ISSN 7704-01985

Natisnjenih: 12.000 izvodov
Ptuj, petek, 3. maja 2002 / letnik LV / št. 18 / odgovorni urednik: Jože Šmigoc / cena: 200 SIT
ERAPETUA,d.o.o.
Ptuj, Ob Dravi 3a
HIT TEPNA
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
v vseh prodajalnah ERA PETUA
TA TEDEN / ta teden
Proletarci vseh dežel...
Z
a nami je prazn^'vanje prvega maja, mednarodnega praznika dela, ki ga delavstvo po svetu praznuje že ^ vec kot 110 let. V Sloveniji je bilo prvo praznovanje v Ljubljani že leta 1890, torej leto dni po sklenitvi II. inter-nacionale v Parizu, da 1. maj postane mednarodni praznik dela v spomin na chicaske delavce, ki so leta 1886 postavili zahtevo po osemurnem delovnem času in jih je policija kruto razgnala (pet delavcev je bilo obsojenih na smrt). Proslavljanje prvega maja je postala oblika razrednega boja. Danes je prvi maj državni praznik v domala vseh demokratičnih državah, pri nas ga praznujemo dva dneva.
In kaj pomeni današnje praznovanje? Ali je to razredni boj, boj za delavske pravice, za pravice izkoriščanih, za spodobno in človeka vredno življenje? Težko bi temu pritrdili. Bolj ali manj gre za stereotipna praznovanja, kjer sindikalni voditelji svarijo oblastnike, da v Sloveniji nastajajo nesorazmerne socialne razlike med državljani, ki jih je potrebno spraviti v normalne okvire, obvezno se oglasijo tudi politiki, ki povedo, da se država s svojimi ukrepi trudi za pravične odnose med delodajalci in delavci, kar naj bi prinesel tudi nedavno sprejeti zakon o delovnih razmerjih, ter da s strategijo razvoja zaposlovanja do leta 2006 (ki je bila sprejeta lani) zagotavlja tudi zmanjšanje brezposelnosti na osem odstotkov.
Na papirju je torej vse v najlepšem redu, dejstva pa so krutejša. Slovenski proletariat je postal apatičen. V bojazni, da ne izgubi službe, je pohleven in tiho prenaša tegobe, ki mu jih nalagajo delodajalci, ter je še vesel, da ni v družbi tistih stotisočev Slovencev, ki so brez dela.
Postavlja se vprašanje, ali je res bilo potrebno ob naši tranziciji, ki traja desetletje, uničiti toliko delovnih mest, da smo od približno deset tisoč brezposelnih, kot jih je bilo v Sloveniji pred osamosvojitvijo, prišli na več kot sto tisoč le-teh (1993 skoraj 130.000,1998 126.000).
Globalizacija zmanjšuje zaposlenost v vsej Evropi, kar pomeni, da se globalno zmanjšuje socialna varnost, ki v določeni meri lahko ohromi tudi svetovni mir. Kaj lahko se pojavi kak malar, ki bo stisko delavstva izkoristil za svoje interese, kot se je to že zgodilo.
PTUJ / kmetijska zadruga poslovala uspešno
Velike investicije in povezovanje
Kmetijska zadruga Ptuj je v letu 2001 poslovala uspešno, čeprav se tudi v njenem gospodarjenju odražajo tegobe slovenskega kmetijstva in čeprav je bila proizvodnja njenih članov okreniena zaradi suše.
Poslovanje so člani najprej temeljito "pregledali" na občnih zborih devetih področnih zadrug, zatem pa so se njihovi predstavniki zbrali še na osrednjem občnem zboru ter med drugim prižgali zeleno luč vodstvu, da nadaljuje priprave na združitvene procese v zadružništvu.
Zadruga je v letu 2001 dose-
gla prihodek 4 in pol milijarde tolarjev in ustvarila 4,7 milijona tolarjev dobička. Doseženi dobiček v zadružništvu ni najpomembnejši pokazatelj uspešnosti gospodarjenja, veliko pomembnejše je, da so z njo in njenim poslovanjem zadovoljni člani, torej kmetovalci.
Warn HM ctrMni 9
Golf Edition. Golf z brezplačno klimo.
že od 2.900.000 SIT
Enkrat Golf,
vedno Golf.^
Dominko d.o.o.. Zadružni trg 8,2251 Ptuj TEL.: 02/788-11-50
TRGOVINA-INŽENIRING-STORITVE d.o.o
PTUJ, Ormoška cesta 14 tel.: 778-10-11, fax: 775-28-61 tel.: 720-66-05, fax: 720-66-34,
SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO
(bfonSPMNIER!
PO LEnH z ^miRI:
DC Dominko center d.o.o., Ob studenčnici 4 Telefon: 02/788-11-10
Veliki traven 2002 v haloški Slatini
Foto: Martin Ozmec
DORNAVA / dr. vlado dimovski obiskal varovance
"Vključeni smo v življenje"
V zavodu dr. Marijana Borštnarja v Dornavi so pred leti začeli opozarjati na slabe bivanjske prostore 140 odraslih oseb, ki živijo v tamkajšnjem baročnem dvorcu. Tudi mini-strvo za delo, družino in socialne zadeve je ugotovilo, da so razmere res neprimerne, zato so začeli gradnjo nadomestnih prostorov. Toda v nadomestnem zavodu je prostora samo za 110 odraslih duševno prizadetih oseb. Ugotovili so, da nekateri sedanji varovanci vseeno ne bodo imeli prostorov, zato so za 30 oseb iskali nove rešitve za njihovo bivanje in oskrbo.
Kot je dejal direktor mag. Milenko Rosic, so razvili novo obliko bivanja duševno prizadetih oseb - življenje v samostojnih integriranih stanovanjih. Ker gre za pomembno novost na področju skrbi za duševno prizadete osebe v Sloveniji, so se s tem novim projektom v petek seznanili tudi dr. Vlado Dimov-ski, minister za delo, družino in socialne zadeve, in državna skeretarka Lidija Apohal - Vuč-kovič, številni strokovnjaki in delavci s tega področja, Franc Šegula, župan občine Dornava,
in Mitja Mrgole, podžupan mestne občine Ptuj, ter predstavniki sveta staršev iz zavoda dr. Marijana Borštnarja.
Stanovanja imajo na petih lokacijah - štiri v stanovanjskih blokih na Ptuju, eno v Dornavi, v kratkem pa se bodo varovanci preselili tudi v stanovanjsko hišo na Ptuju. Strokovni delavki Irena Oblak in Frančka Slo-dnjak sta povedali, da imajo zelo pozitivne izkušnje z novo obliko bivanja. Stanovalci so se hitro vživeli in sprejeli življenje v
stanovanjih. Manjše število stanovalcev omogoča večje vključevanje v okolje ter razvijanje samostojnosti in odgovornega samoodločanja. Pomeni pa tudi spoštovanje in razširitev njihovih pravic ter zagotovitev enake kvalitete življenja, kot ga živijo ostali državljani. Na ta način, ko jih ne izločimo iz družbe, so deležni tudi "običajnih" izkušenj, kar bogati njihove socialne spretnosti, sta še dodali. Varovanci sami odločajo o stavareh, ki so zanje pomembne. Pri izbiri pa še vedno potrebujejo spodbudo in veliko podporo s strani delavcev.
Po obisku v novih stanovanjih minister dr. Vlado Dimovski ni skrival zadovoljstva. "Navdušen sem nad tem konceptom stanovanjskih skupin, in srečen, da jih to okolje tudi sprejema. To je tudi pozitiven premik naše družbe. Videl sem izjemen napredek pri teh stanovalcih v smislu samostojnosti. Želim si, da bi čim več varovancev, seveda tistih, ki to zmorejo, bilo deležnih takšnih oblik življenja. Zelo pomembno je, da so zaposleni in vključeni v življenje. Naše ministrstvo pa bo tudi v prihodnje tudi finančno podpiralo tovrstno obliko življenja."
Mariia Slodniak
í^/^Wa fmQn /n/
Dr. Vlado Dimovski, minister za delo, družino in socialne zadeve, med aojenci
J—Aooerman o. o. o.
KRT za idejo boljši
.^iinprtnpfifn. Oririnžlca
ŠOLSTVO
PTUJ: Šola Ljudski vrt - (zaenkrat) nerešljiv problem
STRAN 4
REPORTAŽE
PODLOŽE: Pri Rodoškovih so trikrat pogoreli
STRAN 6
PO NAŠIH OBČINAH
PTUJ: Zvonik minoritske cerkve pokrit
STRAN 29
PO NAŠIH OBČINAH
CERKVENJAK: Poševni stolp ni le v Pisi ...
STRAN 11
9770040197046
AKTUALNO
PTUJ / kmetijska zadruga poslovala uspesno
Velike investicije in povezovanje
Kmetijska zadruga Ptuj je v letu 2001 poslovala uspešno, čeprav se tudi v njenem gospodarjenju odražajo tegobe slovenskega kmetijstva in čeprav je bila proizvodnja njenih članov okrenjena zaradi suše. Poslovanje zadruge so člani najprej temeljito "pregledali" na občnih zborih devetih področnih zadrug, zatem pa so se njihovi predstavniki zbrali še na osrednjem občnem zboru ter med drugim prižgali zeleno luč vodstvu, da nadaljuje priprave na združitvene procese v zadružništvu.
Zadruga je v letu 2001 dosegla prihodek 4 in pol milijarde tolarjev in ustvarila 4,7 milijona tolarjev dobi~ka. Doseženi dobiček v zadružništvu ni najpomembnejši pokazatelj uspešnosti gospodarjenja, veliko pomembnejše je, da so z zadrugo in njenim poslovanjem zadovoljni člani, torej kmetovalci.
Predsednik upravnega odbo-
V Kmetijski zadrugi Ptuj bodo tudi v letošnjem letu organizirali pridelovanje kumaric za vlaganje. S sklenitvijo pogodbe zagotavljajo v svojih poslovalnicah odkup celotnega pogodbenega pridelka po za-jam~enih cenah, in sicer:
-	za prvorazredne kumarice, ki merijo od 3 do 6 centimetrov, 130 tolarjev za kilogram in
-	za drugorazredne kumarice, to so tiste v dolžini od 6 do 9 centimetrov, 78 tolarjev za kilogram.
Vse dodatne informacije dobite pri vodjih področnih zadrug.
ra KZ Ptuj Marjan Hergan
pravi, da je po razpravah na občnih zborih devetih področnih zadrug mogoče sklepati, da so člani z zadrugo v glavnem zadovoljni. V razpravah je bilo sicer nekaj pripomb glede cen reprodukcijskega materiala, izpostavljenih je bilo še nekaj drugih težav kmetovalcev, v glavnem pa so člani zadovoljni z izvajanjem odkupa in izvajanjem plačil v dogovorjenih rokih.
Tudi v minulem letu je zadruga nadaljevala investicije v svojo posodobitev. Med večjimi je bila investicija v pakirno linijo v centralnem skladišču ter posodobitev trgovine v Vitomarcih in Trnovski vasi, v področni zadrugi Hajdina pa je stekla gradnja novega poslovnega centra, ki bo končana v letošnjem letu. Za sedanje srednjeročno obdobje so v Kmetijski zadrugi Ptuj načrtovali za okoli 290 milijonov tolarjev investicij.
Pomembno področje dejavnosti ene največjih slovenskih kmetijskih zadrug je združevanje zadružništva, za katerega
prav tako velja nujnost povezovanja v gospodarsko močnejše sisteme. Začetek teh aktivnosti sega v leto 2001, ko je KZ Ptuj prevzela nekaj prodajaln Kmetijske zadruge Pesnica skupaj s tam zaposlenimi delavci, v letošnjem letu je podoben postopek
odbor in upravo zadruge, o konkretnih oblikah povezovanja pa bo, na osnovi znanih podatkov, odločal na prihodnjem rednem ali po potrebi izrednem občnem zboru.
Direktor KZ Ptuj ing. Stanko Tomanic poudarja, da takš-
Ena največjih investicij v teku v KZ Ptuj, odkupno-prodojni center v Slovenji vosi
stekel tudi v odnosih s Kmetijsko zadrugo Korena. Na njenem območju so že nekoliko dlje, saj gre za prevzem organiziranja proizvodnje in odkupa pridelka, v tretji fazi povezovanja pa naj bi se obe zadrugi vključili v Kmetijsko zadrugo Ptuj kot deseta in enajsta področna zadruga. Za pripravo potrebnih analiz in načrtov je občni zbor pooblastil upravni
no poslovanje zadruge dosegajo kljub izredno težki situaciji v slovenskem kmetijstvu in zadružništvu. Oblika zadružništva še vedno ni statusno dorečena, čeprav se sedanja dogajanja približujejo načrtovani in želeni podobi.
"Pred desetimi leti je bilo skoraj nemogoče razmišljati o enotnih, večjih zadrugah, danes pa je to model povezovanja zadrug,
PTUJ / zdravstveni dom kot zdravstveno-vzgojni center
Delavnice za vei zdravja
Ptujski zdravstveni dom je ministrstvo za zdravje imenovalo za zdravstveno-vzgojni center za 15 občin na Ptujskem. Njegova naloga je, da organizira učne delavnice, na katerih se bodo ljudje seznanjali, kako zdravo živeti oziroma jih bodo skozi njihovo dejavnost skušali vzgajati tako, da se bodo odločili za zdravje in bodo opustili zdravju škodljive razvade.
Izvedli bodo več učnih delavnic, do polletja pa bodo izvedli šolo promocije zdravja in dejavnikov tveganja.
"V to šolo spadajo trije sklopi: promocija zdravja, telesna zmogljivost (test hoje na 2 km) in obravnava dejavnikov tveganja. V drugi delavnici bo poudarek na zdravi prehrani, v tretji, ki bo potekala pod naslovom 'Opuščam kajenje', pa se bodo udeleženci ob strokovni pomoči skušali odvaditi kajenja. V drugem polletju bomo organizirali delavnico o zdravem hujšanju in delavnico za telesno dejavnost.
