Delovni načrt bodoče v!adey v kateri bo sodelovala SLS.
Oblastne skupščine dobe večje pravice (avtonomija). - Ustanovi se Gospodarski svet. -
Državna uprava se uredi. - Davčni zakoni se izenačijo.
V nedeljo je imel dr. Korošec velik shod v Rajlvenburgu, kjer je govoril o nalogah, ki čakajo bodočo vlado in o katerih sta se sporazumela z ministrskim predsednikom Vu-kičevičem, da se morajo izvršiti.
Govor je važen zato, ker to ni program, ki naj bi se po možnosti izpeljal, kadar bo za to ugoden čas, temveč jc pravi delovni program prihodnje vlade, ki sc prav zato hoče postaviti iz najrevnejših strank v naši državi, da se v resnici tudi fimpreje izvrši.
Govor je važen tudi zato, ker ga jc takoj drugi dan potrdil sam g. ministrski predsednik Viikičevič ter ga označil kot delovni načrt prihodnje vlade.
Naše ljudi opozarjamo, naj pazljivo pre-fitajo ta govor ter potem vse store, da bodo vsi pravi Slovenci 11. septembra volili SLS,
da se s tem poda čim večjo garancijo, da se ta Program res izvrši.
Govor dr. Korošca se glasi:
Naš državni program.
Na nekaterih dosedanjih shodili Slovenske ljudske stranke sem govoril tudi o tem, da bo prihodnji državni zbor imel med drugim nalogo, spremeniti sedanji zakon o volitvah narodnih poslancev, izvesti izboljšanje oblastnih in okrajnih samoupravah ter uzakoniti in ustanoviti Gospodarski svet, ki naj bi
bil vladi in državnemu zboru zanesljiv kažipot, kako ozdraviti državo od težke gospodarske krize in usmeriti zdrav in ploden gospodarski razvoj.
Nasprotniki so zagnali glasen krilc, češ, to je nekaj novega, sedanji ministrski predsednik Vukičevič in dr. Korošec imata tajen sporazum in hočeta postaviti državo nenadoma in nepripravljeno pred velike notranje spremembe. Toda iz tega krika nasprotnikov razvidimo samo to, da so naši nasprotniki zelo pozabljivi ljudje in da so že pozabili na program, katerega je izdala sedanja vlada, ko je razpustila parlament in razpisala nove volitve. V tem programu je vse to naznanjeno in obseženo, kakor sem na nekaterih dosedanjih shodih naše stranke govoril. In še več je povedano v tem programu bodoče vlade, kar je tudi zanimivo, namreč da se bo spremenil zakon o upravni razdelitvi države, ki se je uredila samo za prvo silo, da se bo organizirala po dosedanjih večletnih skušnjah upravna oblast, da se bodo uredili verski od-nošaji, da se bo na pravo in pošteno pot spravila agrarna reforma, da se bodo izenačili davčni zakoni, da se bodo za kmeta in druge delovne stanove ustanovili poceni krediti in da se bodo ponovno zmanjšala davčna bremena in spravila v sklad z gospodarskim življenjem vsega prebivalstva.
Tz tega je razvidno, da med min. preds. Vukičevičem in menoj ni bilo treba nikakih posebnih, ali celo tajnih razgovorov, dogovorov in sporazumov zaradi bodočega skupnega vladnega programa. Program je že bil tu, ko je naša stranka s sedanjim ministrskim predsednikom napravila sporazum zaradi sodelovanja v bodoči vladi. Toda med nami in nasprotniki je ta razlika, da smo mi program prečitali in spoznali, da nas nikjer ne more ovirati v našem bodočem delovanju, a nasprotniki tega niso storili. Zato sedaj stikajo za tajnostmi in se udajajo fantaziji, namesto, da bi se kritično bavili z objavljenim delovnim programom za prihodnji državni zbor in tako spravili volivne razprave in celi volivni boj na vsaj nekoliko višjo stopinjo. Priznati moramo, da se še noben volivni boj ni vršil tako brez vodilnih misli in brez načrtov za bodočnost, kakor sedanji, in to poglavitno vsled tega, ker stranke ne razprav-
ljajo o konkretno predloženem programu, ampak so mnogo bolj brigajo za notranje razmere drugih strank, za prerokovanje o bodoči moči te ali one stranke ter za to, kako bi čim več blata vrgli na nasprotno stranko, ker pač vidijo v metanju blata višek vsakega volivnega boja.
Gospodarski svet.
Naš stranka je osobito zadovoljna, da se ji je zadnje dni posrečilo vsaj misel o ustanovitvi Gospodarskega sveta spraviti v ospredje javne politične razprave. Gospodarski svet bi se naj sestavil Lz vseh naših produktivnih stanov ter bi imel nalogo, da pomaga ustvarjati socialno in gospodarsko za-konodajstvo za našo državo. Ima torej veliko, koristno in zelo potrebno nalogo. Ustanovitev
Na
Štajerskem
in v Ljubljani je naša skrinjica
Gospodarskega Sveta je že predvidena v ustavi. Ta ustava obstoji že od 1. 1921., nekatere stranke so imele neprestano polna usta o tej ustavi, ničesar pa niso storile, da bi se predvsem to izvedlo, kar je v ustavi za ljudstvo dobro in koristno zamišljenega. Tako so odlagale s samoupravnimi oblastmi vse do poslednjega časa, a zakon o Gospodarskem Svetu še do danes ni prišel na svetlo.
Toda mi smo mnenja, da bo Gospodarski 3vet, sestavljen iz zastopnikov vseh gospodarskih panog, moral polagoma prevzeti vse gospodarsko delo od našega sedanjega pai-
Na
Kranjskem
je naša skrinjica
V vsako hišo Domoljuba!
lamenta, da se bo moralo ločiti gospodarstvo od politike, in da se bo zakonodajno delo ▼ vseh gospodarskih zadevah moralo prepustiti Gospodarskemu svetu. Gospodarski svet bi moral dcbiti namesto sedanjega posvetovalnega in nasvetovalnega značaja potem zakonodajni značaj. Kdaj bo to vprašanje v celi javnosti tako daleč dozorelo kakor je že pri nas Slovencih, tega ne morem prerokovati. Samoumevno bi se pa ta sprememba iz posvetovalnega v zakonodajni Gospodarski svet mogla izvi siti samo potom spremembe ustave, kakor tudi ako bi se zastopstvo manjšine hotelo brisati iz volivnega zakona. To je za vsakega jasno, kdor pozna ustavo. Zato je smešno, da so se nekateri političarji radi te moje opombe vznemirili. Kdaj in ali se bo revizija v tem pravcu zvršila, je še negotovo. Gotovo pa je: ako se bo zgodila. bo tudi naša skrb, da država pri tem ne bo škode trpela. Glede skrbi in privrženosti do države ne dopuščamo nobene licitacije. — Nasprotniki so nam hoteli pri belem dnevu i>odtakniti tudi, da mislimo na gosposko zbornico. To je tako nepošten način bojevanja, da ga tudi v volivni borbi ne moremo svojim nasprotnikom dovoliti.
Sodelovanje z radikalno stranko.
Dovolj znano je, da 9e je med nami in sedanjim ministrskim predsednikom Vukičevi-čem sklenila pogodba, da po volitvah z radikali delimo v politiki vso srečo in nesrečo. To se pravi, ako bodo oni v vladi, bomo tudi mi, ako ne. tudi mi ne. Toda velika verjetnost in več kot verjetnost je, da bo radikalna stranka v bodečem parlamentu vkljub vsem notranjim težavam najmočnejša stranka.
Vsi neprijatelji sedanje in povolivne vladne kombinacije so se obesili na našo pogodbo z Vukičevičem, na takozvani blejski sporazum, in lažejo in obrekujejo in intrigi-rajo na vse načine, v veliko veselje vseh nas, ki poznamo blejski sporazum, in v strah onih, ki vsled tega sporazuma ne morejo zadovoljiti svojim osebnim ali strankarskim ambicijam.
Mi in Radič.
Treba pa se je tudi ozreti na očitek, ki nam vsled naše pogodbe z Vukičevičem prihaja iz vrst hrvatske seljačke stranke. Radič nam je že večkrat očital, da Slčvenci hodimo mimo Zagreba v Belgrad. To ni popolna resnica. Od 23. do 25. leta smo hodili v Zagreb, — a od tega nas še danes glava boli. Zgodilo se je, da se je Radič vsem svojim zaveznikom iz Ljubljane, Sarajeva in Bel-grada izneveril ter šel s Pašičem. A niti osel ne gre dvakrat na led. Da Hrvati nimajo človeka, okoli katerega bi se lahko zbirali vsi državi in narodu zvesti ljudje, tega pač nismo mi Slovenci krivi. Mi nočemo z Radičem nobenih letalskih izletov več. Mi hočemo dati stalnost kulturnemu in gospodarskemu življenju med Slovenci, mi hočemo, da iz vlade ven branimo interese države in Slovenije, za to pa se ne moremo obesiti na Radiča, ki je po našem trdnem prepričanju vsled svojega značaja izključen iz vsake bodoče vladne kombinacije. Ni stranke, ki bi hotela z Radičem.
Za večio samostojnost
Slovenije.
Veliko skrb bomo vodili, ko bomo po volitvah zopet prišli v vlado, o tem da dobijo naši novi deželni zbori ali naše oblastne samouprave mogočnost za uspešno delo med narodom. Dobili bomo nazaj vso imovino bivše štajerske in kranjske dežele, dobili bomo torej bolnice, ceste, kmetijske šole, nasade, kmetijsko službo itd. itd. Obenem g temi ustanovami in uradi pa se nam mora prepustiti ves državni proračun, ki je za te stvari določen, za bodoče pa se nam morajo odstopiti tudi stalni davčni viri, ki so sedaj v državnih rokah. Tudi v vladnem programu stoji, da se bodo po volitvah popravili zakoni o samoupravah, ker ne odgovarjajo potrebam in željam naroda, in vsled tega smelo trdimo, da imajo oni krivo, ki nas obrekujejo, da smo pozabili na svoj slovenski program. Ne samo, da nismo pozabili, ampak mi stalno delamo na tem, da dovedemo Slovence do čim večje samoupravne samostojnosti. A mi smo tudi t dejanju pokazali, kako ljubimo svojo Slovenijo.
Naši uspehi.
Mi smo bili pred volitvami io tedn vladi. 10 tednov ni veliko, a veliki eo • uspehi za teh deset tednov. Razven ^ Ea5i ki vračajo Kranjcem in Štajercem njih d?!' no imovino in pripravljajo pot ?.a delo k lastim, smo odpravili prijavo vina in „eD| čane kazni se ne bodo iztirjevale.
Dalje smo odpravili carino na galieo žveplo in na čilski soliter. Odpravili 8mo'J carino na pluge in na umetna gnojila. OilptJ. vli smo 80 odstotni pribitek na osebno do. hodnino, kar znaša za Slovenijo lep« ,got(| 12 milijonov dinarjev. Pri osebni dohodnini smo zvišali tudi eksistenčni minimum. Tak« na dedšeine smo znižali in ravno tako t takse pri kupovanju posestev. Dal e smo do. segli, da se plača davek do znes' a 260 Din lahko tudi z 20 odstotnimi boni. To so važno pridobitve za Slovenijo, ki jih naše gospodan stvo takoj čuti. Se mnogo bolj pa se bodoči, tile T našem gospodarstvu velike pridobitve, ki jih bodo dajale tri železnice, ki srn« jih d«, segli za Slovenijo in pa prispevki za delai regulacijo Save, Drave in Mure. Za popravili cest smo dosegli 4 milijone dinarjev, S lemi pridobitvami bomo znatno omilili brezposel nost in vse gospodarsko življenje ho imelo od teh velikih javnih del ogromno korist.
Samo tisti, ki je slep od sovra"tva do nas, more reči. da to za 10 tednov ni dovolj. .Slo. venija bi bila srečna, če bi vsakih 10 meserer dobila toliko, kolikor je dobila v teh 10 lednih, ko smo mi bili na vladi. Vsega seveda ne moremo doseči, ker nimamo večine v parlamenta — to vemo sami. Toda za kratko dobo. kar ! smo bili v vladi, je naše delo ogromno in samo nepošteni ljudje lahko trdijo, da nismo nič dosegli. Kljub temu pa države nismo oškodovali.
Mi stojimo pred velikimi spremembami t državi. Kdor hoče sodelovati, naj gre z nami. Mi pojdenio zopet v vlado, da bomo iz vlad ven koristili 8loven>keniu kmetu in delavcu, obrtniku in inteligentu. Mi nismo hinavci. Mi smo voljo za dplo vedno imeli in tako bo tudi v bodoče. Mi hočemo koristiti vsem. Zato ?e ne dajte begati, ampak pojdite z nami! Cim močnejši bomo, toliko večji bodo naši uspeMI
Kaj pravi ministrski predsednik Vukičevič ?
Ko se je ministrski predsednik Vukičevič peljal v ponedeljek na Bled, je izjavil napram časnikarjem naslednje:
Slovenska ljudska stranka — stranka dela.
>Med g. dr. Korošcem in menoj sklenjeni sporazum je prirodna posledica naše državne politike, ki gre za tem. da zbira vse pozitivne, državotvorne in delovne ljudi med Slovenci, Brbi in Hrvati k iskrenemu sodelovanju pri izpolnjevanju velike in težke naloge, ki nam Jo nalaga skrb za državo in narod.
