OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Obvestila Planinske zveze Slovenije V S E B I N A AKTUALNO JUNAKI - TAKI IN DRUGAČNI IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE NOVINARSKA KONFERENCA BELEŽKA IZ 21. SEJE ZDRUŽENJA ALPSKEGA LOKA CAA ZAPISNIK SKUPŠČINE CLUB ARC ALPIN (CAA) KOMISIJE UPRAVNEGA ODBORA PZS POROČAJO KOMISIJA ZA VARSTVO GORSKE NARAVE PLANINSKI VESTNIK GOSPODARSKA KOMISIJA ODBOR ZA PRIZNANJA PLANINSKA DRUŠTVA IN MEDDRUŠTVENI ODBORI VABIJO POROČAJO OSTALO MLADINSKA PRILOGA ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE - Sklep o postopku kadrovanja za organe Planinske zveze Slovenije v obdobju 2010 - 2014 - Razpis za zbiranje predlogov kandidatov za voljene člane organov Planinske zveze Slovenije TRANSAKCIJSKI RAČUN PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE je odprt pri: A BANKI, d.d., Ljubljana, pod številko: 05100-8010489572 Slika na naslovnici: Plezalka (foto: Komisija za športno plezanje) NOVICE IN OBVESTILA PZS V ELEKTRONSKI PREDAL Planinska zveza je za svoje člane (simpatizerje) pripravila tudi e-novice. Na e-novice PZS se prijavite preko spletne strani PZS (iPlaninec). • že registrirani uporabniki iPlaninca: v Nastavitvah odkljukate Želim prejemati novice www.pzs.si (prejemali boste e-novice). Za prejemanje Obvestil pZs v elektronski obliki odkljukajte Želim prejemati Obvestila PZS. • neregistrirani uporabniki: prijavite se v iPlaninca, potem pa se ravnate po navodilih za registriranega uporabnika. 03 04 04 08 13 15 16 21 23 24 26 rumena zelena Letnik 36 / številka 1 - 2010 Obvestila Planinske zveze Slovenije AKTUALNO JUNAKI - TAKI IN DRUGAČNI Na silvestrovo popoldne se je šest planincev iz Kota podalo proti Staničevi koči in Kredarici. Kar smela odločitev, saj so imeli na razpolago kvečjemu štiri ure dnevne svetlobe. Na višini kakih 2100 metrov jih je dohitela noč, pod njimi se je sprožilo nekaj napihanega snega, pa so obstali in poklicali na pomoč. Dobro opremljeni so na nasvet reševalcev bivakirali, zjutraj pa je že v slabem vremenu, ki ga je obetala tudi napoved, helikopter tri odpeljal v dolino, pri drugem poletu pa je lahko le še odložil dva reševalca, ki sta drugo trojico pospremila v dolino po poti, ki so jo prejšnji dan prehodili navzgor. Po časopisnem članku sodeč so jih reševalci pohvalili, tako za dobro opremo kot za znanje o gibanju v zimskih gorah, plačali so jim celo malico in jih povabili, naj še kdaj pridejo v njihove gore. Nič odvečnih besed o (pre)poznem začetku vzpona, o tem, da bi se sami prav lahko vrnili po isti poti, o preslišanem in že teden dni napovedanem slabem vremenu za novo leto ter sploh o izbrani poti, saj so prav vzhodna pobočja najhvaležnejše bivališče plazov. Le dva ali tri mesece prej se je končal večletni maratonski sodni pregon dveh kamniških alpinistov. Pred leti, ravno takrat, ko je Tomaž Humar v neki votlini Nanga Parbata čakal pakistanski helikopter, slovenski metropolit pa je pri maši na Kredarici še posebej pomolil za njegovo rešitev, sta se zaplezala v Špikovi severni steni, zamudila pravočasen izstop in tik pred mrakom v naraščajočem neurju in že močno podhlajena poklicala pomoč. Noči v slapovih ledene vode zagotovo ne bi preživela. Policijski helikopter z reševalcem in zdravnikom ju je srečno potegnil iz stene in prepeljal v dolino, a za to sta kmalu dobila račun, sku- 3 paj za poldrugi evrski tisočak (takrat še v tolarjih). Zavod za zdravstvo je policiji račun zavrnil, ker ni bila utemeljena nujnost reševanja. Kljub prizadevanju in zdravnikovi ustni izjavi, ta ni hotel napisati zdravniškega mnenja. Tiste čase je bilo veliko govora o nepotrebnih reševanjih, in ker zaresnega primera ni hotelo biti, so pač iz tega upravičenega reševanja naredili »turistični prevoz« po naročilu. Poleg uradnih dokumentov je krožilo še kup govoric, večinoma privoščljivih in zlonamernih, in tudi prvo sodišče je na kratko menilo, češ, rešili so jima življenje, zdaj se pa še nekaj razburjata. Kakorkoli, vrstile so se sodbe, pritožbe, kup denarja in časa je šlo v nič, a na koncu je le obveljalo, da je bilo reševanje upravičeno in da rešenca za helikopterski prevoz nista dolžna državi nič denarja. Lahko pa bi bila končna odločitev tudi drugačna. To je bil za tiste, ki so tako ali drugače spremljali primer, tudi svojevrsten prikaz delovanja in kakovosti našega sodstva. Kaj napisati za zadnji, tretji odstavek? Da naj reševalci, čeprav prostovoljci, obravnavajo vsak primer čimbolj profesionalno, neodvisno od osebnih vtisov. Kak premočen alpinist je morda res videti bolj ciganski, kot pa lepo oblečena planinka s silvestrskim šampanjcem v roki, a oba sta enakovredni človeški bitji. In reševalci naj pazijo tudi nase. Že pri nas je kdo izgubil življenje, ko je reševal drugega, prav te dni pa je plaz v Alpah zasul vsaj toliko reševalcev, kot tistih, ki naj bi jih rešili. Kdor hodi v gore, mora kljub vsem reševalcem in helikopterjem vedeti, da je njegovo življenje odvisno predvsem od njega samega. Toliko za kako misel pri prvih korakih v novo leto. Tone Škarja Letnik 36 / številka 1 - 2010 Obvestila Planinske zveze Slovenije IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE NOVINARSKA KONFERENCA 29. decembra 2009 ob 10. uri se je v sejni sobi Planinske zveze Slovenije odvijala tiskovna konferenca. Ob kar velikem številu novinarjev in kamer je predsednik Planinske zveze Slovenije najprej podal zahvalo novinarjem za objektivno poročanje v iztekajočem letu in jim zaželel veliko dobrih prispevkov in novic tudi v prihodnjem letu. Nato se je spomnil pomembnih dogodkov, ki jih bo planinstvo obeležilo naslednje leto. Najpomembnejši dogodek naslednje leto je otvoritev Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani, ki bo potekal 7. avgusta 2010. Obeležili bomo tudi 115. letnico izdajanja revije Planinski vestnik, ki bo drugo leto izšla prvič v A4 formatu in 115. letnico Aljaževega stolpa. V nadaljevanju je o razmerah v gorah in varnosti nekaj besed povedal Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec za alpinizem. Pomembno je, da se v gore odpravimo primerno opremljeni. Predstavil je tudi podatke o nesrečah v iztekajočem letu in podatke o številu vloženih zahtevkov iz zavarovanja članov Planinske zveze Slovenije. Število zahtevkov pada, iz česar lahko sklepamo, da so člani PZS osveščeni in izobraženi, s čimer se zmanjšuje število nesreč v gorah. Danilo Sbrizaj, generalni sekretar ter strokovni sodelavec Gospodarske komisije in Komisije za pota je predstavil delo komisij v letu 2009. Markacisti so lansko leto opravil 14 delovnih akcij v visokogorju, ki so skupaj trajale 36 dni, v njih pa je sodelovalo 149 markacistov. Na 9 izobraževanjih in izpopolnjevanjih je bilo vključenih več kot 200 markacistov. Predstavil je tudi načrte komisije v letu 2010 in dosedanje aktivnosti Planinske zveze na ekološki sanaciji planinskih koč. Maja Rode BELEŽKA iz 21. seje predsedstva združenja planinskih organizacij alpskega loka CAA, ki je bila 12.12. 2009 v sejni sobi Planinske zveze Avstrije (OeAV) v Innsbrucku/Avstrija. Prisotni: Josef Klenner, Claude Eckhard, dr.Peter Grauss, Gianna Rauch in Danilo Škerbinek. Dnevni red: 1. Potrditev dnevnega reda in zapisnika 11. seje predsedstva 2. Poročilo vodje pisarne 3. Alpska konvencija - aktualne zadeve 4. Strategija CAA o podnebnih spremembah 5. Sodelovanje z EU 6 Koledar aktivnosti 7. Razno Ad. 1 Z vabilom posredovani dnevni red je bil sprejet. Na zapisnik julijske seje predsedstva ni bilo pripomb. Ad. 2 a. Sprejeta gradiva in zapisnik minule skupščine so bila prevedena in razposlana razen PZS. To za nas ni bilo izvedeno, saj je imela pisarna CAA velike težave s prevajalsko pisarno, ki kljub pomoči iz Slovenije ter večkratnemu vračanju gradiv v ponovno prevajanje ni Letnik 36 / številka 1 - 2010 4 Obvestila Planinske zveze Slovenije uspelo pripraviti korektnih vsebinskih prevodov omenjenih gradiv v slovenski jezik. Dogovorili smo se, da bo za prevode dokumentov, ki morajo po Statutu biti prevedeni v slovenski jezik, poskrbela na račun CAA pisarna PZS. b. Dokumente, ki jih kot stališča, vodila in usmeritve, imenovane »pozicijski dokumenti« do raznih ključnih vprašanj sprejemajo pooblaščeni organi CAA, morajo v javnost. Njihova vsebina narekuje, ali je ta namenjena članom PD, vladnim organom, splošni javnosti ali celo vsem navedenim. Letošnja skupščina CAA je sprejela tri pozicijska gradiva: »Motorni promet po brezpotju Alp«, »Zelo zahtevne poti v naravnem okolju« in »Politične zahteve združenja planinskih organizacij alpskega loka (CAA) glede podnebnih sprememb«. Z gradivi v image ovojih ter s spremnim pismom CAA morajo članice seznaniti javnost, gradivo objaviti v svojih glasilih in obvestilih, na spletnih straneh ter s povabilom za njihovo upoštevanje oz. izvajanje posredovati PD, Turističnim organizacijam, podjetjem, ki upravljajo žičniške naprave, organizacijam za varovanje okolja in drugim organizacijam, ki delujejo na obravnavanem področju. c. Pripravljena ter objavljana je bila četrta številka letošnjih Novic CAA. Posredovane so bile pisarnam članic, da te z njimi seznanijo svoje vodstvo ter svoje delegate v komisijah CAA. Članice CAA so bile ponovno povabljene, da prispevajo novice za objavo. d. Letošnja skupščina CAA je obravnavala primere, ko ponekod v Alpah župani v zimskem obdobju predpisujejo obiskovalcem gora uporabo lavinskih žoln, ob nastopu tretje stopnje nevarnosti zdrsa plazov pa prepovedujejo planincem in turnim smučarjem dostop v višje ležeče gorske doline in na vrhove. Komisija CAA za planinstvo, usposabljanje ter varnost je svojim članom, ki jih delegirajo članice CAA naslovila vprašalnik, da pridobi podatke, kakšna je tozadevna splošna in pravna praksa ter zakonodaja v matičnih državah. Vprašalnik želi tudi ugotoviti, na kakšnih oz. čigavih strokovnih ocenah temeljijo take prepovedi. Poleg PZS je posredovalo odgovor še troje članic. Na pomembnost odgovorov je treba opozoriti še ostale članice, odgovore obdelati in predložiti v nadaljnjo obravnavo. e. Komisije CAA uspešno delajo, tudi pisarna je v zadnjem obdobju realizirala več zadev in članicam ter za sorodne organizacije pripravila ter razposlala več gradiv, kar je bilo pozitivno ocenjeno, organizacija pa si je še utrdila svoje ime. Ad. 3 A. V minulih treh mesecih sta zasedala Nadzorni ter Stalni odbor Alpske konvencije (AK). Ga. Schulz je iz sestankov pripravila pregledna poročila. Ob pestrosti obravnavanih tem se je pojavilo upravičeno vprašanje, katere so za CAA primarne teme, na katerih mora naš predstavnik sodelovati. Očitno je, da povsod to ne bo mogoče, niti ni potrebe za to, pa tudi ni mogoče zagotoviti dovolj kvalitetnih delegatov. Sklenili smo, da bomo v bodoče sodelovali le v tistih delovnih telesih, ki obravnavajo vsebine, za katere smo izrazito zainteresirani. Na okroglih mizah je bilo izpostavljeno, da sta program in vsebina AK, kot tudi njenih delovnih skupin, v javnosti še vedno premalo poznana, da je programsko gledano vsebina, ki jo AK obravnava preveč obsežna in da je marsikatera tema tako specifična za neko lokalno področje, da sprejete zahteve ali usmeritve ne veljajo niti za vso to področje, kaj šele državo. Sestanek, ki je bil oktobra v Sloveniji, je bil preveč načelen, obravnava klimatskih sprememb se ni dotaknila posledičnih pojavov v Alpah, v nekaterih državah obravnava klimatskih sprememb žal še ni spoznana kot aktualna tema. B. Če želijo članice CAA aktivneje poseči v uresničevanje vsebine AK, bodo morale aktivneje sodelovati, aktivirati PD in te svoje člane pri uresničevanju sprejetih usmeritev. Katere teme AK so za članice CAA relevantne? Članice se bo povabilo, da se vključijo v strokovna posvetovanja in pogovore iz tem, za katere so se opredelile, da jih zanimajo. Seveda bodo morala njihova stališča biti usklajena med članicami CAA. V pomoč pri tem opredeljevanju smo uporabili gradiva članic. V oktobru je namreč pisarna naslovila članskim zvezam vprašalnik iz področja varovanja okolja s prošnjo, da sodelujejo pri določitvi prioritetnih vsebin in načrtov teh aktivnosti. Do roka se je odzvalo pet članic. Članice CAA iz Italije, Lichtensteina in Slovenije se vabi, da čim prej posredujejo svoje odgovore, da 5 Letnik 36 / številka 1 - 2010 Obvestila Planinske zveze Slovenije se nato pripravi skupno gradivo in da se jim nudi možnost sodelovanja v delovnih srečanjih AK. C. Protokoli AK so bili ratificirani in stopili v veljavo v Avstriji, Lichtensteinu, Nemčiji, Sloveniji, Franciji in deloma v Evropski uniji ter kneževini Monako. V Italiji in Švici, ki pokrivata skoraj 40 % področij, ki jih obravnava AK, AK parlamenta še nista ratificirala. Še več. Članica predsedstva CAA nas je obvestila, da je dan pred sejo predsedstva Parlament Švice ponovno odklonil soglasje za pristop k aK. S to odločitvijo Švica nadaljuje s svojo izolacijo na tem področju in škodi pri uveljavljanju tudi zanjo prepotrebnih vsebin protokolov. Glavne vsebine ter sporočila AK so od 11.12.2009 dostopne vsem na portalu http://www.alpconv.org/climate/index de. D. Cipra Avstrija je 22.10.09 pripravila letno zasedanje v Solnogradu (Salzburgu) z naslovom Alpska konvencija in njeno pravno uveljavljanje v Avstriji. Med 90 udeleženci je bilo % predstavnikov oblasti. Predstavljeni referati so analizirali mednarodno in nacionalno stanje ter dali jasno sliko glede izvajanja AK in tozadevnih problemov. Tudi tukaj so opozorili na potrebo po zakonski zagotovitvi pravnih okvirov držav podpisnic za izvajanje protokolov (tudi Slovenija še ni sprejela nikakršnih zakonov, pravnih ali upravnih sklepov, ki bi se nanašali na AK), predstavitve primerov pri uvajanju protokolov AK v prakso, o prisotnosti AK v zavesti ljudi, težavah pri uveljavljanju vsebine AK zaradi nepraktičnih navodil itd. Ad. 4 Strateško stališče CAA do klimatskih sprememb Čeprav je rok, do katerega morajo članice CAA posredovati svoja tozadevna stališča šele 01.07. 