V pripravah na organiziranje omenjenih delavnic smo se največ ukvarjali s kadrovskimi vprašanji, a večino smo že rešili. Nič manj pomembno vprašanje pa ni odvzivnost ljudi, kako se bodo vključevali v delavnice. Pričakujemo kar najboljši odziv, da se bodo tisti, ki jih bomo povabili, delavnic tudi udeležili. Gre za paciente, pri katerih je ogroženost za srčno-žilne bolezni več kot 20-odstotna. Preventivno dejavnost in te učne delavnice bo vodila dipl. medi-
cinska sestra Anka Moro, ki je po novem v ZD Ptuj odgovorna za vzgojo za zdravje za odrasle. V preventivne programe želimo zajeti tudi zunanje občine, kjer delajo koncesionarji.
Pričenjamo tudi nov projekt, ki je bil zastavljen že leta 1991. Gre za program Cindi, ki v ospredje postavlja zdravo življenje in preprečevati srčno-žilne bolezni, zaradi katerih Slovenci umirajo najpogosteje," je o pripravah na izvajanje projekta zdravega načina življenja in o samem poteku, povedala direktorica ZD Ptuj Metka Peterk Uhan, dr. med., spec.
ZD Ptuj se z enoto zdravstvene vzgoje za odrasle letos prvič vključuje v mednarodno kampanjo Opusti kajenje in zmagaj 2002, ki je namenjena starejšim od 18 let, ki želijo opustiti kajenje. V Sloveniji naj bi bilo po podatkih 23,7 odstotka kadilcev; med starejšimi število kadilcev upada, zaskrbljujoč pa je podatek o razširjenosti kajenja med mladimi.
Kampanja bo potekala v maju, z udeleženci delavnic pa bodo srečanja organizirali že v tem
mesecu. Drugi maj je za ljudi, ki se bodo prostovoljno odločili, da bodo opustili kajenje, dan, ko bodo prenehali kaditi. Akcija bo trajala štiri tedne. Ob koncu akcije bodo vse udeležence pregledali, ker bodo sodelovali v nagradnem žrebanju. Gre za pregled količine nikotina v urinu in v izdihanem zraku. Prijavnice za sodelovanje v akciji so na voljo v lekarnah, bolnišnicah, izbranih zdravnikih, v revijah. V delavnice odvajanja od kajenja se lahko zainteresirani prijavijo samostojno, iz zdravstvenega doma Ptuj so vabila sprejeli vsi tisti, pri katerih so v okviru preventivnih pregledov ugotovili, da bi bilo za njihovo zdravje priporočljivo, da opusti-
jo kajenje.
Anka Moro, vodja enota za zdravstveno vzgojo za odrasle, je povedala, da bodo maja organizirali delavnico zdrave prehrane, v jeseni pa bodo izvedli delavnice zdravega hujšanja in telesne dejavnosti. Do takrat morajo pridobiti tudi fiziotera-pevta.
V okviru promocije zdravje in telesnih aktivnosti bodo na Ptuju v okviru projekta Slovenija v gibanju izvedli več testov hoje. Prvi bo 11. maja ob 10. uri, naslednji 8. junija ob 10. uri in nato 21. septembra ob 10. uri. Začel se bo na koncu mestnega parka in bo potekal v smeri proti Ranci. V eno smer bo dolg en km. Test hoje bo dal odgovore glede primernosti telesne zmogljivosti pri posameznikih.
MG
V Kmetijski zadrugi Ptuj so lani odkupili 3.621 komadov goveda, kar je za šest odstotkov manj kot v prejšnjem letu in sedem odstotkov pod načrtovanim odkupom. Odkup 13.528 prašičev je za 1,7 odstotka presegel odkup v letu 2000, vendar za 17 odstotkov zaostaja za načrtovano količino. Odkupili so 7.704 tone pšenice, kar je nad povprečjem zadnjih let, vendar je odkup za 17 odstotkv zaostal za načrtovanim. Količina odkupljene koruze predstavlja komaj tretjino odkupa uspešnih let 1998 in 1999 ter tretjino planiranega odkupa. Odkup kumaric je bil nekoliko boljši kot leto poprej, vendar še vedno ne dosega odkupa pred letom 1998. Iz teh podatkov izstopa odkup krompirja, ki je s 1.385 tonami nad količinami v prejšnjih letih, pa tudi nad planskimi pričakovanji.
ki bi imele dovolj zadružnega kapitala in dovolj organizacijskih moči za obvladovanje kmetijstva na regionalnih nivojih. Pred vstopom v Evropsko unijo moramo urediti razmere tako na proizvodnem kot na trgovskem področju," poudarja Stanko Tomanič. K temu dodaja, da imajo na gospodarjenje zadruge velik vpliv skoraj pretirane investicije, ki jih izvajajo v zadnjem desetletju.
"Prevzeli smo skrajno dotrajane zadružne objekte, ki zahtevajo velika vlaganja, da jih ohranjamo na uporabnem nivoju. Problem je v tem, da moramo veliko vlagati v ohranjanje stare vrednosti, čeprav bi bile potrebne investicije tudi v doseganje nove vrednosti. V naših investicijah gre za velike zneske, lanskoletne načrtovane investicije so znašale kar dobrih 200 milijonov tolarjev. Letos bomo predali namenu odkupno-prodajni center v Vitomarcih, v teku je gradnja odkupno-prodajnega centra v Slovenji vasi, do konca maja bo nared tudi dopolnjena pakirna linija v centralnem skladišču."
Obseg poslovanja Kmetijske zadruge Ptuj raste, kar je z gospodarskega vidika nujno in pozitivno. Glede na neugodno letino 2001, ko je bila kmetijska proizvodnja zaradi suše skoraj prepolovljena, so poskušali izpad nadomestiti s povečano trgovsko dejavnostjo, ki zagotavlja že okoli 70 odstotkov prihodka zadruge. "V prihodnje želimo naš proizvodni proces organizirati po dejavnostih, recimo posebej za vinogradništvo, zelenjadarstvo in vrtnarstvo, prašičerejo in tako naprej," zaključuje Stanko Tomanič.
J. Bračič
SLOVENSKA BISTRICA / @upan sprejel »naj« zdravnike
•••
Prijaznost ni preživeta
Minulo sredo, 17. aprila, je slovenjebistriški župan dr. Ivan Žagar pripravil sprejem za tri "naj" bistriške zdravnike: Silvano Popov, specialistko splošne medicine, Višnjo Zorko, specialistko pediatrije, in Mirka Joviča, specialista ginekologije.
Ob čestitkah je med drugim povedal, da ti in seveda še drugi nadaljujejo tradicijo znanih in požrtvovalnih bistriških zdravnikov, kot so bili v preteklosti - od dr. Jagodiča, dr. Hribarje-
ve do mnogih drugih, ki na tem območju pomagajo ljudem pri njihovih zdravstvenih tegobah.
Sprejema se je udeležilo tudi vodstvo slovenjebistriškega zdravstvenega doma, med njimi di-
rektorica Jožica Lesnik Hren,
dr. medicine, spec. pediatrinja. Poudarila je, da so priznanja prišla v prave roke, ter še dodala, da so vrednote, kot so prijaznost, iskrenost, poštenost in strokovnost, kljub temu da jih ima čas, v katerem živimo, tuintam že za preživele, še vedno cenjene. Številni glasovi ljudi, ki so glasovali za vse tri, Silvano Popov, Mirka Joviča in Višnjo Zorko, dokazujejo, da imajo vse te vrednote zanje globlji pomen.
VT
PREGLED BORZNEGA DOGAJANJA
Rekordne rasti PID-ov
Pretekli teden na Ljubljanski borzi je bil v znamenju rekordne rasti predvsem delnic PID-ov, ~emur so v manj{i meri sledile tudi delnice ve~-jih podjetij. Indeks PIX, ki meri rast poobla{~enih investicijskih družb, je tako narasel za skoraj 12 % in dosegel rekordno vrednost 2215 to~k, indeks SBI20 pa je zrasel za 2 % ter prav tako dosegel rekordno vrednost 2648 to~k.
Rast PID-ov se je napovedovala že nekaj časa. Knjigovodska vrednost le-teh namreč v večini primerov presega tržno vrednost od dva do šest krat, premoženje pa je tudi po zelo konzervativni oceni vrednosti teh naložb tudi po tokratni rasti za vsaj 50 odstotkov višje od trenutne cene na borzi.
Najbolj, za 33,9%, je narasla delnica PID MercatA, ki pa ima kljub temu vrednost naložb na delnico še vedno štirikrat večjo od tržne cene delnice. Drugi PID, ki je močno porasel je Modra linija, ki ima sicer manjši popust, a ima v portfelju večinoma same prvovrstne delnice iz glavne borzne kotacije na Ljubljanski borzi. Tudi ostali PID-i, ki imajo naložbe v najboljšoh podjetjih, so v preteklih dveh tednih pridobili med 10 in 20 odstotki vrednosti.
V širši javnosti pa je najbolj odmevala novica o prodaji 34-odstotnega deleža v največji slovenski banki Novi Ljubljanski banki belgijski banki KBC. Za ta delež bo država iztržila 435 mio EUR oziroma 2,7-kratnik knjigovodske cene. Večji delež bo lahko belgijska banka pridobila šele čez 5 let.
Po drugi strani pa je banka ustavila postopek prodaje večinskega deleža druge največje slovenske banke NKBM, saj nobeden od treh ponudnikov po mnenju vlade ni ponudil dovolj ugodne cene in pogojev širitve. Po novem predlogu vlade naj bi to banko dokapitalizirali v višini 30 % in ta delež prodali portfelj-skim vlagateljem.
Uradna rast bruto domačega proizvoda v letu 2001 po stalnih cenah je znašala 3 odstotke. Zaradi različnih gibanj tečajev dolarja pa je na primer rast v evrih za 6,8 odstotka, tako da je BDP na prebivalca v leti 2001 znašala rekordnih 10.564 evrov na prebivalca. Napoved rasti za naslednje leto je med 3 in 3.3 odstotka, odvisno od gibanja cene nafte.
Miha Poga~ar,
Ilirika BPH, d.d. miha.pogacar@ilirika.si


TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič IvanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko RIbarIč (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Naslov: RADIO-TEDNIK, p.p. 95, Ralčeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-37, 749-34-39; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 749-34-14, 749-34-15. Naročniška razmerja: (02) 749-34-16. Celoletna naročnina: 10.400 tolarjev, za tujino 22.830 tolarjev. Transakcijski račun: 04202-0000506665. Tisk: Delo, d.d.. Naklada: 12.000 izvodov. Davek na dodano vrednost je vra~unan v ceno izvoda in se obra~unava v skladu s 7. to~ko 25. ~lena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, {t 89. Nenaro~enih fotografij in rokopisov ne vra~amo. Celostna podoba: Slavko Ribari~. Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-po{ta: tednikeamis.net, nabiralnikeradio-tednik.si
POROČAMO, KOMENTIRAMO
SLOVENSKA BISTRICA / pogovor z zupanom dr. ivanom žagarjem
Bistriška obiina dosega pravi razcvet
^"V zadnjih nekaj letih je bistriška občina dosegla lep razcvet in ima kaj pokazati, kar je dobro vidno na vseh področjih dela in življenja ljudi, od gospodarstva, obrti, ljubiteljske kulture, turističnih društev do številnih samoprispevkov v posameznih krajevnih skupnostih. Vse to govori o hotenju ljudi po napredku," je uvodoma povedal dr. Ivan Žagar.
Pogovor sva seveda pričela pri denarju - letošnjem proračunu, "težkem" okoli 4 milijarde tolarjev, ki je bil na občinskem svetu sprejet skoraj soglasno. Dr. Žagar povedal, da so pri oblikovanju proračuna najprej zagotovili denar za izvajanje nujnih nalog na posameznih področjih, ki so zakonsko predpisana. Sem sodi cela paleta družbenih dejavnosti, od otroškega varstva, šolstva, sociale, zdravstva do kulture, ki sedaj že obremenjujejo lep del proračuna. "Vendar ne govorim, da se v ta del vlaga preveč, temveč o tem, kako je v naši državi nastavljen sistem financiranja. Tiste občine, ki dosegajo primerno porabo z lastnimi prihodki, odstopajo od vseh drugih, ker jim presežki prihodkov ostanejo in tako je razkorak med bogatimi in tistimi občinami, ki niso tako bogate, vedno večji; naša občina kljub vsemu žal sodi v to drugo kategorijo manj bogatih občin.
V drugem delu je potrebno zagotoviti denar za investicijske programe, za katere imamo zagotovljena tudi sredstva iz drugih virov, kot so zagotovila posameznih ministrstev in krajevni samoprispevki. Pri tem gre za gradnjo šol na Keblju, Zgornji Ložnici, Zgornji Pol-skavi in srednje šole, čistilne naprave v Slovenski Bistrici, izgradnjo stanovanj ter zdravstvenega doma z lekarno.
Preostanek namenimo kreditiranju drobnega gospodarstva, programov kmetijstva, turizmu
in še bi se kaj našlo."
Že poldrugo leto so pojavljajo težave v bistri{ki komunali, pred iztekom lanskega leta so tudi odstranili direktorja. Na vprašanje, ali je bilo to potrebno, je župan povedal, da so bili ti ukrepi nujni. Od novega vodstva pričakuje, da bo pripravilo ustrezen sanacijski pro-
tekajo številne obnove, tudi s pomočjo krajanov in krajevnih skupnosti. "Z veseljem ugotavljamo, da to sožitje deluje dobro. Seveda je res, da od tisoč kilometrov cest, kolikor jih občina ima, in če jih vsako leto uspemo urediti 40 km, v zadnjih osmih letih smo jih že krepko preko 300 km, je še vedno pred nami velik zalogaj. Menim pa, da smo vsaj tiste najbolj problematične odseke cest že uspeli urediti. Nadaljevali bomo tudi v prihodnje, ob tem da sedaj precej pozornosti posvečamo urejanju vaških oziroma krajevnih središč s pločniki, javno razsvetljavo na območju obeh Polskav,
Dr. Ivan Žagar, župan občine Slovenska Bistrica
gram, sestavni del tega pa je nujna reorganizacija podjetja, saj komunala na tem področju ni več sledila razvoju komunalne dejavnosti in načrtom na ravni občine.
CESTE NAJBOLJ NA OČEH
Ceste so ljudem najbolj na očeh. Župan dr. Ivan Žagar je povedal, da zunaj mesta po-
Crešnjevca in Makol. Takšno ureditev načrtujemo tudi v Laporju, Vrholah-Prelogah, center bomo uredili tudi na Keblju ter Zgornji Ložnici, kar je vezano na šolsko naložbo.