Ko smo sestavili vlado, sem Nj. Vel. kralju v po-ebnem pismu pojasnil program dela, ki bi naj ga morala izvršiti vsaka bodoča vlada. To pismo je bilo objavljeno ob priliki razpisa volitev; vsak ga je imel priliko citati in se po njem ravnati. G. Korošec je p tem izvrstno govoril v Rajhenburgu. On ra-jpume potrebe države in ljudstva in dela za
"Ul
program, kakor smo ga ob tej priliki obrazložili. Zato bomo ta program ojačeni s Slovensko ljudsko stranko po volitvah tudi izvedli. SLS je stranka dela. stranka, katere delovanje ni usmerjeno samo v smislu strankarstva, marveč v pravcu splošne poštenosti na korist celokupnosti. Ona ni samo stranka za svoje pristaše, ampak je stranka, ki je za državo, red in pravičnost. Zato sporazum med NRS in SLS. sklenjen med menoj in g. Korošcem, ne znači nobene sovražnosti proti nikomur. Sporazum o delovnem programu po volitvah med menoj in dr. Korošcem je tako prisrčen, da ga nobene intrige ne morejo omajati. Mi bomo — kakor je dejal g. dr. Korošec — znali ločiti dobro in zlo, kajti vsako pozitivno delo nam nalaga veliko odgovornost.
Zakaj pride SLS v vlado.
SLS pride po volitvah v vlado, ne morda zato, ker bi bila vladi potrebna številčna pre-
moč. nego zato, ker cenimo njeno požrtvovalno in iskreno delovanje ▼ vseh velikih problemih in potrebah državnega življenja. SLS bi prišla že v volivno vlado. Ker pa volivni vlada ni vlada dela. se na to ni sililo. Samo sedanja vladna koalicija bo po volitvah številčno gotovo dovolj močna, in ojačena s SLS bo predstavljala tako moč, da bomo svoj program lahko izvršili brez ozira na razne na-pade.
Z Radičem ne gre nihče.
Marsikdo se vprašuje, zakaj Hrvatov nismo vzeli v našo sredino. Zagotavljam da nihče najmanj ne misli delati proti som hrvatskega ljudstva. Nasprotno, ker ^ lamo za celokupno državo, imamo vselej pred seboj tudi potrebe brvalsk K ljudstva. Meni je žal, da dosedaj ni bilo ^ goče pridobiti predstavnikov hrvatskega^ roda za sodelovanje z nami; to ni moja
da. Upam pa, da se bo to, kar «mi nj posrečilo, posrečilo v bližnji booo^
Eno pa je gotovo, da z g. Radičem ne mo-romo in tudi ne bomo sodelovali.
REVIZIJA USTAVE.
Mnogo se govori o reviziji ustave. Jaz s0,n tega mišljenja, da je to pisanje po 5a-gopisju za sedaj neutemeljeno. Res je, ustava ni nekaj, kar se ne bi dalo spremeniti, ka-lior je to dejal g. Voja Marinkovič v svoiem govoru v Beli cerkvi. Ustava ni sv. pismo, listava ni delo nezmotljivih svetih ljudi in zato ni, da bi se tako delo ne smelo spremeniti. Vsi tisti, ki danes trka,jo na svoja prsa, <ja so branitelji ustave, trobijo to že osem let. •Ustave pa nobeden od njih ni v praksi izvrševal, in zato dosedaj ni bilo možno videti, jeli in v koliko je ustava dobra, koliko slaba. Kajprej moramo vedeti, katere odredbe v ustavi so tako slabe, da so potrebne spremembe in šele potem bomo o njih lahko govorili. V zvezi s tem se govori veliko o spremembi zakona o samoupravah. Že dosedanje delovanje samouprav jc jasno pokazalo, da en« ne odgovarjajo interesom ljudstva, da so one, take kot so, nesposobne za življenje, in fe smo enkrat prišli do tega spoznanja, je jasno, da bomo vsi, ki smo za to, da so pri iias razmere čimbolj urejene, tudi za to, da se ta zakon spremeni in dobi samouprava (lalokosežnejši znafaj, ki bi odgovarjal njihovim važnim nalogam v državnem življenju.
Popravek.
V današnji prilogi »Novice v slikah« je na zadnji strani glede volivnih skrinjic pomota, da mariborska oblast voli v prvo skrinjico, ljubljanska pa v drugo. Pravilno pa je, da velja prva skrinjica v vsej bivši Štajerski in v Ljubljani, druga skrinjica pa v vsej bivši Kranjski deželi. Naj naši zaupniki v prizadetih okrajnih glavarstvih in občinah ljudstvo v tem oziru zadostno in zanesljivo pouče.
Dejanja govore ~!aži križe.
Žerjavovci, ki ne upajo kandidirati dr. Žerjava pod lastno firmo, so izdali knjižico z naslovom »Dejanja govore«. Tudi ta naslov ni njihov, temveč so si ga izposodili od knjižice enakega imena, ki jo je svoj Jas izdala Slovenska ljudska stranka.
Pravi naslov pa bi moral biti: »Laži govore«, zakaj v knjižici je nagromadenih toliko najneumnejših in najdrznejših laži, da se more le najbolj omejen volilec ujeti nanje. Ti gospodje so skoro vso dolgo povojno dobo sedeli v vladi. Posledice so bile: popoln propad državnega gospodarstva, kar je potegnilo za seboj celo vrsto privatnih gospodarstev.
Ljudstvu so nalagali davek za davkom. Pa vse to bi se še preneslo, ko bi s temi davki res ustvarili kaj takega, kar bi bilo v korist splošnosti. Zakaj kar bi ljudje na davkih plačali, to bi se jim na drugi strani iz raznih gospodarskih naprav, ki bi jih morala država z davki ustvarjati, dvakrat povračalo.
Toda vsega tega nič. Državni denar i® izginjal v neka žrela brez dna. Da so
bila ta brezdanja žrela žerjavovska stran- ] ka in neki znani žerjavovski časopisi, s I tem so so žerjavovci za časa orjunaških pretepaštev sami hvalili.
Žerjavovci se v knjižici predstavljajo kot najsposobnejši gospodarji in politiki v državi. Gospodje, dejanja govore, dejanja vpijejo in tulijo. Vpijejo in tulijo tako, da danes niti Belgrad, ki je bil skozi osem let Vaš največji zaščitnik in podpornik, neče o Vas nič več slišati. Tako zelo Vam je Belgrad obrnil hrbet, da Vaši naj-odličnejši govorniki groze z revolucijo in uporom.
Še bolj očitno govori za gospodarske sposobnosti žerjavovcev polomljena Slavonska banka, v katerih so izgubljeni nešteti milijoni ljudskega denarja. Kje so danes ti milijoni, vsi dobro vemo. A so tako zavarovani, da jim ni mogoče priti blizu.
Da, dejanja govore. In prav zato, ker dejanja govore, Vas knjižica ne bo rešila zaslužene obsodbe 11. septembra.
^aj pišejo nasprotniki.
»Vukičevičeva vlada namerava ukiniti ljubljansko medicinsko fakulteto,« oznanja »Domovina«. — Ali ni največja predrznost, da lažnivo liujskajo sedaj pred volitvami z ukinitvijo medicinskega oddelka našega vseučilišča tisti ljudje, ki so še vselej, kadar so bili v vladi, poizkušali okrniti slovensko univerzo in, ki so v svojih listih pisali ravno proti ljubljanski medicinski fakulteti. Žerjavovci, prečitajte tozadevna članka v vašem časopisju »Slovenski narodi« z dne 31. maja in 1. junija 1921 in jasno
vam bo, kakšni podleži ste.
★
»Ni sramota agitirati od hiše do hiše,« navdušeje »Domovina«. — Da, res ni sramota agitirati poštenemu človeku, za pošteno stvar. Toda žerjavovski cilji se ne morejo imenovati pošteni, ker značijo vsestransko pogubo naroda in mnoge roke žer-javovskih agitatorjev niso čiste, ker jih je omadeževal med drugim tudi pokradeni ljudski denar propadlih bank.
»Kje je danes slavna avtonomija?«, sprašuje »radovedni« žerjavovski tednik. — Pol jo že imamo, po zaslugi naših poslancev in na vašo največjo jezo, — drugo polovico zakonodajne samouprave, ali po domače avtonomije bomo pa še dobili in sicer temprej, čimbolj vas bo slovensko ljudstvo »namazalo« 11. septemfra in čimmanj bo »naprednih« zavijačsv in denuncijantov našega naroda — v Belgradu. Ali sedaj razumete?
★
Razne občinske volitve so pokazale, da gre s klerikalstvom nazaj,« laže »Domovina«, četudi si žerjavovci ne upajo skoraj v nobeni občini več s svojo pravo firmo na dan in lovijo redke kaline le na neke »gospodarske« liste in so se pod tako listo skrili celo za — državnozborske volitve. — SLS pa pod svojim ponosnim imenom gre v boj na vse volitve in vzlic tu pa tam manj številni udeležbi volilcev (ker je sedaj čas najtežjega kmetskega dela), — ohranjuje
vse svoje dosedanje postojanke, v mnogih krajih pa napreduje in podira starodavne mestne in podeželske žerjavovske občinske trdnjave. — Vse to dokazujejo uradne ugotovitve. Žcrjavovci in njih časopisje pa laže naprej.
★
§ 82 in še nekaj. Večkrat smo že jasno in odkrito povedali, da je bil ta paragraf, ki je nekaterim industrijskim našim občinam v škodo, vnosen v državni proračun brez vednosti naših poslancev. Slovenska ljudska stranka je proti temu paragrafu ostro že protestirala in dr. Korošec je izjavil, da bo ukinjen. Pametnemu človeku bi tako pojasnilo zadostovalo, »Domovina« pa goni v kilometerskih člankih svoje hujskanje najprej, češ, vidite »klerikalci so za kapitaliste, mi pa za revno ljudstvo«. Kakšni »kmetski prijatelji« so žerjavovci, to ve danes ves naš narod. Prav dobro jih pozna tudi g. Pucelj, saj je bil že podpredsednik žerjavovrke stranke. (Gg. Kušar in Urek pa jih bržčas še ne poznata, sicer bi ne šla z njimi skupaj na volitve.) »Kmetski list« z dne 27. janual-ja 1925 št. 6 piše namreč o esdeesarski gospodi takole: »Bankirski hlapci se vozijo z avtomobili po kmetih in sleparijo na vse viže, da bi dobili nekaj" kroglic za upravne svetnike ... banke, ki imajo po 100.000 Din letne plače. Na sestankih predlagajo kmetom resolucije za izvoz prašičev, živine in drugih poljskih pridelkov. In za gospode je stvar urejena. Ne povedo pa ti bankirski škrici, da ima sedaj vlado v rokah tako zvani »Narodni blok« (žerjavovci in drugi) in da lahko brez vsakih resolucij odpre meje za kmetske pridelke, da lahko takoj odpravijo carino na prašiče in živino, ki so jo sami napravili, da lahko takoj davke znižajo, ki so jih sami povišali. To lahko takoj naredijo, ker je sedaj dr. Žerjav minister. Nič resolucij, nič besed, nič sleparij, kar naredite, saj imate vlado, ako imate tudi srce za kmeta! Vaše resolucije so navadno sleparstvo mestnih škricev, ki opravljajo ogabno službo bankirskih hlapcev in drugih pijavk kmetskega ljudstva. Da te pijavke ne dajo kmetu drugega kot davke in bremena, ve danes že vsaik kmet in obrtnik. Zato se kmetje ne pustijo več slepiti po takih demokratskih škricih, ki beračijo kroglice za svoje doktorje in upravne svetnike.
Kar je precej surovo povedalo glasilo samostojnežev, mi in naše ljudstvo že davno vemo. Popolnoma dognana stvar je, da se liberalci kmetu ob volitvah na razne zvite načine ponujajo, ker jim primanjkuje kroglic ,kadar pa je žerjavovska gospoda sama med sabo, pa iz kmeta norce brije. Na nekem shodu v Zgornjem Tuhinju je leta 1925. neki žerjavovski kandidat javno govoril, da gre kmetu slabo za to, ker je lenuh. In v zvezi s takimi ljudmi naj Urek in Kušar ka] resnično koristnega dosežeta za kmetski stan? Nemogoče!
*
»Mi vztrajamo na svojem programu enakosti, bratstva in svobode vsega naroda,« zatrjuje sedaj pred volitvami v »Domovini« dr. Žerjav. Ni dovolj g. doktor, da vztrajate pri nekem načelu, temveč ga je treba v praksi udejstvovati. Zato vas vprašamo: Ali je SDS delala za »enakost nar
Naše nedeljske manifestacije.
Tudi preteklo nedeljo in ponedeljek so se vršile po Sloveniji velike manifestacije našega ljudstva, ki vedno in povsod hoče odločno ter neomajno poudarjati svojo zvestobo do katoliških načel, svojo voljo do verskega življenja, svojo udanost slovenstvu.
Na Jesenicah se je vršil prosvetni dan v zvezi s 30 letnico katol. delavskega izobraževalnega društva ter z nastopom naših Orlov. Prireditev je potekla zelo slovesno, številno množico sta navdušila s svojimi govori dr. Jakob Mohorič ter prosvetni šef dr. K. Capuder,
V	Preski se je vršil katoliški dan. Govorili so: župnik Finžgar, urednik Fr, Terseglav, prosvetni šef dr. Capuder ter Lovro Hafner in J. Peternelj. Sprejete so bile naslednje pomembne resolucije:
1.	Delovati po zgledu slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda za vesoljno krščansko edinost, za versko prenovitev in sporazum med krščanskimi narodi.
2.	Združeno delati v vsem, zlasti v javnem in socialnem življenju. Vsakemu katoličanu naj je sveta zakonska zveza in skrb za krščansko vzgojo otrok; v vsem javnem in medsebojnem delovanju mora voditi katoličana krščanska ljubezen, ki temelji na božji ljubezni.
3.	Vsepovsodi odklanjati slabo časopisje, nasprotno pa storiti vse, da se širi in čita dobra knjiga in dober tisk; zato naj se ustanove v vsaki župniji časnikarski odbori.
V	Šmartnem pri Litiji se je vršilo veliko versko zborovanje mož in fantov, katerih je bilo zbrano okrog 600 na trgu pred cerkvijo, kjer so pozorno poslušali govore o svetosti zakona in družine ter vplivu evharistije na družinsko in javno življenje.