2010, sta OeAV in AVS pisarni CAA že posredovala delovni gradivi svojih komisij za varstvo narave ter urejanje prostora. Ne glede na to je bilo na skupščini že poprej dogovorjeno, da predlogi, ki jih pripravijo v javni razpravi delovna telesa zvez, obravnavajo članice cAa. Sprejeta stališča zvez gredo naprej v obravnavo komisije CAA za varstvo narave. Komisija izoblikuje zbirno stališče in ga nato predloži skupščini CAA v obravnavo in potrditev. Od 30.04. do 02.05. 2010 organizira Planinska zveza Nemčije v evangelijski Akademiji v Bad Boll-u strokovno obravnavo teme: Klimatske spremembe kot izziv za odgovorno planinsko dejavnost. Predsedstvo ocenjuje za primerno, da se na obravnavo povabi članice CAA, pa tudi druge večje planinske organizacije Evrope. Ad. 5 Predsednik Klenner in ga. Schulz sta se sestala z predstavnikoma agencije Bates iz Bruslja, ki na podlagi naročila zainteresiranih pripravijo potrebno predstavitev organizacije, ki želi v prihodnje tesneje sodelovati z EU in poskrbi (pogovori z poslanci, okrogle mize, informativne predstavitve,...) za navezavo stikov z ustreznimi organi EU. Omenjena predstavnika sta dokumentirala več podobnih realiziranih povezav v preteklem obdobju, v prvi vrsti delajo za organizacije za varstvo okolja, za razne ekološke projekte itd. Od obsega naročila, vsebine ter obdobja angažiranja te agencije je seveda odvisen strošek take storitve. Na podlagi prejetih informacij, konceptualnega pristopa oz. interes CAA do Bruslja ter drugih podobnih podatkov bo agencija Bates pripravila vsebinsko (strategija pristopa v Bruslju) in cenovno ponudbo, ki jo bodo predstavili na pomladanski skupščini CAA. Opisane aktivnosti bodo povzročile veliko birokratskega dela. Prenesel sem informacijo predsednika Ekarja o možnem sestanku predstavnikov CAA z bodočim komisarjem EU za varstvo okolja. Ponujena možnost je bila z zadovoljstvom sprejeta. Ad. 6 a. Sodelovanje CAA z EU mora biti koncipirano vsebinsko, organizacijsko, finančno,...in dolgoročno. Članice CAA so bile na skupščini povabljene, da posredujejo predloge projektov, na podlagi katerih se bo pripravila skupna prioritetna lista projektov, ki jih bo CAA v sodelovanju z CAA urejevala. cr\ Letnik 36 / številka 1 - 2010 6 Obvestila Planinske zveze Slovenije Planinske zveze so predlagale naslednje projekte: Nemčija-kompleksno obravnavo potov in s tem vezana pravna odgovornost, Švica-energetske rešitve koč, Avstrija-Evropske vezne poti in informativni sistem o planinskih kočah v Alpah, Slovenija-koče in pota, Južna Tirolska-enotni koncept potov. Pisarna CAA bo opomnila še ostale članice, da sporoče svoje predloge, na podlagi katerih bo nato skupščina določila skupne prioritete. b. Izredna skupščina CAA bo 27. marca v Sloveniji. Predsednik je že dogovoril ugodno lokacijo in ponudbo za njeno izvedbo. Skupščina bo v Strunjanu. PZS je dolžna pisarni CAA do sredine februarja posredovati besedilo za razpis skupščine. c. Trenutno sta za dnevni red pomladne skupščine evidentni dve temi: obravnava predlogov prioritet za EU projekt ter ponudba agencije Bates. Člani predsedstva posredujejo pisarni CAA nadaljnje predloge. Ad. 7 V Chambery/Fr. bo v začetku prihodnjega leta strokovno zasedanje o uporabi helikopterjev za izvajanje prostočasnih aktivnosti v gorah, pri čemer bodo posebej obravnavali veljavno zakonodajo, njeno interpretacijo, pripadajočo mednarodno pravo itd. 16. oktobra sta se na neformalni izmenjavi mnenj o aktualnih temah sestala predsednik CAA in predsednik UIAA Mike Mortimer. Po ločitvi tekmovalnih športov (razen ledno plezanje) iz sestava UIAA (kar je bila poprej prioriteta UIAA) se nameravajo posvetiti predvsem aktivnostim na področju planinstva, varnosti in koč. To terja izboljšanje notranje strukture organizacije, še zlasti povezavo in usklajeno delo komisij. Mortimer je predstavil bodoče naloge UIAA in iz tega izpeljal težišče bodočega dela. Kvalitetne oznake za osebno in tehnično opreme za planinstvo, alpinizem in druge prostočasne aktivnosti v naravi imajo vse večji pomen, zato nameravajo ustanoviti posebno administracijo, ki bo lahko zadoščala organizacijskim in pravno-odgovornim zahtevam. Na področju koč vidi Mortimer potrebo po večjem sodelovanju z CAA. Pri tem je izpostavil vprašanje o možnosti koriščenja reciprocitete za člane UIAA., saj je bilo na njihovi zadnji skupščini izraženo več želja po teh možnostih. UIAA mora razrešiti tudi vprašanje svojega članstva v IOC (mednarodnem olimpijskem komiteju), saj se obeta, da bo tudi tekmovanje v lednem plezanju dobilo svojo ločeno organizacijo. Strukturnih sprememb znotraj UIAA ne predvidevajo, pač pa žele utrditi regionalne povezave. Evropske regionalne strukture znotraj UIAA ne želijo, saj bi vodila k še večjemu poudarku evropskih članic znotraj UIAA. Klenner je predstavil aktualne izkušnje CAA v delovanju komisij, načrtovanje nalog in pristojnosti znotraj CAA, rezultate na osnovi pozicijskih gradiv, sodelovanje v aktivnostih Alpske konvencije in povezave ter etabliranje CAA znotraj EU. Mortimer je zlasti slednje označil kot originalne naloge CAA. Ocenila sta, da bi udeležba UIAA v teh aktivnostih bila smiselna. Klenner je Morti-merja opozoril, da reciprociteta nima ničesar s CAA in ne z UIAA, se pa izvaja znotraj CAA. Predlagano medsebojno članstvo ne pride v poštev, sodelovanje in medsebojna podpora pa je želena. Članice, ki so izstopile iz UIAA so prekinile z njimi vse stike, kar je na skupščini UIAA bilo ocenjeno kot napaka. Žal po reorganizaciji in izstopu tekmovalnih zvez UIAA še ni sprejela novega koncepta dela, težava je tudi v tem, da nimajo dejavnosti, s katero bi koristili članom. Pripravili smo terminski program aktivnosti CAA za leto 2010. Program z termini AK bo vodja pisarne pripravila in posredovala članicam. EU ponuja možnost koriščenja razvojnih sredstev za projekte z mladino. Pisarna bo pridobila vso pripadajoče gradivo. Če članice CAA izpolnjujejo pogoje, se bo pripravil potreben projekt, o čemer bodo članice obveščene. Planinska zveza Italije (CAI) je mnenja, da potrebno ustanoviti Zvezo planinskih organizacij Evrope. Letos poleti je dala pobudo za osnovanje delovne skupine »Gore Evrope«, ki jo je naslovila preko 50 planinskim organizacijam Evrope in jo je skupščina CAA septembra letos ocenila kot Letnik 36 / številka 1 - 2010 Obvestila Planinske zveze Slovenije neplodno prehitevanje. CAA predlaga organizacijsko utrditev sedanjega članstva, povezavo z EU ter postopno večanje števila članic. Žal na pobude CAA ni bilo odgovora. Zapisal: Danilo Škerbinek ZAPISNIK SKUPSCINE CLUB ARC ALPIN (CAA) z dne 12.09.2009 Kraj hiša OeAV, tajništvo, Innsbruck Trajanje: 9.00 - 10.00 ure, 10.20 - 12.50 ure in 14.20 - 15.10 ure Udeleženci: AVS Georg Simeoni AVS Luis Vonmetz AVS Gislar Sulzenbacher CAI Franco Capraro DAV Thomas Urban DAV Karl Schrag FFCAM Hélène Denis LAV Daniel Schierscher LAV Eva Reithner OeAV Christian Wadsack OeAV Robert Renzler PZS Franc Ekar SAC Frank Urs Müller SAC Gianna Rauch SAC Jürg Meyer Predsedstvo: Josef Klenner Claude Eckhardt Peter Grauss Danilo Škerbinek Michael Caflisch Zapisnik: Veronika Schulz Pozdrav: Klenner otvori zasedanje in pozdravi udeležence. Ugotovi, da so bili materiali poslani v roku in da je skupščina sklepčna. 1.točka: Potrditev dnevnega reda Dnevni red je potrjen soglasno. 2. točka: Potrditev zapisnika skupščine z dne 13.09.2008 v Steg/Malbun, Liechtenstein Zapisnik zasedanja z dne 13.09.2008 je potrjen soglasno. 3.točka Poročilo predsedstva Poročilo je bilo poslano udeležencem v pisni obliki. Klenner poudari nekatere točke iz tega poročila in dopolni nekatere druge. - Komunikacija znotraj CAA ne deluje vedno zadovoljivo in jo je treba z zvezami članicami izčrpno obravnavati pod 4. točko "Komunikacija". - Klenner se zahvali Simeoniju, ker je prevzel predsedstvo novo konstituirane komisije za koče. - Tajništvo je na Alpsko konvencijo pred dvema dnevoma poslalo povzetke k sedaj na stalnem odboru obravnavanim temam. Poleg tega pripravlja Schulz anketo med zvezami članicami, ki bo razposla- Letnik 36 / številka 1 - 2010 8 Obvestila Planinske zveze Slovenije na naslednji teden. Tako se naj z zvezami članicami uskladijo vsebinska težišča obdelave s strani CAA. Klenner prosi prisotne že vnaprej za sodelovanje, da bi do naslednjega zasedanja stalnega odbora konec oktobra bilo mogoče razpoznati zaporedje glede pomembnosti številnih tem Alpske konvencije. - Klimatska strategija CAA je intenzivno zaposlovala predsedstvo in bo obravnavana na skupščini pod točko 13. 4.točka Komunikacija predsedstvo, zveze članice, komisije, tajništvo Caflish razloži s PowerPoint prezentacijo (v prilogi), kako naj bi idealno funkcionirala komunikacija med posameznimi CAA nivoji. Izrecno prosi, da se tajništvu za spletno stran in novice posreduje vse relevantno za vse članice CAA, da bo lahko tam tudi objavljeno. Prav tako opozori, da morajo za manjše prevode za spletno stran poskrbeti zveze same, t.j. predvsem PZS, FFCAM in CAI, ter prosi za reakcije na ustrezna vprašanja tajništva CAA. Poudari, da delujejo člani komisije v komisiji kot predstavniki svojih zvez. Tajništvo podpira in koordinira delo komisij, piše direktno članicam, vendar pa ni predvideno, da se Schulz udeležuje zasedanj. Meyer doda, da mora postati CAA v zvezah članicah bolj razpoznavna, npr. z majhnimi prispevki v občilih zvez. 5.točka Poročilo komisije za "Planinski šport, izobraževanje, varnost" Schrag razloži svoje poročilo. Poudari, da so v izdelavi skupne smernice za pravila o hoji po zelo zahtevnih poteh. Izdelana so bila priporočila za izobraževanje društvenih vodnikov za hojo in vodenje skupin po zelo zahtevnih poteh. DAV, OeAV, SAC in AVS so izdelali serijo plakatov k akciji "Varno plezati", ki so z licenčno pogodbo dostopni zainteresiranim zvezam. Razvila se je živahna razprava o pravnem razvoju v italijanskih Alpah, ki ga je omenil Schrag, kjer npr. župani zapirajo gorska področja zaradi nevarnosti plazov, je predpisana nošnja naprav za iskanje zasutih v plazu ali je s strani gorske reševalne službe zaželena prepoved turnega smučanja ob 3 stopnji nevarnosti plazov. Vendar pa doslej ti "prekrški" niso bili sankcionirani. Renzler omeni primer, da so bile v Lagazuoi priprte osebe, ki so bile na turi zunaj urejenih prog, ker naj bi sprožili plaz. Razlaga pravnih predpisov se zdi samovoljna, obstaja močna pravna nesigurnost. Eckhardt poroča o zaporah na dostopu do koče Boccalate, ki jih je konec avgusta odredila občina Courmayeur in se zavzema, da CAA sprejme skupno stališče do takega razvoja. Meyer se temu pridruži, ker se boji prepovedi za delo vodnikov. Renzler vidi v prepovedih za vsakega ogrožanje prostega turnega smučanja. Wadsack se zavzema, da se najprej preveri, ali v Alpah obstaja splošna tendenca prepuščati ocenjevanje nevarnosti drugim organizacijam ali osebam kot doslej. Vonmetz ugovarja temu vtisu. Vendar pa Urban potrdi to oceno na primeru morebitne obvezne nošnje čelade v gorah, saj marsikateri izvedenec meni, da jo je treba v gorah vedno nositi. Renzler pripomni, da se vedno bolj množijo preventivne uredbe in zapore, ki grozijo s kaznimi, brez da se je kaj zgodilo. Vsi so se strinjali, da so na dostopih ali uradnih poteh smiselne zapore v primeru nevarnosti. Sklenjeno je, da vsaka zveza v svoji državi opravi raziskavo v zvezi s pravnim stanjem in tendencami glede zapor ter rezultate posreduje komisiji za planinski šport in predsedstvu. Le-to bo v sodelovanju s komisijo opravilo oceno stanja in na osnovi te pripravilo osnutek stališča, o katerem se bo razpravljalo in bo sprejeto na naslednji skupščini. Vonmertz da pobudo, da se vključi tudi zastopnika zveze gorskih vodnikov. 6.točka Poročilo komisije za varstvo narave in urejanje gorskega prostora (KONSAR) Predloženo je izčrpno poročilo komisije. Klimatska strategija kot važna tema bo obravnavana kasneje. Meyer razloži, da je treba izboljšati okoljsko in naravovarstveno izobrazbo vodij usposabljanja. V ta namen je treba s sodelovanjem strokovnjakov DAV pripraviti dolgoročni koncept za bazo podatkov in internetno platformo. 7. točka Poročilo komisije za koče in poti Caflisch predstavi kratko poročilo novo konstituirane komisije in opozori na letni načrt. 8.točka Zaključni račun 2008 11 Letnik 5746 / številka 1 - 2010 O Obvestila Planinske zveze Slovenije Grauss razloži predloženi zaključni račun. Skupni izdatki so znašali 46.606,69 € in so bili tako tesno v okviru odobrenega proračuna. Skupaj s prenosom iz leta 2007 (9.875,38 €) znaša premoženje zveze po obračunu 2008 9.96o,69 €. Urban opozori na stroge kontrole s strani finančnih ustanov, ki želijo obdavčiti nad-proporcionalna dobroimetja. 9.točka Poročilo revizorjev Vonmertz predstavi skupaj z vabilom poslano pisno poročilo revizorjev. Nanj ni bilo pripomb. 10.točka Razrešitev predsedstva Vonmertz predlaga razrešitev predsedstva. Sklep: Predsedstvo je soglasno razrešeno. 11.točka Izvolitev člana predsedstva Michael Caflisch zapušča predsedstvo in odstopa na lastno željo. Klenner se mu zahvali za opravljeno delo in se poslovi z majhnim darilom. SAC predlaga kot naslednico Caflischa v izvolitev Gianno Rauch. Je članica centralnega predsedstva SAC in predsednica sekcije Engiadina Bassa. Drugi kandidati niso predlagani. Volitve: Gianna Rauch je nato izvoljena soglasno in sprejme izvolitev. 