MJSiiVn* « gOlovm Maribor, četrtek 7. februara 1935 Ste v. LOlO ia. \ a Vi j MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ut* 11 / Telefon uredništva 2440, uprave 246S Uhaja razen nedelje U* praznikov vsak dan ob 1®* * Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Cin, dostavljen na dom 12 Din / Oglas! po ceniku t Oglase sprejema tudi oglasni oddelek Jutra" v Ljubljani « Poštni čekovni račun 5t 11.409 99 JUTRA” Razpust narodne skupščine ¥Ba ves,i o tem je bil izdan ob 19 30 m se glasi: na specialne notranje gospodarske in Si- g razpravlja o razpustu narodne, »V imenu Nj. Vel. kralja Petra II., «.iTO razmere preeei razUčno. Zaradi tega moramo deliti posledice te krize na: '• splošne, katerih ozdravitev ni od-visna od nas, ampak od skupnih naporov 'ti sporazumov vse Evrope in vsega svete, in na 2. s p e c i a 1 n e, v katerih odločno vsaj v prvi vrsti mi sami s svoji-ttii akcijami in protiakcijami. Optimisti, 't' jih kljub težkim časom hvala Begu tudi /xdaj ne manjka, zatrjujejo sicer, da je sVetovna gospodarska in finančna kriza pred letom dosegla višek in se sedaj Položaj boljša, suhoparna statistika nam Pa pravi, da se stvari še ne boljšajo, am-Pak se je kriza le stabilizirala in ostane labilna najbrže še nekaj časa, morda celo nekaj let. Gotovo pa je vendarle eno: dosegli smo kulminacijo in se nam še v&Čje poostritve ni treba bati! V tej stabilizaciji gospodarske in financ Pe krize so sedaj žc mogoče neke realke kalkulacije, ki prej, v dobi na-teščanja depresije, absolutno niso bile Mogoče. Kadar so pa mogoče realne gozdarske in finančne kalkulacije, so mo-?°titudi ukrepi za odstranjevanje vzro-°v in posledic specialnih gospodkih in finančnih kriz, to je not r a -"jih kriz vsake posamezne države. In teko vidimo, da delajo nekatere vlade ^družene države Severne Amerike, ^emčija, Francija, Anglija, Italija itd.) Prav zadnje čase velike in resne napore, a premaknejo gospodarski in finančni Položaj z mrtve točke. K temu jih sili zla-skrb za brezposelne in padec trgovi-ne (kot posledice padca konzuma) ter Produkcije same. Posebno važno je pa Pr> tem vprašanje agrarnih producentov 'j1 agrarne produkcije, ki je temelj vsemu rugemu. K temu sili to naposled tudi ,1aŠo državo, ki je, moramo odkrito pridati, žc veliko zamudila in potratila s Praznim čakanjem čas, ki bi se bil dal P‘odonosno izkoristiti. Kajti kakor vsaka dan 3. junija 1935. Notranji minister naj izvrši ta ukaz. P a v I e 1. r.; dr. Radenko S t a n k o v i č 1. r.; dr. Ivo P e r o v i č 1. r.: minister za notranje zadeve P o p o v i č (in vsi ostali ministri). Sprejetje državnega proračuna osta ne po izjavi finančnega ministra dr. Stcjadincviča rezervirano novi narodni skupščini, ki bo razpravljala o njem. Ker se pa nova narodna skupščina snide šele 3. junija in poteče stari državni proračun že 31. marca, se bo po ustavi podaljšal stari proračun s posebnim ukazom za debo 4. me seeev, to je za april, maj, juni in juli. Zaradi razpusta narodne skupščine od pade tudi zasedanje finančnega odbora stare narodne skupščine, ki je bilo napovedano za 10. t. m. Rusija oroti londonskim načrtom F L ANDI N ZAGOVARJA BAJE ZAPADNO ORIENTACIJO FRANCOSKE ZU- BAjE ZAPADNO ORIENTACIJO NANJE POLITIKE. LONDON, 7. februarja. Zbiranje ministrstvo odločno demantira vesti, po katerih naj bi bile podpisnice iocarnskega pakta sklenile organizirati defenzivno zračno zvezo proti Nemčiji, ako bi se ta protlviia pristopu k zasnovanemu paktu. »Morning Post« pravi, da so bi!e te vesti vržene v svet edino v ta namen, da se že vnaprej onemogoči vsak sporazum z Nemčijo in naglsša, da je pri tem imela nedvomno svoje prste vmes sovjetska Rusija. Moskvi ie mnogo do tega, da pre preči vsak sporazum z Nemčijo in Nemčijo izolira. Sovjetska Rusija se očifo boji, da bi bila Francija postavljena pred izbiro, ali naj se odloči za angleško ali rusko prijateljstvo in bi se v tej dilemi odločila za angleško. Razen tega Je znano, da zagovarja Ffandln, v nasprotju z Lavalom, zahodno orientacijo francoske zunanje politike in je možnost sklenitve zračnega pakta to njegovo sta!išee le še okrepila. Tudi »Times« naglašajo negativno zadržanje sovjetske Rusije in ugotavljajo po vsem naravno dejstvo, da bo razdalja med Francko in Rusijo tera večja, čim tesnejše bo njeno zbližanje z zahodom in z Nemčijo. (Ir* urzava. ima tudi Jugoslavija poleg sploš-ne svetovne gospodarske in finančne kri-hidi specialne, specifično svoje krize. se zamujeno resno namerava po-^aviti, nam dokazujejo zadnje dni šte-'ne nove odredbe naše vlade, posebno e finančnega ministra g. dr. Milana S t o-;:a n i n o v i č a. Likvidacija revolving-reditov Narodne banke, znižanje obrest- nih mer, združitev državnili denarnih za- °dov, noveliziranje kmečke zaščite, zni- j ’’ien' konvencije temeljito proučiti. zemljiškega in drugih davkov, vse .dokazuje, da vlada ne namerava samo 'ubijati, ampak res tudi delati. Dasi v« vsc te odredbe važne, se nam zdi vfa r r,e na'vazneiše to, da pripravlja cj a naertno gospodarstvo, ki se je v , kih državah vsaj pretežno že prav do-.o obneslo in je izdelala tudi velik na-Zap ?ia 'avna dela, za katera ie določila 'Zvifm* m*l iardo dinarjev. Naročilo za b e, ■ • *eb 'avnih c'el sta dobila grad- Newž'l® odeovori koncem meseca FRANCOSKO-ANGLEŠKI NAČRT O Z RAČNI KONVENCIJI BO ŠELE TEMELJITO PROUČILA. LONDON, 7. februarja. V tukajšnjem | drugih vprašanj francosko-britanskega političnem svetu se trdi, da je po infor-1 sporazuma. Za sklenitev letalske konven-nacijah, ki jih je poslala britanski poslanik v Rimu sir Eric Phlpp britanskemu ministrstvu zunanjih zadev, sklenila netn ška vlada, da bo podrobno proučila projektirano konvencijo za obrambo pred napadi iz zraka in bo šele potem uradno odgovorila na francosko-britanski poziv. Zaradi tega se pričakuje, da bo nemški odgovor izročen šele v drugi polovici meseca februarja, ker bo trajalo najmanj 15 dni, da bo mogla nemška vlada orne- "an'" ’ 'n p r 0 111 e t n i minister, naloga fi-neKa ministra pa je, da dobi za to botrok vu je, ua uom za to ie v i „fl,,ančna sredstva. V načrtu, ki son, splosnih obrisih že izdelan, so v re-"ie v5T?! dbcnesa mi"'Strstva grad- indr •. modernih mednarodnih cest cest’ s haterimi se bo ustvarila gospodarskih središč z našim mor- Ni pa izključeno, da ne bo nemška vlada že pred tem zahtevala neke pojasnitve, tako glede konvencije, kakor tudi glede jem. V načrtu prometnega ministrstva so pa gradnje železniških zvez za izpopolnitev obstoječega železniškega omrežja in zgraditev novih železniških prog. ki naj priključijo na že obstoječe železniško omrežje one kraje, ki