Lepo se je tudi izvršilo romanje na Sv. Višarje. Udeležilo se ga je 634 ljudi, ki so skoraj vsi prejeli sv. obhajilo.
Namen vseh teh različnih prireditev je verska obnova in poglobitev našega naroda. Zakaj brez verskega življenja je naš mali narod posvečen propadanju in poginu.
roda«, ko je v vladi vedno bolj dvigala državni proračun in ko ni ničesar storila ne za kmeta, ne za najvažnejše državno gospodarsko vprašanje, za izenačenje davkov? In »bratstvo« SDS, oh, kje si? Ali niso najmerodajnejše osebe SDS leta in leta grdile slovensko ljudstvo pri merodajnih krogih v Belgradu in pri bratskem srbskem narodu? In ali ni žerjavovski Kajn ubijal svoj rodne brate duševno in telesno?
In esdeesarska svoboda? Ozrite se nazaj, posebno na leto 1925 na žrtve vaše »svobode« in na grobove, ki še vedno tulijo!
Kupujte srečke ^Z^Sr^
NA JESENICAH! — Žrebanje se bo vršilo nepreklicno dne 28. avgusta 1927.
Tek z Jesenic v Logatec (94 krni v 4 urah 20 min.
(94 km) v 4 urah 20 minut. Posebne vrste prireditev smo imeli priliko videti v nedeljo 14. t m. v zgodnjih jutranjih urah na cesti Jesenice—Kranj—-Ljubljana—Vrhnika—Gornji Logatec. Orlovska organizacija je postavila na preizkušnjo disciplino in točnost svojega članstva. In moramo reči, da so fantje to preizkušnjo sijajno prestali. Orlovska podzveza si je postavila nalogo, da je 94 km dolga proga Jesenice— Gornji Logatec preteče v čim krajšem času in sicer tako, da vsak član v to določenih odsekov, ki leže ob tej progi ali njeni bližini, preteče po 200 m. Bilo je zato treba 491 fantov tekačev ter primemo število rediteljev in rezerve. Votlo palico, v kateri je bil pergamentni papir s popisom toga teka in imeni udeleženih orlovskih odsekov, je dobil v roke prvi tekač na Jesenicah in zadnji tekač v Gornjem Logatcu jo je oddal v roke podpredsedniku Orlovske podzveze prof. Ovsenku. Tek se je začel kakor napovedano točno ob 5. uri zjutraj na Jesenicah. Motorno kolo s prikolico, v kateri je sedel brat podpredsednik, je vozilo vedno okrog polkilometra pred tekačem, da so bili fantje, ki so čakali ob kilo-'meterskih kamnih pravočasno opozorjeni, naj bodo pripravljeni. Za tekačem se je vozila v prvem avtomobilu mala Podzvezna rezerva, kateri pa ni bilo treba celo progo nič nastopiti, v drugem pa zdravnik za morebitne nezgode. Tudi zdravnik vso dolgo progo ni imel nič opravka. Vsi fantje so bili točno na svojih mestih, kjer so stali v telovadnih in potnih oblekah pripravljeni na tek. Dasi je bilo čakanje precej naporno radi mraza, ki je bil tisto jutro, vendar razen dveh — če se ne motimo— ni nikjer nobenega manjkalo. Na dotičnih mestih sta morala tekača teči po 400 m. Tek se je završil v Gornjem Logatcu ob 9. tri 20 minut — torej se je pretekla proga 94 km v 4 urah in 20 minut. Na Vrhniki je prebivalstvo napravilo tekačem gost špalir ter jih je pozdravila godba z orlovsko himno, isto tako v Gornjem Logatcu. Dasi so tekači na progi Naklo—Ljubljana srečali najmanj 150 avtomobilov in motociklov, ki so drveli na Ljubelj k tekmi, vendar jih to ni oviralo in se tudi ni zgodila nobena nezgoda, kar je zlasti pripisovati temu, da ni bilo na cesti nobenega prahu. Take prireditve so za našo mladino velikega vzgojnega pomena, ker vzgajajo v njej discipli-
Uarno naložite svoj denar v
Vzajemni posojilnici
v Ljublfani, poleg hotela ,Slnion(.
Obrestovanie najugodneje.
Posojila proti vknjižbi na posestva, proti poroštvu Ud.
no, lastnost, ki je vsakemu narodu potroh kot vsakdanji kruh. In prav je, da se fant!« zanimajo za take reči, ne pa za alkohol oštarijo in ples.	Ul>
Možje, vojni trpini i
Kot vas je zval glas trombe na kruto bojno polje, tako vas zove vse glas Mariii„ na lepi njen dvor, na Brezje v nedeljo dne 21. avgusta. Polovična vožnja velja točno od 19. do 23. avgusta. Vozovnice žl gosati, ne oddajati! Izkaznice za ceno 3 Din' dobite na Brezjah. Dobi jih lahko vsakdo član ali nečan zveze, tudi sorodstvo tovarišev. Možje k Mariji I Šel bom nn hribček in tam bom zapel. Strnjeni v krepko fe. lango, hitreje dosežemo to, kar gre zlasti našim pohabljenim tovarišem, ki se bore v obupnih razmerah za obstanek. Kaša stara pravda še ni dognana, dognali jo bomo ne s potoki krvi, ampak s trdnim neumornim deloin in veliko ljubeznijo do Boga in Marije. K Njej, ljubljeni tovariši, na Brezje! Pevci prinesite seboj in se že doma izvežbajte v teh pesmih: 'I i o Marija, Oj ta soldaški boben, Spomladi vse se veseli, Blagor mu, Oj Doberdob. Pevska vaju točno ob 9 v samostanski dvorani. 21. avgusta na Brezjah. Ob 10 pričetek slovesnosti. — Tovariši! Na veselo svidenje 21. avgusta. — Glavni odbor Z. S. V, v Ljubljani.
d Dopisov prejemamo zadnje Čase toliko, da nam je popolnoma nemogoče vse priobčiti. Pri najboljši volji ne muromo za dopise porabiti kar cele pol številke, ker smo prepričani, da bi s tem tudi ogromni večini naših naročnikov ne ustregli. Zato mnogi dopisi žal sploh ne bodo zagledali belega dne, celo vrsto dolgih pa smo morali korenito krajšati, pa so še ostali predolgi. Zato vse dopisnike najvljudneje prosimo, naj bodo v svojih dopisih čim krajši, sicer je nevarnost, da sploh ne bodo pri-občeni, zlasti če so samo ožjega krajevnega pomena. Pri dopisih, ki utegnejo zanimati širšo javnost, tudi dolžino radi odpustimo, če imamo proslora na razpolago.
Shod SLS bo v nedeljo dne 28. avgusta, po cerkvenem opravilu pri Sv. Miklavžu. Prideta dva poslanca. Vabljeni vsi iz Kresiiiške in Moravske doline.
d Pletarska šola se bo otvoriia na Dravskem polju. Šola bo velikega pomena za naše ljudi na Dravskem polju, ker bodo imeli s pletarstvom lep postranski zaslužek. Šola je uspeh neprestanih tozadevnih prošenj naših poslancev.
d Zdravilšče za jetične na Rakitni. Na Rakitni pri Borovnici je državni higijenski zavod oivoril zdravilišče. Rakitna je » zdravljenje bolezni ugodna radi visoke lege in primernega zraka ondotnih smrekovih gozdov.
d Odlikovanje. Znani delavni in požrtvovalni slovenski prosvetni delavcc v Ameriki, g. p. Kazimir Zakrajšek, je Praznoval te dni 25 letnico svojega mašništva. Ob tej priliki mu je naš kralj podelil red sv. Save IV. stopnje, ki ga mu je pripel |U-goslovanski konzul v Čikagi.
d Italijanska zavist je hudo iznajdb^ Kjer so njihovi hoteli prazni in kopališč kabine brez gostov, so začeli vabiti tuje
ImmI
Iz jugoslovanskih morskih letovišč s tem, da so v svet spustili novice o morskih psih, ki da strašijo po jugoslovanskih kopališčih ter kar na debelo požirajo vse vprek, odrasle in otroke. Italijani postajajo že smešni v svoji zeleni zavisti.
d Vpisovanje otrok v ljudsko šolo. Ministrstvo je odločilo, da se i v bodoče vpisujejo v ljudsko šolo otroci z dovršenim šestim letom in ne s sedmim, kot je lo nameravalo uvesti z novim predlogom,
d »Novice v slikah« so priložene današnji številki »Domoljuba«. Opozarjamo pa čitatelje na pomoto na zadnji strani, kjer je rečeno, da štajerska oblast voli v prvo skrinjico, kranjska pa v drugo. Pravilno pa je, da v prvo skrinjico voli vsa bivša Štajerska, v drugo pa vsa bivša Kranjska.
d Prva dva članka v današnjem »Domoljubu« naj prečita vsakdo, ki mu je pri srcu gospodarski napredek našega ljudstva!
d Velika orlovska zma^a. Slovenski Orli so se začetkom tega meseca po svojih zastopnikih udeležili velike telovadne prireditve in tekme v Kolnu v Nemčiji (Kel-morajnu). Pri tekmah, katerih so se udeležili Nemci, Nizozemci, Avstrijci, Švicarji in Italijani, so nastopili tudi naši Orli ter jo izmed 210 tekmovalcev, ki so bili priglašeni v dvanajsteroboju (to je 12 telovadnih panog), odnesel načelnik Jugoslovanske orlovske zveze br. Ivo Kermavner prvo mesio, br. Karel Ulaga pa kljub rani, ki jo je dobil med telovadbo na roki, peto mesto. Prinesla sta iz Kolna oba zmagovalca vence in diplome. Obema zmagovalcema kakor tudi orlovski organizaciji, ki je proslavila slovensko ime v tujini, iskreno čestitamo.
d Žalostna desetletnica. 13. avgusta je minulo 10 let, odkar so italijanska letala napadla z zažigalnimi bombami Koroško Belo na Gorenjskem ter jo skoro popolnoma razdjala. Požar je uničil 44 gospodarjem prav vse, kar so imeli.
d Smrt ljudskega pesnika. Pri Sv. Trojici pri Moravčah je umrl kmet Valentin Ravnikar, p. d. Mežnarjev Tine v 60. letu starosti. Bil je mož posebne vrste. Zlagal je pobožne pesmi. Sveto pismo in Zgodbe sv. pisma je znal skoro vse iz glave. Doma na vrtu je imel zemeljsko votlino, v kateri je imel mrtvaško glavo, sv. križ in druge svete podobe. Bil ie mož-čudak, toda glo-
boko veren in cel poštenjak. — Naj počiva v miru njegova nemirna duša, ki je vedno iskala na svetu samo Boga.
d Surovosti. Iz Valte vasi se nam poroča: Zadnji čas so listi poročali o mladostni surovosti, ki se je dogodila dne 31. julija t. 1. v naši vasi. »Jutro« je celo dostavilo, da je Straža že splošno znana po kriminalnih dogodkih. Pozabilo pa je dostaviti, da so povzročitelji vseh znanih in vseh tajnih kriminalnih dogodkov njegovi pristaši oziroma zvesti čitatelji njegovih člankov, notic in podlistkov. Vse tiste osebnosti, ki se štejejo za nosilce oziroma zastavonoše napredka in kulture (pravilno lr.ži-kulture), imate lepo priliko, da svo,:2 mlajše člane poučite, da surovost in podivjanost ni noben dokaz olikanosti, tudi ne za privržence »Jutra«. Tukajšnjega dobrega učiteljstva itak nočejo poslušati in se po njegovih nasvetih in navodilih ravnati. Rajši se iz njega norčujejo, ga preziiajo in zasmehujejo. Boga se pa tako boje kot vrag križa in zato tudi nikoli ne prestopijo cerkvenega praga, ampak rajši okoli vogalov stare šole, župnišča in župnijskih svinjakov prodajajo svojo gorečnost, ali pa celo po gostilnah med sv. mašo iščejo hrane za svojo oliko. Valtovčani in Stražani, možje, ki imate količkaj poštenja v sebi, zganite se, naredite mir in red v tem lepem kraju naše domovine, da ne bo postala surovost vaše mladine svetovno-znana. In ko boste dobili svojo občino, naj tudi odbor skrbi, da ne bodo vaške gostilne odprte čez polno do dveh, treh zjutraj, kjer se lahkomišljeno zapravljajo težko prisluženi denarji in lepa zemljišča.
d SSSno neurje v ormoškem okraju. Že 30 let ne pomnijo ljudje v ormoškem okraju take nevihte, kakor je divjala v noči od 4. na 5. t. m. Med bliskom, gromom ter silovitim viharjem je lilo kot iz škafa. Naliv je bil tako močan, da je odneslo več kmetom zemljo z njiv, zopet drugim otavo, katero so imeli pokošeno na travnikih. Toča je napravila precej škode in to predvsem po vinogradih. Silno neurje je trpelo celi dve uri in sicer od ene do treh ponoči. Med nevihto tudi strela ni prizanesla. Udarila je v poslopje Jakoba Magdiča v Koračicah in je uničil ogenj prav vse, kar je bilo med zidinami. Nesreča je čim večja, ker so dogotovili ravno dan poprej na gospodarskem poslopju zadnja dela. Po-
slopje je bilo letos postavljeno na novo in sedaj je udar strele uničil vse. Pomilovanja vrednega pogorelca priporočamo usmiljenim srccm, naj mu priskočijo na pomoč s prostovoljnimi darovi.
d Požar. Od Sv. Jerneja pri Ločah nam poročajo: O polnoči dne 9. t, m, je začelo goreti stanovanje in gospodarsko poslopje krčmarja g. Zajelšnika. Rešiti se ni dalo razen živine in kolestja nič, ker ni vode blizu. Oboje je bilo pod eno streho,
V	veliki nevarnosti je bila tik poleg stoječa hiša in trgovina g. Ribizla in tudi žup-nišče. Trgovino so deloma že izpraznili. Pri tej priliki je izginilo precej blaga, koruze, več žakljsv in soli. Tudi denarja precejšnja vsota. Malo, predno je začelo goreti, je neka oseba videla hoditi tam okoli nekega moškega. Zato se po pravici, da je ogenj podtaknjen.
