gotovo, da bomo sadili le vrste, ki so proti susi bolj odporne. Pa še nekaj! Ako primerjanio posamezne nasade med seboj, tako najdemo, da je suša veliko manj škodovala umno urejenim nasadom. Posebno mlajši nasadi iz prvovrstnih drevesnic prav rnalo občutijo sušo. Gotovo so spomladi, stoječi v polni rasti, še ko je bilo dovolj vlage, pognali nove koreninice globlje v zemljo. Najbolj so pa trpeli te dve leti nasadi, ki so izvirali iz raznih izmečkov iz drevesnic, slabih gozdnih divjakov in starejša presajena drevesca. Teh je šlo že mnogo v nič. Mnogo drevja je že popolnoma, mnogo pa deloma zgubiio svoje listje. Nikakor pa ne smemo tako drevje smatrati za izgubljeno. Če ima drevesno skorjo še zdravo in gladko, si bo že opomoglo naslednja leta. Zgubljeno je samo drevje, ki ima že tudi suhe veje. Nikakor pa ne smemo vsled sušnih let drevja saditi globlje kot dosedaj. To bi bila velika napaka.. Radi lega bi se suši popolnoma nič ne izognili, ker tekom leta zgornja plast dobi večkrat kolikor toliko še kake vlage, dočim spodnje plasti ohranjujejo samo še zimsko vlago. Drevo sadimo brez ozira na letino po pravilu: Vsako drevo se mora saditi tako globoko, da bo stalo potem, ko se zemlja vse de tako, kot je raslo poprej v drevesnici. Vsako višje ali nižje sajenje ima kvarne posledice. Predvsem pa opazujmo vpliv suše na posamezne vrste in plemena, da se ji z odbiro primernih vrst in prvovrstnega drevja vsaj nekoliko izognemo! Ste. Slive kažejo letos precej dobro. Tudi v Srbiji, Bosni in Slavoniji, kjer tvorijo glavni pridelek nmogib kmetij in posestev, pričakujejo srednje dobro letino. — Akoravno je suša zadnjih tednov povzročila, da je odpadlo 10—15 odstotkov sadu, je vendar še prišel 6b pravem času dež, ki je ohladil zrak, ter ustavil nadaljno odpadanje. Trgovci sodijo, da bodo začetne cene znašale 4—5 K za kg, vendar pa se računa, da bodo ceae še precej poskočile, ker se inozemstvo zelo zanima za naše slive, posebno one države z zdravo valuto. Na Francoskem slive na primer niso obrodile in tako bo Jugoslavija postala letos tržišče evropske kupčije s slivami. V Bosni in Srbiji se slive večinoma suše in tvorijo velevažni izvozni predmet naše države. škoda le, da še nimamo modemo urejenih naprav za beljenje in sušenje sliv, kakor na primer v Nemčiji in na Danskem Tako pa gredo naše suhe slive, rekel bi kot sirovi produkt v inozemstvo, kjer se predelajo in tvorijo sposobne za svetovno trgovino. Dobiček pa ostane v tujih rokah. Z ustanavljanjem in podpiranjem zidave modernih sušilnic od strani države, bi se tudi ugodno vplivalo na dvig naše valute. , . ; V naših slovenskih krajih, kakor ludi v Slavoniji se porabijo slive večinoma za kuhanje žganja. Samo deloma se sušijo za domačo uporabo, izdelovanje pekmeza pa je pri nas neznand, akoravno je vojna naši^i vojkom dovolj jasno pokazala, kaki blagoslov leži v marmeladi za lačni želodec. In kako hlastno bi segali naši otročiči v zimi po suhem kruhu, namazanem z pekmezem. Izdelovanje pekmeza iz sliv, bi se moralo tudi pri nas udomačiti ter postati tečen priboljšek hrane naroda. Posnemajmo čehe in Nemce, ki se imajo marmeladi mnogo zahvaliti, da je njihova armada kazala tako odporno silo v svetovni vojski. Bogati slivni nasadi Jugoslavije ne smejo služiti samo — alkoholu. Kako bogata je naša država na lem pridelku, kažejo dosedanji približni proračuni. VSrbiji se pričakuje 4 tisoč v Bvsni 2 tisoč vagonov suhih sliv za izvoz, ne glede na žganje, ki se bo tudi kuhalo. To *o milijardske vrednosti, ki bi se dale še pomnožiti z ummo uporabo surovega sadja. Dosedaj je bila pri nas v Sloveniji navada, da smo