doslej zveze sploh še niso imeli. Katere in kakšne ceste ter železnice se bodo gradile, bo določil dokončno še ministrski svet. Za financiranje teh velikih javnih del se je pooblastil finančni minister, da postopoma v dobi dveh let emitira za skupni iznos milijarde dinarjev srednjeročne obveznice z določeno obrestno mero z cije bo Nemčija, kakor se izve, zahtevala tudi popohio enakopravnost oboroževanja v zraku. Predvsem pa bo zahtevala, da mora njeno zračno bojno brodov-ie dosegat} višino 45% celotnega letalskega brodovja vseh sosed Nemčije in Anglije. V tej zadevi bo v kratkem potoval v London tudi nemški letalni minister general Goring. fM©v siisvepgseir Narodng (banke BEOGRAD, 7. februarja. S kraljevim ukazom je generalni tajnik beograjske borze in sekcijski šef trgovinskega mini- pajkrajšlm rokom 5 let in najdaljšim 10 let. Kje naj se ta sredstva dobijo, je povedal finančni min. g. dr. Stojadino-v i č, ko je dejal, da namerava najti pol milijarde doma, pol milijarde pa v tujini. Investicija milijarde dinarjev za javna dela v kratkem roku nekaj let, pomeni na vsak način gospodarski in finančni dogodek, ki bo ob načrtnem gospodarstvu in pametni finančni ter fiskalni politiki mogočno uplival na odstranitev posledic gospodarske in finančne krize, v kolikor Izvira iz naših notranjih vzrokov. Zdi se, da se tako res bližamo prvemu dvigu iz najhujših depresiji -r* strstva v p. dr. Milan Radosavljevič ime novan za guvernerja Narodne banke. Novi guverner je bil rojen 1. 1887. v Beogradu in je absolviral gospodarsko visoko šolo v Monakovem. Od i. 1911. do 1925. je bil v trgovinskem nrnistrstvu, naposled kot šef oddelka za kredite in zavarovanja. Po upokojitvi je pa postal generalni tajnik beograjske borze. Dr. Radosavljevič slovi kot odličen poznavalec denarnih vprašanj. M©w nasfoo flvslrite prsti marfts'st©iit BERLIN, 7. februarja. Kakor poro-i čaje z Dunaja, se vrše v zadnjem času v Avstriji in zlasti na Dunaju velike racHe na komuniste in socialiste. Pozaprli so preko 200 ljudi. Racije se vrše zaradi tena, ker so komunisti in socialisti pričeli znova razvijati veliko propagamTstičit-o aktivnost z letaki in tajnim tiskom. Oblastva so izvršila tudi iTMionioštevilne hišne preiskave ter zaplenile mno^o takega materija?«. Iz-gleda, da so te racije v zvezi s strahom, da bi socialisti in komunisti proslavili obletnico lanskih krvavih dogodke v z novo n?s;,uo akcijo. NOVA ANGLEŠKA VLADA? LONDON, 7. februarja. Na zborovanju konservativcev je zahteval predsednik sir Ronald Mathev/s, da se sprejme v vlado Lloyd George. O tem piše tudi »Observcr« in napoveduje novo Baldwinovo vlado, v kateri bi bil Macdonald zunanji minister, Llovd George minister brez portfclja, sir Simon na bi dobil kak drug resor. ŠVEDSKE OETE ODIDEJO. SAARBROCKEN, 7. februarja. Švedske čete bodo zapustile Posaarje 18. t. m. KONFLIKT MEHIKE Z USA. MEXICO CITY, 7. februarja. Mehiška vlada je odvzela nekim ameriškim družbam koncesijo za pridobivanje petroleja, mimo tega je pa tudi prepoveda tem družbam petrolej izvažati. Zaradi tega preti nevarnost novega ostrega konflikta med Mehiko in Združenimi državami. HAUPTMANN BO OPROŠČEN. ENWYORK, 7. februarja. Proces proti Hauptmannu, ki je obtožen ugrabitve TJndbergovega otroka, se bliža koncu. Kakor vse kaže, se bo pa Hauptmann izmazal, ker se podirajo dokazi drug za drugim Dnevne vesti Krvavo dejanje v Pečkah pri Makolah PIJANEC ZAKLAL GOSTILNIČARJA DAMŠETA, OČETA 4 OTROK. Dravinjska dolina je bila zopet pozori-sče krvavega dejanja, ki se je odigralo predvčerajšnjim popoldne v Damšetovi gostilni v Pečkah pri Makolah. Pod nožem se je zgrudil gostilničar Damše, ki je bil star šele 35 let in oče 4 nepreskrbljenih otrok. Kritičnega popoldne je popival v Damšetovi gostilni 3t>-!etni delavec Ivan Se-klič iz Boča. V njegovi družbi je bil tudi neki deček, ki ga je silil že pijani Se-klič k pitju. Deček je ubogal in izpil nekaj kozarcev vina. Ko pa je gostilničar opazil, da sta oba, Seklič in njegov sprem Hevalec že pijana, ni hotel postreči več Sekliču s pijačo, marveč je zahteval okrog 7. ure od Sekliča, naj plača zapitek. Ker se je Seklič branil plačati tudi za dečka, sta se z gostilničarjem nekoliko sporekla. Gostilničar je ostal miren, vendar je zahteval od Sekliča, da plača 'dečkov zapitek. Seklič je to ponov Sleparija z gradbenimi krediti Kakor predlansko leto tako so se tudi lani v jeseni in letos pojavili celo v nekaterih slovenskih listih mali oglasi, potom katerih je neka bančna družba pod naslovom »Bank. Komni. G esc ha it Franz Dolianer, Bodenbach a. Ih« ponujala cenene stavbne kredite pod diskrecijo in po zelo ugodnih pogojih našim ljudem. V Mariboru se je pojavil tudi zastopnik omenjene bančne družbe v osebi znanega Mariborčanu K. M., ki je dajal strankam potrebne informacije, obenem pa ka-siral predpisane pristojbine in razne dru ge stroške za najetje posojila pri tuji bančni družbi iz Bodenbacha. V Mariboru je bilo več takih lahkovernih ljudi, ki so nameravali s temi krediti zidati svoje hišice. Zadeva je prišla na dan. ko se je danes dopoldne zglasil na policiji neki železničar iz Krčevine in prosil za informacije ter izpovedal, da je omenjene mu zastopniku že lani plačal na račun stavbnega kredita nad 900 Din in kmalu nato še nadaljnjih 200 Din. Preteklo pa je precej časa in ni dobil ne odgovora in ne kredita. Ko se je zglasil pri zastopniku, ga je ta osorno zavrnil, rekoč, da to njega nič ne briga. Tudi je železničar poslal v Bodenbach prepis iz zemljiške knji ge in načrte za hišico,- ki jo je, nameraval zgraditi. Policija je še tekom dopoldneva ugotovila, da je vse skupaj ogabna sleparija in da je omenjeni gospod živel pač na račun lahkovernih ljudi. Ljudje, bodite torej oprezni in ne nasedajte mamljivim vabam in oglasom raznih bančnih družb, ki vam ponujajo v teh časih kredite, ko ni nikjer denarja in je prav tako tudi v tujih državah denar pod zanoro. Vsi pa, ki ste bili na ta način opellirje-ni, zglasite se či mn reje pri predstojni-štvu mariborske mestne policije. Vozne olajšave l. Beograd. 31. januarja do 10. fe-oruarja razstava deejih del, polovična vožnja ha podlagi železniške legitimacije po 5 Din. 2. B e o g r a d, 10. februarja, izredni občni zbor rezervnih častnikov, polovična vožnja v času od 6. do 14. februarja na podlagi železniške legitimacije. 