Del cestnega programa zajema tudi urejanje mesta, trgov in vsega drugega, da bodo izgledali bolj prijazno. Trenutno bi morali urediti most prek Bistrice, vendar nekatere naložbe sto-
jijo, ker so vezane na gradnjo čistilne naprave in kolektorja v mestu, s čimer so povezani nekateri večji gradbeni posegi. Brez dvoma ni smotrno, da bi sedaj delali in urejali talno infrastrukturo, čez nekaj časa pa bi ponovno razkopali.
Kar pa zadeva dodatno razbremenitev mestnega jedra prometa, pa je vsekakor velikega pomena gradnja obvoznice, ki bo potekala med avtocesto in mestom in je vitalnega značaja ne samo zaradi razbremenitve mestnega jedra, temveč tudi za aktiviranje proizvodno obrtne cone. Del le-te že obstaja, drugo pa načrtujemo."
GIMNAZIJO V
SLOVENSKO
BISTRICO
V letošnjem letu bodo nadaljevali širitev osnovnošolskega prostora za potrebe devetletke na Keblju, Zgornji Ložnici in Zgornji Polskavi ter pričeli gradnjo nove srednje šole, za kar je denar v letošnjem proračunu že zagotovljen. Seveda s tem še ne bodo sklenili širitve osnovnošolskega prostora, saj načrtujejo gradnjo druge osnovne šole v mestu Slovenska Bistrica, nekaj bo potrebno še dozidati pri makolski osnovni šoli ter še kaj malega tudi drugje.
Nova pa je pobuda za gimnazijski program, kar je bilo prisotno ves čas ob težnjah pri pridobitvi srednje šole. "Ne glede na razne polemike, ki se pojavljajo, v tem prostoru je potreba po gimnazijskem programu in menim, da bi z lahkoto napolnili najmanj dve paralelki. Po vseh strokovnih kazalcih bi Slovenska Bistrica ta program morala dobiti že zato, ker je gravitacijsko središče ne samo obč-
BORL / odprli stalno razstavo v gradu
Borl kljub žalostnemu videzu živi
V soboto so na borlskem gradu odprli pregledno razstavo likovnih kolonij od leta 1997 do 2001. Borlskih likovnih kolonij se dobro spominjamo, ko so od leta 1970 do 1984 v okviru kolonije ustvarjali številni slikarji. Na pobudo likovnega pedagoga iz gorišniške osnovne šole, Boštjana Rihterja je kolonija leta 1997 ponovno zaživela in vse kaže, da bo stalna. Zvrstili so se slikarji in kiparji, akademski in ljubiteljski ter s svojimi deli ovenčali haloško pokrajino in očaka, borlski grad.
Do danes se je nabralo veliko odličnih slikarskih in kiparskih del, ki jih je za stalno razstavo zbral in uredil Branko Zupa-nic. Razstava bo na gradu odprta ob vikendih ves poletni čas.
Razstavljena so likovna dela Karla Pecka, Jasne Kozar, Anke Krasna, Veronike Rakus, Barbare Demšar, Vesne Ple-melj, Heme Hudl, Borisa Štruklja, Jožeta Foltina, Branka Gajšta, Bojana Lubaja, Franca Simonica, Leona Piška ter Mateja in Branka Zupanica.
Na odprtju razstave sta govorila gorišniški župan Slavko Vi-senjak, ki je razstavo tudi odprl, ter Branko Zupanic, ki je predstavil likovne umetnike. Prireditev je vodila Bernarda Kolar.
V kulturnem programu sta
Nina in Miha Rogina nastopila v saksofonskem duetu, v drugem delu pa je saksofonistko
Branko Zupani~ je zbral likovna dela borlske kolonije za razstavo. Foto: Fl
Slavko Visenjak je pozdravil slikarje na Borlu
Nino spremljal Miha na klavirju. Udeležence razstave je pozdravila tudi pihalna godba iz Markovcev pod vodstvom Helene Bezjak.
Zvečer je v viteški dvorani na gradu Borl pripravila vokalna skupina Mladi veseljaki iz Cirkulan dobrodelni koncert za obnovo cerkvice sv. Katarine, ki jo je zob časa že temeljito načel. V goste so povabili Ptujski nonet, vokalno skupino Kor iz
Markovcev in Dornavski oktet.
Tako grad Borl kljub dokaj žalostnemu videzu vendarle živi, za pravo oživetje pa bi potreboval investitorja z dokaj debelo denarnico. Kot nam je dejal župan občine Gorišnica Slavko Visenjak, se neke možnosti glede investitorjev sicer ponujajo, preuranjeno pa je v tem trenutku o rešitvah z gotovostjo govoriti.
Franc Lačen
ine, temveč tudi širšega okolja, od koder že sedaj prihajajo dijaki v sedanjo bistriško srednjo šolo. Po drugi strani pa so župani sosednjih občin to iniciativo 1996. leta podprli. Takšen gimnazijski program bi čisto iz socialnih razlogov omogočil šolanje mogoče še komu, ki si danes ne more privoščiti vpisa v gimnazijo. Pri tem ne vidim nobene ovire, da to ne bi mogla postati kvalitetna šola, kajti vse je odvisno od vodstva šole in kadra."
Pogovor je tekel še o številnih drugih stvareh, pomembnih za nadaljnji razvoj mesta in občine. Gre za pomoč malemu gospodarstvu, kamor sodi sofinaciranje in krediti za turizem ter kmetijstvo, ki so že sedaj stalnica. Kmetje bodo tudi v prihodnje deležni posojil in drugih oblik pomoči za uspe-
šnejše prilagajanje razmeram v EU.
Gospodarska dogajanja odločilno vplivajo tudi na zaposlenost. Župan dr. Ivan Žagar meni, da zaradi nekaterih napovedi o težavah v gospodarstvu položaj ni rožnat, da pa bi ga lahko izboljšali še z uresničevanjem naložb v javnem sektorju in z oživitvijo obeh obrtnih con, kjer naj bi našlo novo zaposlitev precej občanov, občina pa bo tako kot doslej pomagala pri prekvalificiranju neustrezno usposobljenih delavcev.
Ker se županu dr. Ivanu Žagarju letos izteka njegov osemletni mandat in ker je letos volilno leto, sem ga ob koncu pogovora vprašala to, kar so sicer storili že drugi pred mano: ali namerava ponovno kandidirati za župana občine. Seveda se je bo tem najprej nasmejal in potem čisto resno odgovoril, da zaradi preobilice dela, ki ga trenutno ima, o tem še ni resneje razmišljal.
Vida Topolo^ec
S
s
o DC
"D -6 03
Mercator
UGODNA PONUDBA
MOTORNIH KOS Z NITKO
STIHL
Motorna kou STIHL FS 36 + daiilo:-motomo olje 1 J	-avtomatska glava 11-2
48.000,00 SIT
Motorna koaa STIHL FS 120 + d«rilo:-motorno olja 1 dd
125-2
50.400,00 SIT
Motorna koaa STIHL FS 120 -f darilo:-motomo olja 1 del
-avtomatska glava 25-2 -majica L/XL -mast v tubi
84.000,00 SIT
DVA APARATA ZA CENO ENEGA
Štedilnik Zanussi ZCM 5260
m
Mikrovalovna pečica Zanussi ZM 17 M
samo
59.900,00 SIT
Peč PICNIK PARTY
14.988,00 SIT
...v vseh Mercatorjevih specialiaáraníh tehniínih prodiýalnah na obmoi^u Ptuja, Ormoia, Slovenske Bistrice, Lenarta, Gornje Radfftne, Lendave ter Središča ob Dravi.
od 25. 4. do 31. 5. 2002
ponudba velja do prodaje zalog
5Í Ih'eteaxwnajboljši sosed
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
PTUJ / šola ljudski vrt - (zaenkrat) nerešljiv problem
Rešitve še ne vidi nihie
V Tedniku smo že zapisali, da se bo osnovna šola Ljudski vrt zna{la v nezavidljivem položaju, ko bo morala preiti na devetletko. Da bi izvedeli, kakšne organizacijske rešitve načrtujejo v zvezi z devetletko, smo se pogovarjali z ravnateljico šole Tatjano Vaupotič.
Šola Ljudski vrt
TEDNIK
je med tistimi sedemindvajsetimi slovenskimi šolami, za katere tudi na ministrstvu za šolstvo, znanost in šport trdijo, da zaenkrat ne vidijo prave rešitve za prehod na devetlet-ko. Kako se na šoli sre~ujete s tem dejstvom in ali ste že prišli do kakšnih rešitev?
T. Vaupotič: "Resnično smo med šolami, ki se soočajo z največjimi težami pri prehodu na devetletko. Z iskanjem ustreznih rešitev se intenzivno ukvarjamo, pri tem nam pomaga tudi Zavod za šolstvo, do rešitev pa še nismo prišli. Potrudili se bomo, da bo delo kljub težavam potekalo kvalitetno in da bodo učenci dobili tista znanja, izkušnje in spretnosti, ki so potrebne za nadaljnje šolanje. O končni obliki organizacije pouka pa v tem trenutku še ne morem govoriti, potrebno bo še velikokrat stakniti glave na šoli, na ministrstvu in na mestni občini Ptuj, da bomo prišli do zasilnih rešitev za leto ali dve, saj je obljubljeno, da bomo v letu 2004 pristopili k izgradnji
dodatnega učilniškega trakta. V tem času pa iskreno upamo, da bomo ob velikem razumevanju uspeli organizirati pouk tako, da bomo ponudili ustrezno kvaliteto."
TEDNIK: Kateri prostori manjkajo za normalno delo devetletke?
T. Vaupotič: "Naša šola ima v tem {olskem letu 25 oddelkov mati~ne {ole, v letu 2003/2004, ko prehajamo na devetletko, pa bo po predvidevanjih 28 oddelkov. Za to potrebujemo 30 velikih in 2 manj{i u~ilnici, v tem trenutku pa imamo 18 u~ilnic, kar pomeni, da nam manjka več kot tretjina potrebnih učnih prostorov, manjka pa tudi prostor za telovadbo, saj bi po normativih morala biti kvadratura telovadnice 1070 m2, sedanja pa jih ima 360 m2, torej je za dve enoti premajhna; v de-vetletki {portna vzgoja zajema veliko {tevilo uri, saj je izbirni predmet."
TEDNIK: Problem se ni pojavil danes, danes postaja resničnost. Ali ni bilo k reševanju
možno pristopiti prej?
T. Vaupotič: "@e {tiri leta opozarjamo na ta problem mestno občino in tudi ministrstvo za {olstvo, sogovornika pa smo na{li {ele v zadnjem času; tudi ob~ina Ptuj je resneje za~ela razmi{ljati o tem in o aktivnem iskanju nekih re{itev, ki sicer ne bodo pri{le pravočasno, vendar pa prej, kot je po načrtih v zadnjem času kazalo."
TEDNIK: Nekatere šole v Sloveniji bodo prostorske probleme reševale z dvoizmen-skim poukom. Ali pri vas to ni možno?
T. Vaupotič: "Dvoizmenski pouk pri nas ni re{itev zaradi dveh temeljnih razlogov. Prvi je ta, da bo v tem {olskem letu na predmetni stopnji 13 oddelkov, ki potrebujejo za delo 16 učilnic, saj se učenci v tretji triadi delijo v manj{e skupine, torej nam ostajata samo dve učilnici za razredni pouk, drugi razlog pa je ta, da na predmetni stopnji pouk traja do druge, poltretje ure in je vpra{anje, kdaj začenjati pouk na razredni stopnji. Popoldanska izmena pri nas ne pride v po{tev, čeprav bi bili zelo veseli, če bi to bilo možno, saj smo dvoizmenskega pouka vajeni, kajti imamo ga, odkar obstaja {ola."
TEDNIK: Podružnična šola v Grajeni bo nedvomno imela vse možnosti za devetletko. Ali so kakšne možnosti, da grajensko šolo uporabite tudi za ptujske učence?
T. Vaupotič: "Šola v Grajeni bo s 1. septembrom (upamo, da ne bo kakšnih nepredvidenih težav pri razpisih za opremo) usposobljena za devetletko.
vilih izvajalcev naj bi se to tudi zgodilo, kljub temu da zamujajo z deli za približno štirinajst dni. Sedaj delavci že polagajo keramiko, opravljajo dela pri ureditvi okolice in čistilni napravi. Upajmo, da se ne bo zapletlo pri opremi; sedaj poteka razpis za izbiro dobavitelja opreme in veliko je zainteresiranih. Sicer pa je že v začetku gradnje prišlo do manjših sprememb načrtov, saj so se namesto starih temeljev zgradili
Tatjana Vaupotič, ravnateljica OŠ Ljudski vrt. Foto: Fl
Šola je zgrajena za devet oddelkov in ne more predstavljati pomembne re{itve za matično {olo, saj bodo na razpolago le štiri učilnice razrednega pouka v popoldanskem času, prevozi pa so zelo velik strošek."
TEDNIK: Ali potekajo dela na grajenski šoli po načrtih?
T. Vaupotič: "Rok za predajo objekta je 20. junij in po zagoto-
PTUJ / velika pustolovščina tomaža rojka
Šola vzpodbuja mlade literate
Prejšnji teden so imeli v osnovni šoli Ljudski vrt na Ptuju slovesnost ob izidu knjige učenca četrtega razreda Tomaža Rojka. Ravnateljica šole Tatjana Vaupotič je v svojem uvodnem nagovoru dejala, da je to za šolo dogodek, ki se še ni zgodil.
Resnično zelo redko pišemo, da bi deset- ali enajstletniku uspelo napisati knjigo in jo spraviti v resnično življenje, kot to gre pri izidu knjige. Razredničarka četrtega razreda Irena Pukšič je pojasnila, kako je do izida knjige Tomaža Rojka z naslovom Velika pustolovščina sploh prišlo.