prodajali slive na polovnjake. Prišel pa sem do prepričanja, da se pri tej kupčiji kupec ali mešetar nikdar ne ukani, ampak vedno le prodajalec. PolovnjaK, kojega vsebina se navadno ne da natanko določiti, mora biti do vrha poln in innogi kupec še zahteva, «po vrhu« po eno ali dve merici. Zakaj pa ne ui prodajali ?liv na težo, na kilograme, kakor se to godi za manjše množine v mestih. Na ta način bi zavladala popolna pravičnost pri prodaji in nikdo ne bo ogoljufan. Slive ne rodijo vsako leto in pri današniih visokih cenah igra 10—15 kg več ali manj že precejšnjo vlogo za žep našib gospodarjev. Cuvajmo se tudi onih kupcev in mešctarjev, ki že sedaj hodijo za slivami in ponujajo slcpe cene za polovnjak. Slišal sem, da ponujajo 300—400 kron, kar je gotovo premalo. Cene za slive še niso niti določene niti ustaljene in sigurno je, da bodo še precej poskočil^. — Bodimo torej oprezni pri prodaji sliv. —;: Izvozna carina na slive znaSe od 1. avgusta t. 1. 40 kron za sveže, za suhe slive pa 24 kron. letošnji grozni suši je premnogo kmetovalcev marsika-« ko obdelovanje zemlje opustilo vsled razloga, da bo po~ tem suša še bolj škodovala. Marsikje stoji kaka popoli noma zaskorjana zemlja še danes in se plevel uničuje samo s pipanjem in to samo vsled nnpačne misli, da bo potem suša še bolj škodovala, če se zeinlja. zrabla. Dokazati, da je tako ravnanja napačr."' :- i ^\.on ,ji.. čianka. Vzemimo za primer rastiino cvetlico-tončnico. Naša slovenska dekleta kaj rada okraš-," okna doma&i hiše z lončnimi cvetlicami, nekatere neznatne hiše to povzdiguje v prave krasote. Delajte tako le naprej, vrla siovenska dekleta! Marijo častiti in cvetlice negovati, to je, kar naša dekleta povzdiguje in čemu se čudijo tudi tujci. Taka rastlina lončnica ima podstavek. Ako se nalije v la podstavek vode, tudi komaj prst na debelo ,postane vsa zemlja v loncu vlažna. Lonec ima luknjo in skozi to luknjo vpije zemlja vlago iz lonca iu jo vodi celo na površje. To lastnist zeralje povzroča. lasovitost. V zemlji se tvorijo tanke, lasem pcdobne cevke in po teh cevkah se voda dviga. To dviganje vlage zasledujemo d<j površja zemlje, kjer potem vlaga izhlapeva. Kaj pa napravijo dekleta, če hočejo, da vlaga bolj ostane v cvetličnem loncu? One zrahljajo zemlja • na površju. S tem, da se površje zemlje zrahlja, se prekine lasovitost zemlje na površju. Posebno na skorjasti zemlji vodijo lasovite cevke vlago zelo na površje zernlje tam naglo izhlapeva, cevke pošiljajo vedno novo m novo in skozi to se zemlja strabovito izsuši. Skorjasta zemlja se torej q|tti prej izsuši, lcakor pa na površju zrahljana. Iz tega sledi, da bomo zemljo, kolikor mogoče takoj, ko se napravi skorja, zrahljali, da prekinemo lasovitost in izhlapevanje. Kakor pa že gospod Rudl omenja, je vsako globoko rahljanje zemlje tekom poleija škodljivo, ker moti v deJu zemeljsks bakterije, ki zemljo presnavljajo in izvršujejo še mnoga druga, nam danes še precej neumljiva dela. Zato rahIjajmo zemljo kolikor mogoče le na površju. Amerikanci opravljajo to delo s planeti. Takoj, ko se napravi skorja, se ta s plarietoni zrahlja, tudi desetkrat ali še večkrat na leto. S tem se uniči tudi ves plevel, komaj da se je dobro izcimil. Ko pomoči dež zemljo, p*ivel vzklije, a že pride planet in mu uniči življenje. vinlenzivnih obratih v Ameriki ne najdemo skoro nobensga plevela, med rastlinami se pa uniči z ročnim delom. Zadnja desetletja se je že vpeljalo in se še vedno bclj vpeljuje tud^ že povsod v Evropi. Skorje na naših njivah torej nikakor ne smemo trpeti, večkratno rahljanje ob suši vpliva, kakor smo dokazali, zelo povoljno in je