3. D u na j, v Času do 3. marca 1935 vizuma prost vstop v Avstrijo, 60% popusta pri povratku na avstrijskih železnicah, 3 polovične vožnie z Dunaja na Sem iiering, Mariazell i. dr., l5°/o popusta v hotelih, 50°/o popusta v gledališčih, 25% na koncertih, 50“/° na razstavah itd., po obveznem 5-dnevnem bivanju (vštevši dan prihoda in odhoda) m na podlagi >Wintersaisonkarte- po 60 Din. 4. Avstrija. Za vse kraje Avstrije, za tujce W°/» popusta pri povratku po 7-dnevnem šivanju, za avstrijske državljane 50% po •nista pri povratku po 10-dnevnem bivanju. Ugodnost velja do 31. marca 1935. 5. Nemčija. V času od 21. decembra io 31. oktobra 1935 po 7-dnevnem biva-aiu pri vožnjah tja in nazaj 60% popusta na nemških železnicah. 6. Italija. Po S-dnevnem bivanju v ftaliji v kateremkoli, taain putovieoa uažiua na. tajvanskih no odločno odklonil, češ, da mladi fant itak ni nič popil in lahko gostilničar sam utrpi malenkostni zapitek. Razburil se je pri tem tako, da je skočil nad gostilničarja. Po nesrečnem naključju je med prerivanjem ugasnila luč in Seklič je v temi segel po nožu ter ga zabodel gostilničarju Damšetu v vrat in mu prerezal žilo odvodnico. V mlaki krvi je obležal gostilničar mrtev na tleh. Seklič pa je po krvavem dejanju zbežal iz gostilne. O strašnem dogodku so bili takoj obve ščeni makolski orožniki, ki so skušali nuditi gostilničarju Damšetu pomoč, toda zaman. Gostilničar je med tem umrl za izkrvavitvijo. Tudi so pričeli takoj zasledovati ubijalca, ki je zaenkrat srečno odnesel pete. Pokojni Damše je bil sploš 110 priljubljen in sočuvstvujejo vsi, ki so ga poznali, z njegovo tragično usodo m nesrečno vdovo ter z nepreskrbljenimi otroci. železnicah. Vse informacije, nabavo vozovnic po originalni ceni. preskrba viz., nakup valut po najugodnejših dnevnih tečajih pri »Putniku« Maribor, Aleksandrova cesta 35. tel. 21-22 in »Putniku« Celje, Krekov trg, tel. 119. Da oživite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne »Franz Josefove« grenčice. Naš šahovski mojster odpotoval v Moskvo. Včeraj popoldne je odpotoval na šahovski turnir v Moskvo naš šahovski mojster Vasja Pirc. V Rusiji bo ostal 2 meseca. Srebrna poroka. Srebrno poroko sta praznovala predvčerajšnjim poduadzor-nik policijskih agentov g. .lože Rojc in njegova zakonska družica Ana. K lepemu zakonskemu jubileju jima tudi mi iskreno čestitamo! Nestor hrvatskih literatov na mrtvaškem odru. Včeraj popoldne je na svojem dvorcu Gredice v Hrvatskem Zagorju zatisnil trudne oči nestor hrvatskih književnikov Ljubomir Titus Babič, znan pod psevdonimom Ksaver Šandor Gjal-ski. Zdravniki, ki so bili poklicani k njegovi bolniški postelji, so ugotovili, da je mnrl zaradi izliva krvi v možgane. Pokojni pisatelj Ksaver Šandor Gjalski je bil rojen 26. oktobra 1854 na Gredici pri Zaboku in je dovršil univerzo v Zagrebu in na Dunaju. Bil je tudi poslanec v hrvatskem saboru, predsednik hrvatske delegacije v Budimpešti, po prevratu pa član narodnega predstavništva v Beogra du. Napisal je mnogo romanov in novel, ki jih je največ izdala Matica Hrvatska. Mnogo izmed njegovih del so prevedena tudi na druge jezike. Zaradi literarnih zaslug je postal častni član mnogoštevilnih društev, celo Matice Slovenske v Ljubljani. »Naprednost« pomožna blagajna razpuščena. V Mariboru se je pred letom ustanovila registrirana pomožna blagajna pod imenom »Naprednost«. Banska uprava je zahtevala od »Naprednosti«, naj v teku treh mesecev izpolni nekatere pogoje, ki so se tikali zakonskih predpisov in nekaterih drugih formalnosti. Zahtevala je preureditev zavarovanja na novi zavarovalno-tehnični podlagi, izločitev zavarovalnih primerov, ki presegajo znesek 6.000 Din in točen seznam vsega članstva. Ker upravni odbor »Napred nosti« ni ustregel zahtevi banske uprave, je bila »Naprednost« razpuščena. Upravni odbor se je sicer pritožil na višjo instanco proti razpustitvenemu odloku tonske uprave, vendar odločitve še ni. Odlok o razpustu je bil objavljen v »Služ benem listu«, obenem pa .ie prevzel posle likvidacije okrajni glavar g. dr. Senekovič. Znižana vožnja je dovoljena članom kolesarske zveze kraljevine Jugoslavije, ki se bodo udeležili letnega občnega zbora zveze, ki bo v Mariboru 17. marca. Novi most se je porušil. Pri papirnici v Goričanah so čez Soro zgradili nov be tonski inost. Most je gradila »Obnova« iz Ljubljane in še ni bil katoden prometu. Ko pa so pričeli včeraj delavci odstranjevati leseno ogrodje, je pričel most pokati in se kmalu nato zrušil v reko. Pri tem so se hudo ponesrečili 4 delavci. Strokov ii jaki menijo, da se je most podrl zaradi pomanjkanja strokovnega nadzorstva pri gradnji. Škoda znaša okrog 100.000 Din. Krvno, kožno in živčno bolni dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« vode urejeno prebavo. Specialni zdravniki silnega slovesa spričujejo, da so z učinkom staro preizkušene »Franz Josefove« vode zadovoljni v vsakem oziru. »Franz Joseiova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Mestna organizacija JNS, okraj Melje, sklicuje redno odborovo sejo v petek, dne 8. februarja t. 1. ob 19. uri v prostorih sreskega tajništva, Cankarjeva ul. št. 1. Udeležba za odbornike obvezna! Prvo letošnje sobno streljanje mariborske podružnice SLD bo v okviru dru žabnega sestanka v soboto 9. t. m. ob 20. uri v restavraciji g. Senice v Tatten-bachovi ulici. Prijatelji strelskega športa dobrodošli! po Din 49— meter samo v Trpinovem bazarju Živkov septet bo nastopil v Brežicah. Te dni bo nastopil v Narodnem domu v Brežicah znani mariborski Živkov septet. Pel bo narodne in umetne pesmi. Občinski odbor Rdečega križa na Pobrežju bo imel svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 10. februarja ob 14, uri v dvorani gostilničarja Riedla na Pobrežju. Podporno društvo revnih učencev ima svoj letni občni zbor 19. februarja 1935 v glasbeni sobi Cankarjeve meščanske šole. Vabljeni so vsi prijatelji revnih učencev! Redni .občni zbor krajevnega odbora Jadranske straže v Mariboru se bo vršil v lovski sobi hotela »Orel« v ponedeljek dne 11. februarja 1935 ob 20. uri, V primeru nesklepčnosti se bo vršil občni zbor nepreklicno pol ure kesneje. Dnevni red: 1. pozdrav predsednika; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika in ostalega upravnega odbora; 4. volitve novega odbora; 5. poročilo g. Lavrenčiča o nabavi društvenega doma v Bakru; 6. slučajnosti. Ker gre za čimlepšo manifestacijo naše pomorske zavesti, ki je zlasti letos dobila konkretno obliko v nabavi društvene ga doma, vabi k čim večji udeležbi — odbor. Ustanovni občni zbor krajevne orga-isizac. Narodne obrane Krčevina-Košaki. V nedeljo 10. t. m. bo v krčevinski šoli dopoldne ob 9. uri ustanovni občni zbor krajevne organizacije NO Krčevina-Košaki. Prijatelji Narodne obrane in zastopniki povabljenih nacionalnih društev, ude ležite se ustanovnega občnega zbora v čim večjem številu! Gasilska četa Sv. Jurij