Pri pouku se vsi učenci poskusijo v pisanju literature, torej so vsi učenci svojo knjigo napi-
sali (njihova dela so razstavljena v šoli), Tomaževa zgodba in način pisanja pa sta razredničarko spodbudila, da je pritegnila vodstvo šole in starše ter so poiskali sredstva za izid prave knjige. Zgodba Velike pustolovščine odraža izredno domišljijo mladega fanta v smislu zgodb o mladem Indiana Jonesu, napisana pa tako, da bo pritegnila bralce, predvsem vrstnike, kot so to že dokazali sošolci Toma-
Tomaž Rojko je izdal svojo knjigo. Foto: Fl
MARIBOR / tekmovanje za cankarjeva priznanja
Sesf dobitnikov iz ptujske gimnazije
Deset najboljših gimnazijcev šolskega tekmovanja za Cankarjeva priznanja se je udeležilo vseslovenskega tekmovanja v Mariboru. Ptujčani so dosegli izjemne rezultate, saj so osvojili kar tri zlata priznanja.
Zlati so bili Aljoša Harlamov, letos maturant, ki namerava študirati slovenščino (mentorica Tatjana Pichler), Uroš Trstenjak (mentorica Dušanka Pešec) in Polona Lamut (mentorica Alenka Plohl Podgore-lec). Srebrna priznanja pa so dosegli Eva Milošič (mentorica Darinka Čretnik), Karmen Bukvič (mentorica Dušanka Pešec) in Barbara Petek (mentorica Marjana Jeromel).
Aljoša Harlamov in Uroš Trstenjak sta bila prvi in drugi med tekmovalci mariborske re-
Dobitniki Cankarjevih priznanj od leve: Aljoša Harlamov, Uroš gije in sta dosegla peto in sed-Trstenjak, Polona Lamut, Barbara Petek, Karmen Bukvič. Foto: mo mesto v državi. Fl	FL
ža Rojka, ki so s kulturnim programom počastili dogodek izida njegove knjige. Na prireditvi so nastopili: flavtistki Živa Brglez in Jana Vidrih, violinistka Sara Mernik, na sintetizator je zaigrala Lara Petek ter recitatorja Živa Sabo in Matic Špindler.
Tomaž Rojko se je ob izidu svoje knjige zahvalil vsem, ki so mu pri izidu pomagali, ter jim podaril knjige.
Knjigo je lektorirala Sonja Dežman.
Da se na šoli resno ukvarjajo z literarnim ustvarjanjem mladih, priča tudi literarno glasilo učencev OŠ Ljudski vrt z naslovom Car besede moje, ki je izšlo v tem mesecu. V glasilu so objavljene pesmi (24 avtorjev) in prozni sestavki (45 avtorjev) učencev šole ter slike in risbe (24 avtorjev). Mentorice glasila so bile Irena Pukšič, ki je tudi urednica, Sonja Dežman in Mateja Šafranko. Naslovnico sta izdelali Nina Vučinič in Maruša Žagar.
F. Lačen
novi, kar pa gradnje ni bistveno podražilo."
TEDNIK: Koliko bo stal prizidek pri šoli v Ljudskem vrtu?
T. Vaupotič: "Sedaj so v pripravi idejni načrti, ki še niso popolnoma finančno ovrednoteni, predvideno pa je za učilni-
ce, telovadnico in novo kuhinjo okrog 500 milijonov tolarjev."
TEDNIK: Kljub veliki prostorski stiski na šoli imate veliko izvenšolskih aktivnosti, ste organizatorji mnogih šolskih tekmovanj. Vam povzroča to dodatne težave?
T. Vaupotič: "Šola ni samo prostor, kjer učenci pridobivajo zgolj neko znanje, je tudi prostor vzgajanja in oblikovanja mladih osebnosti in vzpodbujanja ustvarjalnosti, zaradi tega imamo veliko aktivnosti, ki niso direktno vezane na pouk. Smo organizatorji državnega tekmovanja iz zgodovine in tekmovanja Vesele šole in gostitelji regijskega tekmovanja mladih tehnikov."
TEDNIK: Ste predsednica Društva ptujskih ravnateljev. Nam lahko poveste kaj o delu društva?
T. Vaupotič: "Društvo ravnateljev ptujskega področja združuje ravnatelje osnovnih šol, vrtcev, glasbene šole, občasno se nam pridružujejo ravnatelji srednjih šol. Društvo poskuša reševati strokovne in organizacijske probleme, ki se v šolah pojavljajo, v zadnjem času poskušamo obnoviti Žgečeva priznanja, ki jih je nekoč podeljeval šolski sindikat. Priznanja bomo podelili na prireditvi 4. oktobra, na predvečer svetovnega dneva učiteljev, v Kidričevem."
Franc Lačen
TEDNIKOVA KNJIGARNICA
Kako lepo je
•••
Kako lepo je, kadar treba ni dežnika
in do komolcev roke daš v žep.
Vsakogar na tem svetu mika z rokami v žepu na potep. A kadar zlato sonce sije, kot se šika, zaoblači kaj rado se nebo. In ti ostal si brez dežnika, in kaplje ti za vrat teko. Frane Milčinski — Ježek In kako je šele lepo, če so dnevi še zares praznični. Tako zares, da ni jutranjega vihranja v službo ali v šolo, ne drenjanja po vse bolj luknjastih cestah, ne potnih dlani od silnih zadolžitev in službenih obveznosti, ne obremenitev z zoprnimi domačimi opravili, ni brezglavo hitečih nakupov in presnete naglice, ki tolikokrat zamegli prijetne dnevne reči.
In je čas za družino, prijatelje, radost, športne in druge aktivnosti v naravi, prijetna opravila zunaj zidov, lenarjenje, branje, posedanje in prisluškovanje življenja in narave.
Ej, mesec maj, vedno lepo dišeč in s prazničnim začetkom, ki ga mnogi ne razumejo več - očitno, saj trgovci kljub praznikom trgujejo! (A res ni nikogar v tej vse bolj kaj-vemkakšni državi, ki bi zauka-zal praznovanje in spoštovanje državnih praznikov?! Ja kakšna pa je to država, ki ni sposobna uveljaviti svojih praznikov? Ima sploh kaj samospoštovanja? Bolj malo: kakor tisti lastniki mobilnih telefonov, ki se pustijo motiti med prehranjevanjem ali na kulturnih prireditvah.)
In kako je prijetno majsko branje, ki si ga lahko privoščite zunaj, pod vedrim nebom, udobno zleknjeni v sončnem zavetrju! (Takšne mikavne misli se mi podijo po glavi, ko pa je dan zapisovanja teh vrstic ves s soncem obsijan. In pod
oknom pisarne v knjižnici marljivi študentje s črnimi očali na nosu balinajo za predah med študijskimi opravili - lepo je, da so se tako udomačili na knjižničnem dvorišču.)
Naj vas, dragi bralci Tedni-kove knjigarnice, te dni vodi odlomek Ježkove pesmi Zaljubi se v življenje iz knjige zbranih pesmi Preprosta ljubezen (Ljubljana: Sanje, 1998.Zbirka Edicije FM): Vse se ruva, suva, drenja, Kot da je zbezala srenja, Pahni! mahni! le užgi ga! -Svet je prva zvezna liga.
Mal potrp, ne zgubi nade! Čak, da sekira v med ti pade.
Če odveč ti je potrpljenje, Pa ZALJUBI SE V ŽIVLJENJE.
Če zaslužil rad bi novce, Glavo nucaj, ne komolce. Ne hitite, ne drvite v divjo jago na profite.
Za dva groša fantazije je zadosti bogatije, da resnica bo, kar sen je, če ZALJUBIŠ SE V ŽIVLJENJE ...
Liljana Klemencic
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
PTUJ / zakladi knjižnice ivana potrča
Dragocena zelišiarska zbirka
Pred kratkim je Knjižnica Ivana Potrča Ptuj odkupila staro nem{ko knjigo o zdravilnih rastlinah. Knjiga je bila neko~ dokaj nekriti~no obrezana, delno celo tekst, manjkal je naslovni list in {e nekaj zadnjih strani, ostal pa je indeks rastlin v latin{čini in gr{čini. Ko sem primerjal stara dela na to tematiko, ki se nahajajo med dragocenostmi ptujskega domoznanskega oddelka, nisem na{el nobene enake izdaje, niti ne po pregledovanju vzajemne katalogizacije slovenskih knjižnic.
V	uvodu Wilfortovih Zdravilnih rastlin (Mb 1983) podaja Vinko Strgar imeniten pregled te vede in po preu~evanju biografij na kratko omenjenih piscev od predantike do dana{njih dni sem ugotovil, da bi kot avtor knjige v ptujski knjižnici ustrezal Hieronim Bock. In res. Ob še natančnejšem prelistavanju knjige sem našel v začetku 4. dela omenjenega z manjšimi črkami kot avtorja prav Hiero-nimusa Bocka.
Kako ugotoviti, katero izdajo je dobila knjižnica? Na zadnji strani je rokopisni ekslibris Ele-onore Rozzijbilin(?) iz 1724, ki je zavedel marsikoga, saj smatra, da je delo iz tega časa. V resnici pa je po štetju in tudi uporabi besed iz 16. stol., natančnejši datum pa bi dala kakšna enciklopedija ali tudi internetna baza nemškega gradiva, ki bi pojasnila natančnejšo izdajo. Zato se zaenkrat zadovoljimo kar s 16. stoletjem oziroma natančneje med letoma 1551 in 1630. Kljub vsemu pa je knjiga zanimiva z več kot 400 črno-belimi slikami.
V	četrti knjigi so na ohranje-
nih listih zanimive ilustracije, ki ponazarjajo podobo in nazor znanosti 16. stoletja.
Zakaj opisujemo delo, ki na videz ne pomeni nič posebnega, saj je bilo ukvarjanje z rastlinami ter njihovimi zdravilnimi učinki navzoče v človeštvu že od pamtiveka? Znano je namreč, da je bila prva zeliščarska knjiga na Kitajskem že skoraj 3700 let pred Kristusom. Vendar prav način gledanja na rastline, njihovi opisi ter spremljevalne okoliščine govore dovolj o času, ljudeh in navadah, ko je tako delo napisano, in so v poduk enako nam, kot so bili onim našim davnim prednikom in bodo tudi našim zanamcem.
Hieronim Bock se je rodil 1498 v Heydesbachu im Zwei-brucken ter umrl 1553 (po starejši enciklopediji, po podatkih v Wilfortu pa 1554) v Hornbachu. Znan je bil pod imenom Tra-gus. Bil je evangeličanski pridigar ter zdravnik pri grofih von Nassau v Saaubrucknu. Izdal je Neues Krauterbuch, vom Untersc-hiede, Wirkung und Namen der Krauter, die in Teutschland wach-sen, Strassb., 1539. leta. Listi so
brez podob (naslov in ostali podatki prevzeti po Universal — Lexikon ... 4, 1835). Naslednje izdaje so obogatene s precej dobrih lesorezov Kandela, zadnja za časa njegovega življenja 1551,
še mnoge poznejše izdaje z mnogimi risbami, zadnja l. 1630; tudi v latinščini s 568 risbami 1552, oziroma izdaja zase 1550.
Delo se prične z opisom kopriv in avtor navaja latinske in grške izraze, pogosto pa se sklicuje na Plinija. Zato bom podal tudi nekaj osnovnih podatkov o avtorju, ki se ne nahaja več v današnjih enciklopedijah; napravil pa bom primerjavo z ostalimi
Naslovna stran Lonicerjeve Knjige rastlin iz 1582
PTUJ / srečanje mladih raziskovalcev
Naivei zlatih priznanj ekonomcem
Na desetem regijskem srečanju mladih raziskovalcev Spodnjega Podravja in Prlekije, ki ga je organiziralo ZRS Bistra Ptuj v Šolskem centru na Ptuju, so dijaki ptujskih srednjih {ol predstavili 18 raziskovalnih nalog. Od teh jih je dobilo zlato priznanje za mlade raziskovalce kar sedem; {tiri od teh so dobili dijaki Ekonomske {ole Ptuj, dve dijaki Poklicne in tehni{ke kmetijske {ole Ptuj in eno dijaki Gimnazije Ptuj.
Iz Ekonomske šole so dobili zlato priznanje: Romana Ma-rinic, Tadeja Mohoric in Rok Pecnik za nalogo Razprodaja — kupčeva ali prodajalčeva korist? ter Živa Korbar, Damjan Kreft in Damjana Turk za na-
logo Nudimo vam enkratno priložnost — prodaja od vrat do vrat. Mentorici pri obeh nalogah sta bili Danica Vaupotic in Valerija Ambrož, ocenjevalec pa Janez Picerko. Branka Anželj, Barbara Flajsman in
PTUJ / mednarodni dan knjige na gimnaziji
Vsak dan je dan knjige
Mednarodni dan knjige 23. april (obletnica dne, ko sta leta 1616 umrla William Shakespeare in Miguel de Cervantes), je praznik, ki naj bi ljudi po svetu spodbujal k branju ali vsaj k razmi{ljanju o njem, o pisani besedi, o tem, kaj smo že in kaj vse si {e želimo prebrati.
Na naši šoli je vsak dan dan knjige. Ob 23. aprilu je potekalo več aktivnosti. Pripravili smo zgibanko in razstavo z naslovom Umetnost branja. Razstavili smo knjige o branju, knjižne novosti in celotna Shakespearova zbrana dela z ilustracijami — The Globe Illustrated Shakespeare. Nekaterim razredom smo pokazali najstarejše knjige, ki jih hranimo. Ob tem lepem prazniku smo našim dijakom podarili izločene knjige, ki so
se jih zelo razveselili. Polepšali smo jim dan, oni pa so ga nam, saj kar ne moremo verjeti, da v času digitalizacije lahko podarjena knjiga mlade ljudi tako razveseli.
"Takšni dogodki so mi kot ljubiteljici knjig super, saj se vedno najde kaj zame. Knjige v knjigarnah so namreč zelo drage," je svoje navdušenje izrazila ena od dijakinj.
Jelka Kosi
Mojca Meznaric so dobile zlato priznanje za nologo Reforma domačega plačilnega prometa pod mentorstvom Marije Sabe-der in Sonje Sase in pod recenzijo Simone Kasman. Romina Predojevic, Robert Lozinsek, in Boštjan Strelec so dobili zlato priznanje za nalogo 10 let slovenske samostojnosti pod mentorstvom Sama Plošinjaka in Jelke Kokol Plošinjak. Re-cenzentka je bila Smiljana Cer-nezl.