12.točka Koncept CAA za intenziviranje EU dejavnosti Klenner s PowerPoint prezentacijo predstavi kompleksne strukture v EU (glej prilogo), da ponazori, da se mora CAA koncentrirati na določene cilje, prav tako pa je vzporedno z aktivnostmi CAA potrebno večje angažiranje članic zveze, da bi bilo mogoče v Bruxellesu kaj doseči. Na osnovi internih struktur v EU je potrebno, da CAA vzpostavi stike tako s parlamentom EU, kot tudi s komisijo EU. Predlog strategije za intenziviranje EU dejavnosti CAA je bil razposlan že v začetku julija. Večina zvez članic je podala načelno pozitivno mnenje. Renzler in Urban potrdita načelno pozitivno mnenje njunih zvez. Renzler se poleg tega zavzema za konkreten projekt, kot npr. izdelava enotnega koncepta poti, na osnovi katerega bi bilo treba spodbuditi in intenzivirati dejavnosti z EU. Simeoni se prav tako strinja s strategijo. Denis pojasni, da tudi FFCAM vidi potrebo po intenzivnejšem sodelovanju planinskih zvez z EU in se ji zdi za to kratko- in srednjeročno najbolj primerna CAA, vendar pa je kasneje nujno potrebna razširitev. Eckhardt pripomni, da uredbe v posameznih državah niso omejene samo na eno gorovje (npr. v Franciji na Alpe, temveč tudi na Pireneje, tako da so potrebni tudi pogovori s Španijo). Capraro potrdi, da je tudi CAI mnenja, da je treba okrepiti sodelovanje z EU, po potrebi se naj temu pridružijo tudi druge planinske zveze. Glede pobude CAI od začetka avgusta, t.j. okrožnice na ca. 50 evropskih planinskih zvez za ustanovitev "delovne skupine" za okrepljeno evropsko aktivnost, Capraro ne more poročati o odzivih in o stanju. Renzler in Urban se zavzemata, da se je treba zaradi podobnih interesov v CAA zastopanih zvez najprej osredotočiti na le-te, saj okrepljena aktivnost pri EU ne bi bila enostavna. Zato se naj CAA pri svojih aktivnostih z EU omeji na alpski prostor. Kasneje lahko sledi manjša ali postopna širitev. Urban dopolni, da pri UIAA trenutno ni načrtov za ustanovitev evropske podorganizacije. Müller se v imenu SAC načeloma pridruži strategiji, vendar pa gleda kritično na širitev CAA. Tudi on se zavzema za definicijo konkretnega projekta. Schierscher pojasni prednosti kratkih poti, ki jih ima njegova zveza z Bruxellesom, saj je neproblematično organizirati pogovor z diplomatskim predstavništvom Liec-htensteina v Bruxellesu. V različnih izjavah se odklanja ustanovitev samostojnega urada EU znotraj CAA, tako iz vsebinskih kot tudi stroškovnih razlogov. Po zadnjih informacijah prav tako ni mogoče sodelovanje z evropskim uradom za šport, ker se zastavljeni cilji močno razlikujejo. Klenner povzema dosedanjo razpravo, po kateri ustanovitev samostojnega urada CAA v Bruxellesu za zveze ne pride v poštev, zastopanje s strani evropskega urada za šport pa iz drugih razlogov ni mogoče oz. smiselno. Važen je prav tako vsak nacionalni nivo, za katerega morajo skrbeti posamezne članice zveze; to pomeni, da bi članice zveze morale kontaktirati svoje poslance in komisarje. Letnik 36 / številka 1 - 2010 Obvestila Planinske zveze Slovenije Schulz opozori na nujnost rednega informiranja o tekočih in predvidenih zakonodajnih postopkih in uredbah k relevantnim temam. Poiskala je že prve možnosti, da s plačanimi naročili sistematsko pride do teh informacij. Vendar pa je treba le-te pri CAA obdelati in posredovati naprej članicam zvezam. Renzler se ponovno zavzema, da se CAA s konkretnim projektom profilira kot kontaktni partner za alpska vprašanja. Meyer poudari, da je treba pokriti oba nivoja oz. sta oba pomembna. Klenner se temu pridruži in povzame, da je treba koncept in kontakte CAA konkretizirati, vendar pa se ne sme zanemariti nobenega nacionalnega nivoja. Ekar opozori na belo knjigo EU o športu, v kateri naj bo prostor namenjen tudi planinskemu športu. Eckhardt omeni možnost, da se preko organizacije AEM priskrbi seznam poslancev iz planinskih regij. Soglasno je sprejet naslednji sklep: • Koncept, ki ga je predložilo predsedstvo, se načeloma potrdi. • Predsedstvo se pooblasti, da do pomladi 2010 ta koncept nadalje detailira in skupščini predloži v odločanje dokončni osnutek. • Zveze članice CAA naj predsedstvu kratkoročno posredujejo konkretne predloge za projekte, ki jih bo le-to obdelalo in predložilo skupščini v dokončno izbiro. • Vzporedno s tem predsedstvo CAA nadalje razišče oz. konkretizira možnost pridobitve informacij z zunanjo pomočjo. • Proračun za leto 2010 se ne poveča, morebitne stroške se najprej pokrije iz rezerv. • Kratkoročno ne bo širitve CAA. • Zaradi potrebe po odločitvi o projektu in konkretnem nadaljnem delovanju CAA v razumnem roku, bo marca sklicana izredna skupščina. • Predsedstvo obvesti CAI o sprejetih sklepih in jih zaprosi za sodelovanje pri aktivnostih z EU v okviru CAA. 13.točka Predlogi predsedstva a) Klimatska strategija CAA Jurg Meyer pojasni, da je Komisija za varstvo narave konec leta 2008 dobila nalogo, da izdela klimatsko strategijo. Predsedstvo je večkrat obravnavalo osnutek, ga ocenilo kot preveč daljnosežnega in ga skrajšalo. Ideja KONSAR-ja je bila, da pripravi več kot samo ddokument o stanju, namreč da reklamira vodilno vlogo CAA nasproti zvezam članicam, ter to prepusti zvezam v razpravo. Predsedstvo pa želi potrditi predloženi dokument. Klenner razloži, da so npr. klimatske spremembe zelo važna tema Alpske konvecije in da naj CAA tam čimprej zastopa stališče, s katerim se strinjajo tudi članice zveze. Zato je treba o dokumentu razpravljati sedaj in ga tudi potrditi. Wadsack in Urban sta jasno izrazila, da njuni zvezi tega dokumenta ne bosta podprli, ker ne ustreza nalogi, ki jo je dala zadnja skupščina. V tem dokumentu o stanju vsebovane pobude in ukrepi niso združljivi z obstoječimi strukturami in jih ni mogoče realizirati z razpoložljivimi sredstvi. Müller izjavi, da je glavno predsedstvo SAC potrdilo dokument z izjemo ene točke, ukrepe pa ne smatra za preveč obvezujoče. Renzler poziva, da ostanemo verodostojni in ne sprejemati neobvezujočih "Naj-ukrepov". LAV in AVS se prav tako ne strinjata z dokumentom. Meyer opozori, da je bila naloga sestaviti vseobsegajočo klimatsko strategijo in pred enim letom ni bilo na voljo stališč zvez članic k tej temi. Hkrati je zelo pomembno, če želi CAA navzven, npr. pri Alpski konvenciji zahtevati konkretne ukrepe, mora na začetku nuditi "dokaz ukrepanja", torej tudi sama kaj storiti. Müllerju in Denis se zdijo konkretni ukrepi za kompenzacijo CO2 relativno enostavni. Eckhardt opozori, da gre klimatski načrt CIPRA v tej točki bistveno dalje in so ga posamezne zveze članice CAA že podpisale. Po izčrpni razpravi je sklenjeno, da se naj klimatski dokument razdeli na dva dokumenta. V prvem dokumentu naj bodo formulirane politične zahteve navzven, medtem ko naj bodo v drugem dokumentu posredovane zahteve zvezam članicam. Točka 5 predloženega osnutka dokumenta, ki vsebuje zahteve do politike in družbe, se naj sprejme takoj brez v 5.3 vsebovanega stavka o omejitvi hitrosti. Le-ta naj skupaj s prilagojenim uvodom iz 1. točke tvori zahteve CAA do zunanjih organizacij in ustanov. Točke 2 - 4 predloženega koncepta se naj kot interne zahteve posredujejo zvezam članicam v obravnavo. Za ta namen je potrebna redakcijska predelava. Predelana verzija bo nato takoj poslana zvezam. 11 Letnik 36 / številka 1 - 2010 Obvestila Planinske zveze Slovenije DAV bo spomladi 2010 v Bad Bollu organiziral klavzurno zasedanje o klimatskih spremembah in vabi CAA, da se udeleži tega zasedanja ter tam dokument z ukrepi prediskutira z zvezami. Točke 2 - 4 se predložijo zvezam v razpravo kot interne zahteve in v kasnejšo potrditev. Predsedstvo se poziva, da opravi ustrezno predelavo predloženega koncepta. Sklep: to je prav tako sprejeto s 7 glasovi za in 1 glasom proti. b) Položaj zelo zahtevnih poti Meyer razloži, da gre za skupni imenovalec mnenj vseh zvez. Simeoni prosi, da se planinske zveze izrecno vključi v zahteve. V naslednji točki se naj "in" nadomesti z "oz.", tako da so lahko mišljena tudi področja, ki jih ni mogoče doseči z javnimi prevoznimi sredstvi. Eckhardt prosi, da se v točki 5 pri "Da, vendar" vnese pojem "samo-odgovornost". Sklep: Dokument se soglasno sprejme z dogovorjenimi spremembami. (Priloga) d) Stališče glede "motoriziranega prometa po brezpotjih" Sklep: soglasno se sprejme dokument, ki ga predlaga KONSAR. (Priloga) 14.točka Potrditev letnega načrta predsedstva in komisij Predsedstvo Načrt je predložen v pisni obliki. Meyer prosi za sprejem klimatske strategije, Renzler za sprejem projektnega načrta v točki 3, sodelovanje z EU. Sklep: soglasno se sprejme letni načrt z omenjenimi dopolnitvami. (Priloga) Komisija za koče in poti Simeoni razloži predloženi načrt. Sklep: načrt je soglasno sprejet. (Priloga) Komisija za varstvo narave in urejanje gorskega prostora Meyer razloži predloženi načrt. Opozori, da se mu v letu 2010 izteče mandat predsedujočega in sam ne želi več kandidirati za še en mandat. SAC bo predložil predlog za izvolitev, vendar so dobrodošli tudi drugi predlogi. Urban izrazi dvome glede možnosti realizacije za načrtovani projekt izobraževanja o naravi in okolju. Meyer pojasni, da bo v naslednjih tednih/mesecih izdelan konkreten koncept z večimi predlogi o katerem bo potem mogoče odločati. Urban izrazi pobudo, da se v načrtovanje kot tema vključi aktualne tendence za nove načine dejavnosti, kot npr. "Flying Foxes". Vendar to ni čisto naravovarstvena tema. Meyer se bo zavzel za to temo. Skupaj s komisijo za planinski šport bodo izdelana načela in kriteriji. Sklep: soglasno se sprejme letni načrt z omenjenimi dopolnitvami. (Priloga) Komisija za planinski šport, izobraževanje in varnost Schrag razloži predloženi načrt. Dodatno opozori, da se tudi njegov mandat izteče 2010 in da se bodo interno v DAV dogovorili, ali bo kandidiral še enkrat. Sklep: načrt je soglasno sprejet. (Priloga) 15.točka Potrditev proračuna za 2010 Proračun je predložen in Grauss ga razloži. Glede na leto 2009 ni predvideno povišanje. Urban povpraša po 18.000,- € planiranih za projektno delovno mesto. Da ne bi bilo težav s finančnim uradom za društva v Munchnu je treba postavke konkretno opredeliti in sredstva porabiti namensko. Postavka se naj zato preimenuje v "Projekt EU". Sklep: Proračun za 2010 je soglasno sprejet s to spremembo. (Priloga) Sklep: Soglasno rejme točko 5 (brez stavka o omejitvi hitrosti v 5.3 in s prilagojenim uvodom). (Priloga) Letnik 36 / številka 1 - 2010 12 Obvestila Planinske zveze Slovenije 16.točka Razno Termini: Izredna skupščina v zvezi z odločanjem o konkretnih aktivnostih glede EU bo 27. marca 2010 v Sloveniji. Naslednjo redno skupščino bo pripravil DAV 11. septembra 2010. Zapisala: Veronika Schulz, vodja tajništva CAA Josef\ Klenner predsednik CAA KOMISIJE UO PZS POROČAJO KOMISIJA ZA VARSTVO GORSKE NARAVE ZBOR DELEGATOV KOMISIJE ZA VARSTVO GORSKE NARAVE V soboto, 12. decembra 2009, ob 9.30. uri, se je v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu, zgodil še zadnji letošnji zbor ene od komisij PZS, tokrat Zbor delegatov Komisije za varstvo gorske narave. Na zboru je bilo prisotnih kar 61 udeležencev, med njimi skoraj vsi delegati odborov za varstvo narave in naključno izbrani varuhi gorske narave, poleg njih pa še skoraj vsi člani KVGN pri UO PZS, vsi prejemniki letos prvič podeljenih priznanj dr. Angele Piskernik in njihovi spremljevalci, predsedniki PD in drugi. Po dobro pripravljenih gradivih so si točke dnevnega reda zbora, ki ga je vodila Ljuba Brank (izvolitev delovnega predsedstva in organov Zbora KVGN 2009, poročilo o delu KVGN v letu 2009, razprava po poročilu, predstavitev in potrditev programa dela in finančnega načrta KVGN za leto 2010, potrditev finančnega poročila, podelitev priznanj dr. Angele Piskernik in značk KVGN in predavanje Krajinski park Ljubljansko barje), sledile zelo tekoče in le nekaj pobud za dopolnitev programa je popestrilo kratko razpravo. K temu je prispevala tudi podpora strokovnega sodelavca KVGN Matjaža Šerkezija, ki je skrbel za video predstavitve vseh dokumentov in tudi same komisije ter za vse ostale elemente ureditve prostora, da je zbor v prekrasni dvorani Centra za zaščito in reševanje na Igu, potekal res nemoteno. Vse pripravljene dokumente so delegati zbora potrdili soglasno in ob tem komisijo in njeno načelnico nagradili s pogostimi aplavzi. Vse navzoče na zboru je v imenu P UO PZS in predsednika PZS pozdravil in nagovoril podpredsednik PZS Rudolf Skobe, ki je poudaril velike uspehe KVGN v zadnjem obdobju, pomen te komisije za planinsko organizacijo in naravovarstveno delovanje v planinskih društvih in meddruštvenih odborih. Vse navzoče je opomnil tudi na to, da je PZS sprejela turno kolesarjenje med svoje dejavnosti z velikim premislekom, zato je potrebno poiskati in negovati predvsem izobraževalni namen tega dejanja in se skupaj s Komisijo za turno kolesarstvo »boriti« proti nenadzorovanimi in naravi škodljivimi dejanji gorskih in drugih kolesarjev na planinskih poteh in v naravi nasploh. Čeprav je bil zbor predvsem delovne narave, je največ pozornosti vzbudila prva podelitev priznanj dr. Angele Piskernik. Njeno delo in razloge za to, da se priznanja KVGN za prizadevno delo pri ohranjanju in varovanju gorske narave poimenujejo ravno po tej prvi slovenski doktorici in znanstvenici botaničnih ved, koroški Slovenki iz Železne Kaple, je predstavila načelnica komisije Rozalija Skobe, utemeljitve razlogov za podelitev posameznih priznanj pa sta izmenično prebirali varuhinji gorske narave iz PD RTV Ljubljana Erika Bizilj in Anja Habjan. Bronasta, srebrna in zlata priznanja sta podelila najstarejši član KVGN dr. Milan Naprudnik in načelnica KVGN, najvišja priznanja - diplome dr. Angele Piskernik pa je ob pomoči načelnice podelil podpredsednik PZS Rudolf Skobe. Priznanja so prejeli: Bronasto priznanje dr. Angele Piskernik - Alojz Gruden, PD Obrtnik - Dimitrij Zega, PD Obrtnik - Irena Fekonja, PD Pošta in Telekom - Vesna Pečar, PD Sežana - Albin Žnidarčič, PD Sežana - Anja Habjan, PD RTV Ljubljana in - Erika Bizilj, PD RTV Ljubljana Srebrno priznanje dr. Angele Piskernik - Marjan Lenart, PD Pohodnik Novo mesto 13 Letnik 36 / številka 1 - 2010 Obvestila Planinske zveze Slovenije Zlato priznanje dr. Angele Piskernik - Planinsko društvo Poljčane in - Jože Perše, PD Krka Novo mesto Diplomo dr. Angele Piskernik - Vinko Seško, PD Lisca Sevnica - dr. Nada Praprotnik, PD Žirovnica - dr. Milan Naprudnik, PD Ljubljana Matica - Marjeta Keršič Svetel, PD RTV Ljubljana in - Rozalija Skobe, PD Krka Novo mesto in načel-nica KVGN ce Krajinskega parka Ljubljansko barje Barbara Zupanc. V dvajset minutnem premoru pred predavanjem so bili vsi navzoči povabljeni še na priložnosti prigrizek, ki so ga omogočili Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma, Dana - tovarna rastlinskih specialitet Mirna na Dolenjskem in sama KVGN, posebna zahvala pa gre poleg njih, še Ministrstvu za obrambo, Upravi RS za zaščito in reševanje - Uradu za izobraževanje in usposabljanje, ki je omogočilo brezplačno izvedbo tega dogodka v avditoriju Centra za zaščito in reševanje na Igu. Zbor je bil zaključen z zanimivim predavanjem Zapisal: Rudolf Skobe o Krajinskem parku Ljubljansko barje, ki ga je Fotografija: Matjaž Šerkezi brezplačno pripravila in izvedla v.d. direktori- PLANINSKI KOLEDARČEK 2010, PRISTOPNE IZJAVE, INFORMATIVNI MATERIAL ŠE NA VOLJO Vsa planinska društva obveščamo, da so še vedno na voljo pristopne izjave in informativni material PZS. Planinska društva, ki še niso posredovala informacije o številu članov Upravnega odbora društva zaradi razdelitve brezplačnih izvodov Planinskega koledarčka 2010 prosimo, da to čimprej storijo. Več informacij na maja@pzs.si ali 01 43 45 690. E- POŠTNI NASLOVI PLANINSKIH DRUŠTEV Vsa planinska društva prosimo naj redno pregledujejo e- poštni predal pdime@pzs.si, ker strokovna služba PZS redno pošilja pomembne informacije. Vse informacije o delovanju poštnega naslova ste prejeli s priporočeno pošto konec avgusta. Preko spleta v poštni predal vstopate preko spletne strani: http://webmail.pzs.si Več informacij: maja@pzs.si ali 01 43 45 690. O Letnik 36 / številka 1 - 2010 14 Vsak mesec v reviji Planinski vestnik v letu 2010 v formatu A4! • tema meseca, • dve vodniški prilogi z veliko opisi (januarja 2010 - Kraški rob, 4 opisi in italijanski Muzci, 8 opisov z zemljevidi), ki jih lahko iztrgate in vzamete s seboj na turo, • reportaže, aktualni intervjuji, iz zgodovine, izleti po svetu, napotki za obiskovalce gora, naravovarstvene teme in še mnogo drugega, • poročila z alpinističnih odprav, novice iz vertikale, iz tujine in športnoplezalne novice, • recenzije novih knjig in zemljevidov, novice iz planinskih društev?:? 