d Strela. Iz Višnje gore nam poročajo:
V	noči med 15. in 16. avgustom je udarila strela ob 10.45 v hišo Ane Groznik v mestu Višnji gori. Dasi z opeko krito, je bilo dolgo poslopje mahoma v plamenu. Pogorela je hiša, pod za mlačev, žito in streha nad kaščo. Čudno je, da so gasilci obvarovali hlev, ki je spojen z isto streho. Gasilci so bili naglo na licu mesta z motorno briz-galno, ki je izborno funkcijonirala. Ogenj so omejili v glavnem v 15 minutah, tako da se ni noben sosedni objekt vnel, dasi je nižje ležeča slamnata hiša, »Godelčeva«, le 3 m proč od gorečega poslopja. Ugodno je bilo tudi, da je ves čas padal dež. Škode je 60—75.000 Din. Groznilcova je zavarovana za malenkostno vsoto.
d Strašen učinek strele. V Ševljanih v Bosni ie strela ubila kmeta, njegovo ženo in 15 ovac, ki sta jih pasla.
d Ponesrečeni motociklisti. Blizu Postojne se je neki avto zaletel v motorno kolo g. Friedricha, lesnega trgovca iz Ljubljane. Kolo je odletelo 150 m daleč ter se močno poškodoval, g. Friedrich je obležal nezavesten. Isti avto se je na istem mestu zaletel v neki voz ter je vpreženemu konju zlomil obe prednji nogi. Avto je drvel kar naprej. G. Friedrich bo ozdravel. — Med Marenbergom in Breznem je padel z motocikla lesni trgovec Franc Jaršič ter se zelo močno poškodoval.
d Okrajni glavar potapljajočemu se rešil življenje, V Bistrici ob Dravi se je pri kopanju v Dravi začel potapljati neki 30 letni moški. Tedaj se je pognal za njim mariborski okrajni glavar g. Poljanec ter kopalca potegnil na suho.
d Nesreča na Dravi, Dne 9. t. m. ob 9. uri dopoldne je pri žagi g. Predana na Dravi, ne daleč od marenberškega mosta utonil Rudolf Makovec, star 25 let, hlapec pri g. Predanu. S tovarišem sta nekaj popravljala na kolesu, kolo se je naenkrat odtrgalo in potegnilo oba s seboj v Dravo. Makovec je utonil, kljub vsemu prizadevanju, da ga rešijo, drugi pa je srečno priplaval na suho. Ponesrečenec je rodom Prekmurec.
d Nesreča v rudniku, V nemškem rud* niku v Hiilsu blizu Essena na Westfalskem je 24. pr. m. udrla voda v rudniške rove ter jih popolnoma zalila. Ob tej priliki je. utonilo pet nemških rudarjev, rudnišklK čuvajev. Ker je v istem rudniku zaposli
r
nih okoli 40 slovenskih rudarjev, nam pristojna oblastva v pomirjevanje njihovih rodbin poročajo, da pri tej nesreči ni prizadet noben Slovenec.
d Smrt v luži. 18 letni Jožef Novak pri Hinjah se je v soboto 6. t. m. hotel iti kopat v lužo, kjer napajajo živino. Komaj jc stopil malo bolj proti sredini, je omahnil v vodo in zginil pod površje. Ker dolgo ni prišel ven, je neka deklica, ki je v bližini pasla, stekla po ljudi, katerim se je šele po dolgem času posrečilo potegniti ga iz vode — seveda mrtvega. To je že drugi slučaj v žvirski luži.
d V živo apno je padla. V četrtek zvečer so gasili pri posestniku Smoletu v Ga-meljnah pod Šmarno goro živo apno. Domača hči, devetnajstletna Geni Smoletova je nesla delavcem večerjo, ko se ji je pri apnenci spodrsnilo in je padla v živo apno, ki jo je strašno ožgalo po obeh rokah. Nesrečno deklico so v groznih bolečinah prepeljali v deželno bolnišnico v Ljubljano.
d Vlak ga je povozil. Ko je vozil večerni vlak z Koroške proti Mariboru, se je približal stroju iz smeri magdalenskega parka neznani moški. Strojevodja in kurjač sta zapazila neznanca, tudi uganila, da se bliža vlaku iz samomorilnega namena, a vlaka ni bilo mogoče več ustaviti. Ko je bil to kakih 50 let stari moški že na tiru, se je vlegel preko tračnice in stroj mu je odrezal obe nogi pod kolenom, ga smrtno poškodoval na glavi in mu polomil roke. Nesrečnež je bil pri priči mrtev.
d Eksplozija acetilenskega plina. Od nedelje do ponedeljka so začutili v gostilni pri Podražu< v Podvincah pri Ribnici hudi acetilenski duh. Gostilničar Andrej Gregorič in njegov Žagar sla se podala k , napravi, da bi ugotovila, odkod izvira ta duh. Žagar je neprevidno prižgal vžigalico; v hipu se je plin vnel in nastala je grozna eksplozija, lako da so v bližini šipe v oknih popokale. Gregorič in njegov Žagar sta dobila hude opekline po obrazu in na rokah tako, da sta se morala odpeljati v ljubljansko bolnico. Ponesrečeni gostilničar je lansko leto na cirkularni žagi izgubil desno oko in pri tej novi nezgodi bo uničeno še drugo oko. Sočutje od strani znancev je veliko, ker je gospod Gregorič radi svoje uljudnosti, delavnosti in treznosti jako priljubljen in želeti je, da kmalu okreva.
d Vlak je odrezal roko dne 9. avgusta Fran Bučarju iz Zaloga, župnija Prečna. Šel je k večernemu vlaku, ki vozi ob 11. uri zvečer iz Novega mesta v Stražo, prižigal luč na progi pri Zalogu. Vlak je imel zamudo. Čakal je nanj; kar nenadoma pa je vlak prihitel. Bržkone se je France ustrašil, da je padel z roko pod vlak. Dobil je tudi po obrazu precejšnje poškodbe. Strojevodja je nesrečo opazil; vlak ustavil in ranjenca so prepeljali v bolnišnico v Kan-dijo. Domači so zvedeli o nesreči šsle drugo jutro. Železniški delavci so našli roko ob progi in ugibali, čegava bi bila. Nato so spoznali, da je Bučarjeva.
d Nevarna vlomilska tolpa — prijeta. Okolico Polzele je dolgo časa vznemirjala drzn?. vlomilska tolpa, pred katero nt bila varna - bena ključavnica. Sedaj pa so jo orožniki vendarle iztaknili. Vodja tolpe,
Dne 21 avgusta 1927 Orlovska prireditev v Metliki.
■HBainiiauBisBaiiiiaiiUKBicBBa
pobegli kaznjenec Josip Svetko je bil pri zasledovanju od orožnikov obstreljen in prijet. Ostala dva tovariša sta se sama javila sodišču.
d Pozor pred vlomilcem. Po ljubljanski okolici vlamlja v prazne kmetske domove znani šolski tat 26 letni France Str-gar, ki je pred kratkim pobegnil iz zaporov. Orožništvu se spretno izmika. Ljudje naj čuvajo svoje domove ter Strgarja primejo, če ga zalotijo,
d Tudi v kamniški okolici se je pojavil nevaren vlomilec. Dobro čuvajte svoje hiše! Orožništvo pridno zasleduje vlomilca.
d Gozdovi gore v Banatu. V okolici Vršca se je vnel gozd in je požar zavzel velike razsežnosti. Že sedaj je zgorelo 20 tisoč jutrov gozda in je škode okoli 30 milijonov dinarjev.
d Dijak ustrelil dečka. V Križevcih je dijak prve gimnazije, ki je iz Zagreba tam na počitnicah, v logarjevi hiši našel puško in se začel z njo igrati. Logarjev 14 letni sinček je klical in prosil zagrebškega fantiča, naj se ne igra, ker je puška nabita, toda Zagrebčan je puško dvignil, pomeril na logarjevega sina, ki se je v naslednjem trenutku že zvrnil s prestreljeno glavo na tla. Kaj napravi razposajena lahkomiselnost in nepremišljenost staršev, ki puščajo orožje v prostorih, kamor zahajajo otroci.
d Strupeni plini. V Soškoviču pri Gra-čanici v Bosni so kmetje pri kopanju jam naleteli na strupeno ozračje. Iz jam izpuh-tevajo strupeni plini, tako da v bližini ne more živeti nobeno bitje. Človek niti tri minute ne zdrži. V jami je neki drzni mladenič, ki ni veroval v kvarljivost teh plinov, že našel smrt. Oblast je sedaj poslala strokovno komisijo, da te pline preiskuje.
d Izlet z žalostnim koncem. Katoliški skavti iz Trsta so priredili daljši izlet na goro Krn pri Kobaridu. Ko so bili blizu vrha, jih je zalotila nevihta. Zatekli so se hitro v kočo, zadnji je bil voditelj prof. Je-levšič, v katerega je na pragu koče udarila strela ter ga ubila.
d Spomin zgubil vsled prestanega strahu. Nedavno so v tirolskih planinah pastirji slišali klice na pomoč. Našli so med skalami in prepadi nekega turista. Z zadnjimi silami se je držal kamna, ki fe molel iz stene, truplo pa je viselo nad globokim prepadom, Pastirji so mu vrgli vrv tn ga Z lastno nevarnostjo ter veliko težavo privlekli na varna tla. Poskrbeli so zanj, kakor gre, a zvedeti niso mogli od njega, kdo je. Mož je od prestanega strahu izgubil spomin,
d Čegav je otrok? Januarja leta 1920." to je pred 6 in pol letom je bilo najdeno v veži pred vratmi mariborske javne bolnišnice 6 dni staro dete ženskega spola, povito v plenice. Do danes ni bilo mogoče ugotoviti, odkod je otrok. — Kdor bi vedel kaj o tem otroku ali njegovih starših, naj to sporoči mestnemu magistratu v Mari-
Sestanek našega in bolgarskega kni' v Monakovem. Naš kralj Aleksander se pretekli teden mudil v Monakovem gl/
nem mestu Bavarske v Nemčiji, kjer se sestal z bolgarskim kraljem Borisom sestanek je vzbudil pozornost cele Evrope
Ta
Že obisk dr. Korošca v Sofiji, kjer je 0b iskal bolgarskega kralja in vse bolgarske' vodilne državnike, je po soglasnem mne. nju Evrope pomenil pričetek nove, leps-j dobe v življenju balkanskih narodov, ki utrujeni od neprestanih bojev hočejo' p0. zabiti vse, kar jih je razdvajalo v prete. klosti in živeti v. miru in prijateljstvu, P0 dr. Korošcevem obisku sta se tako naša kakor bolgarska vlada trudili, da ustvariti vse pogoje za čim večje zbližanje med nami in Bolgarijo in da se tako zasigura trojen mir na Balkanu. Kraljevski sestanek v Monakovem pa je znova potrdil trud ia dobro voljo vladarjev in vlad obeh slovanskih držav za ustvaritev prijateljstva med narodi na Balkanu.
Naša pogajanja z Nemčijo, Na Dunaju se vrše pogajanja med zastopniki naše države in Nemčijo za sklenitev trgovinske pogodbe. Sklenili so tudi dogovor, da se ustanovi pri nas več tovarn za izdelavo svile in da bo Nemčija dobavila stroje za to dobavo.
>;■ * *
Madžarom raste greben. Vsled opore, ki jo uživajo Madžari zlasti na Angleškem, so čisto odkrito pričeli z gibanjem za revizijo tako zvane trianonske pogodbe, s katero so se določile današnje meje Madžarske. Pismo, ki ga je pisal angleški lord Rothemer češkoslovaškemu zunanjemu ministru in njegovo pisanje v časopisju, v katerem se zavzema za popravo mej Madžarske, je dalo Madžarom novega poguma, Dočim so prej le tajno delovali za razširjenje svoje države, so sedaj pričeli javno, V Budimpešti so ustanovili posebno društvo, ki bo propagiralo tajio v domači državi, kakor v inozemstvu spremembo
boru (konskripcijski urad). Župan: Dr. Le-skovar s. r.	.
d Pristni želodčni liker »Florian« izdeluje E. Kavčič. Oglej si tudi današnji oglas!
d Opozarjamo na pristni malinovec tvrdke Alko, Več glej oglas zadajl^
d Pri slabi prebavi, pomanjkanju krvi, shujšanju, bledici, obolelih žlezah, kožnih izpuščajih, tvorih — urejuje naravna »Franz-Josef-grenčica« izborno tako važno delovanje prebavil. Odlični zdravniki so se prepričali, da »F r a n z - J o s e f« - vo® celo najnejžnejšim otrokom zelo ugaja. — Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	, , „ d Pomnite! Schichtovo milo izda dvakrat več, če se perilo namoči z Zens hvalo.
d Dr. Dereani, Kongresni trg H, pet redno ordinira za očesne, uses i nosne in vratne bolezni.
irianonske pogodbe. Istočasno so ustanovili po deželi okrog trideset podružnic tega društva, V inozemstvo so pa poslali Madžari mnogo svojih ljudi, ki naj prepričujejo svet o krivicah, ki se gode Madža-rcm in delajo reklamo za nje. Samo na Slovaško je baje prišlo okrog 300 madžarskih častnikov, ki naj hujskajo Slovake proti Čehom.
Odgovor na madžarska izzivanja. Vse češko in slovaško časopisje zelo ostro piše preti madžarskim zahtevam in ogorčeno obsoja angleškega lorda, ki je brzo-javil zunanjemu ministru dr. Benešu, da je pripravljen sodelovati pri novem določanju mej med Češkoslovaško in Madžarsko. Angležu Rothemerju očitajo, da je navaden trgovec, ki so ga Madžari najeli, da dela za nje po svetu reklamo, Na vsak poizkus spremembe mej bodo pa Čehi, tako pišejo listi, odgovorili s svojimi ka-noni. Listi pozivajo vlado, da vse madžarske častnike, ki so prišli na Slovaško ro-varit proti Čehom, zapre in izžene.