v Slov. goricah bo imela v nedeljo 10. februarja t. 1. gasilsko veselico v prostorih gost. Kranjc. Ker je društvo mlado in nima denarnih sredstev, je čisti dobiček namenjen za nabavo gasilskega orodja. Gasilci in gasilcem naklonjeno občinstvo vljudno vab Ijeni. Danes in jutri moderni eksperimentni večer gospoda Svcngalija v »Veliki kavarni«. Radio Ljubljana. Spored za petek 8. t. m. Ob 11: šolska ura; 12: Parmova »Ksenija« na ploščah; 12.50: poročila; I3:čas, instrumentalna lahka glasba na ploščah; 1,8: »Filozofski sprehodi«; 18.20: radio-orkester; 18.40: literarna ura; 19: radio-orkester; 19.20: čas. jedilni list, program za soboto; 19.30: nacionalna ura: 20: prenos iz Zagreba; 22: čas, poročila, radio-orkester. Nesreča ne počjva. V Orehovi vasi si je včerai pri padcu zlomila levo nogo 18-letna Danica Jarčeva. V Spodnjem Krapju pa je padla s kolesa 50-lctna delavčeva žena Neža Topolčeva in se hudo poškodovala na glavi. Obe ponesre-čenki se zdravita v. mariborski bohriš-uici. Narodno g&edaiiške REPERTOAR. Četrtek, 7. februarja ob 20. uri: »Od zore do mraka.« Red D. Znižane cene. Petek, 8. februarja: Zaprto. Sobota, 9. februarja ob 20. uri: »Zdrav nik na razpotju.« Red C. Nedelja, 10. februarja ob 15. uri: »Janko in Metka.« Otroška predstava. Zniža ne cene. Ob 20. uri: »Okence.« Prvič. Ptujsko gledališče: Ponedeljek, 11. februarja ob 20. uri: »Okence.« Gostovanje »Narodnega gledališča« v Mariboru. Prva ponovitev Siiawove komedije »Zdravnik na razpotju« bo to soboto. V režiji inž. arh. B. Stupice je to delo doseglo ob premieri popoln uspeh in je pred stava zlasti v igralskem oziru ena najboljših letošnjih. Red. C. »Janko in Metka« — prihodnja otroška predstava. V nedeljo 10. t. m. popoldne ob 15. uri uprizore prvič pravljično igro s petjem in godbo »Janko in Metka«, Ta igra je prirejena po znani pravljici in bo pomenila gotovo veliko privlačnost za malčke. Režija je Rasberger-jeva, nastopijo Udovičeva, Savinova, Starčeva, Dragutinovičeva, Rasberger in mala Mohorja. Prav zabavna in posrečena veseloigra je »Okence«, delo češke igralke in pisateljice O. Scbenpflugove, ki je v pretekli sezoni — prav kot letos njena »Gugalnica« — občinstvo imenitno zabavala. Iz okenca, ki nastane v spominu privatnega docenta Johaneka, se rode po prekro kani noči nad vse komični zapletljaji, ki se jim mora človek iz srca smejati. »Okence« uprizore prvič v letošnji sezoni v nedeljo 10. t. in. zvečer. Režira glavni režiser J. Kovič, ki igra tudi glavno moško ulogo. Ta veseloigra ne pride v abonma. Kino Union. Danes prekrasni film »Na otoku«; Brigita Helm, Willy Fritsch. Vlomilci na deželi. Nedavno so ponoči neznani vlomilci obiskali občinsko blagajno v Veržeju. Neopaženo so se splazili v notranjost in odnesli iz zaklenjene omare nekaj nad 1500 Din. S plenom so izginili brez sledu. Šusteriča zaslišuje preiskovalni sodnik. Krojaškega mojstra Šušteriča, ki ga je policija izročila sodišču zaradi suma usmrtitve bivše žene in hčerke, je pričel včeraj popoldne zasliševati preiskovalni sodnik g. dr. Turato. Zasliševal ga je ves dopoldne, vendar je Šušterič vztrajal pri svojih prvotnih izpovedbah in ih hotel ničesar priznati. Valil je vso krivdo na priče in trdil, da so si vse izmislile« samo da bi njega pokopale. Prvi nov moment pa je bila pri včerajšnjem zasliševanju izjava ravnatelja Mestne plinarn* ki je predlagal preiskovalnemu sodniku-naj bi zaslišali tehnika Mestne plinarne in pa inkasanta. Slednji je izpovedal, d® ga Šusteriča ni pustil blizu, ko je hote* ugotoviti uporabo plina. Tudi je Mestu® plinarna ugotovila, da je Šušterič v mesecu in pol, odkar je dal napeljati svojo delavnico plinovod, porabil sam0 1 kubični meter plina, dočim je zadnJ« dni pred kritičnim dogodkom narasel ko® zum na 12 kubičnih metrov. Preiskoval' ni sodnik je danes dopoldne nadalje'r® zasliševanje. Šušterič je vse tajil in skU' šal prevaliti vso krivdo na pomočnik® Kotterja. Zaslišan je bil tudi ŠuštcriČe’ brat iz Zagreba, ki je opisal svojega br®' ta kot silno potratnega in lahkomiseln0' ga človeka. i Vremensko poročilo s Pohorja. M®r^ borska koča in Pohorski dom — 3, mjf' no, jasno, srež 30 cm; Ruška koča — 'jj mirno jasno, srež 45 cm; Klopni v* — 3, jasno, srež p5 cm; Koča na PeS _ — 5, mirno, jasno, srež 65 cm; Scnj°f' jev doni — 7, jasno, srež 70 cm; Kr^ žarjev vrh — 6, mirno, iasno, srež £ cm; Sv. Lovrenc na Pohorju — 2, me«1 no, srež 20 cin; Rimski vrelec —- 3, U11. no, jasno, srež 35 cm. Smuka izborna! Vremensko poročilo mariborske mc% orološke postaje. Davi ob 7. uri je k®2® toplomer 2 stopinji C pod ničlo; mink11®-na temperatura je znašala 3.4 stopinj 7 pod ničlo; barometer je kazal pri ^ stopinjah 737.7, reduciran na ničlo P 735.5; relativna vlaga 93; vreme jo °-| lačno in tiho; vremenska napoved ^ i povodu je fio&iabžanie vremena Trgovska zveza z lužno Azifo USTANOVITEV JUGOSLOVAN SKO-SIAMSKEGA KOMITEJA. Že večkrat je Maribor dal pobudo, ki; ie naletela na zelo širok odziv. Tako pohvalo si lahko Maribor sam pripiše tudi slede ustanovitve Jugoslovansko-siarn-skega komiteja za vso državo, ki bo imel sedež v Mariboru. V sedanjih časih hude gospodarske depresije je pričela popuščati tudi naša zunanja trgovina. V Mariboru so se pa našli ljudje, ki so o tem razmišljevali in pričeli iskati novih trgovskih zvez in novih tržišč. Prvi je dal pobudo za to naš znani raziskovalec Sia-tr>a g. inž. Lubša, na čigar iniciativo je Pripravljalni odbor organiziral že ob pri-li'ki lanskega Mariborskega tedna zanimivo siamsko razstavo. Številke bilanc in statistik našega gospodarstva nam povedo, da so trgi na zahodu prenapolnjeni, na Dalinjem vzhodu pa je dana možnost novega razvoja zunanji trgovini, možnost nove ustanovitve rentabilnih tržišč, na katera bi se kaj lahko cksportiralo naše blago, v prvi vrsti agrarni produkti. Ustanovni občni zbor Jugoslovansko-siamskega komiteja je bil v torek pri »Orlu«. Udeležili so se ga odlični predstavniki našega gospodarskega življenja tudi zastopniki oblastev, med njimi okrajni glavar dr. Senekovič, obrtni referent mestne občine dr. Senkovič, nadalje zastopnik ljubljanske zbornice za TOl dr. Ples, ravnatelj mariborskega »Putnika« Loos in drugi. Otvoril je občni 2-bor v imenu pripravljalnega odbora 0nani naš siamski raziskovalec inž. Lub-ša^ V svojem poročilu je obširno obrazložil pomen ustanovitve Jugoslovansko-siamskega komiteja in omenil, da bi naša država kaj lahko izvažala na siamske trg« agrarne produkte, vino, sadje, sir, Ker se je nameravana božičnica in s —m v zvezi obdaritev revnih otrok pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu zaradi raznih