3 macuDD <0x3 D ©Ga H? rt_ 9, (p. p. 214) 1000 Liubljana S: (01)434 56 87 www.planinskivestnik.com/ O O m ■4 i&L w\ Obvestila Planinske zveze Slovenije GOSPODARSKA KOMISIJA OBVESTILO PLANINSKIM DRUŠTVOM, KI UPRAVLJAJO PLANINSKE KOČE Q Planinska zveza Slovenije prejema v zadnjem času opozorila o kršitvah pri upravljanju planinskih koč. Gre predvsem za kršenje »Pravilnika o upravljanju in poslovanju ter opremi planinskih koč« ter »Hišnega reda za planinske koče«, s katerimi upravljajo Planinska društva, člani Planinske zveze Slovenije. Planinske koče imajo po »Zakonu o gostinski dejavnosti« poseben status, tako glede opremljenosti kot tudi glede evidentiranje gostov, prenočevanja in oblikovanja cen za nekatere storitve. Takšen poseben status, ki mu lahko rečemo tudi privilegij, pa jim je zagotovljen samo takrat, kadar izpolnjujejo predpisane pogoje, kot so navedeni v prej navedenih notranjih aktih Planinske zveze Slovenije. Zato, bi vas ponovno opozorili, da morajo vse planinske koče, ki so na seznamu planinskih koč PZS imeti: Nad vhodom enotne napisne table, ki vsebujejo: naziv in znak Planinske zveze Slovenije - označbo upravljalca planinske koče - ime koče in nadmorsko višino kategorijo koče Če je koča oddana v najem mora biti na njej še tabla z imenom najemnika. Vsaka planinska koča mora imeti žig z nazivom koče in nadmorsko višino. Koče ob transverzalah morajo imeti tudi transverzalne žige, ki jih hrani oskrbnik in jih izdaja na posebno zahtevo obiskovalcev. Vsaka planinska koča mora imeti vpisno knjigo zaradi lažjega iskanja pogrešanih ali ponesrečenih planincev in zaradi statističnega spremljanja obiskov v kočah. Vpisna knjiga mora biti na vidnem mestu z opozorilom, da se je vsak obiskovalec dolžan vpisati v knjigo. Upravljavec planinske koče lahko določi tudi, da je poleg vpisne knjige še knjiga vtisov in pripomb. V kočah mora biti na vidnem mestu izobešen tudi cenik storitev potrjen s strani UO PD in obvestilo o obratovalnem času koče ter hišni red. Vsaka planinska koča mora imeti osnovno opremo prve pomoči in potrebni sanitetni material z zdravili. Prosimo vas, da to opozorilo kar se da resno upoštevate. Danilo Sbrizaj, generalni sekretar PZS in strokovni sodelavec GK GOSPODARSKA KOMISIJA SVETUJE V letu, ki je pred nami, v marsikaterem planinskem društvu načrtujejo kako bi na svoji planinski koči zgradili malo čistilno napravo (MČN), pa ne vedo, kako se tega lotiti, kaj vse je potrebno, da se MČN načrtuje glede na obisk v planinski koči, nadmorsko višino in druge za to pomembne faktorje. Za vas smo zato že pred leti pripravili »Vprašalnik za projekt izgradnje čistilne naprave za odpadne vode na planinski koči«, ki ga sedaj zaradi aktualnosti ponovno objavljamo. Prav tako, vam predstavljamo tudi »Merila za okolju prijazne planinske koče« ki so bila pred leti narejena v okviru Komisije za koče in pota CAA. V Avstriji, Nemčiji in na Južnem Tirolskem planinske koče že nosijo znak » Okolju prijazna planinska koča«. Prav bi bilo, da se ta znak uveljavi tudi pri nas, zato vas pozivamo, da si merila podrobno preberete in ugotovite, kaj bi morali še storiti, da bi tudi vaša koča izpolnjevala te pogoje. Naša želja je, da bi bilo takšnih koč čim več. V kolikor boste želeli dodatna pojasnila, nas pokličite. Danilo Sbrizaj, r--"--"——»—» Letnik 36 / številka 1 - 2010 16 Vprašalnik za projekt izgradnje čistilne naprave za odpadne vode na planinski koči 1. Podatki o lastniku objekta (investitorju) Lastnik: _ Naslov: _ Tel., fax, e-mail:_ 2. Lokacija gradnje Naziv objekta:_ Naslov: _ Tel., fax, e-mail:_ Parc. št.:_ Kat. obč.:_ 3. Dosegljivost □ Dovoz možen z osebnim - tovornim vozilom □ Oskrba z žičnico (............. kg max. koristni tovor) □ Oskrba s helikopterjem (.......... kg max. koristni tovor) □ Dostop iz....................................preko....................................ur peš hoje □ Ostalo_ 4. Ravnanje z odpadno vodo □ Greznica, št. prekatov............................, skupni koristni volumen...............m3 □ Zbirna jama......................m3 □ Ponikalnica □ Odvajanje v vodotok □ Ostalo................................................................................................. Skica: 5. Oskrba z vodo □ Oskrba iz javnega vodovoda □ Oskrba iz lastnega izvira na parc. št._, k.o. □ Oskrba iz izvira lastnika_ □ na parc. št. □ Ostalo_ □ (predložitev katastrskega načrta z vrisanim vodooskrbnim sistemom) 6. Viri vode/pitne vode v bližini objekta V oddaljenosti................m pod in................m levo in desno od planirane čistilne naprave ni nobenih ugotovljenih izvirov vode oziroma pitne vode. Navedba virov vode/ pitne vode, ki se nahajajo v krogu 1000 m: (predložitev katastrskega načrta z vrisanimi viri vode/pitne vode) 7. Vodovarstveni pasovi na območju objekta □ Da, in sicer: 1(najožji) 2 (ožji) 3 (širši) 4 (vplivni) □ Ne 8. Preskrba z energijo □ Priključitev na javno električno omrežje □ Lastna hidroelektrarna □ Generator el. energije, ki uporablja gorivo □ Sončne celice □ Energija vetra □ Plin □ Ostalo_ □ El. energija je omejitveni faktor za čistilno napravo □ El. energija ni omejitveni faktor za čistilno napravo 9. Sestava tal v območju ponikanja V področju ponikanja odpadne vode je sestava tal po navedbah lastnika (investitorja) naslednja: V področju ponikanja odpadne vode je sestava tal po navedbah hidro geologa naslednja: 10. Števec porabe vode □ Da, poraba na leto.............................................. □ Ne □ Ocena porabe vode na dan........................, v sezoni 11. Odvajanje odpadne vode v vodotok □ Ime vodotoka □ Najmanjši pretok vode v vodotoku v l/s □ Največja količina odpadne vode, speljana v vodotok v l/s □ Ime in naslov ribiške družine, ki ima v upravljanju vodotok 12. Opremljenost koče s sanitarnimi napravami □ Suha stranišča št.................................. □ Stranišča na izplakovanje št.................................. □ Pisoarji št.................................. □ Tuši št.................................. □ Umivalniki št.................................. □ Pomivalna korita št.................................. □ Pomivalni stroji št.................................. □ Ostalo (bideji, trokadera, ...) št.................................. 13. Število obiskovalcev - skupno □ Stalni prebivalci št. oseb......................... □ 24- urni gostje (nočitve) št. oseb......................... □ Dnevni gostje (kratek obisk) št. oseb ......................... □ Dnevni gostje (daljši obisk) št. oseb ......................... 14. Število obiskovalcev po dnevih v tednu Stalni prebivalci Nočitve Dnevni gostje (kratek obisk) Dnevni gostje (daljši obisk) Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Nedelja V celi sezoni 15. Čas obratovanja koče Od............................do.............................skupaj dni Od............................do.............................skupaj dni Od............................do.............................skupaj dni Od............................do.............................skupaj dni PD potrjuje v vprašalniku navedene podatke in pooblašča podjetje ( projektanta) ......................................................da izdela zanjo idejni projekt čiščenja odpadne vode iz planinske koče. (Podpis stranke) (Datum) Obvestila Planinske zveze Slovenije MERILA ZA OKOLJU PRIJAZNE PLANINSKE KOČE V preteklih letih so planinci v Alpah poskrbeli za več sprememb pri planinskih kočah, njihovi opremi in delovanju, zaradi katerih so koče postale bolj prijazne okolju. Zato, da bi lahko na podoben način ugotavljali prijaznost planinskih koč do okolja, so predstavniki nemške (DAV), avstrijske (OEAV) in južno tirolske (AVS) planinske zveze predlagali merila za podelitev oznake Okolju prijazna planinska koča. Merila so podprli tudi predstavniki liechtensteinske (LAV) in slovenske planinske zveze (PZS). Merila naj bi bila za planinske koče bolj primerna kot tista, ki se v EU uporabljajo za običajne gostilne in hotele. Merila se nanašajo na naslednja področja: 1. Preskrba z energijo 1.1 Ukrepi za varčevanje z energijo - koča je toplotno izolirana - uporabljajo se varčne žarnice - konice porabe električne energije so omejene - ogrevalne in toplovodne napeljave so toplotno izolirane - toplotna energija, ki nastaja pri proizvodnji električne energije z diesel agregati, se uporablja za ogrevanje 1.2 Viri energije - uporabljajo se obnovljivi viri energije (voda, sonce, veter, biomasa) - če se ni mogoče izogniti uporabi diesel agregata, se uporabljajo lovilne kadi za olje in gorivo - vzdrževanje naprav je redno in dokumentirano 2. Preskrba s pitno vodo in čiščenje odpadne vode 2.1 Varčevalni ukrepi - armature za varčno uporabo pitne vode so na vseh iztokih - nameščeni so števci porabe pitne vode, ki so redno kontrolirani 2.2 Ukrepi za zmanjšanje onesnaženja voda - uporabljajo se okolju prijazna čistilna sredstva - kemična sredstva za čiščenje odtočnih cevi se ne uporabljajo - v sanitarijah so posode za odpadke - obiskovalci dosledno uporabljajo lastne rjuhe - vzdrževanje čistilnih naprav je redno in dokumentirano 3. Ravnanje z odpadki 3.1 Zmanjševanje količine odpadkov - strežejo se nepakirana živila (npr. namazi) - strežejo se manjši obroki za otroke in starejše - strežejo se točene pijače namesto pakiranih - uporabljajo se prehrambeni izdelki s čimmanj embalaže - v sanitarijah se uporablja reciklirani in neklorirani papir 3.2 Ravnanje z odpadki - odpadki se zbirajo ločeno (biološki, papir/karton, kovine, steklo, plastika) - odpadno jedilno olje se zbira in predaja pooblaščenim zbiralcem - nevarni odpadki (baterije, svetlobne cevi, zdravila, ...) se zbirajo in predajajo pooblaščenim zbiralcem - v koči ali njeni okolici se ne sežiga odpadkov - biološki odpadki se kompostirajo - odpadne kuhane jedi se uporabljajo za prehrano živali (prašičev ali gosi) - kosovni odpadki se oddajajo v reciklažo ali zbiralnice 4. Varstvo zraka - kajenja v koči je prepovedano - prezračevalne naprave se redno pregleduje - pri diesel agregatu je filter za pline in saje Letnik 36 / številka 1 - 2010 20 Obvestila Planinske zveze Slovenije - uporabljajo se razpršila brez snovi, ki razkrajajo ozon - uporabljajo se le biološki in nestrupeni premazi lesenih delov; pohištvo je iz materialov, v katerih ni formaldehidov; pohištvo je iz masivnega lesa 5. Oskrba koče in njena okolica - v okolici koče (200 m) ni odpadkov, ki bi nastajali pri oskrbovanju ali bi jih prinašali obiskovalci - v okolici koče ni avtomobilov (oskrbnikov avto je v garaži) - v koči se prodaja domače izdelke in ponuja za kraj značilne jedi in pijače 6. Zvočna zaščita - dosledno se upošteva mir v nočnih urah - izvori hrupa so izolirani (npr. diesel agregat) - prostori so med seboj zvočno izolirani 7. Informiranje 7.1 Informiranje obiskovalcev s strani PD ali oskrbnika (večjezično ali s piktogrami) o - ukrepih za varčevanje z energijo in/ali vodo - smiselni uporabi sanitarnih naprav - preprečevanju hrupa - varstvu rastlin in živali 7.2 Usposabljanje delavcev v koči Ali katera od naših planinskih koč že ustreza tem merilom? V celoti najbrž še ne. Toda z manjšimi spremembami pri opremi, predvsem pa s spremenjenim načinom poslovanja, bi jim lahko ustrezala marsikatera. K temu pa bi lahko veliko prispevali tudi ozaveščeni obiskovalci planinskih koč, ki bi z razumevanjem sprejeli katerega od prej naštetih ukrepov. ODBOR ZA PRIZNANJA VREDNOTENJE LASTNEGA DELA V PLANINSKI ORGANIZACIJI Odbor za priznanja PZS je na svoji 3. seji, dne 28. oktobra 2006, ob obravnavi predlogov za najvišja priznanja PZS za leto 2009 (spominske plakete in svečane listine) ponovno prišel do spoznanja, da je nujno opozoriti na pomanjkljivosti, ki se pojavljajo pri predlogih za priznanja PZS. Še vedno obstajajo nekatere nejasnosti oz. pomanjkljivosti. PRIZNANJA PZS SO DOKAZ SPOŠTOVANJA IN PRIZNANJA ZA PROSTOVOLJNO DRUŠTVENO DELO NAŠIM ODBORNIKOM IN SODELAVCEM. Postopki so še vedno takšni kot so bili, v skladu s Pravilnikom o priznanjih PZS (Obvestila PZS štev. 3/2005): * predloge za pohvale PZS, častne znake PZS in Jubilejne listine PZS sprejema predsedstvo UO PZS, ki o tem poroča UO PZS; * predloge za spominske plakete PZS, svečane listine PZS in častne člane PZS ter predloge za državna priznanja obravnava Odbor za priznanja PZS in jih predlaga predsedstvu UO PZS oz.UO PZS v potrditev, v skladu z razpisanimi pogoji; * rok za predlaganje je vsaj dva (2) meseca pred želeno podelitvijo! Predloge je potrebno poslati na Meddruštveni odbor PD v katerega je vključeno Planinsko društvo. Naloga MDO je, da preveri, če je predlog skladen s Pravilnikom, ga dopolni in nato odpošlje na PZS. Ponovno ugotavljamo in zato opozarjamo na sprotno spremljanje dejavnosti društvenih delavcev v planinskih društvih, da bo čim manj težav in pomanjkljivosti. Obrazec, ki je priloga Pravilnika in ga je možno dobiti tudi na spletni strani PZS (Predlog za planinsko priznanje) je pripomoček in ne administrativna ovira, kot ga nekateri pojmujejo. Obrazec je pripomoček, da so na njem zbrani enotni zahtevani podatki, ki jih v MDO in v strokovni službi PZS spremljajo in predlagajo v potrditev pristojnim organom, da ne prihaja do ponavljanj za iste predloge, napačne podatke, 11 Letnik 21 / številka 1 - 2010 Obvestila Planinske zveze Slovenije neustrezne predloge... Vodstva MDO so dolžna opraviti prvo selekcijo in tudi v predlogu zapisati kaj več kot samo »Se strinjamo!