strah še pred večjim izsuševanjem nepotreben. RAHLJANJE SKORJASTE ZEMLJE IN SUŠA. Gospod Fr. Rudl, priznahi in priktično najbolj \t- ; vežbani strokovnjak v gospodarslvu, je v našem listd s označil skorjasto stanje zemlje kot najslabše stanje. V t Pozor čebelarji. Izkaznice za obiskovalce razstavž po južni železnici so se razposlale. Državna železnica pa dotične prošnje še ni rešila. Vsekako pa pričakujemo ugodne rešitve in bomo skrbeli, da jih priglašenci prejmejo pravočasno. Izkaznice veljajo samo za vozno olajšavo, ne pa kot vstopnice na razstavo. Vstopnice se bodo dobile pri blagajni. Vstop h kongresu je vsakomur prost. Delegati podružnic dobe izkaznice za polovično vožnjo pri svojih podružnicah, pooblastila naj jim iz' stavijo podružnice. Rok za prijavo za razstaro je siccn potekel, kljub temu pa labko še vsakdo razstavi brez prijave. Vsi predmeti naj bodo najkasneje do 1. sept. v Ljubljani (glej okrožnico). Vsem podružnicam smo danes razposlali plakate za razstavo. Prosimo, da se takoj kolkovani s kolkom po 5 para nabijejo. Dne 8. septcmbra bo na razstavišču sejein za med in vosek. čebelarji, ki imajo med na prodaj, naj prinesejo seboj vzorce. Interesente, ki želijo kupiti med in vosek, yabimo, da se v velikem številu tega sejma udeleže. Premovanje plemenskih konjev se vrši dne 28. avgusta v Ormožu iu dne 29. avgusta v Ptuju za dotične okraje. Na obeb se bo razdelilo blizu 40.000 kron državnih okrajnib in zasebnib daril. Natančneje v razglasih pri občinah. iNa živinski sejem v Mariboru dne 22. argusta je fcila prignanih 12 konj, 9 bikov, 170 volov, 365 krav, 16 telet irx osel. Ccne so bile sledeče: Debeli voli 1 kg žive teže 34 do 37 kron, poldebeli 26 do 32, plemenski voli 23 do 25, biki za klanje 13 do 30, debele klavne krave 22 do 25, plemenske krave 16 do 20, krave za klobasarje 13 do 15, molzne krave 20 do 23, breje krave 20 do 23, mlada živina 25 do 30, teleta 38 kr»a. ¦if*l$$' Na svinjski sejem v Mariboru dne 18. t. m. se je pripeljalo 252 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči' 5—6 tednov stari komad 550—860 K, 7—9 tednov 820— 1000 K, 3—4 mesece 1200—1500 K, 4—6 mesece 1600— 1900 K, 8—10 mescev 2500—3000 K, poldugo leto stari 3500—4000 K. 1 kg žive leže 66 K. Hesne cene v Mariboru. 1 kg prvovrstnega mesa 68 K, drugovrslnega 56, meso bikov, krav, telic 52, telečje meso 60—64, svinjsko meso sveže 90 kron. Ccne v Ncciški Avstriji. Mleko 16—1800 kron za liter, sir 5000—6000 za kg, jajca 500—600, olje 10—12.000 za 1, maslo (Buter) 33—35.000, grah 25—2700 za kg, murki 1000— 1200, luk 16—1800, suhe gobe 19—20.000, zelje 6—800, jabolka 14_1600, slive 1000—1200, leča 2500—3000, riž 4-4600, kava 20—24 tisoč kron za kg. Kako pregnati niravlje iz stanovanj. Tudi mravljs so velika nadloga, ako se pojavijo v stanovanjih in v drugih shrambah v veliki množini. Najboljše ih najen."> slavnejšc sredstvo zoper to nadlogo je kuhinjska soi, katera sc raztopi v mlačni vodi. V to raztopino namoči cunjo in pomaži vse dohode mravelj v stanovanje nli v shrambo. Mravljam nirzi ta raztopina in izgineja takoj. Način menjalnefra gospodarstva. Menjalno gospodarstva obstoji v glavnem v tem, da se travništvo menja s poljedelstvom. Priredi se lahko na najrazličnejše načine, tako, da sfe nlo po|rebi ali letini dalj ali manj časa pusti IVavnik. Navedem tukaj nekaj primerov: 1. leto krumpir, 2. leto ri in ajda ali korenje, 3. oves ali koruza, 4. pScnica ali pesa, 5. rž ali oves in se pomladi poseje travniška mešanica. 6.—10. ali 11. leto travništvc. Liug primer: 1. leto oves, 2, okopavina: koruza ali kromplr. 3. pšenica ali rž s posejano travniško mešanico. 