Iz Poklicne in tehniške kmetijske šole je prejel zlato priznanje Zvonko Žampa za nalogo Analiza proizvodnje krav molznic na domači kmetiji pod mentorstvom Gabrijele Plateis in Dominike Slanic Fakin. Nalogo je recenziral Stefan Celan. Iz iste šole sta zlato priznanje prejeli tudi dijakinji Emanuela Gracer in Vesna Pongracic za nalogo Kobilarna Turnišče pod mentorstvom Gabrijele Plateis in Lidije Kokol. Nalogo je ocenjevala Tjaša Mrgole Jukic.
Iz Gimnazije Ptuj so zlato priznanje dosegle Nataša Beranic, Brigita Fercec in Saša Krajnc za nalogo Koncentracija ogljikovega dioksida v šolskih učilnicah. Mentor je bil Boris Zmazek, recenzent pa Stefan Celan.
Ta imena mladih raziskovalcev si kaže zapomniti, skoraj gotovo bomo o njihovih nadaljnjih raziskovalnih podvigih še pisali.
Fl
dragocenimi deli s tega področja, ki jih imamo v knjižnici.
Knjižnica ima namreč štiri izdaje dela Adama Lonicerija Krauterbuch. Prva izdaja, imamo jo iz l. 1582, nosi dolg naslov, ki pa pojasnjuje v bistvu celotno vsebino knjige: Krau-terbuch kunstliche Confertey-tunge ... (Knjiga zelišč umetno zgotovljeno / drevesa, grmovja, žive meje, rastline, žita, začimbe, s samimi pravimi slikami v šesterih jezikih, namreč grškem, latinskem, italijanskem, francoskem, nemškem in španskem ter istimi oblikami naravnih moči in učinkov. Zbrano umetno in vrstno poročilo destilacije. Prav tako o najznamenitejših živalih zemlje, ptičev in rib. Na isti način o kovinah, rudnikih, dragih kamnih, gumi in ležiščih sokov? Sedaj tudi najmarljivejše k zadnjemu od novejšega videnega in od popolnoma na mnogih mestih iz-
boljšanega / tudi obširno ali prejšnje izdaje povečana popolnoma koristen register vse vsebine. Napisal Adam Lonicer, doktor zdravilstva in odrejen fizik v Frankfortu na Majni.)
Ce sedaj primerjamo to izdajo z Bockovo z vidika ilustracij, je seveda knjiga bogatejša, saj obsega v bistvu vso znano rastlinstvo in živalstvo, destiliranje, rudarstvo itd. Edino pri risbah rastlin ne srečujemo prej naštetih dodatkov. Izdaje iz l. 1620, 1653 ter 1783 imajo nepobarva-ne risbe, a so ravno tako za raziskovalca zgodovine zelišč zelo zanimive.
Med temi dragocenimi knjigami bi morali pravzaprav na prvem mestu omeniti zdravnika in naravopisca Pedaciusa Dio-skoridesa Anazarbejskega, ki je živel okrog 50. leta po Kristusu, za časa cesarja Nerona. Njegova dela z opisi okrog 800 rastlin so ostala v glavnem ohranjena, v knjižnici je njegov nemški prevod iz l. 1610 s predgovorom iz leta 1607. Manjka sicer naslovni list, a je ohranjen list s podatki o izidu ter z barvanimi risbami. Zadnji del knjige, ki obsega preko 146 strani, nosi naslov: Ars destilandi oder Di-estilliren Kunst dess Wolerfah-ren kirurga ali strassburškega čudežnega zdravnika Hieroni-musa Braunschweiga z nekaterimi čudovitimi risbami.
Ce smo natančni, bi se morali ustaviti vsaj pri zbranem delu Paracelsusa, saj ga šteje zgodovina zelišč med opisovalce zdravilnih rastlin. Pri starejših delih, ki so v naši knjižnici, bi delno povezali na to tematiko bogato ilustrirano, v nemščini izdano delo Georgica curiosa oder Ade-liches Leben Wolffa Helmm-harda von Hohberga (dve debeli knjigi) iz l. 1695, ki je v bistvu opis življenja in gospodarske dejavnosti na deželi od poljedelstva, vrtnarstva, vinogradništva itd. in lahko izvrstno služi za gospodarsko zgodovino naših krajev, saj na primer v njem srečujemo tudi naš klopotec. Podobno tudi napol medicinsko delo Granat=Apfel des Christian Samaritans iz 1697 ali D. Valentina Musei museorum oder Der Allgemeiner Kunst und Na-turnen Thamer II. iz l. 1714, kjer srečujemo naravna in umetna čudesa - od kristalov, dreves, živali do primitivnih fotografskih aparatov, podmornic in balonov - prav tako z bogatimi ilustracijami.
Pri opisu se nisem spuščal v številna dela iz 19. ali 20. stoletja, ki so prav tako vredna ogleda in jih hrani zlasti stari fond Fer-kove knjižnice.
Jakob Emeršič
CIRKULANE, ZAVRC / UČENCI PREDMETNE STOPNJE O DRUGAČNOSTI
Spoštovanje, razumevanje in sprejemanje drugainosti
Na osnovni šoli Cirkulane in na podružnični soli Zavrč so prejšnji četrtek v okviru projekta mreže slovenskih zdravih šol izvedli naravoslovni dan za učence od petega do osmega razreda, kjer so učenci pod vodstvom učiteljev spoznavali drugačnost in pomen duševnega zdravja za zdravo in srečno življenje.
V projektu, ki so ga poimenovali Vsi različni — vsi enako vključeni so učenci petih razredov izvedeli, kaj je cerebralna paraliza, učenci šestih razredov so spoznavali rasizem in nestrpnost do drugačnih, sedmi razredi so skrbeli za svoje in splošno duševno zdravje s pomočjo glasbe, ki so jo pričarali s trstenkami (ki so jih sami izdelali), osmi razredi pa so spoznavali, kako se likovno izražajo drugačni otroci, ter se seznanili z gluhoto in govorico gluhih.
Cilj projekta je, da se ponudijo možnosti, da se nekaj strori za prijateljsko razumevanje drugačnih ljudi in drugačnosti. Projekt je vodila Slavka Krznar.
Fl
MARKETING
Festivali in nagrade
V Mariboru bo naslednji teden potekal festival Magdalena, zato bomo spregovorili o pomembnejših
slovenskih ogla{evalskih festivalih in nagradah.
Kot naro~niki ali ustvarjalci oglasa lahko na festivalih predstavite svoje delo z druga~nega vidika, saj se ocenjuje, kako izdelek ponujate, in ne kaj ponujate. Festivale poleg razstavljenih del vedno spremlja tudi veliko predavanj in izobraževalnih delavnic.
MAGDALENA (Maribor)
Magdalena (www.magdalena .org) je festival mladih kreativcev, na njem pa lahko predstavite svoja dela vsi, ki ste mlajši od 30 let. Zna~ilnost festivala je, da lahko predstavite tudi oglase, ki niso bili nikoli objavljeni. Tako lahko izdelate oglas posebej za festival, predstavite oglas, ki so ga naro~-niki zavrnili, s para oglasom pa se lahko nor~ujete iz obstoje~ih oglasov in promocije potrošništva kot na~ina življenja.
SOF (Portorož)
Slovenski oglaševalski festival (www.sof.si) poteka v mesecu marcu. Na festivalu lahko predstavite oglase, koledarje in letna poro~ila, ki so bili izdelani in objavljeni v preteklem letu. V tekmovalni konkurenci sodelujejo oglasi, ki so bili objavljeni v slovenskih medijih ali pa so jih slovenske agencije izdelale in objavile na tujih trgih.
GOLDEN DRUM (Portorož)
Golden drum (www.goldend-rum.com) je poznan tudi kot Oglaševalski festival nove Evrope. Poteka v mesecu oktobru, na njem pa se predstavljajo ve~inom-a agencije s podro~ja vzhodne Evrope. Na festivalu kot predavatelji, gosti ali ~lani žirije sodelujejo znani oglaševalci, novinarji in drugi strokovnjaki iz celega sveta, festival pa je eden ve~jih v Evropi.
ILA1O OGLEDALO
Zlato ogledalo je nagrada za najboljši tiskani oglas, objavljen v nekem obdobju. Za nagrado se lahko potegujete vsi, ki ste v preteklem obdobju (nagrada se podeljuje 4x letno) objavili oglas v enem od tiskanih medijev in mislite, da ima v sebi mo~no sporo~-ilo.
NAGRADA EfflE
Effie (www.effie.org) je nagrada, ki jo bodo v Sloveniji letos podelili prvi~. Od drugih nagrad se razlikuje v tem, da nagrajuje dokazljivo u~inkovitost oglaševanja, ne pa samo kreativnost idej in oblikovanja.
NAJBOLJŠE LETNO POROČILO
Za nagrado se lahko potegujete tudi vi, ~e mislite, da ste izdelali letno poro~ilo, ki ima kreativno idejo in je tudi dobro oblikovano. Nagradi za najboljše letno poro~-ilo sta dve. Eno podeljuje dnevnik Finance (~as za prijavo je do prvega avgusta), drugo pa ~aso-pisna hiša Delo.
Pišite na e-naslov: zlato.ogledalo @radio-tednik.si ali fidel_forever@yahoo.com. Vaše komentarje, vprašanja in pripombe bomo z veseljem upoštevali pri ustvarjanju kolumne.
Marjan Ostroško, univ. dipl. komunikolog
REPORTAŽE
PODLOŽE / pri rodoskovih so trikrat pogoreli
Kljub trolni nesreii niso ostali sami
Prijazna vasica Podlože se razteza levo in desno od glavne ceste, ki vodi na mogočno in daleč naokrog vidno Ptujsko Goro. Rodoškova domačija, po domače pri Pošavnikovih, je na levi strani v zaselku ob robu gozda, ki mu domačini pravijo Piške. Njihova kmetija je bila njega dni trda in ugledna: hlevi, kašče in seniki so bili vedno polni. Po smrti starih staršev pa je zadnja leta tročlanski družini, Albini in Branku ter njuni 5-letni hčerki Lidiji, sreča obrnila hrbet. A niso ostali sami. Naslednja zgodba govori o tem, kdo vse jim je priskočil na pomoč in kako.
Po smrti starih staršev se je pri Rodoškovih vse obrnilo na glavo. Gospodar Branko pravi, da se je vse za~elo takrat, ko je bilo treba izpla~ati dediš~ino njegovi sestri. Ker gotovine ni bilo pri roki, so se pri~eli prazniti hlevi, pa tudi nekaj polja je dobilo drugega lastnika. A
v no~ni izmeni, tragediji pa sta izognila za las mož Branko in h~erka Lidija, ki sta ni~ hudega slute~ spala. Sre~a in naklju~je pa sta hotela, da je h~erka slišala pokanje ognjenih zubljev, se predramila in brž zbudila o~-eta.
Gospodar Branko se tega ne-
Albina in Branko Rodošek z dobrim sosedom Antonom Medvedom pred pogorelo hi{o
Branko, po poklicu kmetijski tehnik, je z ženo Albino, ki je zaposlena v podjetju Boxmark Leather v Kidri~evem, kljub težkim ~asom vse to še zmogel in kljub trdemu delu vztrajal na kmetiji.
Potem pa so udarile še druge nevše~nosti, suša in neurja so vzeli precej pridelka, nadnje pa se je kar trikrat spravil tudi rde~i petelin. Prvi~ jim je že leta 1987 zaradi samovžiga sena do tal pogorelo gospodarsko poslopje - kolarnica, kot pravijo, vendar so kmalu zgradili novo. 12 let pozneje je kolarnica pogorela drugi~, saj je leta 1999 med neurjem vanjo udarila strela. Ker imajo tudi nekaj gozda, so spet kmalu postavili novo.
A kadar ima hudi~ mlade, jih ima ve~, pravijo, in žal tudi, da gre v tretje rado. In tako so ognjeni zublji zaradi dotrajane elektri~ne napeljave v ve~ kot 100 let stari kme~ki hiši predlani sredi no~i zajeli njihovo stanovanjsko hišo. Albina je bila
Vse življenje Rodoškovih poteka v eni sami sobici, kjer je kuhinja, dnevna soba, otroška soba in spalnica.
bilo za pretežni del stare kme~-ke hiše prepozno, skoraj vse jim je pogorelo, v ve~jem delu pa so se porušili tudi stropovi. Le ena soba je ostala še za silo cela. Vanjo so spravili nekaj z dimom prepojenih omar, zakonsko in otroško posteljo, štedilnik, hladilnik in zmrzovalnik, ter manjšo mizico. Za ve~ ni bilo prostora in to je sedaj n jiho-va kuhinja, dnevna soba, spal-
Direktor Bojan Vauda izroča pomoč podjetja Boxmark leather svoji delavki Albini
rad spominja, pa vendar pove: "Ko me je Lidija zbudila, me je zagrabila panika, saj je gorelo že vse naokoli, tudi vrata. Zato sem jo brž potegnil za roko in odprl okno. Zadnji hip sva se rešila, kajti ~ez nekaj trenutkov se je na sobo zrušil gore~i leseni strop."
Čeprav so prihiteli gasilci, je
nica, jedilnica in kopalnica.
V NESREČI
SPOZNAŠ
PRIJATELJE
Že tako je šlo bolj ubogo, saj so se preživljali z eno samo pla~o, a po tem požaru je postalo še težje. Kljub temu se niso
Pred novo hišo je že prispela tudi opeka za kritino
predali usodi. Ker je bilo na-primerno, da bi gradili na ruševinah stare dotrajane doma~-ije, so lani nekaj metrov vstran pri~eli gradnjo nove hiše. Težko je bilo za~eti, pa vendar.
Pravijo, da spoznaš dobrega soseda takrat, kadar si v stiski, in Rodoškovi vedo, da je tako,
pili zidake za nadzidavo, gradbeni material in nekaj oken za novo hišo. Mogo~e so dali še kaj, treba je vprašati Karitas. Rodoškovi pa so prodali še eno njivo, da so lahko kupili les za ostrešje, in prvo lepo soboto že lahko pri~akujemo tesarje, da bodo naredili ostrešje."