« S tem želimo doseči to, da se v predlogih upošteva društveno delo v planinskem društvu, MDO in PZS, kar je pomemben podatek za predlaganega kandidata. Zato je Odbor za priznanja PZS predlagal podpredsedniku PZS, odgovornemu za delo z MDO, da uvrsti na eno izmed sej s predsedniki MDO, tudi problematiko planinskih priznanj. Sočasno dajemo pobudo, da PD in MDO ter drugi sporočijo na PZS predloge za spremembe in dopolnitve Pravilnika o priznanjih PZS. Predloge pošljite na PZS do 28. februarja 2010. Namen vseh teh opozoril Odbora za priznanja PZS je, DA PRIZNAMO NAŠIM PROSTOVOLJNIM DRUŠTVENIM DELAVCEM, TO KAR JIM PRIPADA. Upoštevajmo naslednje napotke, s katerimi želimo: * ponovno vzpodbuditi vodstva PD in MDO, da posvetijo več pozornosti spremljanju dela društvenih delavcev, da bolj načrtno pristopijo k predlogom za podelitev priznanj in vrednotenju njihovega dela; * da vodstva PD in MDO spoznajo, kaj pomenijo planinska priznanja za aktivno, večletno, prostovoljno, društveno delo; * da vodstva PD in MDO zagotovijo tekoče vodenje evidence predlogov in se pravočasno odločajo za predlaganje, v skladu z določili Pravilnika; * da vodstva PD lahko prejmejo, na njihovo pisno željo izpis elektronsko obdelanih evidenc dobitnikov priznanj na strokovni službi PZS in to zato, da bo čim manj težav. Marsikdo bo dejal, zakaj ponovno opozarjamo na vse to!? Zato, ker želimo, da bodo predlogi primerno vrednoteni in odraz dejanskega stanja ter dela za predlaganega in motivacija za mlajše, ki prevzemajo obveznosti. Ni nam všeč, da moramo na vsake toliko časa ponavljati, opominjati vodstvene delavce v planinskih društvih! Ne vemo, zakaj raje dajejo društveni delavci več kritike, kot priznanj! Res pa je, da je tudi planinska dejavnost odraz razmer v društvu in družbenem okolju. Če izhajamo iz osnovne opredelitve, da toliko kot cenimo samega sebe, tako cenimo tudi druge ... Vdihnimo v naše predloge za priznanja več pozitivne energije, vzpodbud, pa tudi strpnosti. Gre zato, da želimo z našimi vzpodbudami, ponovno »zbuditi« vodstva PD, da je naše delo korektno, v tesnem sodelovanju s PD in MDO, v dobrobit članom, aktivnim društvenim delavcem. Želimo, da prejmejo planinska priznanja vsi tisti, ki so delavni že dalj časa, ki so uspešni v planinskih društvih, meddruštvenih odborih in Planinski zvezi Slovenije, pa morda neopazni in tudi neopravičeno prezrti! Priznanje mora biti znak in odraz spoštovanja, do ustvarjenega, uspešnega dela, planinske pripadnosti, predvsem pa odraz naše trdnosti, medsebojnega spoštovanja in zaupanja! To je pa tudi edino, s čimer lahko planinska organizacija pomembno vrednoti in da v zahvalo za opravljeno prostovoljno delo! Jože Malenšek, predsednik Odbora za priznanja PLANINSKA ZVEZA TUDI NA FACEBOOKU Planinska zveza Slovenije se predstavlja tudi na Facebooku, kjer ima svojo»fan« in osebno stran, preko katere bomo vse člane obveščali o novostih, dogodkih in zanimivostih. Pridružite se Planinski zvezi Slovenije tudi na Facebooku! O Letnik 36 / številka 1 - 2010 22 Obvestila Planinske zveze Slovenije PLANINSKA DRUŠTVA IN KOMISIJE VABIJO AKCIJE V JANUARJU 2010: Več na www.pzs.si DATUM AKCIJA ORGANIZATOR INFORMACIJE 16. 1. 10 Planinski ples PD Velenje Andrej Kuzman 041 448 002 16. 1. 10 Košenjak PD Viharnik Boris Jesenšek 051 256 726 16. 1. 10 Tradicionalni nočni pohod z baklami k Sv. Ani MO PD Ribnica pdribnica@gmail.com 16. 1. 1017. 1. 10 Zimski tečaj gorništva za nezahtevne ture PD Ljubljana Matica Drago Metljak 041 750 785 17. 1. 10 28. pohod zdravju naproti (Polzela - Gora Oljka) PD Polzela Zoran Štok 041 754 778 23. 1. 10 2. zimski pohod v Potočko zijavko PD Solčava 040 418 518 23. 1. 1024. 1. 10 Zimski tečaj gorništva za nezahtevne ture PD Ljubljana Matica Andreja Tomšič 040 666 198 24. 1. 10 5. zimski pohod na Tolsti vrh PD Nazarje Marjan Ostruh 041 435 581 24. 1. 10 Tradicionalni zimski pohod Golčaj - Špilk PD Blagovica Bojan Pustotnik 041 710 681 bojan.pustotnik@helios.si 29. 1. 10 Nočni pohod na Polhograj-sko Grmado PD Blagajana -Polhov Gradec Stane Dvanajščak 01 364 52 86, 041 514 397 30. 1. 10 15. turno smučarsko tekmovanje, 13. Memorial Luka Karničarja in Rada Markiča PD Jezersko Milan Šenk 041 369 065 milan.senk@siol.net 30. 1. 1031. 1. 10 Zimski tečaj gorništva za zahtevne ture PD Ljubljana Matica Jože Drab 040 303 027 30. 1. 10 19. tradicionalni zimski pohod na vrh Boča PD Poljčane Janko Kovačič 051 211 801 Mirko Medved 040 633 111 30. 1. 10 Zimski pohod ob polni luni na Žavčarjev vrh PD Maribor Matica pisarna PD 02 251 29 62 30. 1. 10 Blegoš PD Viharnik Grega Rihar 041 211 693 31. 1. 10 Prijatelji Jane - Janški prijatelji PD Litija Borut Vukovič 031 805 681 31. 1. 10 23. zimski trim pohod na Kriško goro PD Križe Ivan Likar 041 784 175 AKCIJE V FEBRUARJU 2010: Več na www.pzs.si DATUM AKCIJA ORGANIZATOR INFORMACIJE februar 10 Veleslalom za pokal Celjske koče PD Grmada Celje Alenka Mirnik 041 623 413 6. 2. 107. 2. 10 15. turni smuk Šija - Javor-nik PD Tržič Erna Anderle 040 168 925 6. 2. 10 Nočni pohod do Valvasorjevega doma PD Radovljica Tone Tomše 031 529 966 6. 2. 10 11. zimski pohod iz Mirne peči na Vrhtrebnje PD Trebnje Franc Cvelbar 040 225 674 23 Letnik 36 / številka 1 - 2010 Obvestila Planinske zveze Slovenije 7. 2. 10 22. zimski pohod na Ramša-kov vrh PD Vinska Gora Tomaž Kumer 031 239 693 7. 2. 10 Pohod po obronkih Celja - Reška planina PD Grmada Celje Alenka Mimik 041 623 413 8. 2. 10 4. spominski pohod Štefana Bukovaca, Kriška gora -Tolsti vrh PD Križe Ivan Likar 041 784 175 8. 2. 10 14. tradicionalni pohod na Donačko goro ob slovenskem kulturnem prazniku PD Sloga Rogatec 051 715 579 8. 2. 10 Pohod Liboje - Šmohor -Malic - Brnica PD Liboje Dušan Čretnik 03 570 75 92 Viki Ratajc 03 714 03 56 8. 2. 10 Pohod na Jeruzalem PD Ljutomer Franc Slokan 041 760 216 8. 2. 10 Tradicionalni pohod ob kulturnem prazniku PD Kočevje Mojca Aupič 051 363 153 8. 2. 10 Spominski pohod dr. Stanka Stropnika na Črni prsti (1543 m) PD Mislinja Joc Zaveršnik 041 635 493 8. 2. 10 Zimski pohod na Čaven PD Ajdovščina 8. 2. 10 8. zimski pohod na Mrzlico PD Prebold Jani Zagožen 040 348 696 8. 2. 10 14. tradicionalni pohod na Donačko goro ob slovenskem kulturnem prazniku PD Sloga Rogatec 051 715 579 8. 2. 10 Kulturni praznik na Kremža-rici PD Slovenj Gradec Stane Plevnik 041 832 035 PLANINSKA DRUŠTVA POROČAJO ŠALEŠKI VODNIKI PZS SO SE SPET SREČALI Skupinska slika Tri leta minejo kot bi mignil in spet je bilo na vrsti Planinsko društvo (PD) Vinska Gora za organizacijo vsakoletnega srečanja vodnikov PZS Šaleške doline. V njem sodelujemo vodniki PZS iz Škal - Hrastovca, Šmart-na ob Paki, Šoštanja, Velenja in Vinske Gore. Letos smo medse povabili še prijatelje iz PD Dobrna in se sestali v nedeljo, dne 6. decembra 2009, v prijetnem okolju Turistične kmetije Tuševo na Lopatniku nad Vinsko Goro. Po pozdravnem nagovoru predsednika PD Vinska Gora Tomaža KUMRA smo prisluhnili dr. Fran ju KRPAČU, predavatelju na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, da nam je predstavil svojo doktorsko nalogo na temo »Motivacija vodnikov za hojo in vodenje v gore«. Zanimivemu predavanju je po odmoru sledilo še eno, in sicer nam ga je predstavil Mijo Kovačevič na temo »Radijske komunikacije v vodništvu«. Povsem druga, a zato nič manj zanimiva, a prepotrebna tema! Za sprostitev po predavanjih in kosilu smo si ogledali diapozitive s posnetki Vinske Gore, ki so zajeti v novem stenskem koledarju domačega planinskega društva, prisluhnili poročilu iz zbora vodnikov PZS na Igu, ki ga je posredoval načelnik izletniško-vodniškega odseka PD Velenje Husein Djuherič - Miha. Letnik 36 / številka 1 - 2010 24 Obvestila Planinske zveze Slovenije Ob tem se je razvila živahna razprava o uporabnosti doktorske naloge dr. Fran j a Krpača v planinski organizaciji, o vrednotenju prostovoljnega dela društvenih delavcev, predlaganju priznanj tudi za vodnike PZS in da naj bodo pobudniki za podelitev priznanj v planinskih društvih tudi vodniki PZS. Sploh je planinsko delovanje eno samo prostovoljstvo, ki se ga ljudje kar premalo zavedamo in cenimo! Čestitali smo Jožetu Melansku, ki je ob mednarodnem dnevu prostovoljstva od predsednika Državnega sveta Republike Slovenije prejel pisno priznanje na področju planinstva. Dan pred našim srečanjem je bila na isto temo v sodelovanju s PD Podpeč-Preserje in občino Brezovica slovesnost, na kateri so podelili najvišja priznanja Planinske zveze Slovenije za leto 2009. Priznanje za izjemen prispevek k planinskemu delu je med drugimi prejel tudi Viki Grošelj za njegovo požrtvovalno in izkazovano pomoč pri koordinaciji najtežjih reševanj članov PZS v Himalaji. Naše čestitke tudi njemu, saj vsako leto v novembru zvesto poslušamo njegova zanimiva predavanja v organizaciji PD Vinska Gora. Ob zaključku koristnega in prijetnega druženja smo bili seznanjeni še z novimi, enotnimi oblačili vseh vodnikov PZS Savinjskega meddruš-tvenega odbora. Marija Lesjak NOVOLETNI CAJ NA KALISCU Od leta 2001 do letos, je predsednik PZS Franci Ekar vsako leto, ne glede na vremenske razmere, obiskal planinski dom na Kališču pod Storžičem. Tako je bilo tudi letos: ob 11. uri je srečno in varno novo leto s čim več gorskih radosti in veselja v letu 2010 voščil obiskovalcem doma in enako sporočil vsem obiskovalcem. mag. Franci Ekar, Peter Kaše, Marinka Koželj Stepic in Marjan Rekar V sporočilu je še posebej poudaril, da se je novoletno planinsko proslavljanje in množična planinsko pohodniška aktivnost letos odvijala na 117 planinskih mestih v planinsko gorskem svetu, to je točkah, kjer so prizadevna planin- ska društva poskrbela, da so bile planinske postojanke odprte in so v njih planinci vsaj dobili najnujnejše zavetje; zatorej vsem planinskim oskrbnikom iskrena hvala. Letošnje sporočilo je namenjeno vsem obiskovalcem gora, da bi bili, kar najbolj prijateljski do ljudi v gorah, kot tudi do gorskega sveta. Da bi bila tudi prijaznost in solidarnost prisotna na vsakem koraku, na vsak planinski poti. Z uporabniki in lastniki planinsko gorskega sveta moramo nadaljevati z partnerskim pravičnim sodelovanjem in dopolnjevanjem v dobro gorske narave. Enako sodelovanje pa je potrebno tudi z lokalnimi skupnostmi, kajti prav občine, v katerih so naša gorska območja bi morala dobiti več državne namenske pomoči. Letos je Planinska zveza Slovenije organizator redne skupščine CAA - »združenja planinskih zvez držav alpskega loka": Avstrije, Nemčije, Liechtensteina, Francije, Italije, Južne Tirolske, Švice in Slovenije. Zavedamo, da bomo Alpe pomagali ohranjevati in varovati le z dobrimi naprednimi in strokovnimi sodelovanji. V združenju CAA se oblikujejo tudi "standardi" -napotila za planinske postojanke, za planinska pota ... Sodelovanje v tej mednarodni institucije je za Slovenijo veliko priznanje, pa tudi naj popolnejše mednarodno učinkovita promocija. Letos bomo v Mojstrani, po stotih letih prizadevanj končno odprli "Slovenski planinski 25 Letnik 36 / številka 1 - 2010 Obvestila Planinske zveze Slovenije muzej", ki smo ga v lanskem letu v rekordnem času predčasno gradbeno kvalitetno dokončali. To za slovensko planinstvo, kot tudi državo Slovenije pomemben. Kališče je kljub izjemno slabemu vremenu obiskalo preko dvesto planincev, pohodnikov. OSTALO OPOZORILO Planinsko društvo Postojna nas je obvestilo, da je na poti na Nanos iz Razdrtega (Strma pot) prišlo do skalnega podora, ki je zasul pot, obstaja pa tudi nevarnost padajočega kamenja. Planinska zveza Slovenije in PD Postojna zato do preklica tega obvestila odsvetujeta uporabo te poti. Prosimo, da upoštevate to opozorilo. Komisija za planinske poti pri Planinski zvezi Slovenije SLOVENSKA PLANINSKA LITERATURA Spoštovani gospodje predsedniki slovenskih planinskih društev in sekcij! Vljudno Vas prosim, da pošljete do 1. februarja 2010 direktno na moj naslov vse vaše publikacije, ki ste jih izdali v letu 2009, da jih bom lahko uvrstil v seznam slovenske planinske literature, ki ga pripravljam za objavo v PV in Obvestilih PZS. S tem bomo dosegli, da bo seznam bolj popoln. Obenem Vas prosim, če se lahko v vašem odboru dogovorite z nekom, ki bo poskrbel in mi pošiljal sproti vso vašo literaturo tudi v prihodnjih letih, da mi ne bo potrebno vsako leto telefonirati k vsem 260 društvom in sekcijam. Ker sem lahko postavil že prek 400 razstav svojih fotografij in tudi 10 razstav svojih 600 različnih razglednic, bom v prihodnjem letu pripravil tudi razstavo vseh aktualnih razglednic, ki so trenutno v prodaji v planinskih kočah in pri vseh planinskih društvih. Prosim, če mi pošljete vse vaše razglednice prav tako do 1. februarja 2010. Hvala Vam ! Ciril VELKOVRH, univ. dipl. mat. 1000 Ljubljana, Ziherlova c. 10 / VI tel. št. (040) 258 992, e-pošta: ciril.velkovrh@siol.net Letnik 36 / številka 1 - 2010 Obvestila Planinske zveze Slovenije OSEBNOSTI. VELIKI SLOVENSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON. Od A do l in od M do Ž. Ljubljana, Mladinska knjiga, 2008. 