4.-9. leto travništvo. Dela pa se lahko to •a najrazličnejše načine. Urediti se mora pa vedno tako, ia imamo vsako leto vsaj približno tako veliko krme, kot je potrebno. Ravnamo se lahko takole: Imam 5 približno velikih Kosov ali jih vsaj izjednačim kolikor mogoče. Na enem kosu vsejem žito s travniško mešanico, na drugih štirih pa kolobarim in sejem po svojem preudarku poljedelske rastline. Cre* 3 do pet let pa posejem drugi kos s travniško mešanico in obsejem dosedanji travniški kos. Imam mogoče samo dva taka travniška kosa ali tri. Potem pač uredim tako, ila imam na enem travništvo, na drugem pa kolobarim. To ti mora vsak urediti po svoji povdarnosti. Kaj fiksnega si tukaj ne moremo predočiti, ker so razmere povsod druge. Kakšn« koristi imamo od menjalnega gospodarstva? Kdor je že kje opazoval tako gospodarstvo, je gotovo opazil, da pridelajo tam skoro polovico več krme kot po drugod. To je dejstvo, ki mu ne moremo uporekati. Pride do tega, 4a se travnik poprej kot njiva dobro gnoji, preorava in obdeluje. Zeralja se vsled tega bolj razkraja, ker je rahla, .vpije v sebe več vlage in ji tudi suša ne škoduje preveč. fcločn tudi ni tako škodljiva, ker rahla zemlja preodvišno mokroto lažje odvaja. Tudi za poljedelske rastline je to dobro, ker travniška ruša pregnije in skoz to njiyo zagnoji. Posebno na prednati zemlji, pa tudi na vsaki drugi primerni je tako gospodarstvo neizmerne važnosti, ker nam nudi prednosti ˇ vsakem oziru. Zato, dragi kmetovalci, preudarite dobro, ali ne bi kazalo tudi pri Vas upeljati ta način gospodarstva. Zelo praktično je pri tem gospodarstvu, da se krajce Tečinoma opušča. Staroznana stvar je, da so krajci ¦a marsikaterih njivah popolnoma odveč. Eno četrtino priielka dobimo več, ako krajce opustimo in orjemo samo v en kraj. Oranje na kraje je potrebno le tedaj, če je svet močaven, na prodnati ali tudi količkaj bolj propusti zemlji so pa krajci, posebno ozki, največja nesmisel in zametavanje zemlje. Pa tudi njive s krajci lahko za to uporabimo. Kakšae trave so zato sposobne? Pri Kmetijski družbi, vina Slovenije je navezana na italijanski trg in narobe, to pa zaradi zemljepisne lege. Pred svetovno vojno je Italija plačevala za 1 kub. m tesanega lesa franko Postojna povprečno 40 lir in za 1 kub. m. gori omenjenih desk 55 lir; torej približno polovico sedanjih izvoznib cen. Vrednost denarja. Amerišk dolar stane 340 naših kron. Francoski frank stane 26.80—27.40 naših kron. Za 100 avstrijskih kron je plačati 0.40—0.42, za 100 češkoslovaških K 1040—1096, za 100 nemških mark 30—32 in za 100 laških lir 1565 jugoslovanskih kron. V Curihu znaša vrednost naše krone 1.45 centima (1 centim je 1 vinar). Od zadnjega poročila je vrednost naše krone padla za 10 točk. kak^uTpri"OTOTs^JJo^^dobteio*žč'nalaŠč ^sTav'- ljene travniške mešanice za različne vrste zemlje in dobo obstanka travnika. Lahko si pa tudi sami pripravimo tako mešanico s tem, da naročimo posamezne vrste trav in jih med sabo pomešamo. Vzamejo se pa tu skoro za vsako zemljo druge mešanice. Vodilo bi predaleč, ako bi hoteli to posa-mezno naštevatL, zato je najboljše, ako vzamemo že mešano travno senie ali pa se^s vprašanjem obrnemo na kak kme- tijski Xa(,tod, ki nam bo rade volje vse pojasnil. Za samo parletne fravnike vzamemo večjo množino detelje (10—40 odstotno), najboljša je navadna detelja. Lucerna je rnanj sposobna. Od trav se bi vzelo v pretežni večini laško ljulko in pasjo Iravo. za nizko rast pa zlasti oves in drugo. Kakor rečeno, bi podrobna navodila vzela preveč prostora. Ako bi se oglaslo dovolj naročnikov, bi gotovo kmetijska družba