ovir zakasnila, se je vršila komaj 23. januarja in je nadvse dobro uspela. — Naša šolska mladina in njeni stariši so se tega dne zbrali v šoli in prisostvovali ®rav lepemu popoldnevu. Najprej je mlačna odigrala trodejanko »Sola v nebe-ki je vsem izredno ugajala ir. je bilo 8ttieha in zabave dovolj. Nato je izprego-vOril šolski upravitelj g. Anton Božič, k* ie v svojem govoru podčrtal pomen in Svrho takih prireditev na naši severni ftieji. Sledila je obdaritev otrok in je dobil ^sak učenec to, kar je rabil, in sicer je oilo obdarovanih 60 otrok, s kompletno obleko, nad 70 otrok pa s hlačami in Sfajco, oziroma obutvijo ter raznimi drugimi oblačili in šolskimi potrebščina- usnje, mesne konzerve, slivovko itd. Dobila pa bi za to riž, bombaž, kavčug, cimet in razno drugo kolonialno blago. — Njegovo podrobno poročilo so vsi navzo či z velik, zadovoljstvom sprejeli. Tajnik pripravljalnega odbora g. Vlašič je pojasnil pravila Jugoslovansko - siamskega komiteja, ki so bila prav tako soglasno sprejeta. Po podanih poročilih je občni zbor poslal pozdravne brzojavke trgovinskemu ministru Vrbaniču, socialnemu ministru Marušiču in šefu za pospeševanje urada zunanje trgovine dr. Tomieu. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika bančni ravnatelj dr. Kovačec Iz Maribora, za prvega podpredsednika dr. Tomičic iz Beograda, za drugega podpredsednika Vladimir Arko iz Zagreba, za tajnika Vlašič, za blagajnika bančni ravnatelj Stergar, za eksperta za Siam inž. Lubša, za odbornike pa: veletrgovec Katušic iz Osijeka, bančni ravnatelj Bogdan Pogačnik, glavni urednik »Mari-borer Zeitung« Udo Kasper, stavbenik Špes, dr. Milko Danev in špediter Stevo Tončič; v nadzorni odbor so bili izvoljeni dr. Ples in inž. Remec iz Ljubljane ter veleposestnik Perko iz Kamnice. Občni zbor je nato pozdravil dr. Ples v imenu zbornice za TOI, ki je obenem naglasil potrebo ustanovitve takega komiteja in možnost razvoja naše zunanje trgovine na vzhodu ter obenem podčrtal zasluge, ki si jih je pridobil inž. Lubša kot najboljši poznavalec Siama. V imenu mestne občine mariborske je pozdravil občni zbor obrtni referent dr. Senkovič, v imenu Tujsko-prometne zveze pa ravnatelj »Putnika« Josip Loos. mi. — Najlepše plačilo prirediteljem te obdaritve kot tudi zavednim in dobrosrčnim darovalcem so bila od veselja žareča lička naših malčkov in solze v očeh obmejnih očancev in mater. Dolžnost je. da se na tem mestu zahvalimo cenjenim darovalcem za bogate in praktične darove, kakor sledi: Kraljeva banska uprava v Ljubljani (blago), CMD 500 Din in blago, Mestno poglavarstvo v Mariboru 500 Din, Trgovska akademija v Mariboru 300 Din in blago, Kegljaški klub »Svoboda«, Maribor 250 Din, Posojilnica v Mariboru 200 Din, neimenovani šolske potrebščine, tvornica »Zlatorog« milo, Nabavlj. zadruga drž. uslužbencev v Mariboru blago, Banov, zaloga knjig in učil v Ljubljani šolske potrebščine, Vilko Weixl v Mariboru šolske potrebščine, Mariborska tiskarna knjige, Mestni odbor Jadranske straže v Mariboru 150 Din, Kegljaški klub »Dvanajstih« v Mariboru 120 Din, Ljudska samopomoč v Mariboru 50 Din, Pinter in Lenard, Maribor 50 Din, »Mirim« Maribor čokolado, tovarna Freund, Maribor material za čelje. Enako zahvalo dolgujemo tudi vsem onim, ki so nam priskočili z manjšimi darovi na pomoč in ki so pomagali pri organizaciji obdaritve. Posebno še trgov- Zakor. o zavarovanju delavcev nalaga vsem delodajalcem dolžnost, da svoje de lavce in nameščence prijavijo Okrožnemu uradu v zakonitem roku 8 dni. Ako delojemalec zboli pred prekasno vloženo prijavo, ali pa še v roku 8 dni po prekas ni prijavi, nastane za delodajalca regres, to se pravi, da ima Okrožni urad dolžnost izterjati od delodajalca vse stroške, ki so nastali zaradi bolezni prepozno prijavljenega delavca. Zaradi prekasnih prijav se regresni pla čilni nalogi stalno množe. Običajno so ti stroški visoki in za delodajalca zelo občutni, posebno v sedanji gospodarski krizi. V nekaterih primerih ti stroški narastejo celo na 10.000 Din in več, stroški preko 1.000 do 3.000 Din pa so zelo pogosti. Ta zakonita kazen za prekasne pri iave v mnogih primerih delodajalca zelo obremenjuje ir. mu povzroča nove gospo- Pfuj Smrtna kosa. V ptujski hiralnici sta u-mrla Marija Ciglaričeva od Sv. Miklavža pri Ormožu, stara 36 let in Ivan Adler od Sv, lija pri Mariboru, star 85 let. Poroki. V minoritski cerkvi v Ptuju sta se poročila v nedeljo 3. t. m. sledeča ra: Alojz Holc, posestnika sin v Ju-i šincih in Roza Potočnikova, posestnikova hči v Žabjaku, nadalje Martin Kolarič, mizar, in Marjeta Golobova, posestnikova hči, oba iz Spuhlja. Poučno prec?avanje vinarskega društva v Ptuju. Podružnica vinarskega društva za dravsko banovino v Ptuju priredi v nedeljo 10. t. m. ob 14. uri poučno predavanje za svoje člane v prostorih gostilne Brenčič. Predavalo se bo o naslednjih predmetih: tolmačenje določil uredbe o viničarskem redu in njih uporaba v praksi, sestava predpisanih pogodb 7. viničarji in nove zahteve viničarjev. — Oni vinogradniki, ki še niso člani podružnice, prijavijo lahko še pred predavanjem svoj pristop. Nezgode. Z nevarnimi poškodbami so prepeljali v ptujsko bolnišnico desetletno Marijo Bračkovo iz Drbetincev in desetletnega Boška Novakoviča iz Ptuja. Prva je pri sankanju priletela z glavo na dre- cu g. Groharju iz Fale, ki je oskrbel brez plačen prevoz darov do Šturma. S takimi obdaritvami se na najlepši način pomaga tukajšnjemu revnemu prebivalstvu, na drugi strani pa se s tem mnogo pripomore k jačanju narodne zavesti na meji, kar je potrebno in tudi velikega pomena. Zato je želeti, da bo naše zaledje tudi v bodoče posvečalo obmejnim postojankam tako in še večjo pažnjo. Važno opozorilo delodajalcem POZIV OKROŽNEGA URADA ZA ZAVAROV. DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV gov obstoj. Največ zakasnelih prijav do- darske težave, skrbi in celo ograža nje- zboli! biva urad za vajence, služkinje in nameščence malih obrtnikov. Okrožni urad opozarja zato zlasti mak obrtnike na omenjene zakonite predpise z dostavkom, da urad v primeru prepozne prijave ne more in ne sme odbiti in prezreti določil zakona. Prijavi delojemaJ cev v zavarovanje je treba posvečati več pažnje, ker v nasprotnem primeru od govarja za vsako kršitev zakona delodajalec sam. V pravno urejeni družbi je po zakonih predpisane roke treba absolut no upoštevati! Ker urad opaža, da se take nepotrebne obremenitve delodajalcev množe, in to v pretežni večini zaradi pre male pazljivosti, opozarja ponovno na pozitivne določbe zakona, da s tem opozori na škodo, ki mora delodajalcu zaradi prekasne prijave nastati. Skušnja uči, da neprijavljeni delojemalec zelo rad vo s tako silo, da je težko poškodovana obležala.nezavestna na tleh, drugi pa je padel pri telovadbi na trsko, ki se mu je globoko zarila v trebuh in ga nevarno ranila. DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA. Drugi dan žrebanja V. razreda, 29. kola, dne 5. februarja so bili izžrebani sledeči dobitki: Din 200.000 24299. Din 50.000 65160. Din 40.000 49356. Din 20.000 11972, 16505. Din 10.000 9516, 18670, 21139 , 31499, 32897, 39181, 44289, 73262, 75429, 79711, 88373, 98045. Din 8.000 3467, 7633, 27842, 27880, 41721, 51646, 52175, 55375, 58599 . 