1 - 646 in 647 - 1375 str. V današnji dobi hitrega toka življenja in dela, pehanje za čim boljši jutri, ni potreben le čas hitrega učenja, pač pa tudi čas hitrega informiranja. Med drugim nam pri tem pomagajo različni leksikoni, ki jih izdajajo naše in druge založbe. V Sloveniji imamo leksikone že za različne posamezne stroke in zvrsti človekovega znanja in zanimanja. Imena ljudi, ki so naredili ali ustvarili več od povprečnih državljanov, lahko najdemo že v drugih strokovnih leksikonih. Mnogo podatkov najdemo v Enciklopediji Jugoslavije in Enciklopediji Slovenije. Obstaja tudi Slovenski biografski leksikon ter knjiga Slovenski kdo je kdo, ki jo je leta 1999 za založbo Nova revija pripravil Drago Bajt. V njej je uvrščeno le približno 3000 živih Slovencev. Ob 500. obletnici rojstva Primoža Trubarja pa je Mladinski knjigi uspelo zaključiti enega največjih projektov. Že leta 1996 je Miha Kovač, tedanji glavni urednik te založbe, predlagal, naj bi pričeli pripravljati Biografsko enciklopedijo Slovenije. Do začetka leta 2008 so komisije zbrale skoraj 14 000 imenskih gesel, ki so uvrščena v veliki slovenski biografski leksikon z naslovom Osebnosti. V njej so gesla razvrščena po pomembnosti v štiri kategorije z različno dolgimi zapisi. Delo pa zajema sedem področij: družboslovje, geografija, kultura, naravoslovje, zgodovina, zna-nost-tehnika ter splošno, razvrščena pa so v okoli 60 podpodročij človekove ustvarjalnosti. V tem leksikonu so navedene tudi velike osebnosti slovenske duhovne in materialne kulture, pomembni vladarji in politiki iz svetovne zgodovine, ki so s svojimi odločitvami posegli tudi v slovensko okolje. Posebno skrbno so predstavljeni Slovenci v izseljenstvu, zamejstvu in zdomstvu; opazen je delež žensk. V leksikonu je uvrščenih tudi vsaj 137 imen, ki so kakorkoli povezana s planinstvom, planinskimi organizacijami in alpinizmom. Jože Abram, Jakob Aljaž, Miha Arih, Vojko Arko, France Avčin, Metod Badjura, Rudolf Badjura, Tomaž Banovec, Stane Belak, Borut Bergant, Dinko Bertoncelj, Marjan Brecelj, Arnošt Brilej, Tone Bučer, Stojan Burnik, Danilo Cedilnik, Franc Ceklin, Tomo Česen, Jaka Čop, Joža Čop, Miroslav Črnivec, Martina Čufar, Mira Marko Debelak Deržaj, Pavel Debevec, Friderik Degen, Edo Der-žaj, Alojz Dolhar, Rafko Dolhar, Kazimir Drašlar, Franci Ekar, Marija Frantar, Johannes Frischauf, Ante Gnidovec, Tomaž Godec, Urban Golob, Rajko Gradnik, Janez Gregori, Janez Gregorin, Natalija Gros, Viktor Grošelj, Baltazar Hacquet, Tomaž Humar, Janez Jeglič, Tone Jeglič, Dušan Jelinčič, Pavla Jesih, Klement Jug, Mirko Kajzelj, Davorin Karničar, Silvo Karo, Josip Kastelic, Marjan Keršič, Marjeta Keršič Svetel, Gregor Klančnik, Stane Klemenc, Stanko Klinar, Alojzij Kna-felc, Franc Knez, Stane Koblar, Fran Kocbek, Andrej Komac - Mota, Jože Komac, Vlasto Kopač, Fedor Košir, Pavle Kozjek, Marijan Krišelj, Janez Krušič, Julius Kugy, Aleš Kunaver, Pavel Kuna-ver, Matevž Lenarčič, Henrik Lindtner, Marijan Lipovšek, Evgen Lovšin, Marko Lukič, Ivan Macher, Ante Mahkota, Marjan Manfreda, Andrej Mašera, Vanja Matijevec, Vilko Mazi, Ivan Michler, Tine Mihelič, Janko Mlakar, Milan Naprudnik, Josip Ciril Oblak, Tine Orel, Fran Orožen, Tonček Pangerc, Marko Pernhart, Milan Pintar, Peter Podgornik, Miha Potočnik, Ciril Praček, Jože Pretnar, Marko Prezelj, Janko Ravnik, Marjan Raztresen, Srečko Rehberger, Boris Režek, Hugo Rob-lek, Ivan Rožman, Franci Savenc, Tone Sazonov, Milan Schara, Janez Anton Scopolli, Ferdinand Seidl, Slavko Smolej, Franc Srakar, Valentin Stanič, Andrej Stritar, Anton Strojin, Lavoslav Struna, Miroslav Svetičič, Peter Ščetinin, Pavle Šegula, Igor Škamperle, Rozalija Škantar, Tone Škar-ja, Andrej Štremfelj, Marija Štremfelj, Josip Tičar, Iztok Tomazin, Fran Tominšek, Josip Tomin-šek, Stanko Tominšek, Anton Tožbar ml., Anton Tožbar st., Henrik Tuma, Albin Vengust, Josip Wester, Lovrenc Willomitzer, Rudi Zaman, Jernej Zaplotnik, Andrej O. Župančič, Uroš Župančič. Ciril Velkovrh 27 Letnik 36 / številka 1 - 2010 Obvestila Planinske zveze Slovenije STROKOVNA SLUŽBA PZS: generalni sekretar: Telefon: FAX: E-pošta: E-naslov PZS: Spletna stran PZS: Danilo M. SBRIZAJ 01/43-45-682 01/43-45-691 generalni.sekretar@pzs.si planinska-zveza@pzs.si http://www.pzs.si TELEFONSKE ŠTEVILKE STROKOVNE SLUŽBE PZS: Tajništvo 43-45-680 GK, KPP 43-45-682 Planinska založba 43-45-684 MK, VK, KUP 43-45-689 Koledar, Obvestila PZS 43-45-690 Računovodja PZS Računovodstvo, PV Blagajna, KGP KA, KOTG, KŠP, KVGN 43-45-692 43-45-687 43-45-688 43-45-686 URADNE URE: STROKOVNA SLUŽBA PZS: ponedeljek sreda petek od 8. do 14. ure od 8. do 15. ure od 8. do 14. ure PLANINSKA ZALOŽBA: ponedeljek sreda petek od 8. do 17. ure od 8. do 15. ure od 8. do 14. ure ODMOR ZA MALICO: od 10.30 do 11.00 ure. Torek in četrtek sta namenjena predvsem strokovnemu delu, ki ga morajo opraviti delavci strokovne službe v določenih rokih. Prosimo, da navedeno upoštevate! OBVESTILA PZS izhajajo enkrat mesečno. IZDAJATELJ: UREDNIŠKI ODBOR: TISK: NAKLADA: PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, Dvoržakova 9, p. p. 214, 1001 Ljubljana Tone ŠKARJA (odgovorni urednik), Hedvika pEtKOVŠEK (tehnična urednica) To številko pripravila in uredila Maja RODE. ter člani: Jože MELANŠEK, Emil PEVEC in Vesna LENART TISKARNA RAVNIKAR, Marko Ravnikar, s.p., Kajuhova 2 A, 1230 Domžale 680 izvodov brezplačno, januar 2010 Za dodatne informacije smo dosegljivi na telefonski številki: 01/ 4345 690. Pišete nam lahko na naslov Planinska zveza Slovenije, Dvoržakova 9, p. p. 214, 1001 Ljubljana (fax: 01/ 4345 691); e-pošta: planinska-zveza@pzs.si ali hedvika@pzs.si. Zaželeno je, da prispevke napisane z računalnikom, pošljete na naslov elektronske pošte ali na naslov PZS na CD ali disketi. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja prispevkov. Prispevki niso honorirani. Uredništvo sprejema prispevke do zadnjega dne v mesecu za naslednji mesec. Program informiranja o planinski dejavnosti sofinancirata Ministrstvo za šolstvo in šport in Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji. -£* Fundacija za šport ^^ vvvvtv.riifldacijazdipDrt.cirg Letnik 36 / številka 1 - 2010 O 28 Mladinska priloga Obvestil PZS UVODNIK Novo leto je mimo, prav tako prazniki, okraski... prišel pa je sneg. Včasih sem mislila, da so vsi razen cestarjev veseli snega. Ampak sem se motila, to je le še preteklost. Ljudje so tako razvajeni. Najhuje pri vseh tem je, da so tudi planinci postali razvajeni. Nikoli do zdaj se mi ni zgodilo, da so se pri planinski koči v prelepem jesenskem dnevu pogovarjali, kako ne marajo snega, ker moraš kidati, zjutraj čistiti avto ter potem stati v prometnih zamaških. Tudi jaz kidam sneg, vozim avto in vendar še vedno obožujem sneg. Ste kdaj pomisli, kako je zima umirjena. Ljudje ne hitijo in niso neprenehoma živčni. Cel svet se umiri, vsak si lahko vzame čas zase. Ampak očitno nekateri še vedno vidijo samo preglavice, ki jih prinese sneg. Težave lahko vidimo v še tako majhni stvari. In nekateri ljudje ne marajo ničesar, kar se ne prilagodi njihovemu življenjskemu slogu. Le kam bi potem prišli? Predstavljte si zimo brez snega in poletje brez vročine. Nepredstavljivo, kajne? In zakaj potem ne bi uživali v tem, kar imamo in čemur se ne moremo (in nočemo) izogniti. Vesna Lenart NEKAJ MEDNARODNIH... »Če te kdo vpraša za nasvet, kako ujeti sanje, odgovor je le en, verjeti moraš vanje!« © Pa smo zakorakali v novo leto, naj bodo sanje in še ne uresničene želje tiste, ki vas bodo popeljale še dlje, še višje, še globlje... V teh, končno idiličnih zimskih dnevih vas samo spomnim na naši dve izmeni Tednov turne smuke (13. - 20. 2. in 20. - 27. 2. 2010; slednja je tudi mednarodna). Kako je na Komni lepo, na brezmejnih snežnih poljanah, s 1 Letnik 14 / številka 1 Mladinska priloga Obvestil PZS prečudovitimi razgledi obogatenih vrhovih, na belih, neokrnjenih flankah, pa ko sonce zbudi na tisoče drobnih kristalov okoliških pobočij, pa kako je luštno ob večerih, družabnosti... To ve samo tisti, ki je že kdaj bil na TTS in užival brezmejnost turne smuke. A tudi ti si lahko del te druščine turnih zanesenjakov in ljubiteljev odlične smuke! © Pridi. Vsem mladim planincem, ki so se s svojimi ekipami in mentorji uvrstili na že 21. Državno tekmovanje Mladina in gore pa želim vse lepo, uspešno in sproščeno. 16. januarja bom tudi jaz za vas držala pesti! Vem, da bo v Trzinu odlično vzdušje, saj je PD Onger Trzin tisti, ki bo znal skupaj z vami narediti res super tekmovanje. Potrudite se, pokažite znanje, tudi nagrade so namreč zopet več kot mamljive. Med njimi za prvouvrščeno ekipo seveda tudi udeležba na mednarodnem taboru, tudi letos je zanimiva ponudba mednarodnih YC UiAa in GYS taborov. Varen in lahen korak na vseh vaših poteh, nasmehnite se mimoidočemu, sanje naj poletijo v nebo, naredite, kar si že dolgo želite... in 'mejte se radi! predstavnica MK PZS v YC UIAA Zdenka Mihelič Na izpopolnjevanju za mentorje planinskih skupin, ki je potekalo septembra v PUS Bavšica, je v okviru okrogle mize prišlo do nejasnosti okoli pristojnosti Mentorja planinskih skupin pri opravljanju dejavnosti vodenja. Izkazalo se je, da so opredelitve do danega vprašanja precej raznovrstne, dilema pa je presegla okvirje izpopolnjevanja in se pojavila v širši mentorski in planinski javnosti. Mladinska komisija PZS je bila pozvana s Letnik 14 / številka 1 2 stani udeležencev in vodstva seminarja, da pirpravi enotno strokovno obrazložitev. Vendar pa smo ugotovili, da vprašanje, glede na to da vodništvo in mentorstvo nista več združeno v eni sami komisiji, presega okvire naših kompetenc. Zato smo za strokovno obrazložitev zaprosili Komisijo za usposabljanje in preventivo, ki pokriva in usmerja usposabljanje obeh strokovnih kadrov PZS. Izvleček iz zapisnika 7. redne seje Komisije za usposabljanje in preventivo PZS, dne 3.11.2009 v Ljubljani: »Komisija za usposabljanje in preventivo PZS na pobudo Mladinske komisije PZS in na podlagi Pravilnika o mentorjih planinskih skupin (sprejel UO PZS 24.11.2000), Programa usposabljanja za mentorje planinskih skupin (sprejel KUP PZS 27.5.2009) in Pravilnika KUP PZS (sprejel UO PZS 1.12.2006) podaja strokovno obrazložitev glede opravljanja dejavnosti vodenja s strani mentorjev planinskih skupin: Strokovni delavec v športu na področju planinstva z nazivom mentor planinske skupine lahko v okviru planinske skupine, ki deluje pod okriljem mladinskega odseka, planinskega društva ali zavoda samostojno izvaja različne oblike planinske dejavnosti (sprehodi, izleti, pohodi, tabori ...). Planinske dejavnosti morajo biti pred izvedbo potrjene s strani ustreznega organa organizacije, pod okriljem katere deluje planinska skupina, praviloma morajo biti te dejavnosti uvrščene v celoletni program dela. Mentor PS načrtuje in izvaja samo Če oblike planinske dejavnosti, ki > MENTORJEM PLANINSKIH SKUPIN Mladinska priloga Obvestil PZS ustrezajo njegovi usposobljenosti (formalni in neformalni) in ki so v celoti prilagojene sposobnostim članov planinske skupine. Mentor PS lahko različne oblike planinskih dejavnosti izvaja na območjih, ki jih dobro pozna, kar pomeni, da so to praviloma območja v okolici njegovega kraja bivanja ali dela. Hkrati pa te oblike planinskih dejavnosti ne zahtevajo obvladovanja dodatnih tehničnih ali orientacijskih znanj. Pri izvajanju izletov in pohodov v naravi to pomeni, da lahko mentor PS samostojno vodi po lahkih označenih poteh, ki jih osebno dobro pozna (večkrat samostojno prehojena pot v različnih letnih časih) in ki se praviloma nahajajo v okolici njegovega kraja bivanja ali dela. Pri izvajanju posameznih oblik planinske dejavnosti v okviru planinske skupine se mora mentor PS ravnati tudi po normativih, ki jih je za vodenje sprejela PZS. Komisija za usposabljanje in preventivo PZS priporoča mentorjem PS, da v izvajanje izletov in pohodov planinske skupine vključijo registrirane vodnike PZS ustrezne usposobljenosti. Hkrati priporoča tudi, da mentorji PS aktivnosti nad gozdno mejo izvajajo skupaj z vodnikom PZS, medtem ko morajo ustrezno usposobljeni vodniki PZS obvezno sodelovati na vseh oblikah planinske dejavnosti planinske skupine, v kolikor izvajanje takšne dejavnosti zahteva obvladovanje dodatnih tehničnih in orientacijskih znanj. Izvajanje ali sodelovanje pri izvajanju planinskega programa vrtca ali šole iz rednega programa dela (šolski športni dnevni, naravoslovni dnevi ...) in pri katerih mladinski odsek ali planinsko društvo ni soorganizator, se izvaja v skladu z normativi in standardi pristojnega ministrstva.