nabavila mešanice za različne zemlje takih mimoidočih travnikov, ako jih že nima v zalogi. Ako bi se drugo leto spomladi travniki, ki so letos uničeni po suši in po ogrcih preorali, primerne njive pa bi se pomladi posejalo s travniško mešanico, imeli bi že prvo leto malo košnjo v jeseni, ki bi mogoče dosegla ono upostošenega travnika. V splošaem pa preudarimo, ako ne bi kje kazalo ustanoviti tako gospodarstvo, ki bo brezdvomno želo uspeh in nam prineslo obilni dobiček. Hmelj. Na hmeljskem trgu v žatcu je bilo v pretekli dobi povpraševanje po hmelju zopet nekoliko živahneje, čeprav so cene nekoliko padle. Za bmelj srednjedobre in dobre kakovosti so ponujali po 800—1000 češkoslovaških kron za B0 kg. Na češkoslovaškem pričakujejo letos srednjedobro kmcljsko letino. V Savinjski dolini je hmelj izborne kakovosti. Izdaten dež bi hmeljskim nasadom nezmerno veliko koristil. Hmeljarjem! Ker so se minula leta vršile pri hmeljskih kupčijah marsikatere neprilike, katere so povzročile prepir in tožbe, opozarja Hmeljarsko društvo vse hmeljarje na skrajno poštenost pri prodaji hmelja: ne mešajte novi hmelj s starim, ne snhega in polsuhega z vlažnim in mokrirn hmeljem, ne mešajte prodani hmelj s peskom, zemljo ali s čim drugim; vzorci naj bodo pravični, ne laskavi in izbrani; ne prelomite dane besede, izvršite vse. kar ste obljubili itd. Nasprotne pa zahtevajte tudi vi od kupca, da je skrajno pošten in pravičen (kulanten), da izpolni dano obljubo in se strogo drži najboljše pismene kupčijske pogodbe; posebno je trcba določiti čas basanja, tehtanja in plačevanja htnelja. Prodajte hmelj torej le zanesljivim in poštenim, vam znanim Ijudem: ako vam je kupec tuj, tirjajte od njega izkaznico, kia^era vam pove, kdo je kupec in za koga kupuje; ttijim Ijudem bodite nezaupni in ne prodajajte jim hmelja, ako se ne morejo legitimirati. Tvliko vsem hmeljarjem v upoštevanje povodom začetka nove hmeljske' sezije. Lesni trg v Sloveniji. Živahno povpraševanje tesancga gradbenega lesa je začelo prazniti velike zaloge. Na obmejni postaji Rakek, kakor tudi na postajah med Ljubljano in Rakekom se stalno naklada tak gradbeni les. Južna železnica se je glede preskrbe železniških voz pokazala kos svoji nalogi. Pa tudi italijanska državna železniška uprava ji gre v tem oziru zelo na roko. Na ©menjenih postajab je namreč opažati zelo veliko italijanskih državnih železniških vagonov. Izvoz lesa na Reko čez Št. Peter je končno začel. Trgovina z lesom v Sloveniji je s tem postala zelo živahna. Kljub temu pa se cene niso dvignile, ker še vedno presegajo ponudbe nad povpraševanja. Zaloge novejših lesnih trgovcev, ki še vedno potrebujejo valuto, pridejo prve na trg, čestokrat prisiljerie v to. Starejše, dobrostoječe tvrdke se na ta način potiskujejo v ozadje. Te dobavljajo les le po sklepnih kupčijah prejšnjih let. Letos posekan les se kopiči v zaloge večinoma ob postajah, da so zaloge takoj pri rokah, ko se začne konjunktura. Sedanje trgovske cene, kakor se iz Italije ponujajo, so sledeče: Za tesan Ies, mešane vrste, franko postaja Posiojna, se v Italiji plača za kub. m 80—84 lir, plačljivo v treh mescih; na enak način se ponuja za jelove deske I. in II. vrste za kub. m 110—120 lir iz postaje Postojna. Italijanski lesni Irg kupuje danes samo še proti na kredil daljšega roka v lirah in ne y dinarjih, na kar izvozn* trgovina kot na borzno špekulacijo posebno opozarja k previdnosti. Dobre izvozne tvrdke se nikdar ne pečajo s takinii riskantnimi dovolitvami kreditov, ker delajo svoje račune v dinarjih in jih morajo tudi v dinarjih plačevati, da se zavarujejo pred zŁubami. Lesna trgo-