Slovaki protestirajo. Madžari hočejo izrabiti spor med Čehi in Slovaki v svoj prid. Zato hujskajo Slovake in jim kažejo na krivice, ki so se jim godile s strani Čehov tekom zadnjih let. — Slovaki se namreč že od prevrata sem bore — za avtonomijo njihove dežele, kateri pa se Cehi upirajo. Na te madžarske intrige so Slovaki zlasti v nedeljo glasno odgovorili. Vršilo se je več protestnih zborovanj, na katerih so govorniki ostro zavrnili madžarska hujskanja in povedali, da Slovaki še niso pozabili krivic, ki so se jim godile pod madžarskim jarmom. Zato odklanjajo vse ponudbe Madžarov in hočejo ostati zvesti svoji državi, za katero so se toliko trudili in trpeli.
* * *
Ponesrečen napad na bivšega grškega 1'relja. Bivši grški kralj Jurij se je pretekli teden vozil iz Belgrada na Bled, Na postaji Velika Kikinda je na vsak način holel h kralju neki moški, kateremu so pa vstop zabranili. Ker se je sumljivo obnašal, so ga preiskali in našli so pri njem revolver in več pisem, iz katerih sklepajo, da je hotel bivšega kralja napasti. Ko so ga prijeli, je priznal, da je hotel ustreliti bivšega grškega kralja. Neznanca, ki je rekel, da je rumunski novinar, so zaprli.
* * *
Nemci bodo leteli v Ameriko. Nemci ne marajo ostati nikjer zadnji. Ker se je Amerikancem posrečilo z zrakoplovi iz Amerike v Evropo, hočejo Nemci svetu pokazati, da znajo to tudi oni. Te dni bodo odleteli trije drzni letalci iz Nemčije v Ameriko. Ker razsajajo v Oceanu tudi viharji, se nekateri upravičeno boje, da ne doleti Nemcev ista usoda, kakor ona dva Francoza, ki sta nedavno odletela proti Amerik, a sta izginila v visokem
morju s svojimi letali brez sledu, * * *
Revolucija na Portugalskem, Na Portugalskem je prišlo tekom letošnjega leta že trikrat do vstaje. Vstaši hočejo namreč s silo vreči sedanjo vlado z generalom Carmono na čelu. Vladi se je pa do sedaj se vselej posrečilo vstaše ukrotiti, Pre-
Radovan Hrastov:
Popotna pisma.
ii.
Samotna je sprva pot ob Soricl. Na desni šepeta in poje gozd, na levi šumi voda, nad njo breg in gozd, gozd... Obširni gozdovi so razprostirajo po obeh straneh tik do ceste, ogromno bogastvo je nakopičeno v njih. Izsekani deli te od-daleč opozarjajo s^vojimi pravilnimi oblikami, spet drugod opazuj" velike lise mladega drevja, morda komaj eno, dve desetletji starega. Časih je v tebi čudno občutje: čutiš, da si oddaljen od sveta, daleč od ljudi v samoti, med hribi...
V Praprotnein šele skupina hiš. Polja skoro ne vidiš, vendar so kozolci polni pšenice. Pred kamenitim mostom tablica SPD: »Na Blegaš.« Spomnim so romantičnega »Cvetja v jeseni« in tihe, blage Mete in še pisca Tavčarja, ki je slavil svoj ljubljeni Blegaš, kot ga še nobeden ni.
Po cesti prah. In silna vročina. Jeziva se z bratrancem Jakom. Kolo ne teče, kot treba. Pritiskava v klanec, da škriplje veriga. Pihava, znojiva se, briševa lica.
Pot je skrajno slaba, vsa razrita, jamasta. In so mi rekli, da je bila lani še slabša. Čudim se, kako moro po taki cesti voziti omnibus: 6. Loka—Železniki in obratno. In kmetje, kmetje: Silen promet z vozili gre po tej cesti. Cele skla-dalnice drv, hlodov in tramov so nakopičene ob poti, polno voz naloženih in pripravljenih za pot. Uboga živina in ljudje! Hvaležno dolžnost bi storil tisti, ki bi se resno zavzel in pobrigal, da se ta ccsta spravi v zdravo stanje. Vse razumem, kar bi kdo ugovarjal, le enega ne razumem in nikdar razumel ne bom: Saj je vendar to edina cesta, ki vodi na našo zapadno mejol To, če drugo ne, bi moralo podreti vse druge zadržke. In še eno: tujski promet! A o tem drugič. — Človek se ves začuden vprašuje: kako vendar? In je le tako. In ko vemo, kako vse drugače se briga tozadevno |
naš sosed! Kako gradi celo nove ceste vsepovsod tam, kjer jih ob meji ni. Mi pa —? Saj nisem zagovornik militarizma — a sigurnost je sigurnosti Kdo je zatobtnež in kaj hoče, vemo. Torej! Se
pač pozna, da smo v resnici miroljubna država. * * *
Bukovica. Kup hiš ob cesti, šola, cerkev. Tu se razmaknejo griči in se dolina šele odpre, da vidiš ob poti in tja do hribov polja in žita, po-košene senožeti.
Prečudiio vabljivo petje začujem iz cerkve, g kora. Prijetno in neumljivo poskočno igra haromnij. Vstopiva. Kakor zunaj in povsod, je tudi tu občutje domačnosti, prisrčnosti. Vse drugačna, kot smo jo vajeni mi, dolinski ljudje, obmestni prebivalci dežele. Ni šepetanja pod korom in ne suvanja pred oltarjem; moška stran je zasedena z očanci sivih las in zgubanih lic, vsi z molki. In dekleta preprosta, brez tistih priveskov in kaj vem kakšnih predpisov mode. In sploh: kakšna razlika med to službo božjo tu med hribi, daleč od sveta, in pa ono v mestih in okrog, njih! Ogreje me ta zbrana pobožnost, katere doma nisem vajen. Vse nekaj drugega pomeni tu nedelja in vse drugačna je vernost teh ljudi, oddaljenih od šuma in navad mest, kjer se prava vernost, notranja človeška, srčna kultura, vedno bolj umika modi, kapricam bon-tona in še marsičemu — kaj bi govoril, ko vemo vsi in priznavamo, le ne zmenimo se nič zato. In to je tista naša slaba stran, stokrat že poudarjena in zapisana: vsi vidimo in slišimo napake, vemo, kaj je slabo in kaj ni prav, *— in vendar: tako redko popravljamo take napake najprej na sebi. Na svojega bližnjega kažemo s pr* stom, sami dostikrat delamo isto, morda nehote in nevede, a vendar: delamo! Pozabljamo na pregovor: »Pometi najprej pred svojim pragom ...« Zdi se mi, da je ta naša slabost zapopadena v enem samem stavku, in resnici: vsi bi bili radi
uieniki, a nobeden noče bili včenecl ♦ * »
tekli teden je državni predsednik Car-mond imenoval za ministrskega podpredsednika nekega izrazitega republikanca in komunista. To imenovanje pa je naletelo med monarhisti, ki jih je tudi na Portugalskem še precej, na hud odpor. Tudi med častniki je vzbudilo to imenovanje precejšnje ogorčenje. Z revolverji v roki so pridrli na predsednika in zahtevali, da takoj odstavi ministrskega podpredsednika. Bili pa so preslabi in predsednikova garda jih je razorožila in zaprla. Vojaštvo se je hitro razdelilo na dve strani. Nekateri zvesti vladi, drugi pa so prestopili k upornikom. Vlada je sicer pobegnila iz glavnega mesta Lisbone v Amotero, vendar poročajo, da je upor že zadušen, * » *
Tudi Indijanci se puntajo. Iz Amerike prihajajo poročila, da so se Indijanci pričeli upirati svojim gospodarjem. Ta nared, ki je v nekaterih ameriških deželah zelo gosto naseljen, je brez vsakih pravic. Delati mora ameriškim bogatašem, kakor črna živina, zato pa prejema le batine. Duševno je še zelo zaostal in precej divji.
Ni čuda, da se je pri teh razmerah med njimi hitro razširil komunizem, v katerem vidijo Indijanci rešitev iz rok svojih izkoriščevalcev ... Iz Amerike poročajo, da se je samo v Boliviji uprlo okrog 80 tisoč Indijancev, upor pa se širi še naprej. Vstaši požigajo in uničujejo imetje tujcev, če pa koga vjamejo, ga pa grozovito mučijo. Oboroženi so le z loki in sulicami, zato bodo gotovo podlegli dobro oboroženim vladnim četam, ki so jih poslali nad nje. Verjetno je, da bodo upor zaenkrat zadušili, vendar utegne postati to gibanje zelo nevarno, ker vstaši niso osamljeni, ampak stoje za njimi komunisti celega sveta.
» « *
Mehikanski nasilneži divjajo naprej,
V Mehiki so aretirali patra Andreja Šola, misijonarja v Levnu, ker so našli pri njem neko sveto podobo. Peljali so ga pred nekega generala, ki je dal patra takoj ustreliti. Mučeniški pater je podaril vojaku, ki ga je imel ustreliti, svojo uro in je umrl z vzkJikomL ažkal J&mMJkaiik, * ''
«f
Preprosta je vsa ta dolina ln ljudje. Preprosta je cerkev v Bukovici na zunaj iu na znotraj. Preprosto, prisrčno poje na koru moški zbor iu igra veselo harmonij. Preprosta so dekleta v obleki in obnašanju. Vse skromno, a iedno. Ampak sem videl vseono v tisti cerkvici ob poti nekaj, kar ni vež preprosto in po mestno diši in sem se čudil in se še.
Izmed tolikih deklio je ena imela — >bubi< frizuro...
V Sorski dolini, kl je lepa in znamenita in kjer je Evangelist učil: »Ne na zunanjost svojo, ampak na notranjo plat obračaj svojo pozornost; o narod bedni mojlt
Da se razumemo: nisem proti tej frizuri načelno, ker ima tudi več dobrih strani, predvsem praktičnih. Obenem trdim, kar mi nihče zanikal ne bo: najlepše, kar dekle more imeti, so dolgi, lepo narejeni lasje. To je kras dekleta. Sem pa proti načelu, ki res ni na mestu in ki je v tem, da sledimo brez protesta vsem novotarijam, ki se jim pravi moda. Posebno dekleta, ki so sicer tako ponosna, gredo brez pridržka po tej poti, a bi bile silno hude, ko bi jim povedal resnico: dčkle ste modi! — In kadar gre ta reč tako daleč, da se ne ustavi niti v vznožju hriba, je slabo. Je znak, da prodira na kmete vse tisto, kar v mestu pravijo »kultura«, pa če je, ali pa ne.
In zato je slučaj omembe vreden. Samo zato.
VELIKA LOKA.
Občinske volitre. 31. julija ao se izvršile občinske volitve za občino Velika Loka. Sirom Slovenije je ta občina znana iz predvojnih in povojnih let, da vlada tukaj klika nasilnih liberalcev, ki z največjim nasiljem skuša vzdržali to občino v liberalnih oziroma samostojnih rokah. Pred vojBko je ta klika delovala g pijačo, grožnjami in nasiljem vsake vrste, razbijala je shode in na ta način prevarala večino sicer dobrega ljudstva. Kar so počenjali pred vojsko, to nadaljujejo po vojski. Za te občinske volitve so pa čutili,, da se jim je začela oblast precej izmikati iz rok. Zato so zopet segli za občinske volitve po starih nasilnih sredstvih. Dva dni pred volitvami je teklo vino, ki naj bi pomnožilo četo samostojnežev z omahljivimi in nezavednimi volivci. Razširili so lažniv letak, v katerem so v soboto popoldne pred volitvami razširjali najgorostašnejše laži. kako bodo občinske do-klade, če oni izgubijo občino, narasle v stotisoče. To je za naše povečini revno ljudstvo seveda največji strah, ki je tudi pri mnogih točno vplival. — Dalje so razširjali laž, kako je zopet nova vlada, v kateri je tudi Piucelj in bo sedaj svojim zvestim v kateri je tudi Pucelj in bo sedaj svojim zvestim ta in ta jih bo dobil v podporo. Pa še nekaj se je dogodilo, kar to nasilniško. bogato, pokvarjeno gospodo najbolj označuje: grozili so tudi pri mnogih, ki so gospodarsko odvisni, da ne bodo več zaslužka imeli, če ne pojdejo s samostojneži. Na tak nezakonit in nasilniški način se je samostojnežem posrečilo, da so z največjim trudom zaenkrat še ohranili to samostojniško trdnjavo v svojih rokah. Ta liberalna trdnjava je pa že precej zrahljana in mi tem nasilnežem že danes povemo, da jo bomo v doglednem času tudi podrli. Nobeno nasilje, samostojneži, vas ne bo pred tem obvarovalo. Velik del šentlovrenskih ia čateskih volivcev se je moško držal in se nasilju rit vklonil, ampak je šel na volišče za SLS. Zal, je pa mnogo volivcev izostalo iz trebanjske župnije, ali se pa dalo premotiti in bo glasovali za hrvaške rattičevce. Mi pa povemo: Ce mislijo velikoločki samosrf»jneži, da so oni središče sveta, jim te vere ne bomo jemali. V bodoče se naj obračajo na Puclja in od njega pričakujejo nebesa na zemlji, ki jih pa lahko do sodnega dne
čakajo. Mi pa nismo zato tukaj, da bi takim ljudem ojnico držali. O tem se bodo velikološki samostojneži lahko v bližnjem času prepričali. Kdor ni z nami, je proti nam.
.ŠMARTNO POD ŠMARNO GORO.