« NOVICE MLADINSKIH ODSEKOV > Planinski krožek OŠ Stranje Šolsko leto 2009/10. Nov začetek. Do sedaj smo imeli eno skupino planincev, zdaj pa število spet raste. Tako smo letos razdelili učence v dve skupini planincev. Mlajšo in starejšo. Vsi so člani PD Kamnik. V mlajši so sami novinci, kar 18 članov šteje. To so učenci 4. in 5. razredov. V starejši skupini je 28 članov, večina učenci 8. in 9. razredov ter nekaj mlajših. Planinci starejše skupine so izkušeni in si želijo zahtevnih pohodov in planinskih tur. Med njimi so se spletle prijateljske vezi, saj se že nekaj let družijo na planinskih poteh, kjer jim ni nikoli dolgčas. Na pohode ne pridejo vedno vsi učenci, saj so največkrat v sobotah in nedeljah, ko imajo učenci druge obveznosti, ali si le želijo odpočiti od napornega pouka med tednom. Nekaj najbolj zagnanih pa si vedno vzame čas, saj jim hoja in druženje na planinskih poteh gotovo pomenita tudi sprostitev. Skupini bosta imeli ločene pohode in skupni tabor. Šola ima čudovito izhodišče za pohode v naravo, saj leži v naročju kamniških planin. Zato večino pohodov začenjamo končamo pri šoli. Peš seveda. in kon O Letnik 14 / številka 1 3 Mladinska priloga Obvestil PZS Prva pohoda sta že za nami. Mlajša skupina se je 3. oktobra odpravila na Brezje nad Kamnikom. Prvi pohod je bil hkrati nekakšen preizkus vzdržljivosti učencev, ki so ga vsi prestali brez večjih težav. Po poti smo nabirali kostanj in preprosto uživali v barvah jeseni, druženju in sproščenem klepetu. Starejša skupina je imela prvi pohod 17. oktobra. Z vodnikom sva se odločala med Korošico in Konjem. Ker so bile razmere ugodne, sva se odločila za vzpon na 1803 m visokega Konja. Vedela sva, da bo tura zahtevna. To so začutili tudi planinci. Prišlo jih je sedem. V enem dnevu smo osvojili Presedljaj, Konja, Planino Dol, Veliko planino in se peš vrnili mimo Sv. Primoža do šole v Stranjah. Vztrajnost je bila poplačana s čudovitimi razgledi na Kamniško Savinjske Alpe. Po poteh v dolino je veter natresel toliko listja, da smo se vanj kar pogrezali. Letnik 14 / številka 1 Kdor si želi več informacij o tej turi, jih lahko dobi na naslednjih povezavah: http://www.hribi.net/gora/konj/3/289 http://sl.wikipedia.org/wiki/Presedljaj Na vseh poteh nas spremlja in vodi vodnik PD Kamnik, gospod Miro Uršič. Iskreno se mu zahvaljujemo za pomoč in prostovoljno delo z mladimi. mentorica planinskih skupin OŠ Stranje Stanka Kočar > Dvodnevni planinski tabor 2009 Ena izmed aktivnosti planinskega krožka je tudi vsakoletni dvodnevni tabor. Za vse vztrajne in vestne mlade planince je bil s pomočjo PD Kočevje organiziran že četrtič po vrsti. Z razliko od prejšnjih let, smo letos ostali kar v domači pokrajini. Vikend, 26. in 27. september smo preživeli v koči pri Jelenovem studencu. V soboto zjutraj se je 72 otrok planincev (44 mlajših, 28 starejših) iz OŠ Ob Rinži, OŠ Stara Cerkev, OŠ Zbora odposlancev in 8 spremljevalcev zbralo na Avtobusni postaji Kočevje. Za varen korak in nemoteno organizacijo sta poskrbeli vodnici Branka in Zinka ter njen mož Milan. Med hojo po Grajski poti se je vila dolga kolona pohodnikov z vso potrebno opremo za dva dni. Eni nahrbtniki so bili res težki a smo jih kaj hitro začeli prazniti zardi žeje in lakote. Veliko povpraševanje je bilo po obližih, s katerimi smo morali zaščititi ožuljene O 4 Mladinska priloga Obvestil PZS pete. Levo in desno ob poti ni manjkalo poznanih in nepoznanih gob ter velikih skal, na katere so se mnogi spretno povzpeli prav do vrha. Ker smo hodili z odprtimi očmi, smo med leskovimi vejami opazili mojstrsko narejeno ptičje gnezdo. Pri koči sta nas pričakala oskrbnika Jožica in Boris Zadravec. Vsa pohvala jima za čudovito pripravljene obroke hrane, ustrežljivost, prijaznost, postrežbo in potrpežljivost, ker nas je bilo res veliko. V nadaljevanju je bil sobotni program naših aktivnosti še zelo pester. V škatlah so čakale potiskane modre majice, ki jih je za nas nabavilo PD Kočevje. Nato smo z mlajšimi odšli po Jelenovi poti na Mestni vrh, starejši pa po brezpotju do Mestnega vrha in naprej na Požgani hrib. Sledil je ogled Smoletove koče in povratek po markirani poti do naše koče. Proti večeru nam je g.Milan Mlakar z besedo in sliko predstavil odpravo na Mont Blanc. Da bi bilo vse še bolj zanimivo, nas je prišel pozdravit predsednik PD Kočevje Franci Janež. Večer smo zaključili s pesmijo ob tabornem ognju, za katerega je poskrbel g.Milan s svojimi pomočniki. Ognjeni plameni, petje naših pesmi in sprehod z baterijami je razsvetljevalo sobotno noč. Da nas je bilo res veliko, smo najbolj občutili zvečer, ko smo se polegli po posteljah. Tako je bilo še več možnosti za nočni direndaj. Zanimivo in poučno je bilo še v nedeljo, ko so si mlajši ogledali Jamo treh bratov, starejši pa Ledeno jamo. Ob pomoči vodnikov PD Kočevje je bila izpeljana planinska šola s temama prva pomoč in vozlanje vozlov. Večja skupina mlajših otrok je pod vodstvom mentoric sestavila dve zanimivi podobi narave iz naravnih materialov. Te si bodo lahko ogledali še mnogi drugi planinci, ki bodo v naslednjih dneh prišli h koči po Grajski poti. Vsa dogajanja in utrinke dvodnevnega tabora je manjša skupina otrok strnila in predstavila na dveh plakatih in ju izobesila v koči. Po planinsko smo tako preživeli skupaj dva lepa dneva, spoznali mnogo zanimivosti in se naučili marsikaj novega. Da bi del tega znali prenesti v vsakdanje življenje, preko našega vedenja in ravnanja pa to posredovali še drugim. Mladinski odsek PD Kočevje Melita Berlan > Mladinski odsek organiziral tekmovanje OPD Koper orientacijsko Mladinski odsek Obalnega planinskega društva Koper je v soboto 21.11.2009 izvedel že 7. tradicionalno orientacijsko tekmovanje za osnovnošolske otroke. Letošnjega tekmovanja so se udeležili otroci iz osnovne šole Koper, Izola, Dušan Bordon, Sv. Anton in Dekani. Letnik 14 / številka 1 5 Mladinska priloga Obvestil PZS Štartno mesto je bila vasica Praproče, od koder so se mladi planinci podali po dveh različnih poteh: mlajša skupina se je po travnikih povzpela do cerkvice Marije Snežne in se nato vrnila na izhodišče. Starejšo skupino je pot vodila proti Kojniku ter se mimo Podgorja ponovno vrnila na izhodišče. Poleg "mrtvih" točk, kjer so na skupine čakali listi z nalogami, sta progi vsebovali še ''žive'' točke, kjer so na skupine čakali planinski vodniki. Rešiti so morali različne naloge v zvezi s prvo pomočjo, pomerili so se v vozlih, znanju v orientaciji po vidnih točkah in na karti, vremenoslovjem, prvinami varnosti in obnašanja na gozdnih in planinskih poteh, uživanjem tekočine med hojo, geografskimi in zgodovinskimi značilnostmi kraja, razvijanjem naravovarstvene zavesti, s pravilnim odnosom do rastlin ter živali. Skupine so med hojo lahko opazovale konje in krave s telički, seznanjali so se z značilnostmi dreves maklena, hrasta, brina in ruja v razkošju jesenskih barv, zapeti so morali planinsko himno ter narisati Slavnik. Opazovali so zunanjost in notranjost cerkve Marije Snežne na Gradišči, lovsko prežo, živali na pašniku. Vreme nam žal ni prizaneslo in nizka oblačnost je prekrila prekrasen pogled na Slavnik, ki bi ga bili udeleženci lahko deležni. Kljub temu so otroci uživali, Letnik 14 / številka 1 spoznali veliko novih znanj ter se družili in se spoznavali. Vse skupine so naloge izvrstno opravile in se navkljub zahtevnosti proge prebile do cilja, kjer so bili vsi udeleženci nagrajeni z bomboni. tekst in fotografija: Tanja Brstilo > Dolina Glinščice vedno navduši( novoletni družinski izlet mo opd Koper) Dolina Glinščice je dolga samo dva kilometra in pol, a je prava zakladnica zanimivosti. Nekaj od teh smo si ogledali tudi na sobotnem družinskem novoletnem izletu, ki ga je organiziral Mladinski odsek Obalnega planinskega društva Koper. Maruška Lenarčič, članica OPD Koper in dobra poznavalka doline Glinščice, je popeljala nekaj več kot 70 otrok in staršev po čudoviti poti, ki se zložno vzpenja po dolini, prečka reko Glinščico in se po drugi strani reke vrne na izhodišče. Od daleč smo videli še daljšo kolono planincev in kmalu ugotovili, da so to mladi planinci (bilo jih je kar 80) PD Postojna, ki so se na pot podali iz Drage. Mi pa smo pot pričeli v vasi Boljunec, se med hišami sprehodili do pričetka markirane poti in pot nadaljevali ob ostankih nekdanjega rimskega vodovoda, ki je nekoč potekal vse do središča O 6 Mladinska priloga Obvestil PZS Trsta. Za nekaj trenutkov smo zapustili glavno pot in se povzpeli do cerkvice posvečeni Mariji na Pečeh. Legenda pravi, da jo je dal sezidati Karel Veliki, ker je hotel biti tu pokopan. Po postanku, razgledovanju in kratki malici smo se vrnili na našo pot in kaj kmalu smo lahko uzrli visok slap, ki loči zgornji del doline od spodnjega. Tukaj smo se poslovili od strmih apnenčastih sten in se znašli v gozdičku, ki nas je spremljal vse do vasice Botač. Mladim staršem in otrokom je bila zanimiva stražarnica, že na slovenski strani, ki je v bivši Jugoslaviji nudila zatočišče vojakom pri varovanju meje. Kar ni jim šlo v glavo, da prehod med obema državama ni bil tako enostaven kot danes. Zagrizli smo še v zadnjo strmino in znašli smo se visoko nad dolino s čudovitim pogledom na vso prehojeno pot. Od tu dalje pot pelje po bivši železniški trasi, ki je povezovala Kozino s Trstom, zdaj pa je preurejena v čudovito rekreacijsko pot. Hodili smo skozi predore in pod strmimi stenami, v katerih so si plezalci uredili svoja plezališča in otroci so jih z radovednostjo opazovali, kako se vzpenjajo po navpičnih stenah. Izlet smo zaključili ob gorski koči CAI, ki je najnižja gorska koča v Italiji in se nahaja na samo 60m nadmorske višine. polno načrtov, ki jih uresničevati že januarja. bomo pričeli S tem družinskim izletom smo v MO zaključili pestre dejavnosti v tem letu, seveda pa imamo za prihajajoče leto že - Tanja Brstilo > Pohod na Radensko steno ob Kolpi Prišel je težko pričakovani mesec, mesec december, ko imamo tudi mladi planinci prednovoletno srečanje. Mentorice in obe vodnici z mlajšimi ter starejšimi planinci OŠ Zbora odposlancev, OŠ Stara Cerkev in OŠ Ob Rinži smo se v soboto, 5.12.09, odpeljali v Radence ob Kolpi. Bilo nas je 82. Tam nas je sprejel gospod Miro Košir. V prijetnem okolju doma CŠOD smo se okrepčali, nato pa se vsi odpravili proti Radenski steni. Mlajši planinci smo z domačinoma odšli na pohod po krajši, manj zahtevni poti. Na vrhu smo občudovali dolino Kolpe in se fotografirali. Ogledali smo si tudi vaški kal, ki ga želijo domačini obnoviti. Poleg lovskega doma Sinji vrh je bila zanimiva skala, podobna koritu. Starejši planinci pa smo se odpravili po daljši poti, ki je bila na začetku položna in se je vila ob Kolpi. Vodila sta nas gospod Košir in vodnica Branka. V zaselku Breg smo si ogledali mlin, v katerem še občasno zmeljejo nekaj žita. Ob mlinu je tudi jez, ki so ga lani obnovili. Od tu se je markirana pot strmo dvigala, a smo premagali strmino in kmalu prišli O Letnik 14 / številka 1 7 Mladinska priloga Obvestil PZS na vrh. Odprl se nam je razgled na Kolpsko dolino in onkraj Kolpe na Hrvaško. Med spustom do ceste smo opazovali nekaj manjših vinogradov, zorane njive in čredo ovac. V domu smo se vsi skupaj zbrali v jedilnici. Izpolnili smo planinske dnevnike, pomalicali, se pogreli s toplim čajem in posladkali s sladico. Za glasbeno plesno točko je poskrbela učenka Pia z OŠ Ob Rinži. Ker smo bili pridni, nas je obdaril Miklavž. Starejši učenci planinskega krožka OŠ Zbora odposlancev pa so mentorice presenetili z lepimi novoletnimi darili. Pred odhodom smo vsi skupaj zapeli še planinsko himno. Zahvaljujemo se gostoljubju osebja CŠOD Radenci in vsem sponzorjem, ki so nam pomagali pri izvedbi novoletnega obdarovanja: PD Kočevje, Mercator, Komunala Kočevje, PD Kozarje, Elektro Kočevje, Tiskarna Kočevje, NLB Kočevje, Hydrovod Kočevje, Zavarovalnica Triglav, Zavarovalnica Tilia, Intersoks, g. Branko Dekleva, ga. Alojzija Janša. Za Mladinski odsek PD Kočevje: Polona Kalič, Rezika Mlakar Mladinsko prilogo izdaja: Mladinska komisija PZS Za vas so se v tokratni številki trudili: Vesna Lenart, Zdenka Mihelič, Andrej Rožič, Nina Ozimic, Boris Ban, Aleš Pregel Na 8 strani papirja je prispevke spravil: Aleš Pregel Kratke prispevke, pohvale, ideje in pobude, pošljite po e-pošti: Mladinska.komisija@pzs.si ali pa po »navadni pošti« na naslov MK PZS, Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana Letnik 14 / številka 1 1 Obvestila Planinske zveze Slovenije Zakonodaja in uradne objave Na osnovi 50. člena Statuta PZS in 5. člena poslovnika UO PZS in predsedstva PZS je UO PZS na svoji 17. seji dne 12. novembra 2009 in na korespondenčni seji v trajanju od 10. do 15. decembra 2009 sprejel naslednji_ SKLEP O POSTOPKU KADROVANJA ZA ORGANE PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE V OBDOBJU 2010 - 2014 1. Kandidacijski postopek se nanaša le na člane organov PZS iz 5. alineje 40. člena statuta PZS, ki so neposredno voljeni na Skupščini PZS. 2. Za mandatno obdobje 2010 - 2014 voli Skupščina PZS sledeče: - Predsednika PZS, - 3 podpredsednike PZS, - 4 člane Upravnega odbora PZS, - predsednika in člane Nadzornega odbora PZS (skupno 5) - predsednika in člane Častnega sodišča PZS (5) ter njihove namestnike (5), - tožilca in njegovega namestnika. 3. Kandidate za posamezne funkcije lahko predlagajo: - planinska društva ter drugi člani PZS skladno s 14. členom Statuta PZS in - Meddruštveni odbori planinskih društev. 4. Kandidati morajo izpolnjevati sledeče pogoje: - da so člani katerega od planinskih društev in drugih polnopravnih članov po 14. členu Statuta PZS, - da poznajo planinstvo in planinsko dejavnost, - da že uspešno delajo v planinski organizaciji, - da z osebno izjavo pristajajo na kandidaturo. Kandidati naj ob kandidaturi navedejo kratek opis aktivnosti pri delu v planinski organizaciji, največ 150 besed. 5. Kandidati za predsednika PZS morajo ustrezati zahtevam 47. člena Statuta PZS, predložiti kratek življenjepis in program dela za mandatno obdobje 2010 - 2014 morebitni predlog kandidatov za podpredsednika PZS ter pisno soglasje k svoji kandidaturi in kandidaturi kandidatov za podpredsednike. 6. Morebitna kandidatura za člana Upravnega odbora PZS ne izključuje možnosti kandidature za podpredsednika. 7. Razpis za kandidiranje se objavi v Obvestilih PZS in na internetnih straneh PZS do 10. januarja 2010. Rok za kandidiranje prične teči z dnem sprejema tega sklepa in se zaključi 22.02.2010. Zakonodaja in uradne objave 5 Letnik 36 / številka 1 - 2010 O Obvestila Planinske zveze Slovenije Zakonodaja in uradne objave 8. Upravni odbor PZS je na 17. seji potrdil naslednje člane Komisije za pripravo volitev in na korespondenčni seji potrdil izbiro vodstva Komisije za pripravo volitev: Bogdan Seliger (MDO NOTRANJSKE) > predsednik Jože Stanonik (MDO GORENJSKE) > namestnik predsednika Zvone Šere (MDO LJUBLJANE) Drago Lipič (MDO POMURJA) Mirko Tovšak (MDO KOROŠKE) Bredo Jurič (MDO PODRAVJA) Jože Prah (MDO ZASAVJA) Franc Hovnik (SAVINJSKI MDO) Franc ŠTOKAR (MDO DOLENJSKE IN BELE KRAJINE) 9. Komisija na sejah ugotavlja skladnost kandidatur z določili tega sklepa. V primeru nepopolnih kandidatur obvesti predlagatelje, da vloge dopolnijo v določenem roku. Neustrezne kandidature komisija zabeleži in izloči iz nadaljnje obravnave. 