V sredo 24. aprila, je lilo kot iz škafa, a Rodoškovi so bili zelo nemirni, saj so ~akali na obisk predstavnikov podjetja Boxmark Leather in tovornjak, ki naj bi jim pripeljal ope~no kritino za novo hišo. Kmalu je do njih prišel sosed Anton Medved, nekaj pred poldnevom pa se je na dvoriš~u ustavil avtomobil in iz njega so izstopili direktor Bojan Vauda, vodja ra~unovodskega in kadrovskega sektorja Edita Vauda, Albinin izmenovodja Robert Drobnak in vodja obrata prerezovalnice Ivo Robin. Od dežja premo~en in utrujen obraz Albine Rodo-šek se je raztegnil v širok nasmeh, ko je proti njej stopil direktor Bojan Vauda in ji izro~il kuverto z omenjenim dobropi-som podjetja Boxmark Leather ter dodal, da bo vsak ~as pripeljal tudi tovornjak z njihovim darilom, strešno kritino za novo hišo.
Umaknili smo se pod dvakrat pogorelo gospodarsko poslopje, pod katerih je zadišalo po sveže žaganem lesu, ki so jim ga pred kratkim pripeljali in za~asno razložili pod kolarni-co. Nismo ~akali dolgo, ko se je pripeljal tovornjak in pred novogradnjo razložil devet palet strešne kritine za njihovo novo hišo.
Kot nam je v za~etku tega tedna povedal sosed Anton Medved, jim je deževno vreme malo prekrižalo ra~une, saj v soboto na~rtovane akcije postavljanja
Napis na pročelju pogorele hiše: Ta hiša meni sliši, pa vendar moja ni, tudi tisti, ki bo prišel, tudi on jo zapusti ... Foto: M. Ozmec
kajti ~e ne bi bilo njihovega soseda Antona Medveda iz Podlož 10, bi jim bilo zagotovo še veliko težje.
Medvedov Ton~ek, kot mu pravijo doma~i, sprva ni želel govoriti, ~eš kaj bi to, vsak pomaga ~loveku v težavah. Potem pa je njegova skromnost le popustila:
"Kaj ~emo, težko mi je bilo vse to gledati. Ko bi videli in vedeli, kakšna kmetija je bila to v~asih! Potem pa se je nadnje spravila nesre~a. Trikrat so bili v ognju, in tudi ko jim je pogorela hiša, sem jim takoj pri-sko~il na pomo~. Pomagal sem, kolikor sem zmogel, Branka in Albino sem bodril, v akcijo pa se sta se vklju~ila tudi ptujsko-gorski Rde~i križ in Karitas, ki sta najprej za Rodoškove zbrala 250.000 tolarjev. Karitas je bil tudi pobudnik humanitarne akcije Iskrica Nedeljskega in po objavi reportaže v Nedeljskem Dnevniku je bil odziv za pomo~ še ve~ji. Do sedaj so iz te akcije Rodoškovim nakazali še 300.000 tolarjev, za kar smo ku-
TUDI PODJETJE BOXMARK LEATHER SE JE IZKAZALO
Za težave Rodoškovih so - sicer pozno - izvedeli tudi v podjetju Boxmar Leather v Kidri~-eve, kjer je že ve~ let zaposlena mati Albina Rodošek. Takoj so ukrepali in o tem je direktor Bojan Vauda povedal:
"Zelo mi je žal, da za težave naše delavke Rodoškove nismo izvedeli prej, šele iz ~asopisja. Zgrozil sem se, ko sem prebral, v kakšnih neznosnih razmerah živi tro~lanska družina, in takoj smo reagirali. Naši delavki Albini smo takoj izpla~ali enkratno solidarnostno pomo~ v višini 231.796 tolarjev. Reagirali so tudi Albinini sodelavci in s prostovoljnimi prispevki zbrali 141.500 tolarjev. Odzval pa se je tudi lastnik podjetja gospod Schmidt iz Avstrije ter sporo~-il, da v pomo~ delavki Albini prevzame stroške v višini 700 evrov, kar je 156.800 tolarjev."
ostrešja nikakor niso mogli izvesti. Na~rtjujejo, da ga bodo lahko postavili v tem tednu, ~e bo seveda tudi vreme dopuš~-alo, do konca tedna pa naj bi novo hišo Rodoškovih tudi prekrili.
A ko bo to kon~ano, bo treba še veliko denarja za omete, pod-betone, elektro in druge instalacije, da o opremi niti ne govorimo. Zato bodo veseli še kakšne pomo~i. Če ste pripravljeni pomagati tistim, ki so pomo~i resni~no potrebni, objavljamo številko posebnega ra~una in knjižice župnijske Karitas Ptujska Gora. Oboje je odprto pri novi KBM, številka ra~una je 51800-620-16, s pripisom: »za Rodoškove iz Podlož«; številka hranilne knjižice pa je 2011001179486/24. Ne pozabite: kdor hitro da, ta dvakrat da. Hvala v imenu prizadevne matere Albine, o~eta in gospodarja Branka in še posebej h~erke Lidije, ki je kljub vsem težavam uspešna v 5. razredu OŠ v Cir-kovcah.
M. Ozmec
PO NAŠIH KRAJIH
PTUJ / negotovost v prireji mleka
Pogajanja za kvote in cene
TUdi v letošnjem prvem četrtletju se nadaljuje trend rasti prireje mleka na območju Mlekarske zadruge Ptuj. V povprečju se je v treh mesecih odkup mleka povečal za štiri odstotke, prireja pa poteka ta čas na 851 kmetijah. Ob povečani količini je tudi kakovost izredno dobra, saj je večina oddanega mleka v kakovostnem in ekstra kakovostnem razredu.
Lanskoletna povprečna cena je znašala 68,50 tolarja za liter mleka standardne kakovsti. Ta ~as so v teku pogajanja med Kmetijsko gozdarsko zbornico in mlekarnami za zvišanje odkupne cene. Težava pa je v tem, da bo ministrstvo za kmetijstvo s prvim julijem zmanjšalo izvozne stimulacije za petino, kar pomeni približno 2 tolarja po litru mleka. Ker slovenske mlekarne izvozijo tretjino mleka, bo znižanje stimulacij precej obremenilo njihovo gospodarjenje. Minister sicer obljublja, da bodo del denarja, danes namenjenega izvozu, prejeli pridelovalci v obliki neposrednih plačil, kar bi pomenilo delno zvišanje cene mleka. To je nujno, saj stroški prireje nenehno rastejo.
Po razpoložljivih podatkih je bila cena mleka v Evropski uniji v letu 2001, preračunano 71,56 tolarja za liter. Lani so se cene mleka v EU zvišale skoraj za 9 odstotkov, trenutno pa je opazen trend zniževanja. Tako je mogoče ugotoviti, da razkorak med ceno mleka, ki jo dosegajo proizvajalci pri nas in v Evropski uniji, ni bistven.
GROŽNJA KVOT
Nad prirejo mleka in njenim povečevanjem pa visi vprašanje kvot, ki jih bo uspela Slovenija doseči v pogajanjih z Evropsko unijo. Gre za pomembno vprašanje, kakšno prirejo nam bo Evropa dovolila po letu 2004, ko naj bi postali polnopravni člani unije. Rezultati pogajanj, ki bodo tekla v naslednjih mesecih, bodo znani do konca letošnjega leta.
Omejevanje prireje na nižje količine, kot jih bo Slovenija dosegla v leto{njem letu, bi pomenilo za to paradno dejavnost kmetijstva, pravo katastrofo.
@e pred letom dni je Mlekarska zadruga Ptuj poslala svojim proizvajalcem mleka obrazce in navodila za njihovo izpolnjevanje. Gre za vodenje evidence o
čunalni{kih izpisov o količini oddanega mleka mlekarski zadrugi, za vsak mesec omenjenega obdobja. Proizvajalci mleka bodo ustrezen obrazec samo podpisali. V drugi obrazec pa je potrebno vpisati porabo mleka na kmetiji, zato ga morajo v celoti izpolniti proizvajalci sami. Poraba mleka za krmljenje telet oziroma pra{ičev se {teje kot lastna poraba, ob tem pa velja, da teleta popijejo 600 do 700 litrov mleka. V obrazec je potrebno vpisati tudi morebitno prodajo mleka na domu. Količine mleka naj bodo izražene v litrih oziro-
Prireja mleka je v prvem četrtletju porastla za 4 odstotke
količini mleka in mlečnih izdelkov, pridobljenih na posamezni kmetiji v obdobju od 1. aprila 2001 do 31. marca 2002. Zaradi bojazni, da so nekateri kmetovalci obrazce založili, so se v zadrugi odločili, da poskrbijo za svoje člane in v njihovem imenu odpo{ljejo zbir podatkov, ki jih je potrebno dostaviti Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja. Izpolniti je potrebno dva obrazca, na prvem je potrebno navesti količine prodanega mleka mlekarni. Kontrolorji mleka bodo ob kontroli na zbiralnicah prinesli s seboj vse potrebne podatke na osnovi ra-
ma v kilogramih, pri čemer {teje liter mleka za 1,03 kilograma. Interes slehernega posameznika je, da so podatki čim bolj natančni, saj bodo osnova za izračun in določitev kvote, ki bo pripadala posamezni kmetiji. Pomoč pri izpolnjevanju drugega obrazca lahko kmetovalci poi{čejo
pri kontrolorju mleka ali na sedežu mlekarske zadruge.
KAJ BO S KMETIJAMI V RAZVOJU
Ni dneva, pripoveduje direktor Mlekarske zadruge Ptuj Drago Zupanič, da ne bi bilo v ospredju vpra{anje mlečnih kvot. Predvsem so negotovi kmetovalci, ki so se odločili za preusmeritev kmetije v prirejo mleka, so v velikih investicijah in so zanje celo najeli kredite, mleka pa {e ne oddajajo in zato ne bodo mogli izpolniti omenjenih obrazcev. @al ta trenutek ni nikogar, ki bi lahko odgovoril na vpra{anja teh kmetovalcev. Vendarle pa, meni Drago Zupanič, razvoja kvote ne bodo mogle ustaviti in na celotno zadevo gleda optimistično. Mlekarska zadruga bo naredila vse, da bo država poskrbela za rezervne količine mleka, za dodelitev dodatnih kvot kmetijam v razvoju, ki bi bile v nasprotnem primeru pred katastrofo. Potrebno je poudariti, da kmetij, ki so v fazi investiranja in ustvarjanja črede, ni tako malo. Obstaja možnost, da bodo v kvotah zajete količine mleka, namol-ženega v leto{njem letu, saj se konkretna pogajanja {e niso začela. Čas do vstopa Slovenije v Evropsko unijo je potrebno vsekakor temeljito izkoristiti. Teleta je ta čas modro krmiti z mlečnimi nadomestki, kar je tudi cenovno zelo zanimivo, mleko pa v čim večjih možnih količinah prodati mlekarni.
J. Bračič
SLOV. BISTRICA / janko predan - novi predsednik rk slovenije
Za i^vnost dela
Da je dr. Janko Predan specialist psihiatrije iz Slovenske Bistrice zavezan Rdečemu križu že od leta 1969, kjer je začel kot predavatelj prve pomoči, predsednik bistriškega območnega združenja pa že 30 let, smo nekoč že pisali. Od takrat je zvest tej humanitarni organizaciji, kjer dela veliko prostovoljcev.
18. aprila je na izredni generalni skupščini RK Slovenije v drugem krogu premagal protikandidata Aurelia Jurija. Dan pozneje smo ga vprašali o vtisih kot novi predsednik najšte-vičnejše slovenske humanitarne organizacije, ki so jo še ne tako davno pretresale finančne afere. Povedal je, da je vesel in da se bo kot novi predsednik trudil, da bo kljub aferam Rdečemu križu vrnil ugled. "Trudil se bom, da ne bo noben aktivist na terenu žrtev minulega dogajanja v vrhu organizacije, kajti ljudje na terenu delajo trdo in pošteno. Okrepiti bo potrebno komuniciranje med vrhom RK in organizacijami po občinah. In kar je najpomembnejše ter bistveno, zavzemal se bom za javnost dela. Nič v RK ne sme biti zaprto pred očmi javnosti," je o
viziji dela RK dan po izvolitvi povedal novoizvoljeni predsednik, ki so ga na izredni generalni skupščin izvolili za dobo enega leta.
V nadaljevanju se je dotaknil {e profitne dejavnosti RK. "Kako in kaj je s tem, se bodo morali temeljito pozabavati pravniki, vsekakor pa bomo morali postaviti mejo med to dejavnost in humanitarno organizacijo."
Meni, da bo morala funkcija predsednika RK v biti bodoče drugače postavljena kot doslej, saj mora predsednik organizacije, kot je RK, pač vedeti vse, kaj se znotraj nje dogaja. Dejal je {e, da bo dobro sodeloval tudi z novo izvoljeno generalno sekretarko RK Slovenije ter z vodstvi vseh območnih združenj.
VT
VITOMARCI / 1. OCENJEVANJE VINA
Povpreina ocena 17,98
številna društva, ki želijo vzpodbuditi odnos do vinske kakovosti na svojem območju, organizirajo vinska ocenjevanja. Resnica je namreč, da je sloves vinorodnega območja odvisen od kakovosti vina slehernega posameznika. Vinogradniško-sadjarsko društvo Vitomarci v občini Sv. Andraž je 22. aprila organiziralo prvo tovrstno ocenjevanje, organizatorji pa so zadovoljni tako s številom vzorcev kot z njihovimi ocenami.
Pri organizaciji in izvedbi ocenjevanja je dru{tvu pomagala Kmetijska svetovalna služba kmetijsko-gozdarskega zavoda iz Ptuja. Komisijo so sestavljali predsednik mag. Anton Vodovnik ter člani: Andrej Re-bernišek, Jani Gonc, Franjo Jager, Miran Reberc in Lidija Veber.
"36 ocenjenih vzorcev je za malo občino Sv. Andraž in prvo ocenjevanje na tem območju kar zadovoljivo {tevilo," meni predsednik dru{tva ing. Edi Kup-čič, "saj je pokazalo, da tudi pri nas raste dobra vinska trta in se prideluje vrhunsko vino." Zgovorna je tudi povprečna ocena prvega ocenjevanja, 17,98. Poleg tega {teje za pomembno dejstvo, da je kar pet članov dru{-tva končalo leto{njo kletarsko {olo v Ptuju, podpredsednica dru{tva Mojca Druzovič pa je končala izobraževanja za some-lierja.
V nadaljevanju objavljamo imena lastnikov najbolje ocenjenih vzorcev, v primeru, da je bilo vzorcev pri posameznih sortah več, objavljamo prve tri.