6,3401, 64178, 72051, 80083, 80598, 85902, 87230, 88409 , 88773, 91682, 92976, 93220. Din 6.000 4275, 8060, 9501, 19371, 21724, 2457'3, 32473, 32664, 38771, 40706, 42876, 44769. 45470, 44182, 62134, 62861, 63415, 63906, 71981, 73014, 76431, 78308, 79001. 86903, 8764«, 97805, 99659. Din 5.000 2200. 26215, 37044, 44265, 51247, 57'244, 61345, 64567, 64695, 69664, 77480, 82516, 85870, 87998, 93006, 98102. Din 3.000 5696, 7050, 17671, 22463, 24135, 25444, 34564, 36295, 40760, 44273, 45329, 48797, 51077, 53828, 55209, 58683, 60171, 60236, 68386. 72673, 75889. 78755, 79339, 82922, 86031, 88491, 92905, 95242, 96082, 96472, 98133, 98625, 99702, 99960. Din 2.000 1639, 1696, 6255 , 9263, 20587, 22469, 25699, 36003, 38227. 44183, 45630, 46223, 48748, 6.3512, 69226. 72778, 76040, 85690, 90599, 92513 93871. Bančna poslovalnica BEZJAK, Maribor, Gosposka ulica 25. fnominiaMe i< (Mb Z naše severne mefe USPELA OBDARITEV OTROK PRI SV. DUHU NA OSTREM VRHL. perdo Karis; 14 Spomini iz narodnega bi sokolskega življenja Ko to pišem, sem se spomnil na slede-~e: Neka jubilejna, ena zadnjih ati zadnja številka »Edinosti« je izšla v zelo obširni izdaji. Prečita! sem jo in zapazil, da s£;vi iz nje popolnoma izpuščen. Molčal Sem k temu poniževanju, kar mi piše J£°j dober prijatelj dr. Rybai\ da se ondom čudi, da slavnostna številka »Edinosti« ni omenila mojih zaslug. Opisa' Sem mu moj sum in izjavil, da ne bom toči zvonil. Moj sum je bil pravilen, *er sem o tem interpeliral urednika Mat-*a Cotiča, ko se je v Maribor preselil. Odgovoril mi je, »cherche la feinme-.. ®raj to, kar sem si mislil. Nizkotno! rtega 'epeKa življenja me je iztrgal . februarja 1892. nenadni odhod v Di-aco’ kamor sem bil kot državni vodja eeraričiiega poštnega' urada eksponirar. a dogleden čas, ki pa se ie zavlekel na flve leti. V Divači, . udi tu sem bil zadovoljen, čeprav ■ cm našel na kolodvoru le nemške in kaf l ians^a ^^“iška -uradnika, med lik 1 se je ve5krat znašel kakšen ve-sovražnik našega naroda in jezika. Med drugimi mi je bil dodeljen poštni ekspeditor Rado Jeglič, ki je lani umrl v Ljubljani kot upokojeni poštni tajnik. Jeglič je bil navdušen Sokol in me je prosil za sodelovanje pri ustanovitvi Sokolskega društva za Divačo in okolico. Pričel je že v ta namen nabirati člane, kar sem bil od merodajne osebe obveščen, da je to nevarno početje in ni izključeno, da bo Jeglič kmalu sfrčal iz Divače, jaz pa boni imel sitnosti. Seveda sem na to prekinil vse. Med najhujšimi aduti je bil inženjer državne železnica V. Na psovke na naš narod mu nisem nikoli molčal m je moral marsikatero mirno požreti. Majhno zadoščenje proti temu renegatu je bilo nekoč sledeče: S posebnim vlakom so se vračali iz Trsta nemški pevci. Tedaj ie V. s svojimi uradniki državne in južne železnice agitiral, da se spnajmejo z velikim navdušenjem ob obilni udeležbi občinstva s klici »Gut Heil«, tako vsaj so bili podučeni vsi nižji železniški uslužbenci. * Ker naši ljudje niso vedeli kaj je »Gut Heil! « so jim naši hudomušneži priporočali, naj kličejo namesto »Gut Heil!« — »Eilgutl« in poštni uslužbenci »Spergut!* ter se jim je obljubilo, da jih bo po odhodu vlaka čakaj pri »Obersnelu« velik sodček piva. Vlak je po 10. uri pridrevel na kolodvor ki že so se oglasili naši vrli »Eilgutl« in »Spergut!« ob spremstvu maloštevilnih »Gut Heil«. V. je bil tako razburjen, da se je ob svojem pozdravnem govoru zelo osmešil. Pevci so nam zapeli nekaj pesmi, naši »Eilgutovci« in »Spe-rgutovci« so se zatekli k pivu in nemški pevci so skoro brez pozdrava odhajali. Seveda je vse zopet padlo name. Pričkali smo se tako dolgo, da sem V-ju zagrozil s sodnijsko tožbo. Tega se je pa ustrašil, ker je nekoga, ki je rekel narod-, njaku vratarju Hribarju: »Sie sind e in Esel«, ugledni sodnik Okretič v Sežani občutno kaznoval. Pri tej priliki je rekel Okretič obtožencu dovtipno, da že to ni pravilno, ker je rekel »Sie Esel«, ko se vendar oslu reče ti! Ne dolgo po tem je bil ta gospod V. premeščen iz Divače. Bili smo pri njegovem odhodu zbrani na peronu in še tu in v zadnjem hipu se ni mogel brzdati, ker je rekel ob moji navzočnosti, da je vesel, da gre »aus diesem Sauland«. Čestital sem mu k odhodu hi rekel, da se le svinje pošiljajo v »Sauland«. Jezno je odgovor požrl in šel. Nekoč sem si izmislil, da napravimo neko nedeljo otvoritev Rudolfove jame, ld je bila 15 minut oddaljena od Divače. Povabil sem načelnika postaje Auerja, častitljivega in poštenega Nemca, nadučitelja Bana in starega Obersnela, da od nas sestavimo odbor. Pričeli smo ta- koj z delom. V jami sva z Banom krstila vse kapnike in jim napravila napise. V »Edinost« sem pošiljal skoro vsak dan reklame za ta izlet. Ravnateljstvo železnice smo naprosili, da se pri določenem kilometrskem kamnu na odprti progi nedeljski zabavni vlak ustavi, da izstopijo obiskovalci jame, ki je bila le nekaj minut oddaljena od tira. Najeli smo godbo in z njo pričakali vlak na dotičnem mestu. Zbrala se je ogromna množica iz Divače in okolice, ki je dočakala izredno veliko število gostov, kakor dotlej še nikoli. Z malenkostno vstopnino v jamo so že bili kriti vsi naši stroški in je ostala tudi še lepa vsota za družbo Sv. Ciriia in Metoda. Po obisku v jami je bila zelo uspela zabava po vseh gostilnah in vrtovih. Okoli sedme ure zvečer, pred odhodom vlaka, se je zbrala pred kolodvorom lepa množica občinstva. Stopil sem na neki sod in sem zbrane gosto srčno pozdravil in se zahvalil za obisk. Da bodo imeli tudi naši ubogi šolski otroci spomin na današnji dan, sem navzoče naprosil, da dajo mal dar gospodičnam, ki bodo pobirale prispevke. Z veseljem so se navzoči odzvali mojim besedam in v kratkih minutah se je nabrala za tedanje čase lepa vsota 40 gld., ki sta jih župan m šolski voditelj porabila v omenjeni namen. Alpboosc Dasdei: GUEH ZfiV£ ROJAMI. loda med vsemi dnevi tedna Je Richarda najbolj zanimal četrtek, zato ga je vedno mrzlično nestrpno pričakoval. Tedaj so se okoli tretje popoldanske ure pod njegovimi