Občinske volih c so za nami. Slovenska ljudska stranka, ki je imela dve skrinjici, se jo pošteno odrezala. Dobila jo 12 odbornikov iu si s tem priborila 4 mandate več, kot jih je imela v prejšnjem občinskem odboru, dočim so socijalisti ostali pri starem številu. Pribiti pa moramo, da so ti svojo pozicijo obdržali s pomočjo žerjavovcev, katerim jo sekundiraio seveda tudi nekaj samostojnih in da so na volišče zvlekli vse do zadnjega pristaša. V sedanjem odboru bo razmerje 13 proti 12, upamo pa, da bo sedaj zadnjič občina v rokah so-cijalistov, ker smo uverjeni, da bomo prihodnjič z vztrajnim delom zopet priborili par mest.
Volivni boj je bil izredno trd, posebno zadnji dim pred voliščem. Kako napeto se jo na obeh straneh delalo, nam kaže volivna udeležba, ki je presegla jx) oddanih glasovih vse dosedanje. K temu pa je treba pripomniti, da so se samostojni z malimi izjemami onih, ki so šli za socijaliste, volitev vzdržali in seveda na ta način tudi zboljšali pozicijo svojih nasprotnikov socijnlistov. Našim volivcem se tem potom najprisrčneje zahvaljujemo, da so kljub pritisku nasprotnikov oddali toliko kroglic zia naše kandidate. Našim odbornikom pa zaupamo, da bodo z vsemi močmi delali za prospeh cbčine in tako dejansko pokazali, da nam ni za kričanje temveč za resno delo.
VELIKE LAŠČE.
Dne 31. julija je bil pri nas orlovski tabor ribniškega okrožja, ki je naredil na vse mogočen vtis. Prireditev je bila poldnevna, a domači odsek je imel takorekoč celodnevni praznik. Ob 9 dop. se je namreč domača orlovska družina 20 članov, 24 članic, 52 članov obojnega naraščaja udeležila sv. maše, pri kateri je imel g. lliti, župnik s Turjaka, lep, slavnosti primeren govor. Med sv. mašo je svirala godba Gradašca-Vič, ki je nastopila tudi pri prireditvi sami in sprevoda v splošno zadovoljnost. Glavni sprevod po trgu se je vršil ob 1 po prihodu bratov iz Ribnice in So-dražice. Od vseh strani je prihitelo ljudstvo ln občudovalo moč orlovske misli, ker je videlo na tej krajevni prireditvi 98 članov, 40 članic, 44 deškega in 26 dekliškega narščaja. Tudi narodne noše so bile zastopane. Posebno polivalo zaslužijo telovadci, ki so vse telovadne točke jako dobro izvedli. Po končanem taboru smo šli domov 7, mislijo v srcu, da naj orl. misel med našimi Laščani živi in se razgiblje vedno naprej v tej začrtani smeri.
VRHNIKA.
Konec je občinskega volivnega boja. Nasprotniki so napeli vse sile, da bi občino iztrgali iz rok SLS. Tik pred voliščem so se odigravali še zadnji obupni prizori, ko so nasprotniki napadali naše pristaše prav surovo in jih hoteli še zadnji čas premotiti. — Predbacivali so plačo županu in vzdrževanje obč. pisarne, štiri moči v obč. pisarni ne stanejo toliko kot stane samo en ravnatelj hranilnice. — Dalje govorijo, da smo proti raznim gospodarskim podjetjem. Zakaj se ne dela Kresov načrt: električna centrala? Ker imate toliko denarja, finansirajte podjetje in občina ne bo imela nič proti temu. — ln ali je SLS kriva, da ni vojašnico pri nas? Ali niso vse nasprotne stranke zbežale od tozadevnega glasovanja pri obč odboru. — Gospodje, nikar se ne delajte lepili! Čeprav nam očitate mežnarje med našimi kandidati,
smo lahko ponosni tudi nanje, kor niso mežnarji, ampak tudi dobri posestniki iu naši možje. Vaše zmerjanje je prenizkolno, da H nas zadelo. — Z izidom volitev smo lahko z^ voljni. Dobili smo absolutno večino in 17 oj'^" nikov nasproti nasprotnikom 10. Postojanka Sl)$ so je dobro omajala. Z 20 odbornikov dosedaj so prišli žc na štiri. Nič jim ni pomagal naslov pred ni gospodarski«. Še par volitev in bo .število odbornikov nič. — Verbič (Združena gospod, li-sta) in soeijalisti so so zvezali, a tudi vezava jim ni prinesla nobenega odbornika več.
VELESOVO,
širi se med ljudstvom govorica, da sva podpisana v Ljubljano k prosvetnemu šefu s piCj. njo, da bi višji šolski svet odstranil učitelja Vidica iz, Velesovega: Junak, ki dokaže, da je to resnica, dobi od naju od vsakega 1000 Din nagrade! Kdor to laž trosi okrog, že vsak ve, kako rečejo lakira ljudem, ki tako lažejo! In kdor bo še to neresnico trosil med ljudstvom, se bo proti dotičniku sod-nijsko zahtevalo dokazilo. Jožef Grilc, paa., Trati št. 2. Jožef Vreček, pos., Veiesovo št. 25.
LIPOGLAV PRI ŠMARJU.
Občinske vulilve. V nedeljo dne 7. avgiUa so bilo v občini) Dobrunje, kamor spada naša župnija izvZemši d\e vasi, občinske volitve, pri kalerili si je naša stranka priborila častno večino: SLS 16, vse nasproino stranke 9 odbornikov. V šestih vaseh naše župnije: Mali in Veliki Lipoglav, 1'anoe, Sela, Repče in lirezje je bito za te volitve 01 volivnih upravičencev. Izmed teh jih samo 10 ni volilo: 4 so bili odsotni, 3 so bili bolni, 1 je prišel na volišče prepozno, le 2 sla izostala neopravičena. Volilo jih je tedaj 81, to je 90 odst. vseh volivnih upravičencev. Izvzemši enega ali kvečjemu dva so vsi volivci glasovali za SLS in tako izdatno pripomogli k sijajni zmagi. Pripomniti je treba, da so omenjene vasi oddaljeno od volišča v Sostrem poldrugo uro do dve uri. Pa kljub tej oddaljenosti, kljub vročini in utrujenosti je bila udeležba \i naše župnije tako sijajna. Vsa čast tako izredno pridnim in zavednim volivcem!
VRHNIŠKO ORLOVSKO OKROŽJE.
Verjani bomo sprejeli v nedeljo 21. avgusta celo vrhniško orlovsko okrožje in z njimi vse. ki spadajo poleg, ki čutijo in si želijo z. nami dali duška pravemu orlovskemu razpoloženju. Teli upamo, nas bo precej. Poleg Orlov, ki bodo gotovo častno izvršili svojo dolžnost, pričakujemo tudi častno udeležbo narodnih noš deklet, fantov, žena in mož, vsaj bližnjih vasi.
Zberemo se točno ob 8 dopoldne na križpoti pred gospodarskim društvom na Vrhniki. Potem se uredimo: Orli, Orlice in narodne noše. Sprevod gre po stari poti do sv. Pavla, kjer bo sv. maša ob 9. Pri maši poje pomnoženi cerkveni zbor staro-slovensko mašo. Po maši odkorakamo v versko Matjaževko (stadion ods. Verd), kjer bomo imeli skušnjo in skupno kosilo. Bodite točni s pr#«; sitvami. Isto velja tudi za nečlane, ki bi že"' skupno kosilo. Priglasitve pošljite na okrožje pa na pripravljalni odbor za orlovsko prireditev, v Verdu Janko Cepon. Kdor želi v gostilni kosilo, prosimo, da tudi sporoči.
Skrbeli bomo za hitro izvršitev vsega dop. dola, da bomo imeli dovolj časa za počilek m r • vedrilo. Lahko se bomo tudi kopali ob izvir ^ Ljubljanice, ki leži tik stadiona. Brez toiSnos!' bo ne počitka, ne razvedrila. Sodelujeta go'™1 Vrhnike in Logatca.	v ^
Bratje! Skoraj ni odseka, katerega odsek ^ ne bi posetil s svojo številno udeležbo in s svop ^ najboljšimi telovadci v vrhniškem okrožju.
ali
no, če posežemo nazaj, ko smo delovali že kot vrhniški »Orlk.
Pričakujemo, da Vas pozdravimo v polnem itevilu in dobrem razpoloženju. Bog živil
ŠT. JANŽ NA DOLENJSKEM.
Trom gospodarjem je uničil ogenj v vasi Vi-ilem poslopje. Skoda je velika in posebno občutna v današnjih časih. Zavarovalnina majhna, a kljub temu moramo biti hvaležni Bogu, ki je dal pihljati vetriču v ugodno smer, hvaležni domaa in mokro-noški požarni brambi in okoličanom, da se ogenj ni razširil na druga sosednja poslopja. Priskočimo na pomoč nesrečnim pogorelcem, darujmo jim lesa, krme, živež, pomagajmo jim z zastonjsko vožnjo; pokažimo vsi brez izjeme dejansko ljubezen do bližnjega!
IZ URŠNIK SEL PRI NOVEM MESTU.
Lep uspeli posl. dr. liulovca. Suša je letos >ri nas in okolici strašna. Sadežev ne bo, zdaj se je pričelo sušiti že staro drevje. Vodo smo dovažali iz daljave po 8 km, bližje jo nikjer ni' dobiti. Obrnili smo se za pomoč na posl. za novomeški okraj, dr. Kulovca, ki je dosegel pri železniški upravi, da dobivamo sedaj iz železniškega rezervoarja za vodo v Rožnem dolu zadostno množine vode /.a ljudi in živino. Voda se dostavlja dnevno po železnici na postajo Uršna sela, kjer jo dobivajo vasi Uršna sela, Laze, Dobin dol, Uor. Sušice in \'rduii, vse brezplačno. Bodi izrečena gosp. poslancu za njegovo skrb tem potom topla zalivala, ob-eneiu pa zagotovilo, da bomo znali cenili lo pri prihodnjih volitvah in šli vsi na volišče volit drugo skrinjico. Imamo nov dokaz, da ima edino! >. SLS skrb in voljo kaj storiti za ljudstvo; zalo se ie borno oklenili tudi pri teh volitvah z vsem zaupanjem! — Hvaležno prebivalstvo.
TRZIN,
kjer županuje že nad 20 let g. Mihael Čolnar, vrli pristaš Sl.S, je izvolil za častnega občana g. župnika Janeza Molj, ob priliki njegove zlale maš -. Ne le občinski odbor, ampak tudi mi vsi Trzinci, pridružujemo častit:.'.
LEŠE.
l>oziv. Po zadnjih občinskih volitvah razburjeni duhovi se že vedno niso pomirili. Pristašem takoimenovane delavske stranke je še vedno iiudo, da so tako sijajno pogoreli. Sramota pa jo m nje to, da trosijo okoli grde laži. Tako si je n. pr. nekdo, ki sedi na odličnem mestu, spomnil, da sem jaz podpisani skupno z enim mojim tovarišem liosil na dan volitev ponarejeno listo SLS, žigosano celo z občinskim pečatom, na kateri sta bila vpisana tudi gg. Franc Kocijan, posestnik, Leše in Jakob I.angus, posestnik, Peračica, da bi tako pridobila več glasov. — Pozivam dotičnika, ki je to laž raznese], da naj bi blagovoli vse tozadevne stvari povedali v obraz, da mu jih razjasnim; drugače bom primoran za take stvari, če se bodo kar naprej ponavljale drugod poiskati zadoščenja. — Andrej Kocjan.
HINJE.
Občinska in vodna politika. Sklepali smo, da z občinskimi volitvami že letos popravimo napako, ker nimamo Hinjci v obč. zastopu razen samostojnega odbornika, g. Pugelja, nobenega zastopnika iz cele fare. Toda volivna doba ni šo potekla in zaenkrat na volilve še ne priganjamo, saj ram daje g. župan priliko, da o stvareh, ki se nas tičejo, sklepamo in soodlučujemo. Bolj kakor občinska Politiko, nam dela preglavice vremenska politika, že tako na vodi siromašna zemlja je zadnje tedne docela odpovedala. Zelo prizadeti so vsi poljski sadeži, tako da marsikatera hiša zopet celo zimo
no bo okusila kruha, saj bo pičla celo s koruznimi žganci. Manjka vode tudi za živino in ljudi. Ljudje uživajo pravcato mlakužo. Na posredovanje gosp. poslanca dr. Kulovca smo bili na tem, da zgradimo pri studencu v Hinjah in na Ratju vodni rezervoar. Toda ravno, ko so je nameravalo pričeti z delom, sta izvirka odpovedala. Želimo, da oblastni zbor člmpreje izvede načrt, po katerem bi električna sila v bližini Zagvadca zajeto vodo poganjala čez celo Suho krajino. Bilo bi to za Suho krajino edino odrešilno.
RATEČE.
V	naši občini so se vršile občinske volitve. Po dolgih šestih letih smo dobili zopet župana SLS i" samostojneži so kljub zelo veliki agitaciji ostali v manjšini.
VAČE.
V	nedeljo 28. t. ni. bomo imeli po prvi sveti maši shod Slovenske ljudske stranke. Pridite na shod iz vseh občin župnije: Vače, Konj, Hotič, Peče, Kanderše in Št. Lambert! Po shodu bo občni zbor okrajne Kmetske zveze, na katerem se izvoli nov odbor.
ČRNUČE.
Popravek. V zadnji štev. Domoljuba je bil izid občinskih volitev napačno objavljen. Pravilno jo SLS 5 odbornikov, Združeni delavci in kmetje •1 odbornike. SKS v naši občini še nikdar ni imela nič pristašev. Če je pri zadnjih državnozborskih volitvah SKS dobila na volišču Črnuče nekaj glasov, so bili ti glasovi iz sosedne občine, ki je tudi pri nas volila.
KAMNA GORICA.