Zvrst: Ernest, Otilija Počivalnik, Drbetinci 26a, 17,95; Bogdan Brlek, Vitomarci 41, 17,83; Alojz Fekonja,Vitomarci 14, 17,78. [ipon: Ivan Vr{ič, Novinci 27, 17,78. La{ki rizling: Ksenija Druzovič, Drbetinci 13, 18,16; Ivan Kolar, Drbetinci 10, 18,00; Janez Kos-tanjevec, Gibina 25, 17,98; Karl Ver{ič, Drbetinci 26, 17,98. Beli pinot: Ivan Reberc, Gibina 8, 17,78. Sivi pinot: Janez Dru-zovič, Drbetinci 13, 18,28. Chardonnay: Janez Druzovič, Drbetinci 13, 18,25; Karl Ver-{ič, Drbetinci 26, 17,60. Ker-ner: Albin Druzovič, Drbetinci 47, 18,23; Janez Drzovič, Drbetinci 13, 18,05. Renski rizling: Albin Druzovič, Drbetinci 47, 18,28; Janez Druzovič, Drbetinci 13, 18,13; Karl Ver{ič, Drbetinci 26, 18,05. Traminec: Janez Druzovič, Drbetinci 13, 18,55. Sauvignon: Alojz Han-želj, Vitomarci 36a, 18,33; Milan Reberc, Vitomarci 79, 17,75. Rumeni mu{kat: Karl Ver{ič, Drbetinci 26, 18,28; Ivan Han-želj, Novinci 29, 18,18; Janez Druzovič, Drbetinci 13, 18,15.
J. Bračič
... PA BREZ ZAMERE
Ptujske zablode
drugi del
^■rejšnji teden smo torej začeli ohr^'vn^'vo tematike, ki je (bo) marsikomu stopila na žulj. Kako močno pa ho ta žulj zabolel, je odvisno od vsakega posameznika, njegovih prepričanj ter seveda tudi vloge, ki jo v celotni zgodbi zaseda, oziroma pri tistih, ki mislijo, da s tem nimajo nič, ho neprijetno skelenje odvisno od tega, v katero skupino posameznikov v naši družbi sodijo. Vendar pa je ta, zadnja opomba v prejšnjem stavku povsem odveč. Kot se bo kmalu izkazalo in pokazalo, ni prav nikogar, ki v zgodbi o Muršičevi ne bi imel neke vloge. Ne, če mislite, da pa vi s tem nimate popolnoma nič, se hudo, hudo motite. Prav vsak ima
v	tej žalostni zgodbi svojo vlogo, čeprav še zdaleč ne vsi enakih ali z istim predznakom. Prav vsak posameznik naše družbe je povezan s to epizodo, igra v njej svojo vlogo. Tudi vi.
Lahko se seveda (v tem trenutku še precej legitimno, a že čez nekaj stavkov pa ne več) vprašate, ali iz pričujočih črk, stavkov, besed veje določena stopnja norosti, mladostne zablode ali idealističnega sanjaštva. Morda se to sedaj res sprašujete, zato je najbolje, da ta nesporazum kar takoj razčistimo. Vaše prepričanje, da z zgodbo o Muršičevi nimate nič (takšnega mnenja vas je verjetno večina, celo tisti, ki bi že po uradni dolžnosti morali imeti za to kaj posluha, pa so očitno gluhonemi), verjetno temelji na dejstvu, da pač tam nikoli niste bili, da tega niti dobro ne poznate, da pač nekako nimate neke zveze s celotno zadevo. E, napaka. Zgodba o Muršičevi ni zgodba o nekem prostoru ob Dravi, kjer so se pred nekaj leti dogajali rock koncerti in podobno, ne, zgodba o Muršičevi je precej več kot to. In ko rečemo precej več, pravzaprav mislimo neskončno več. Kot bo vsakemu jasno v nadaljevanju, je to zgodba, ki je neposredno povezana z nekaterimi najpomembnejšimi temami sodobne družbe, ali, če smo še bolj direktni, ta zgodba je lep(?) primer zablod in predvsem zatiskanja oči pred nekaterimi dejstvi v upanju, da bodo na ta način izginila. To je zgodba, ki ima z Muršičevo kot fizičnim objektom še najmanj opraviti. To je pravzaprav skoraj zadnje, na kar morate ob tem pomisliti.
Na kar pa morate pomisliti in kar bomo tukaj skušali kar najbolj nazorno in umljivo predstaviti, pa je dejstvo, da je zgodba o Muršiče-
vi	zgodba o pragmatični in zanjo nadvse pripravni gluhosti mestne oblasti, kadar gre za stvari, ki je najbolj ne zanimajo (ki pa jih je, vsaj moralno, če ne tudi drugače, dolžna izvajati in jim nuditi podporo), o netolerantnosti, nestrpnosti do drugačnih, o predsodkih, o že omenjenem zatiskanju oči in tendenci, da vse, kar slučajno ne ustreza našemu (sivemu in monotonemu) profilu, stlačimo nazaj vanj. Milom ili silom. In da ne bo pomote, ob tem pred očmi ne imejte celotne Slovenije (kar bi verjetno večinoma tudi lahko), ampak predvsem in samo naše malo mesto in situacijo v njem. Na podlagi večinskega mnenja ljudi o Murši-čevi boste videli, da le-to dejansko kot ogledalo zrcali mentaliteto večine meščanov Ptuja (hm, že sam izraz meščan je tukaj problemati-
čen, saj naj bi impliciral nekega svobodomiselnega, liberalnega (pa ne v slovensko-političnem smislu, dajte že enkrat mir!!!) posameznika), njihov (vaš?) odnos do nekaterih perečih, aktualnih in javno ter uradno obravnavanih tem.
Morda se vam zdi tako široko pojasnjevanje, da ne rečem celo dajanje napotkov, popolnoma odveč in brezzvezno; ampak to je bilo nujno, da se poudari celoten namen pričujočega pisanja, ki še zdaleč ni zgolj le še ena nostalgična reminiscenca mladostne dobe. Z malo prodornosti in logičnega povezovanja boste hitro uvideli, da ob obravnavi te na prvi pogled marginalne in partikularne teme v ospredje nezadržno silijo stvari, ki še zdaleč niso predmet zgolj peščice ljudi in njihovih (p)osebnih interesov. In skrajni čas je, da se z njimi soočimo. Vsi. Tukaj in zdaj. Da tisti, ki to še niso, nehajo živeti v nekem popolnem, neproblematičnem in neomadeževanem svetu, ki si ga ustvarjajo s tem, da odrivajo stvari, ki jim niso pogodu, daleč proč od sebe, kar seveda z drugimi besedami pomeni, da obstoja (ki je še kako resničen) teh stvari ne priznajo. Ampak s takim početjem te stvari ne bodo nehale obstajati, še več, stanje se bo samo še poslabšalo.
Preden pa preidemo h konkretnim stvarem, pa zraven zgornjih napotkov zgolj še pripomba, da v mestu vsekakor obstajajo ljudje, za katere bi človek vsekakor lahko mirno zatrdil, da so nadvse tolerantni, zavedajoči se aktualnih problemov, ter da njihov pogled seže preko vsakdanjih materialnih stvari in skrbi - a zavedajte se, da ti ljudje pripadajo manjšini. Zelo majhni manjšini. Zatorej, če sebe uvrščate v to nadvse spoštovano manjšino, lepo in prav, a vseeno ob tematiki, ki bo sledila, malce izprašajte svoje nazore, da vidite, ali so res tako super, kot si mislite, da so.
Okej. Skrajni čas, da začnemo. Za začetek najprej poskusimo oblikovati neko splošno predstavo, ki je vladala med, hm, meščani o Muršičevi (če bi Muršičeva ponovno zaživela, pa bi zagotovo vladala še danes). Če bi torej kakega nadvse spodobnega meščana takrat vprašali, kaj si misli o tem, bi dobili nekako takšen odgovor: Muršičeva je neka usrana luknja, kjer se zbira sama drogeraška mladina, ki nonstop kadi marihuano, ki nonstop popiva, izvaja razna kazniva dejanja, kali nočni red in mir, je umazana, podla in zla, ki posluša neko razbijaško in divjo muziko, če lahko temu sploh rečemo muzika, nima spoštovanja do starejših, predstavlja grožnjo sosednjim stanovalcem, ne zna ali noče delati ter je nasploh nevarna družbeni morali in našemu mestu. Mestni politiki bi sicer našli kake politično bolj korektne besede, a mislili bi zagotovo skoraj popolnoma enako.
Tako, cenjena publika, naslednjič se bomo lotili analize te definicije in vsega, kar implicira. Bo podprto tudi s praktičnimi primeri, tako da bo bolj zabavno (berljivo?). Za domačo nalogo pa do naslednjič morda lahko malo pre-tuhtate, katere aktualne teme lahko povežemo z gornjim opisom ali izpeljemo iz njega.
Gregor Alič
PO NAŠIH KRAJIH
DESTRNIK / ze osme majske igre
Prestavili bodo zašUteno viniiarijo
V nedeljo so bile v organizaciji destrniškega občinskega odbora SDS in Turisti~nega dru{tva Destrnik že osme majske igre. Kot nam je dejal župan občine Destrnik Franc Pukšič, je prireditev namenjena za kakšno dobrodelno akcijo ali za investicijo v občini Destrnik, pomembno pa je druženje, ki ga popestrijo tekmovanja v različnih spretnostih.
Majske igre so se pričele že prejšnji petek s postavitvijo majskega drevesa, v soboto je žal zaradi slabega vremena odpadlo kolesarko tekmovanje, v nedeljo pa je bilo najprej blagoslav-ljanje konj, popoldan pa so bila
različna tekmovanja v vlečenju vrvi, ki so se ga udeležile številne ekipe, medtem ko so se za plezanje na majsko drevo odločili zgolj trije tekmovalci.
Prireditev je tokrat dobila
mednarodni pridih, saj so se je udeležili gostje iz Nemčije, ki so bili na obisku v Mestni občini Ptuj in jih je ptujski podžupan Ervin Hojker pripeljal na Destrnik, kjer so se močnejši člani udeležili tudi tekmovanja v vlečenju vrvi. Prireditev so popestrili še člani Društva motoristov iz Ptuja.
Ob prireditvi smo se pogovarjali tudi s predsednico Turističnega društva Destrnik Danico
Kdo bo močnejši
MARKOVCI / dva folklorna večera
Predstavitev običajev in plesov
Prejšnji petek je bila v Markovcih v organizaciji Območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti območna revija odraslih folklornih skupin. Predstavilo se je osem skupin.
Najprej so člani društva iz Po-brežja predstavili šego ličkanja koruze ter zapeli in zaplesali ob glasbeni spremljavi. Vodja skupine je Miran Drevenšek, ki je tudi avtor prikazanega spleta.
Folklorna skupina Bolnišnice Ptuj je pod vodstvom avtorice spleta Cvetke Glatz predstavila prekmurske plese in navado ob koncu žetve, ko žanjice in žanj-ci prinesejo doužjek gospodarju in gospodinji.
Člani folklorne skupine z Des-trnika so zaplesali slovenjegori-ške plese, zapeli in predstavili igro mladcev in mladenk "krasti repo". Vodja skupine in avto-
rica spleta je Jelka Pšajd.
Folklorna skupina Rožmarin iz Dolene je zaplesala venček štajerskih plesov pod vodstvom Francke Petrovič z avtorstvom Aleksandre Petrovič in Maje Glaser.
Prvič se je na reviji predstavila folklorna skupina iz Gorišni-ce z vzhodnoštajerskimi plesi. Vodja skupine je Zora Poplat-nik, avtor spleta pa Slavko Pre-ac.
Domačini iz Markovcev so pod vodstvom in avtorstvom Milana Gabrovca predstavili splet štajerskih plesov, folklor-
na skupina iz Lancove vasi pa je predstavila gasilsko veselico z veliko plesa in petja ter predstavitvijo šege "rest". Skupino vodi Janko Jerenko, ki je z Nežko Lubej tudi soavtor nastopa.
Revijo so sklenili plesalci iz Cirkovc s štajerišem pod vodstvom Liljane Brglez in avtorstvom Vasje Samca.
Prireditev je vodil Peter Kirič, udeležence pa je pozdravil mar-kovski župan Franc Kekec.
V soboto je bila v Markovcih še tradicionalna mednarodna folklorna revija v počastitev občinskega praznika. Domačim plesalcem in ljudskim pevcem in godcem so se pridružili še folkloristi iz Cirkovc ter gostje iz Hrvaške.
Franc Lačen
Pernat, ki je dejala, da želi Turistično društvo v bližini gasilskega doma in prostorov njihovega društva prestaviti staro domačijo, viničarijo (po občinskem odloku je kulturni spomenik), ki bi jo sedanji lastniki podarili. Viničarija stoji sedaj tik ob cesti in lokacija ni najprimernejša za kasnejše oglede, saj prostor tega ne dovoljuje. V viničariji bi s pomočjo vinogradnikov uredili pravo vinsko klet z vinoteko, hišo bi
Iz kmečke peči je zadišalo po gibanici. Foto: Fl
turistično ponudbo Destrnika.
obnovili v avtentično stanje in jo opremili s primerki iz nekdanjih časov. S tem bi obogatili
Franc Lačen
Folklorna skupina iz Pobrežja je predstavila šego ličkanja. Foto: Fl
PTUJ / druga blagoslovitev konj
Iz pozabe še ena navada
Turistično društvo Ptuj je v sodelovanju z LTO Ptuj in iniciativnim odborom konjenikov pripravilo 21. aprila že drugi blagoslov konj. S tem obujajo staro tradicijo, ki so jo še ne tako davno izvajali ob prazniku sv. Jurija in na štefanovo.
Z blagoslovitve konj pri cerkvi Oliverja Mandiča. Foto: MG
Letos je prišlo 34 konjenikov iz treh organiziranih konjenic (borlske, ranča Lea in garde princa Matevža Zokija), nekateri posamezniki, pridružile so se tudi tri vprege. Konje je blagoslovil pater Stane Bešter ter priložnosti primerno govoril o pomenu obvladovanja in premogovanja vsega slabega v človeku. Zbrane konjenike in udeležence prireditve je nagovoril ptujski župan Miroslav Luci ter konjenikom izročil posebne nalepke v spomin na nedeljsko žegnanje, za ubrane trenutke pa so poskrbeli pevci Kulturnega društva Rogozni-ca.