okni oglasili mladi glasovi, ko čebelji iz panja. Bile so to gojenke sirotišnice Soisy-sous-Etioles, ki so šle v svojih velikih haljah in z modrimi trakovi okrašenih slamnikih na glavah pod vodstvom dveh, treh redovnic na sprehod, razkropljene po vsej široki cesti. Skoraj vsakokrat so jim dovolili stopiti v grad in igrati se po grajskih livadah. — Kakšna svečanost je bila fo za Richarda, ki ni poznal drugih otrok ko siromašna dekletca, katerim se je zdel on spet mlad kraljevič v okviru cvetočega razkošja! Kako so se tedaj gledali, kako veselili igrali in tekali! In ko so odhajale, je gledal s svojega okna za njimi tako dolgo, dokler niso izginila v daljavi celo bela pokrivala opatic, zibajoča se v vetru, ki je lalmio vel od reke. Ah, ta corbeilska cesta, kaj vse ni bila v njegovih spominih! Kakor da sta vse njegovo detinstvo in vsa njegova mladost odšla po tej prašni cesti, na kateri so se dogodili uajvečji doživljaji njegovega življenja. In prav na tej cesti, na nekem ovinku med Draveilom in Uzelle-som — kjer so pozneje v spomin postavili velik železen križ — je padel od kapi zadet tudi gospod Fenigan. ko se je vračal z dela. Richardu je bilo takrat šestnajst iet, pa so ga naglo poklicali iz Louis-le-Granda, kjer je s težavo in počasi študiral. Bol, ki mu jo je povzročila tragična očetova smrt, je dobila tolažbo v upanju, da se mu ne bo več treba vrniti v šolo. Prav ta .šola, fo pregnanstvo malega Fenigana, je bila za pokojnega notarja povod srditih prepirov; mati je hotela naj bi najeli učitelja, ki bi dečka doma poučeval, dočim se je očetu zdela vse bolj važna in koristna vzgoja in disciplina učilišča, ker se je bal, da postane Richard, živeč v samoti na posestvu, tako divji in sirov, kakor so bili n. pr. cestarjevi otroci. V tej zadevi je gospod Fenigan odločno vztrajal pri svojem sk!e pu, dasi ie sicer vedno popuščal svoji žetii, kateri je pravil »dobri moj tiran«; ne meneč se za njene solze in prošnje, je sam odpeljal Richarda v Pariz in ga za- Dvesto kilometrov nad zemllo PROFESOR DR, GODDARD BO LETOS IZSTRELJEVAL RAKETE V STRATOSFERO. Znani ameriški fizik R. H. Goddard namerava spomladi izvršiti zanimive poskuse z novimi raketami, k; so opremljene s padali in s posebnimi aparati za merjenje. Te rakete bodo spuščene v stratosfero in bodo po konstrukterjevem mnenju dosegle višino, kakršne doslej še ni dosege! noben balon. Tam bodo. aparati izmerili zračni tlak, temperaturo itd. in prožili znanosti nove važne rezultate tudi glede kozmičnih žarkov. Dovršene so že vse priprave za te zanimive poizkuse. Prof. dr. Goddard je zgradil v neki dolini, ki je oddaljena 40 km od Rosvvella, 30 m visok stolp, s katerega bodo odstreljene njegove rakete. Sam profesor se je že naselil v neki v bližini ležeči farmarski hiši. Z njim so prišli tudi še številni njegovi asistenti m dijaki, ki mu pomagajo z nadziranjem in ostalim pri delu. Ta dolina se zdi po vseh okolnostih prof. dr. Goddarda najprimernejša za take eksperimente. Podjetje pa financira Guggenheiniova ustanova za napredek znanosti. Za svoje poizkuse bo porabil prof. dr. Goddard posebno konstruirane rakete, dofee 60 cm. Aparati, ki jih bo raketa nosila, &odo opravljali razna merjenja avtomatično. Ko bo raketa dosegla naj-višjo višino, k; bo že vnaprej določena, se bo padalo avtomatično odprlo in raketa se bo nepoškodovana vrnila na zem ljo. Profesor upa, da bodo njegove rakete — po načinu in moči nabojev — dosegle višino 60 do 200 kilometrov. Da pa rakete pri padanju ne bi napravile škode, bo poskrbljeno za to, da ne bodo padle na tla izven določenega kroga 20 kilometrov, v tem krogu pa ni nobenih človeških selišč, razen omenjene iar-marske hiše. Prof. dr. Goddard pravi, da so te rakete za raziskovanje nebesnih višin dosti prikladnejše ko baloni z gondolami in ljudmi v njih. Da dosežejo ti baloiii višino 22 km, morajo biti zgrajeni iz zelo lahkega materiala, imet) morajo velik obseg, dviganje v njih pa ie še zelo nevarno. Najbo!jš: dokaz za to je smrt trojice pri med one črne, visoke zidove, iz katerih gotovo ne bi prišel vse do konca študij, da ni prej prišla žalostna vest, ki ga je tedaj že osirotelega poklicala nazaj v Uzelles. Še tedaj, ko je pri pogrebu šel sam pred ogromno množico ljudi, se mu je zdela lepa ta njegova cesta. Detelja seje potegnila visoko in v solncu je sijalo morje klasja. Na vsakem koraku so se budili spomini njegove rane mladosti: gozd in reka sta mu prinašala znane vonjave, ki so ga omamljale in v solzah si je sam očital to voljno občutje, to čudno veselje, ki ga je znova prevzelo tu sredi prirode, ki jo je ljubil z vsemi svojimi čutili, pa se je loral od nje tako mučno ločiti. In ko je pomislil, da je nikoli več ne bo zapustil! O tem je docela soglašal s svojo materjo, ki je izza okna opazovala dolgi pogrebni sprevod: »Kaj naj počne v Parizu? čemu naj dovrši študije, ki jih je itak slabo začel in mu ne obetajo prav nobenega uspeha? Čemu bi šel po očetovi poti, ko smo že tako dovolj bogati? Čemu naj bi bila še brez edinega otroka?« Richard je že dan po vrnitvi v Uzelles spravil vse šolske knjige v skrinjo, jo zaklenil ter odnesel na podstrešje v trdnem prepričanju, da je nikoli več ne odpre. Kakor vsi na deželi vzgojeni gosposki otroci, je bil tudi on brezbrižne Columbia se je pripetila v gledališču strašna nesreča. Pri predstavi, ko je bilo gledališče nabito polno, se je podrla galerija in zgrmela v parter. Na kraju strašne nesreče je našlo smrt 15 ljudi, večje število pa je bilo hudo ranjenih, ki so jih spravili v bolnišnico. Tudi je v gledališču nastala strahovita panika in je bilo v gneči pomandranih večje število oseb. in sanjave čudi, plah in malo divji; voril je malo in se zanimal samo za delo zunaj r.a zraku, za lovljenje rib in jahanje, kar je često tudi pretiraval; bral ni nobenih knjig in časopisov razen »Chasse Mustre« (Ilustrirani lov) in nekaj številk vTour du Monde« (Okoli sveta). Vstajaj je rano in ga potem mati ni videla vec vse do kosila; zvečer je malokdaj ostal z doma, zato je pa navadno odigral z materjo po dve partiji šaha, kar se i® zavleklo približno do desetih, ko so neopazno ugasnile vse luči v gradiču in Vj vasi. Obiskov navadno niso imeli. Dolga bolezen je gospo Feniganovo odtujila od njenih prijateljev v Draveilu in Soisyju> in dasi je bila vdova tedaj še dosti mfo* da, se je vendar čutila s svojim sinom presrečna, da bi obnovila svoja prekinjena znanstva. Tako je poteklo deset let enolično irt brez vsakih vznemirjanj. Nekaj obiskov' pri plemiških sosedih na Grosbourgu ob priliki velikih 'ovov in potovanje v Hav-re zaradi nakupa jadrnice, o kateri