V	nedeljo dne 7. avg. smo praznovali prav redko slavnost. Na ljubeznivo povabilo g. lesnega Irgovca Val. Muleja smo se zbrali v prijaznem senčnatem vrtu g. Kappusa sošolci kamnogoriške šole, rojeni 1. 1875, 1876 in 1877, da obhajamo petinštiridesetletnico svojega sošolstva. V prijetnih spominih na šolo, na g. žup. L. Bernika in g. učitelja A. Jekovca in umrle sošolce nam je le prehitro minulo popoldne, ki so nam ga krajšali domači pevci z lepim petjem. Pa tudi sami smo zapeli več starih šolskih pesmi, med njimi ono nekako najbolj domačo: »Poslušaj kovača, ki kladVo obrača.«: Sklenili smo, da se snidemo po petih letih (1. 1932.), če bo mogoče, polnoštevilno.
STRAŽIŠČE PRI KRANJU.
Dne 10. avgusta t. 1. je umrl v deželni bolnici v Ljubljani Jakob Bašar, posestnik v Stra-žišču. Z malo hibo v grlu je šel v bolnico na pregled 7. namenom, da se vrne čez par dni zdrav, pripeljali pa so ga 12. avg. na dom mrtvega. Rajnki je bil mož, kakršnih dandanes ni veliko. Globoko veren, najskrbnejši oče svoji rodbini, moder in previden gospodar, skušen kakor malokdo, da je vsakemu znal dati dober svet. In kar je on rekel, je držalo. Bil je tudi vnet zadrugar; 20 let je bil predsednik nadzorstva tukajšnje hranilnice ter načolnik »Kmetijskega društva«, katero se je ustanovilo največ z nje >ovim sodelovanjem. Ni bilo to lahko v času, ko so ga ljudje, pripadajoči takozvani napredni stranki, napadali, češ da hoče spraviti v vas »hudičeve mašiue«. Med vojno, torej v najtežjih časih, je bil župan občine Stražišče in kot tak se je veliko trudil s preskrbo brezposelnih. Plačilo za vse njegovo požrtvovalno delo, upamo, je že prejel pri Bogu. Po prevratu je odložil županstvo, ljudstvo pa je izvolilo mesto njega njegovega sina za župana. N. v m. p. I
SVIBNO PRI RADEČAH.
Neurje.
V torek 9. avg. nas je obiskala strašna toča. Ajde ne bomo imeli nič. Trta in drugi
Gmotno vprašanje duhovščine.
Ali kdo je kriv, da je tako.
(Konec.)
Ali pa imamo pravico govoriti o kaki dolžnosti države? Nočemo razmotrivati, kakšnega pomena je v verskem, družabnem in državnem oziru dušno-pastirsko delovanje duhovščine. Tukaj ostanemo samo pri denarju, ker se nam tolikokrat pove, da država denarja nima, da ga ne more ali da ga ni dolžna dati.
Država ima dva velika in izdatna vira, iz katerih vleče iz Slovenije težke milijone, ki bi se morali obrniti v prid katoliški Cerkvi v Sloveniji.
Prvi vir je — kranjski verski zaklad.
Cesar Jožef je 1. 1782. zatrl po vseh kronovinah, tudi na bivšem Kranjskem in Štajerskem precej starih in velikih samostanov. Iz imovine teh samostanov naj bi se vzdrževali duhovniki na novo ustanovljenih župnijah, kakršnih je bilo ustanovljenih v ljubljanski škofiji 85 in v lavan-tinski 79. Vsaka kronovina je imela svoj lasten verski zaklad (ali sklad), tudi Kranjska. Upravo je obdržala s sodelovanjem škofov država sama. Po nekaterih kronovinah se je slabo gospodarilo. O Kranjski se ne more tega trditi, ker se je nakupilo veliko gozdov. Tako ima sedaj kranjski verski zaklad milijonsko premoženje, ki obstoja iz nastopnih predmetov:
A. Zemljišča.
1. Gozdovi.
a) pod šumsko upravo na Bledu 9588 ha, b) pod šumsko upravo v Boh. Bistrici 7254 ha, c) pod šumsko upravo v Kostanjevici 1366 ha.
Skupno gozdov 18.208 ha
2.	Njive, vrtovi, travniki
3.	Pašniki in planine
4.	Druga zemljišča
5.	Nerodovitna zemlja
639 ha 2.504 * 20 „ 5.709 „
Skupno zemljišč 27.080 ha
B. Hiše.
1.	»Stiski dvorec« v Ljubljani.
2.	Žaga na Fortuni z jarmenlkom in turbino.
3.	12 hiš in lovskih koč na gozdnih posestvih.
4.	1 gozdna vzpenjača na Boh. Bistrici.
C. Nekaj glavnic.
Glavni vir dohodkov so obširni gozdovi, v katerih se poseka vsako leto okoli 70.000 m3 lesa. Po vojni, ko je duhovščina bila najbolj zapuščena, je država iz versko-zakladnih gozdov dobivala velike vsote saj les je bil do 80 krat dražji kakor pred vojno. Četudi so se v novejšem času lesne tržne cene znižale in tudi obilna režija precej stane, daje vendar kranjski verski zaklad se zmeraj 4—5 milijonov dinarjev čistega donosa na leto. Kranjski verski za-
poljski pridelki so močno prizadeti. Na svl-banjski šoli m> na glavni strani zdrobljene vse
šipe.
klati je cerkvena imovina in dohodki tega zaklada so namenjeni ra vzdrževanje duhovnikov ljubljanske škofije. če bi se to imetje vrnilo v upravo Cerkvi, ne bi bilo potreba posebne skrbi, kako se bodo vzdrževali duhovniki v ljubljanski oblasti. Sedaj pa v leve vse dohodke država, kakor bi bil verski zaklad državna last.
Š3 veliko več kot iz verskega zaklada dobiva država iz Slovenije na davčnih prispevkih drlavneran verskemu proračunu.
Za vse vere v državi je nastavljen poseben verski minister. Kakor drugi ministri. predloži vsako leto državni skupščini svoj proračun tudi minister za vere za vse verske potrebščine v državi.
Za proračunsko leto 1927-23 je bil ta proračun predlagan tako-le:
C o w S.
E r- s ■=•2 -
l _
i * i x>
i -
"S '
m — t- n
V Jt ; X.
-
■ i x ;
•v x - <1
> = —
— —	C
5 ? . š . £ I £	I
-=£ = = ?=	T
S i. ! a X « s	s
V državni proračun je torej za tekoče proračunsko leto bila postavljena za vsa
verstva vsota 146 in pol milijona dinarjev, od katere bi prišla na kat. Cerkev 34 in pol milijona dinarjev. Ta proračun je bil sicer pozneje znižan na 139 milijonov dinarjev. Ker nam posamezne postavke potrjenega proračuna niso znane, si oglejmo proračun, kakor je bil prvotno predlagan, i Po čl. 12. naše ustave bi se moral verski proračun razdeliti na posamezne vere ^sorazmerno s številom vernikov in * dejan-I sko dokazano potrebo . Tukaj pa opazimo, da se vlada glede kat. Cerkve tega nikakor ne drži. Katoličanov je v Jugoslaviji 39.8T (ali dve petini); zato bi morala kat. Cerkev dobiti «1 verskega proračuna za leto 1927.-28. 58 milijonov, ne pa 34 in pol milijona — dobi torej 23 in pol milijona premalo. Ta nepravilnost se ponavlja nekaj let semkaj. Verski minister Srskič je takrat, ko je proračun predložil, to krivico priznal in brez dvoma na pritisk naših ministrov, ki so bili takrat na vladi, tudi obljubil, da se bo ta krivica popravila. Ali kdaj se bo to zgodilo? Torej 23 in pol milijona, ki bi jih imela dobiti kat. Cerkev, dobijo drugi. Kdo pa?
Iz teh milijonov se plača vseh 19 milijonov. ki so vpostavljeni za potrebščine ministrstva: kake 4 mil. za uradnike tega ministrstva. 5 mil. za zidanje in popravljanje vojaških mavzolejev, 10 mil. /a fond za razne za domovine zaslužne mož?. Vse to se plačuje iz v-ote. ki hi jo imela dobiti katoliška duhovščina. Pa to ni vse. Iz te vsote se še lahko pokrije onih 4.867.548 dinarjev, ki jih dobijo muslimani preveč. Kar dobijo preveč še nekatere dnicre vere, računamo lahko ra rovaš evangeljskih, ki tudi dobivajo premalo.
Dodatno vprašanje: koliko pa bo Slovenija plačala k temu proračunu? Če bi bili davki res zenačeni. okoli 15 milijonov. Ker pa nas zadene marsikak davek, ki ea drugod nimajo; ker pri nas veliko uvažamo na obleki in živilih, plačamo tudi na carinah, trošarinah, taksah, več kakor drugod. Tudi železnicam, poštam se da pri nas
gotovo več zasluziti. Vsled tega je verjet« da prispeva Slovenija k verskemu prora' čunu še enkrat toliko, kakor bi prjq0 n" njo po številu prebivalcev: blizu 30 milijo! nov. Poleg tega vleče država .Še ves <]». hodek kranjskega verskega zakla<la. p|a. čuje pa država v Sloveniji nazaj za okoli 950 duhovnikov in obe naši bog,*!ovm semenišči okoli 6 milijonov.
To so razmere, ki so res vnebovpijofet
Če bi prejela država iz Slovenr« tudi precej manj, recimo samo 25 milijonov, t,i se še zmeraj vsa slovenska duhovščina lahko prevedla v I. uradniško kategorijo kakor ji tudi ere. in državi hi še zmeraj nekaj milijonov ostalo za dru?e kraje.
Kako naj se torej opraviči, če slovenska duhovši :ina trpi pomanjkanje, ker se denar iz Slovenije za slovensko duhovščino namenjen, porablja čisto nezakonito drugod in za druge namene!
Opravičiti tega ne more nihče. Razlaga se pa potem lahko, če pride na enega župnijskega duhovnika državnega izplačila na leto pri:
staro-katoličanih pravoslavnih muslimanih Židih
evangeljskih katoličanih
60.900	Din 17.582 „ 12.294 „ 10.614 ,. 7.111 „ 6.842 „
slovenskih duhovnikih 5.360 .,
Pri tem nismo prav nič up "tevali onih velikih vsot, ki >e porabijo po pravoslavnih, muslimanskih, starckatoliških pisarnah ali pa za pravoslavne in mi - n-ske šolske zavode.
Zgoraj navedeno smo morali povedati na ves glas. Nekatere spreletava k..r mrzlica, če se kaj zine v prilog duh' vščini: češ. bomo pa spet več plačevali. T ga zaenkrat niti potreba ni! Zaenkrat i" potrebno samo to. da zavedni katoliški Slo-j venci možato stopijo na nog;: Kir naši . duhovščini po zaktmi in pravici cre. tesa i ji nikar ne utrjujte!
hium IA JCNASTfCr.
(Resnična zgodba. Napisal Tone Podklanšek.) V.
Naša znanem, Tone in Matevž, sta ves ta ča3 ležala v travi in poslušala. Tudi potem se nista menila podati v družbo, ko je Alfoaz odšel, ker se jima Je celo studilo to, kar sta storila fanta.
>Sedaj si videl komedijo?« spregovori Tone.
>To pa ni lepo!« vzklikne Matevž ogorčen.
>Vidiš, kaj sem ti pravil !«
>Kaj bo sedaj s krstom vpraša čez trenutek. >Ta dva je gotovo ne poneseta nazaj, c
>Naj bo pa tukaj! Sploh je pa meni malo mar.« reče Matevž.
>Veš kaj!« vzklikne Tone in skoči na noge. >Poj-dtva gledat za Alfonzom!«
>!n kaj potem?«
>No le z rr.ano pojdi! Brž!: veli Tcac.
Oba odhitita po temnem vrtu.
>Tam-le je,« pošepeta Tone in pokaže na senco, ki se je počasi premik-ila med drevjem. >Tiho bodi, ! da na.u ne opazi:c reče Matevžu.
AJonz je počasi koracil po temi. mrmral nekaj 1 sam ziie. krer.il ra desno in prišel do skednja, ki je bil precej oddaljen cd poti. Tu se mu je zdel dovolj i samoten kraj, kjer ga ne bo nihče nadlegoval. Legel ! je na mehko travo in kmalu zaspal. Tako je večkrat ! ležal ob gorkih poletnih večerih na prostem in včasih ' prespal vso noč. Nocoj se mu je temmanj ljubilo iti domov, ker si ni bil popolnoma gotov, da srečno prispe po lestvi na hlev.
>EX>bro. zispal je.< reče zadovoljen Tone. Na njegovem iicu bi tedaj Matevž lahko opazil hudomušen nasmeh, da je bilo malo svetlejše, tako pa mu je bilo še vedno uganka, kaj Tone namerava.
>No. sedaj bo spal. Kaj pa hočeš z njim?«
>Počakaj. Matevž! Jaz imam imenitno misel. Pomisli: ali ni to grdo in neprimerno, da razkopavajo in ne puste pri miru cerkvenih stvari? In to ni bilo zadnjič! Veš. jaz mislim — seveda, če si tudi ti takih misli, da to izvršiva —. da se jima napravi nekaj za kaz?n. Ako ne obema, pa vsaj temu. ki ga imava tu. sram bo že i lak oba, kadar se iztreznita, in zvedo ljudje za to, ali m?ni =e to zdi vse premalo. Zato pa bi bilo po mojem umestaejše, da se spravi rakev nazaj v mrtvašnico — ker drugače bo umazana vsa
Razno.
Nagapvo. RcwVel ie bil velik politik za ča i francoske revoluciie. Nekoč prišel v topl.ee imel je hud protin (giht Dejal ie zdravniku: .Peklenske bolečine čutim.t — >*e sedai?« — mu jc rekel zdravnik.
Zakaj brzojavna žic« poje ali rrii^a? Če koga vprašai. odkod pride ono $uroenie brzojavnih ž*, ki ga sliši-ro zlasti po mirnih cestah, ti bo vsak odgovoril, da priie vetra. Pa ne pride ne od vetra in tudi ne od
mraza »li vročine tem
ve5
od tresenja zemlje, b prehaja preko brzojavni drogov na žico.