10. Komisija sklepa veljavno, če je prisotnih najmanj pet (5) članov. Sklepi komisije so sprejeti, če glasuje zanje najmanj pet (5) članov. 11. Če je član komisije med predlaganimi kandidati za funkcijo iz 2. točke tega sklepa, mu članstvo v komisiji preneha ob oddani kandidaturi. 12. Upravni odbor priporoča, da predlagatelji pri sestavi kandidatnih list upoštevajo načelo, da bodo zastopane vse planinske dejavnosti, pa tudi mlajši člani in ženske. 13. Ta sklep začne veljati z dnem sprejema, objavi pa se v Obvestilih in na spletnih straneh PZS. Ljubljana, 16. 12. 2009 Predsednik PZS mag. Franci EKAR ■ Letnik 3 / številka 1 - 2010 2 Zakonodaja in uradne objave Obvestila Planinske zveze Slovenije Zakonodaja in uradne objave Na osnovi sklepov Upravnega odbora (v nadaljevanju UO) Planinske zveze Slovenije (v nadaljevanju PZS) z dne 12. novembra 2009 in dopisne seje UO v trajanju od 10. do 15. Decembra 2009 o postopku kadrovanja v organe PZS za mandatno obdobje 2010 - 2014 objavlja Komisija za pripravo volitev pri UO PZS_ R A Z P I S ZA ZBIRANJE PREDLOGOV KANDIDATOV ZA VOLJENE ČLANE ORGANOV PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Za ta razpis so, na osnovi sklepa UO PZS o postopku kadrovanja, podana sledeča izhodišča: - Seznam organov, za katere se kandidira, je podan v: 2. točki; - Možni predlagatelji so našteti v: 3. točki; - Zahteve, ki jih morajo izpolnjevati kandidati pa so podane v: 5. točki za predsednika in 4. točki za voljne člane ostalih organov PZS. Za obravnavo kandidatur so predvideni sledeči termini: - objava razpisa: 10. januar 2010, - rok za pošiljanje vlog: 22. februar 2010, - rok za dopolnitve nepopolnih vlog: 20. marec 2010 Pravilno izpolnjene vloge z vsemi potrebnimi prilogami mora predlagatelj poslati v zaprti ovojnici na sledeči naslov: Planinska zveza Slovenije Planinska zveza Slovenije Razpis KPV 2010 Razpis KPV 2010 Dvoržakova 9 ali p.p. 214 1000 LJUBLJANA 1001 LJUBLJANA Na kuverti mora biti na levem spodnjem robu napis NE ODPIRAJ. Za vlogo je potrebno izpolniti obrazec Prijavnica kandidata Volitve_PZS_2010_Prijavm Obrazec.doc, ki je priloga tega razpisa. Na enem obrazcu je lahko podana kandidatura le za enega kandidata. Komisija za pripravo volitev smatra vloge kot dokumente zaupne narave in jih bo tako obravnavala do zaključka svojega dela in predaje materialov za aprilsko sejo UO PZS. Razpis je objavljen v Obvestilih PZS in na internetnih straneh PZS, http://www.pzs.si, kjer je tudi možno dobiti obrazec. Ljubljana, 20. 12. 2009 Komisija za pripravo volitev Predsednik Bogdan Seliger Zakonodaja in uradne objave 5 Letnik 36 / številka 1 - 2010 O Planinska zveza Slovenije PRIJAVNICA KANDIDATA ZA ORGANE PZS PREDLAGATELJ: (popoln naslov) smatra, da je KANDIDAT: (ime in priimek, leto rojstva, član PD) pripravljen sodelovati v organih PZS kot: (izpolni eno) □ predsednik Planinske zveze Slovenije □ podpredsednik Planinske zveze Slovenije □ član Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije □ predsednik Nadzornega odbora Planinske zveze Slovenije □ član Nadzornega odbora Planinske zveze Slovenije □ predsednik Častnega sodišča Planinske zveze Slovenije □ član Častnega sodišča Planinske zveze Slovenije □ namestnik člana Častnega sodišča Planinske zveze Slovenije □ tožilec pri Častnem sodišču Planinske zveze Slovenije □ namestnik tožilca pri Častnem sodišču Planinske zveze Slovenije Kandidati za podpredsednika in kandidati za člana Upravnega odbora PZS naj navedejo področje dela na katerem bi želel sodelovati: Kratka obrazložitev in aktivnost kandidata v planinski organizaciji (največ 150 besed): Predlagatelj zagotavlja, da kandidat ustreza pogojem iz 4. točke Sklepa o postopku kadrovanja za organe Planinske zveze Slovenije. Kandidat s svojim podpisom potrdi, da je seznanjen in se strinja s kandidaturo in bo njegovo sodelovanje aktivno, prizadevno in odgovorno. PREDLAGATELJ KANDIDAT Podpis predstavnika predlagatelja Datum: Žig Podpis Volitve_PZS_2010_Prijavni Obrazec.doc Obvestila Planinske zveze Slovenije Zakonodaja in uradne objave Dodatek Citati členov Statuta PZS, ki so omenjeni v sklepu UO PZS o postopku kadrovanja. Referenčni dokument je Statut Planinske zveze Slovenije (čistopis 2007) 40. člen Skupščina PZS: sprejema statut PZS, častni kodeks slovenskih planincev, pravilnik o delu ČS PZS ter druge splošne akte, za katere je tako določeno z zakonom oziroma tem statutom PZS; sprejema program razvoja in dejavnosti (aktivnosti) PZS; potrjuje program dela, finančni načrt in zaključni račun; odloča o nakupu in odtujitvi nepremičnega premoženja, katerega vrednost presega 25.000 EUR; voli in razrešuje predsednika PZS, enega ali več podpredsednikov PZS ter člane UO PZS (ki niso člani po funkcijipredsednika in člane NO PZS, predsednika in člane ČS PZS in njihove namestnike, tožilca ČS PZS in enega ali več namestnikov ter druge organe, za katere je taka določeno; razpravlja in odloča o poročilih UO PZS, NO PZS in ČS PZS; odloča o predlogih, vlogah in pritožbah članov PZS; odloča o ugovorih članov PZS zoper sklepe o izključitvi; sklepa o prenehanju PZS; odloča o pritožbah zoper sklepe ČS PZS; odloča o drugih vprašanjih, določenih z zakonom, predpisi in statutom PZS. 14. člen (1) Člani PZS so: planinska, alpinistična, plezalna, reševalna ali druga društva oziroma klubi, ki imajo lastnost pravne osebe s pravicami in obveznostmi, določenimi z ustavo Republike Slovenije, zakoni, tem statutom Planinske zveze Slovenije (v nadaljnjem besedilu: statut PZS) in pravili društva. (2) Pravila članov PZS morajo biti usklajena s tem statutom PZS, društvo oziroma klub pa registrirano v skladu z zakonom o društvih. 47. člen (1) Za predsednika PZS Lahko kandidira vsak, ki je najmanj 10 let član katerega izmed članov PZS in izpolnjuje te pogoje: da ima najmanj šesto stopnjo izobrazbe; da govori katerega izmed svetovnih jezikov; da dobro pozna planinsko dejavnost; da prevzame odgovornost za zakonitost poslovanja PZS; da ni izvoljen ali imenovan funkcionar katere izmed političnih strank na ravni države, pokrajine ali občine. (2) Kandidat za predsednika lahko predlaga v izvolitev tudi tri podpredsednike s seznama prispelih kandidatur ali po svoji izbiri. (3) Predsednik PZS: zastopa in predstavlja Planinsko zvezo Slovenije ter je odgovoren za zakonito poslovanje; skrbi za izvrševanje sklepov skupščine PZS in UO PZS ter sklicuje skupščine PZS; sklicuje in vodi seje predsedstva UO PZS in U0 PZS. (4) Če funkcija predsednika PZS iz kakršnega koli razloga preneha, prevzame začasno vodenje PZS eden izmed podpredsednikov PZS, ki ga določi UO PZS, ter opravlja to funkcijo do seje skupščine PZS, ki mora biti najpozneje v t mesecih. Zakonodaja in uradne objave 5 Letnik 36 / številka 1 - 2010 O Obvestila Planinske zveze Slovenije Zakonodaja in uradne objave 17. člen (1} V meddruštvenem odboru planinskih društev (v nadaljnjem besedilu: MDO PD} člani PZS: usklajujejo stališča do gradiv za seje skupščine Planinske zveze Slovenije (v nadaljnjem besedilu: skupščina PZS) in upravnega odbora Planinske zveze Slovenije (v nadaljnjem besedilu: UO PZS) ter drugih organizacij in skupnosti na svojem območju; se dogovarjajo o medsebojnem skupnem delovanju, prireditvah, delu z mladimi, skupnih akcijah usposabljanja, varovanju narave, razdelitvi vplivnih območij na planinskih poteh ter o drugih planinskih dejavnostih; opravljajo naloge, ki jih po dogovoru prenese nanje UO PZS; opravljajo druge naloge, ki so jih prenesli nanje člani PZS. Letnik 3 / številka 1 - 2010 6 Zakonodaja in uradne objave V prilogi Članarina (Obvestila, 12/2009) je bilo do manjše napake pri navedbi popustov za člane PD z veljavno člansko izkaznico. Seznam zato objavljamo še enkrat. Izdelovalec / trgovina Popusti za individualne člane Popusti za člane pri nakupu preko PD Popusti za vodnike PZS, markaciste, alpiniste, mentorje, varuhe GN Komentar Alpina Žiri 10% 20 % za posamične nakupe in 25% pri nakupu več kot 20 parov obutve 30% Velja v vseh Alpininih prodajalnah v Sloveniji Annapurna Way 10% za gotovino in 5% za kreditne kartice 15% Naslov: Annapurna Way Krakovski nasip 10, Ljubljana Gornik Mojca Mohorič s.p. 10% 15% oz. dogovor pri večjih naročilih 15% individualno 20% pri skupini Naslov za prodajo: Gorenja vas Reteče 36, Škofja Loka 041/ 335 912 Iglu Sport 10% za gotovino in 5% za negotovino 10% in dodatni 10% popust kot dobropis ob koncu leta Velja v prodajalnah Iglu Sport Promontana Kranj 10% 10% pri nakupu vrednem več kot 830 € 20°% Popusti ne veljajo za izdelke v akciji in za ProMo cene Tomas Šport 2 15% 20% pri nakupu vrednem nad 630 € 25% Pri nakupu treking in planinske obutve. Popusti ne veljajo za artikle z znižano ceno in v akcijski ponudbi Univet d.o.o. 10% 20% pri nakupu nad 1000€ 15% Naslov: Univet d.o.o. Ljubljana, poslovalnica Pohodnik, BTC hala A, Šmartinska 152, Ljubljana Libra Šport d.o.o. 15% 20% za enkratni nakup najmanj 800€ 30% Naslov: Vasca 7a, Cerklje, prodajalna Tadeje Brankovič Intersport 10% za opremo, oblačila in obutev za pohodništvo in gorska kolesa, 15% za opremo, oblačila in obutev znamke Mc. Kinley 15% za posamične nakupe opreme, oblačil in obutve za pohodništvo, 10% za gorska kolesa. Popust po dogovoru za nakupe v vrednosti več kot 2000 € 20% za opremo, oblačila in obutev za pohodništvo in 10 % za gorska kolesa Popusti veljajo za izdelke, ki so v prodaji po rednih cenah. Popusti se ne seštevajo in ne veljajo za izdelke Intersport priporoča. Popusti valjajo v vseh trgovinah Intersport v Sloveniji On-Line d.o.o. 15% za izdelke On -Line 20% pri nakupih za najmanj 800€, za večje nakupe dogovor 25% za izdelke On -Line Popusti na veljajo za artikle v akcijski prodaji, če ni drugače dogovorjeno. Naslov: Breznica 1, Žirovnica. KC Bauer Lubljana 15% pri nakupu nad 1500€ in 20% pri nakupu nad 3000€ 15% za najmanj 500€ in 20% za najmanj 1500€ KTM, Focus, Merida, Wheeler, Fuji, Author, Kettler, Aurora, Cinzia, Haro in Jamis GEOSET -GARMIN 10°% Posebni zelo ugodni popusti preko založbe PZS Posebni zelo ugodni popusti preko založbe PZS Posebni popusti za PD in strokovne kadre veljajo le pri naročilu preko planinske založbe. PLANINSKO-IZLETNIŠKI VODNIK JEZERSKO Malce odmaknjena in izolirana od ostalega sveta se zdi ta dolina, na eni strani vpeta v razbrazdano severno ostenje Kamniško-Savinjskih Alp, na drugi strani pa v valovita gozdna področja Karavank, iz katerih gledajo le redki osamelci. Kako do tja? Običajno po glavni cesti iz Kranja mimo Preddvora ter naprej po ozki dolini reke Kokre ali pa iz sosednje Avstrije čez preval Jezerski vrh. Govorimo seveda o Jezerskem. Dva mejna deželna kamna ob cesti pod Spodnjim Jezerskim nemo pričata o nekdanji meji med Koroško in Kranjsko, saj je Jezersko do konca prve svetovne vojne pripadalo Koroški, sedaj pa kamna ločujeta Spodnje Jezersko od naselja Kokra. »Doživite nepozabno gorsko pokrajino! Jezersko,« vas vabijo domačini, skupaj pa bomo poznavanje na Jezerskem začeli z dolinskim sprehodom pri zaselku Podlog na Spodnjem Jezerskem, ogledali si bomo večji ledeniški dolini Makekove Kočne in Ravenske Kočne. Nato bomo sledili geslu Planinskega društva Jezersko iz leta 1961 » Spoznaj gore svojega kraja« in najprej stopili na nižje vrhove Karavank na severni strani Jezerske doline: Stegovnik, Virnikov Grintovec in Pristovški Storžič. Nasproti stojijo Grintovci z Velikim vrhom, Vratci in Golim vrhom. Sredogorske cilje smo dosegli, sedaj pa se bomo povzpeli v visokogorje, torej nad 2000 metrov. Dragulji v kroni Grintovcev so divja Kočna, najvišji Grintovec, grebenski Dolgi hrbet, elegantna Skuta, soseda Koroška in Kranjska Rinka. Ledinski vrh (Pogan) in Velika Baba nekako izstopata iz tega venca. Cena izvoda je 18,00 €. Irena MUŠIC GRUH - KNJIGA S PODOBAMI ZA ODRASLE Dočakali smo ponatis knjige Eda Deržaja, Gruh s prilogo Franca Zupana, ki na slikovit način opiše stanje v takratni družbi. Pohitite! Natisnjenih je bilo samo 300 izvodov. Odlomek iz knjige: »Za alpinistično turo veljajo naslednja pravila: ko prispeš v kočo, ki si si jo izbral za izhodišče, se vedi tako, da morebitni izletniki in slični smrtniki takoj zaslutijo, da si alpinist posebne sorte. V pozdrav le pokimaj in sedi s tovarišem v skrajni kot sobe. Tu malomarno odvrzi oprtnik z derezami, vrv in cepin. Če imaš v oprti pravilno razmeščene kline in kladivo, bodo takoj rezko zarožljali. V hipu bodo vse oči uprte v vaju. Nato sedita mrkih obrazov, brez besed, v skrajni kot koče. Ko si prepričan, da so se vaju turisti nagledali, prični s sezuvanjem okovank. To delo spremljaj z žvižganjem kakšne žalostinke. Učinek ne bo izostal. Iz oprte vzemi plezalnike, ki jih še počasneje oblači. Pri tem žvižgaj še otožnejšo melodijo. Posebno rahločutnim damam se bodo že pri tem tvojem opravilu zarosile oči. Brž ko si obut, si prižgi pipo, ki jo mora vsak dober alpinist imeti. Nato pojdita s tovarišem pred kočo in z daljnogledom intenzivno študirajta steno, ki sta si jo izbrala za cilj. Ne pozabi kazati z roko na steno! Publika mora biti točno informirana. Posebno važno je to pri kočah, ki razpolagajo z velikim daljnogledom na stojalu. S tem je namreč podana garancija, da bodo obiskovalci koče drugi dan zanesljivo opazovali vajin odhod v steno.« Cena izvoda je 18,00 €. Planinska založba PZS sporoča, da imate pri nakupu naslednjih leposlovnih knjig 40 % popust (velja do razprodaje zalog): Posušeni rožmarin, Clovek, gora, poezija, Ama Dablam -Odsanjane sanje, Gremo skupaj v hribe, Valentin Stanič, prvi alpinist v Vzhodnih Alpah, Zorko Jelinčič - Nad prezrtjem in mitom, Moje gore, Planinski zbornik ob 110-letnici SPD/PZS, Lotosov cvet Knjige je možno kupiti v Planinski založbi (Dvoržakova 9, p. p. 214, 1001 Ljubljana), naročiti po telefonu na številki 01/43 45 684 (Anica), preko email-a planinska.zalozba@pzs.siali preko spleta na www.pzs.si (pod Trgovina)