je " chard toliko sanjal — to so bili v teh desetih letih vsi pomembnejši dogodki njegovega življenja. Mimo tega so bili pri Feniganovih v gosteh dve leti za po-vrstjo njihovi sorodniki iz Lorienta: oče, mati in mlada hčerka, ki so jo često videli s trdim klobukom na glavi jahati skupno z Richardom. današnjih davkov na nogometnih prireditvah je zvezano z vitalnim interesom vseh klubov in zveze in je pričakovati, da bodo davki v kratkem znižani. Smuška tekma v Sv. Lovrencu bo v nedeljo 10. t. m., in sicer za prehodni po kal ministra g. dr. Marušiča. Tekmovalo se bo za naslov najboljšega moštva v dravski banovini. Start bo ob 9. uri. Soort Kolesarska dirka za Markovičev pokal bo v nedeljo 10. t. m. dopoldne na progi Maribor—Slivnica—Maribor. Jugoslovenska nogometna zveza za zni žanje davka pri nogometnih tekmah. JNS je poslal ministrstvu za fizično vzgojo naroda memorandum, v katerem opozarja ministra na dejstva, da zaradi visokih davkov pri nogometnih tekmah naš nogomet ne more napredovati in je v nevarnosti, da propade. Zveza dokazuje, kako so država, banovina iti mesto za-ruskih stratosferskih letalcev, ko so do- radi povišanja davkov dobili v letu 19.3*1. segli višino 24 kilometrov. Zaradi teh obetov prof. dr. Goddarda pričakujejo sedaj vsi znanstveniki, pa tudi drugi ljudje z največjim zanimanjem praktične uspehe. Kako živi bivši španski kralj NJEGOVO PREMOŽENJE NAGLO KO PNI V NIČ. Bivši španski kralj Alfonz XIII. je mo-ial skusiti vse trdote današnje hude finančne krize. Ko je moral zapustiti kraljevski prestol, ga je pričela tepsti grenka usoda. Slabo se mu je godilo in je sklenil zato zastaviti svoje dragocenosti in si najeti veliko posojilo. Po nekaterih vesteh pa je španski kralj Alfonz zastavil svoje dragocenosti v tKki banki v Bratislavi. Dragocenosti, ki jih je zastavil kralj, obstoje iz prekrasnega diade-ma, krasnih briljantnih ogrlic in iz številnih dragocenih diamantnih prstanov in drugega zlatega nakita. Nekateri listi so celo poročali, da je zastavil kralj Alfonz svoje kraljevske insignije, izkazalo pa se je, da so te vesti neresnične, ker ima kralj Alfonz svoje kraljevske insignije stalno pri sebi, odkar je pobegnil iz Španije. Omenjena banka v Bratislavi kralju Alfonzu ni hotela izplačati zahtevanega posojila. Zastavljene dragocenosti je zato prevzela skupina moravskih in slovaških finančnikov, ki je pomudila kralju večjo vsoto. Med tem pa je bivši kralj izvršil podobne transakcije tudi v Rim«. Tu je založil pri nekem zavodu mnogo \reč dragocenosti in mnogo dragocenih antikvitet, ki jih je prinesel s seboj iz Španske. Po pobegu iz Španije je kupil kralj Alfonz v'bližini Pariza velik grad in ga i ii?rcc^l!c Pf.otl "T„p°difn‘ . .... . ! rici Mihaldinec, ker so neras- moderno restavriral. I u se ,ie nastanila • manj kot v letu 1933., ko so bili davki manjši. Tako so n. pr. znašali davki od vseh nogometnih prireditev v 193J. letu 917.099.85 Din, v letu 19,M. pa samo 725 tisoč dinarjev. Torej kljub zvišanju davkov so znašali davki v 1934. letu 192 tisoč 89.85 Din manj kot v letu 1933., ko so bili davki daleč nižji. Vprašanje Sv. Lenart v Slov. goricah. Občni »bor našega Sokola se je vršil v petek, dne 1. februarja t. 1. ob 8. uri zvečer v Sokolskem domu. Vodil ga je starosta br. dr. Gorišek, ki je uvodoma imel spominski govor o našem blagopokojnem kralju. Brat prosvetar je prečrtal zvezinO poslanico za Novo leto. Iz poročil poe-dinih funkcionarjev posnemamo, da društvo živi in deluje v vsakem oziru, zlasti pa še v telovadnem. Obširno in pregledno poročilo br. načelnika nam je pred-očiio nazorno sliko o lepih uspehih, k'> so jih dosegli naši telovadci in telovadke na raznih tekmah in pri nastopih. Br. starosta je razdelil pripadnikom našega društva kar 17 diplom. Pri volitvah je bi' la izvoljena z malimi izpremembami stara društvena uprava z br. dr. Goriškoifl na čelu. Na občnem zboru je bilo zaobljubljenih 7 novih članov in članic. Zdravo! Razno PREKLICUJEM KLEVETE vsa njegova rodbina in nadaljevala kraljevsko življenje. Hodila je na francosko reviero, kjer je kralj Alfonz kupil luksuz no vilo. Zaradi potratnega življenja pa se je naglo sušila kraljeva blagajna. Kor se je pred kratkim oženil njegov najstarejši sin z neko Američanko, ki ni imela mnogo pod palcem, je to spravilo bivšega španskega kralja v velike nepri like, tako, da je moral zastaviti svoje dragocenosti in iskati posojila. Tudi je zadnje čase nastal med bivšim kraljem in kraljico nesporazum. Kraljica h zahtevala za svojo apanažo ogromne vsote denarja, ki ji ga kralj ni mogel dati, saj je v zadnjih treh letih potrošil preko 10 milijonov frankov. Zmernejšega življenja se bo moral lotiti torej tudi bivši suveren solnčne Španske, ker se je prepričal sam na svoji koži, da tudi milijoni naglo hlapijo. Smrtna nesreča v gledališču. V glavnem mestu ameriške državice ničpe. Alojz Radvanje. Gabrijan, U. 490 Prodam SPREJMEM ABONENTE na domačo hrano. Razen drugih jedil nudim specijalitcte: ribe, bržoio, ražnjiče, čevapčiče, vse vseže iti pečeno na rešetki po zmernih cenah. Večkrat v tednu primorske »meneštre«. rižoto, makaroni s fižolom. Točim črno, pristno dalmatinsko vino po Din 8,- liter, dobro štajersko po Din Gostilna »Rotovže, A. Viccl, Rotovški trs S. 501 Kupim HRANILNE KNJIŽICE Mestne hranilnice Maribor, Posojilnice Narodni dom in Spodnještajerske posojilnice kupim. Takoj denar. Ponudbe na upravo pod »Leo Thaler*. 429 APNENI PRAH za gnojenje vrtov in sadnega drevja oddaja Kmeijska družba. skladišče Maribor. Melje^ Tel. 20-8,3. 463 PRODAM HIŠO z velikim vrtom in njivo prj postaji Hoče štev. 16. 495 HIŠO prodam proti gotovini. Kose' skesa ul. 28. 19j HALO! HALO! Premo«, koSovec, 100 kz.DiH ,36.—, suha, bukova. ža?nfla drva m3 105.--, kolobarji, komad Din 5.50. Vse dostavlja no na dom dobavlja lesna tr* govina Mlinska ul. 18. Pistof' 497 KUPIM GRAMOFON iz druge roke, v dobrem sta-j nju. Naslov v upravi »Večer-1 nika«. 504' Umrla nam je danes ob 9. uri našo nepozabna mamica, stara mama, teta itd , gospa zasebnica. Pogreb blage pokojnice bo_v petek, dne. 8. februarja 1935 ob po! 15. uri iz hiše žalosti' Linhartova ulica št 12 na magdalensko pokopališče na Pobrežju. Sv. maša zadušnica se bo brala v soboto, dne 9. februarja 1935 ob 7. uri v majjd lenski cerkvi Maribor, Kamnik, Trst, Ajdovščina, dne 7. februarja 1935. Ivan Šenk, sin. Hedvika, anaha, Sonja, vnukinja. Hermina Kaizer, roj. Šenk, hči, Joško, zet. Viktor, vnuk, ter ostalo sorodstvo. 499 tahja komora .Jata. v U„Wialu; »redstaaik MM» r^!S^BRTA»PIV0J„R“A.R * ™“ V lriborslta «*»•» «• <■- P"**«* STANKO DETELA v Maribora.