Nrriode- Nai™* . z«od na zemlji se pnpett v Severni Ameriki, na®' ref okoli 50 yy> na k«0' Večin« neržod »e p-«"0' čenih ro avtomobilih ni čudno. saj imaio tam nad 22 milijonov avtomobilov.
vas — Alfonzu pa naloži za spomin na njegovo neumno ravnanje nekoliko kazni. Kaj bi ne bilo tako
najbolje?«
»Že res, tako bi bilo najbolje. Toda, kako ga pa hočeš kaznovati? Kaj ga kaniš pretepsti v spanju?«
»Neumnost! Saj ni treba batin; to se napravi tudi drugače. Poslušaj!« In razložil mu je svojo nakano.
»Naj spi!« reče Tone zadovoljen, ko sta bila gotova in oba enih misli. »Pojdiva na vas, da vidiva, kje so fantje.«
Odšla sta.
Nekaj vasovavcev je kmalu po nenavadnem dogodku zapustilo glavni krog. Ti so bili večinoma Al-lonzovi prijatelji, ki zato niso ostali v družbi, ker se je preveč čezenj govorilo: splošnemu mnenju sc ni bilo mogoče upirati — posebno, ker je bilo število prijateljev zelo pičlo — proti svojemu mišljenju pa niso hoteli govoriti.
Tone in Matevž sta legla na prejšnje mesto in čakala, da gredo fantje spat. Tem pa se ni mnogo mudilo, zato je bilo treba čakati.
Le potrpi,« je šepetal Tone, »čez čas že pojdejo. Videti pa naju ne smejo — niti eden ne — to mora ostati tajno in sicer za vedno.
»Gotovo!;
Midva sva prijatelja, odkar sva na svetu, zato ti zaupam, a samo tebi! Drugemu bi ne upal nobenemu. Prijateljstvo pa, kakor veš, tudi ni večno, in najboljša prijatelja si lahko radi kake malenkosti postaneta sovražnika, zato ti rečem, Matevž: ako si kaj moža, nai ostane to za vekomaj med nama. Tu je moja roka, Mater/, k
Nc boj se, Tone!«
Ko storiva, poskusiva pozabiti.«
Fantje so tedaj zapeli neko pesem in odkorakali na nasprotni konec vasi; to jc bilo navadno, če so kmalu potem odšli spal.
..Žo gredo!« je veselo vzliknil Tone. »Sedaj pa takoj greva.«
Pojdiva k
Opreznih korakov in vedno prežeč da li ni kje v bližini še kakega vasovavca, ki bi ju opazil, sta se približala gostilničarjevi hiši, kjer je ležala rakev.
Le oprezno, Matevž! .je pošepetal Tone in previdno dvignil lahek pokrov ter ga položil rahlo na tla.
I ostavila sta nosilnico na noge, uravnala nanje krsto in tiho odnesla oboje iz vasi. Neopaženo sta prispela na cilj.
»Ali še spi?« je vprašal Matevž, ko sla prišla do ležečegla Alfonza.
»Kaj bo delal drugega!« odgovori Tone in položi prednji del krste na tla. Pri tem pa je zdrsnil pokrov s krste in povzročil malo ropota, ki jc za hip pretrgal nočno tišino.
»No, postavi na tla, kaj pa držiš kvišku?« je prestrašen radi ropota vzkliknil Tone. »Saj ga bova še zbudila!«
»Že dobro. Da se le ni zbudil,« se tolaži Matevž in položi pokrov v travo.
»Tako ga ne spraviva noter,« pripomni Matevž; »previsoko je.«
»Pa deniva rakev na tla.«
Položila sta krsto poleg spečega Alfonza.
»Toda, sedaj previdno, Matevž!« poveljuje Tone. »Ti ga primi z eno roko pod koleni, z drugo pa pomagaj meni; tu je "težji. Počasi!« je zaklical skoraj na glas, ker je Matevž naglo pograbil za noge in jih dvignil.
»Nič se ne boj!« polglasno zamrmra ta, »saj je pijan kot klada.«
Končno sta ga položila v krsto, ki mu je bila ob ramah nekoliko tesna, toda prijatelja sta poskrbela, da je ležal kolikor mogoče udobno. Oblance, ki jih običajno pusti mizar v rakvi, sta mu podložila za vzglavje, roke stegnila ob životu, noge pa so imele dovolj prostora, da so ležale stegnjene, zakaj rakev je bila dolga, ker mizar ni vedel, da bo za Alfonza, ki ni bil zelo visoke postave. Položila sta rakev na nosilnico, in Tone, ki je vzdignil pri glavi, si ni mogel kaj, da bi ne vzkliknil: »Uf, kako je težak!«
»Konec vrvi bo treba, Matevž,« se je domislil Tone, ko sta položila pokrov na rakev.
»Čemu pa vendar?« se začudi Matevž.
Zabiti ga vendar ne smerna! Alfonz bo pa skušal priti iz rakve. Ali misliš, da bo miren, ko se zbudi?«
Saj res! Čakaj no, stečem jaz domov, ker imam bliže.«
Matevžev dom ni bil daleč in kmalu se je vrnd.
(Dalje sledi.)
Novo Atene. Leta 1923 so začeli Grlu vojsko s Turki, pa so jih Turki hudo natepli Mir, ki so ga sklenili, je določil, da morajo vsi Turki iz grške zemlje ven. To je bilo za Turke zelo ugodno, ker je prebivalo na Turškem le malo Grkov. Zelo neugodno je bito pa to aa Grke, ker jih je bilo na turškem ozemlju najmanj poldrug milijon. Doslej so se Grki iz Turčije že skoro vsi izselili in so prišli na Grško. Kam % njimi? Na deželo ne, tam ni prostora. Ko jih pa naselili v Atenah ln okolici ; Atene, ki so štele pre] 300.000 prebivalcev, Jih Štejejo sedaj poldragi milijo ali dva milijona, ter so največje mesto na evropskem jugu. Kar je glavno, je pa sledeče: Grki v Tučiji so poleg Perzijanov pletli najlepše preproge, in to u metri ost so prenesli sedaj v nove Atene.
Nemci na letoviščih. Ce si potoval kdaj po Itidijl, si videl v vsakem mestu in na vsaki železnici vse polno Nemcev. Tako radi so potovali tam. Letos p« tega ni; obrnili so se drugam. Mussolini se je enkrat nekaj ustil, kako je Italija gostoljubna, ker dovoli, da hodijo Nemci z nakovanimi čevlji po njenih lepih trgih in par lačah. No, so rekli Nemci, pa ne bomo vež hodili. In so se obrniH drugam. Zelo veliko jih te na Bledu, še več v Dalmaciji in prav posebno veliko tudi na Francoskem. Italija je pa prašna. To je najboljše odgovor na Mussolinijeve žalitve.
n V Spodnji Hudinji pri Celju se je našla moška žepna ura. Kdor jo je izgubil, naj se oglasi v hiši št. 47 v Sp. Hudinji pri Celju.
n Podruinica Z. S. V. v Vodicah odkrije spomenik padlim vojakom v nedeljo dne 4. septembra. Zalo se naprošajo vsa druStva v okolici, da no prirejajo tega dne nobenih prireditev. Natančen program odkritja se objavi v kratkem.
n Sv. Greqor. Dne 21. avgusta t. 1. ob d P°P-priredi velikolaški cerkveni pevski zbor v našem >Domu« koncert. Na sporedu je poleg pevskih toCK s solospevi tudi priljubljena >Mlada Breda«, ljudska opereta v dveh dejanjih. Prijatelji lepe pesmi vljudno vabljeni.
»Ti veš kaj, ampak tvoja sestra pa ni odkritosrčna. Pravi, da je dvajset let stara, v resnici jih ima pa že šestindvajset.« — »To je pa zato, ker se je učila šteti šele,
ko je bila šest let stara.«
♦
Neki stari oče se je dal pomladiti po no.i Einsteinovi metodi. Ko se je po operaciji prebudil, je vzkliknil: »Danes bom
pa gotovo šolo zamudil.«
*
Gospodar (vandrovcu): »Ravno prav prihajate. Kup drv je treba scepiti in pravkar sem mislil poslati po nekoga, da bi jih cepil.« - »Povetje, kje je dotični, pa
grem ponj.«
»Mama, mama,« je zaklical Peterček na koncu hiše. — »Kaj pa bi rad?« ko je pogledala skozi okno, je videla, da je Peterček zlezel na visoko skladalnico drv, zdaj pa ni mogel dol. »Prav tako pojdi dol kot si gor zlezel.« — Peterček: »Ja, hm, gor sem šel z glavo naprej.«
Hvaležnost. Obisk: »Kako vam gre, gospod doktor? Samo mimogrede sem se oglasil, da se vam zahvalim za vaše zdravljenje.« — Doktor: »Ne spominjam se vas, ne vem, kedaj sem vas zdravil?« — Obisk: »Ne mene, pač pa mojega strica in jaz sem pa njegov dedič.«

REVMATiZEM I
Revmatizem? Kostobolje? Bodljaje? Trganje v glavMn zobeh?
Omotico ozdravite z zdravilom	-	na
Vsaki steklenici je priloženo točno navodUo o u^rab^-^sbv^^poštna
naročita je: taboraioiij «	v' n.
Jo u račun jen a pošt-
4 steklenice za 77 Din, 8 steklenic z« MJ £ n	zabojCek in zavojulna.
14 steklenic za 205 Din. 25 stoklcaie za m i>m.
JAVNA ZAHVALA.
P. n. Laboratorij „ALGA", Sušak 12.
Odločil som so tudi jaz, kor čujom od vsoli struni, da je „ALOA" dobroTdr»vUo p?oti revmatizmu, ki so .a prelskusil, P» Vam morem javiti do »m od zadnjič naročenih 4 steTdenio porabil^steklenice. ter &somrevmatizem v desni nogi popolnoma odprav.LSodajBem^dotno prepričan, da jo „AlPa« zdravilo, ki se more zanesljivo priporočiti .a revmatizem in trganje.	Spoštovanjem OJUBO LISJAK.
D. Dubrova, Medjimurje, 1, januarja 1927.


Ustanovljena 1. 1889. Telefon Stev. 2010.	Poštni ček 10.533.
Stanje vlo-	(Grajska štedionka) stanje vloženega denarja I inhliann	ienesa denarja nad 250 mlil o- LjUBIJana	„ad 1.000 mill-nov dinarjev.	Prešernova ulica ionov kron.
sprejema vloge na hranilne knjižico kakor tudi na tekoči račun iu sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. - Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresli. Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilnič-nega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar. Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen.
Rncoctvn naprodaj. Posevka 23 mernikov;
rOSGSIVO gozda 11 K. oralov, polov,ca hrastovega, drugo bukov in gabrov los, 2 tretjini zrelega za prodajo; krme jc za 6 glav živine. Sadni vrt je dal 1 1925. samo češpelj 65 mernikov, sadjevca do 10 veder. Cena posestva z vsem potrebnim novim gospodarskim orodjem (tudi novo tovarniško prešo) je 45.000 Din. - Po,asn.la da,e posestnica Rozalija Logar, Dolen|e Ravno št. 4, pošta Sv. Križ pri Litiji._^^
Naznanjam, da hjpif na Ambroževem trgu 9. -sem uredila •"'*¥ Sprejemala bom Uon,e m vozove vsak čas v varstvo. Gostiln, pri »Konjičku«.
E 242/27.
6228
Najpopolnejš'
ST0EWER
šivalni stroji
ca Šivilje, krojače in čevljarje ter za
vsak dom. Preden si nabavite stroj, oglejte si to izrednost pri tvrdki
L. Baraga,
Ljubljana Sclenburq. ul. 611-Brezplačen pouk. 15 letno jemktTo.
Dne 20. septembra 1027 dopoldne ob 10. uri se bodo pri podpisanem sodišču prodale nepremičnine vi. št- 46, kat. obč. Ločica ležeče v vasi Jakovdol pri Vranskem, obstoječe iz hiše, gospodarskega poslopja, žitnice in zemljišča v obsegu 22 ha 37 a 50 m'J. — Cenilna vrednost znaša 100.173 Din 95 par. — Najmanjši ponudek 66.782 Din. — Ostali dražbeni pogoji se zamorejo pred narokom vpogledati pri podpisanem sodišču v sobi štev, 5.
Okrajno sodišče na Vranskem,
dne 16. julija 1927.
Velika zaloga raznovrstnega usnja in podplatov lastnega in tovarniškega izdelka, vse najboljše kakovosti, knkor tudi rznovrstne čevljrske potrebščine in čevljarsko orodje nudim po najnižjih dnevnih cenah. - Sprejemam v stroj in kupujem \ o! vr tne surove kože Za obilen obisk se priporoča "^SlI
— usnjarna in trgovina z usnjem — NOVO MESTO.
Pristni in pravi
KAVČIČEV
RASTLINSKI ŽELODČN?
liker
znan in preizkušen kot zanesljivo domače zdravilo že nad 20 let izdeluje in dobavlja
EDINOLE
Rastlinska destilacija „FL0RIAN"
(Izdelovalec lidmimil Kavčič) družba z o. z. v Ljubljani Gosposvelska cesta Stev. 13 (Kolizej)
Vsaka pristna steklenica je opremljena i originalnim podpisom:
Za pristnost jamči
Varujte se ponaredb, ki se prodajajo namesto pristnega
Kavčičevega „Fiioriana"l
Pcrcčns PRSTKE
v veliki izbiri priporoča JOSiP JANKO, urar v Kamniku, na fiutni, nasproti župne ccrkve.
Franc Erjavec
M S* M N M M H
Ljudska posojilnic
reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani
Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka.
Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani še pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premoženjem, ki presega več-
kratno vrednost vseh vlog.
Hranilne vloge znašajo nad 100 milijonov Din.
n
n
N N M