Organizatorji so obljubili, da bodo pripravili tudi tretji blagoslov, morda pa jim bo prihodnje leto uspelo tudi daljše druženje z vsemi ljubitelji konj.
MG
ZETALE / uspe[no delo gasilcev
Prihodnje leto petdesetletnica
Prostovoljno gasilsko društvo Žetale zagotovo sodi med najaktivnejša društva znotraj Gasilske zveze Videm in širše. Njihovo požrtvovalno delo ni ostalo neopaženo, saj so na letošnji osrednji proslavi ob Dnevu civilne zaščite prejeli visoko priznanje, srebrni znak civilne zaščite.
Kot poudarja predsednik PGD Žetale Janez Vogrinc, so
tudi v letu 2001 aktivno delali na organizacijskem, preventivnem in operativnem področju. Društvo je skrbelo za izobraževanje svojih članov, od izobraževanja gasilcev v okviru Gasilske zveze Videm, do izobraževanja poveljujočega kadra na Igu pri Ljubljani. Društvo je tesno vpeto v dogajanje v občini Žetale, s katero vzorno sodelujejo. Tako ni pomembnejšega dogodka, pri katerem ne bi bili udeleženi tudi člani gasilcev, naj gre za gozdarsko tekmovanje ali druge prireditve, z osrednjo prireditvijo ob občinskem prazniku. Za člane so organizirali strokovno ekskurzijo v Belo krajino, s poučnim ogledom gasilskega muzeja v Metliki, Župančičeve rojstne hiše in opreme PGD Štrekljevec. Nekaj njihovih članov si je, skupaj s člani občinskega štaba civilne zaščite, ogledalo plaz v Logu pod Man-grtom. Leta 2001 so na srečo intervenirali samo na enem požaru, organizirali pa so tudi uspešno vajo na kmetiji Plajnš-ek v Kočicah. Nenehno skrbijo za vzdrževanje in nabavo opre-mem, tako je bila lani v ospreju nabava šestih pozivnikov, delovnih uniform in drobne opreme za operativner potrebe društva.
Največje, zelo naporno in odgovorno delo pa so žetalski gasilci opravili na področju oskrbe prebivalcev občine Žetale s pitno vodo. Dveletna zaporedna suša je osušila tako rekoč vsa ha-loška vodna zajetja. Leta 2000 so prepeljali kar okoli 1100 cistern vode, lani do konca leta 522 cistern, prevoze pa so nadaljevali vse do sredine letošnjega marca. Njihova gasilska avtoci-sterna in nekaj članov je v kritičnih mesecih delalo takorekoč dan in noč, prevoze vode pa opravljajo po nizki ceni, ki ne pokriva stroškov.
Prihodnje leto bo PGD Žetale slavilo 50-letnico delovanja. Ob tej priložnosti bodo izvedli bogat program in razvili nov gasilski prapor. Priprave so stekle že v letošnjem letu, ko bodo obnovili zunanjost in notranjost gasilskega doma. V načrtu za letošnje leto imajo še nabavo zašč-
Predsednik PGD Žetale Janez Vogrinc na letošnjem občnem zboru društva
itnih gasilskih oblek, dihalnih aparatov in nabavo računalnika, ki je potreben za sodobno gasilsko dejavnost. Tudi v prihodnje bodo sodelovali z občino Žetale, in Gasilsko zvezo Videm ter njenimi društvi, ob tem pa krepijo tudi vezi s sosednjo hravatsko občino Đurmanec in tamkajšnjimi gasilci.
J. Bračič
Zahvala bolnišnice Ptuj
Za izgradnjo in opremo dializnega centra v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj so darovali:
Medinova, zastopstva in trgovina, d.o.o. Ljubljana 5.130.000,00 SIT
S podarjenimi prispevki se izboljšuje nivo oskrbe bolnika v naši bolnišnici, pomaga sočloveku in je naložba za prihodnost. Delavci Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj se za prispevana finančna sredstva skupaj z bolniki iskreno zahvaljujemo in prosimo, da še naprej nakazujete prispevke za izgradnjo na številko ŽR bolnišnice 52400-763-50711.
PO NAŠIH OBČINAH
MUíámtami
TELEVIZIJA PTUJ
Ta konec tedna bo Tinček Iva-nuša pripravil informativno oddajo s prispevki o praslavi dneva upora proti okupatorju, 40. obletnice sindikalnih srečanj občin Čakovec-Ptuj-Varaždin, pred odločitvijo o centru za ravnanje z odpadki v Gajkah, z otvoritve upravnih prostorov Pokrajinskega muzeja Ptuj in restavratorske delavnice, z regijskega srečanja mladih raziskovalcev Spodnjega Podravja in Prlekije, z razstave dobrote slovenskih kmetij, dneva Zemlje, medobčinskega knjižnega kviza in blagoslova konj.
POLENSAK / SREČANJE GASILCEV
Prostovoljno gasilsko društvo Polenšak pripravlja v nedeljo ob 9.30 pred svojim domom tradicionalno srečanje gasilcev iz njihove občine in mašo ob flor-janovem.
MS
MAJSPERK / SVETNIKI NA IZREDNI SEJI
Svetniki občine Majšperk so se v torek, 30. aprila, sestali na 9. izredni seji ter sklepali o imenovanju ravnatelja {ole, imenovanju predstavnika v svet knjižnice Ivana Potrča, o prodaji deleža ptujskih Term, delitveni bilanci ter se seznanili s predlogom pokrivanja stroškov skupnih prostorov v ambulanti Majšperk.
-OM
ROGOZNICA / ZBRALI SE BODO UPOKOJENCI
To soboto, 4. maja, se bodo v domu Slovenskogoriške čete ob 15. uri na delnem zboru za območje Nove vasi, Rogoznice in Žabjaka sestali člani društva upokojencev Rogoznica - najprej na uradnemdelu, nato na družabnem srečanju.
-OM
PTUJ / USPEHI MLADIH RIBIČEV
Kljub slabemu vremenu so minulo soboto, 27. aprila, ob ribniku v Rogoznici izvedli tekmovanje v lovu rib s plovcem za pionirsko in mladinsko konkurenco in s tem sklenili letošnje prvenstvo Ribiške družine Ptuj za mlade ribiče. Po doseženih rezultatih in izbiri trenerjev bodo ekipo RD Ptuj na državnem prvenstvu sestavljali: v konkurenci mladincev Žiga Pavlič, Miha Petek in Jernej Horvat, v konkurenci pionirjev pa Mitja Kocmut, Nejc Mesarič in Aljaž Petek.
-OM
MAJSPERK / OBČNI ZBOR DRUŠTVA UPOKOJENCEV
Svoje lanske in letošnje aktivnosti bodo to soboto, 4. maja, postavili pod drobnogled tudi člani društva upokojencev Majšperk, ki ga vodi Ciril Murko, izvolili novo vodstvo, najzaslužnejšim pa se oddolžili s priznanji.
-OM
POPRAVEK
V prejšnji številki Tednika smo na strani 2. v sestavku S seje občinskega sveta v Dornavi zapisali, da so podpisali sporazum o gradnji kanalizacije s podjetjem IMECON d.o.o. Omenjeni sklep občinskega sveta se je nanašal na podpis sporazuma s podjetjem AquaPlus GmbH iz Dunaja. Za napako se opravičujemo.
MARKOVCI / sklenili tretji občinski praznik
smo bili uspešni, vsi zmoremo vse!"
Z nedeljsko dopoldansko mašo ob godu farnega zavetnika Sv. Marka in osrednjo popoldansko slovesnostjo v prenovljeni markovski kinodvorani, so v ob~ini Markovci sklenili prireditve ob tretjem ob~inskem prazniku. Slavnostni govornik, župan Franc Kekec je prazni~ne misli strnil z besedami "vsi smo bili uspešni, vsi zmoremo vse!", med udeleženci sklepne slovesnosti pa so bili poleg županov sosednjih ob~in tudi minister za pravosodje Ivan Bizjak, ter poslanca državnega zbora Franc Pukši~ in Alojz Sok.
V rumeno odeta kinodvora-na z velikimi vinskordecimi žametnimi zavesami, ki so jo v markovski občini prenovili za okoli 1,5 milijonov tolarjev, kolikor bi sicer odšteli za izposojo prireditvenega šotora, je bila skorajda pretesna za številne domačine in goste, ki so se na Markovo nedeljo, 28. aprila popoldne zbrali na sklepni slovesnosti ob 3. občinskem prazniku.
Pa nele zaradi tega, tudi zaradi nevsakdanje in kulturno izredno bogate vsebine je bila omenjena slovesnost sredi ko-rantove dežele nekaj posebnega.
Po skupni Zdravici, ki so jo zapeli in zaigrali združeni pevski zbori z markovsko godbo na pihala je na oder stopil slavnostni govornik, župan Franc Kekec in ob praznični čestitki dodal, da ne želi opravljati nikakršne inventure o tem kar so storili. V zameno pa so nadvse
svojstveno in prisrčno na velikem platnu sredi odra v besedi in sliki prikazali nekaj utrinkov iz prvih treh a izredno uspešnih let markovske občine. Številne akcije, novogradnje, slovesna odprtja, delovni dosežki, nove ceste, športne in druge prireditve, tudi iz letošnjega občinskega praznika. Zagotovo dovolj za še tako zahtevno občinstvo. Ob koncu so posebej izzvenele županove besede: "vsi skupaj smo bili uspešni, vsi zmoremo vse!"
V nadaljevanju slovesnosti so z izredno pestrim, dobrim in nevsakdanjim kulturnim programom dokazali tudi kako bogati so na tem področju. Tako skupina učencev iz markovske osnovne šole pod mentorskim vodstvom Natalije Plohl, ki nas je v pesmi, besedi in dejanjih popeljala od Trubarja do Prešerna, kot moški pevski zbor Alojz Strafela, pod vodstvom Srečka Zavca, ki deluje že 35.leto, do
Na slovesnosti v Markovcih je bil tudi pravosodni minister Ivan Bizjak (tretji z desne) v družbi z županom Francem Kekcem; drugi z leve poslanec DZ Alojz Sok.
Ob 3. prazniku so zapeli in zaigrali združeni pevski zbori in godba na pihala občine Markovci
prepričljivih mladih študentk, pesnice Mateje Milošič in igralke Barbare Kukovec, ter do Mešanega pevskega zbora KUD Markovski zvon in Vokalne skupine KOR, ki ju uspešno vodi profesor Daniel Tement, pa seveda do Godbe na pihala občine Markovci, ki se poleg dobrega igranja lahko pohvali tudi s simpatično in sposobno kapelnico Heleno Bezjak.
Župan Franc Kekec in direktorica občinske uprave Marinka Bezjak Kolenko sta najbolj zaslužnim in izbranim po sklepu občinskega sveta svečano izročila letošnja najvišja občinska priznanja. Listini občine Markovci sta tokrat prejela
prostovoljno gasilsko društvo Bukovci, ki je eno najuspešnejših v občini in deluje že 92 let, ter Konrad Bezjak, dolgoletni predsednik nekdanje KS in vsestranski aktivist iz Mar-kovcev. Najvišje priznanje - plaketo občine pa sta letos prejela Anton Črešnik, nekdanji odbornik in tajnik KS, sodnik porotnik in aktiven v domačem gasilskem društvu iz Borovcev ter Foklorno društvo Anton Jože Strafela, ki s svojimi koranti, kopjaši, orači, piceki, ljudskimi pevkami in plesalci uspešno deluje že 63 leto. V tem času so imeli že prek 13000 nastopov in gostovanj, od tega
prek 50 v tujini.
Ob prazniku so v spomin na sodelovanje med Tehnično strojno šolo Ptuj ter učenci OŠ
nejši regionalni razvoj ob vstopu v Evropsko unijo in Nato, nnjegov kolega pravtako poslanec DZ Alojz Sok pa je bil presenečen predvsem nad bogato kulturno dejavnostjo v občini, rekoč "ne vem če je v Markov-cih še kdo, ki ni član kakega pevskega zbora ali folklore". Izrazil je veselje, da so se za samostojno občino odločili že pred dobrimi tremi leti, kajti sedaj so vrata za ustanavljanje novih zaprta. V imenu vseh županov in njihovim namestnikov pa se je čestitkam ob prazniku pridružil še župan sosednje občine Gorišnica Slavko Visenjak.
Naj ob koncu dodamo, da so v počastitev 3. občinskega praznika skozi ves april potekala športna srečanja, sklepne prireditve pa so nanizali v zadnjem
Najvišje priznanje - plaketo občine je letos prejelo folklorno društvo; prejema ga predsednik Milan Gabrovec. Foto: M: Ozmec
Markovci županu Francu Kek-
cu izročili korantovo masko, ki so jo iz barkene pločevine izdelali v strojnem krožku pod mentorskim vodstvom Stanka Kostanjevca.
Minister za pravosodje Ivan Bizjak je Markovčanom čestital, ker niso vlagali le v asfalt, ampak tudi v otroško varstvo ter v razvoj drobnega gospodarstva, kulture, društev in šolstva. Poslanec DZ Franc Pukšič se je ob čestitki zavzel za sklad-
tednu. V torek so svečano odprli novo obrtno cono Novi Jork, ki je veljala dobrih 145 milijonov tolarjev, v četrtek so se sestali na slavnostni seji občinskega sveta, v soboto so tržili na Markovi kmečki tržnici, v občinski avli so pripravili razstavo Od zrna do kruha, skupaj so postavili majsko drevo, zvečer pa je bila v Markovcih tradicionalna mednarodna folklorna revija.
M. Ozmec
NOVA VAS / ob dnevu upora in 60-letnici slovenskogoriške čete
Kljub dežju mnozUno in slovesno
Tudi letos so v mestni ob~ini Ptuj skupaj z Obmo~no organizacijo Združenja borcev in udeležencev NOB ter Klubom brigadirjev pripravili prireditve v po~astitev dneva upora proti okupatorju, ki so jim letos dodali še proslavo spomina na 60. obletnico ustanovitve Slovenskogoriške ~ete. Na slovesnosti ob doma~iji narodnega heroja Jožeta Lacka je s prazni~nimi besedami zbrane nagovoril župan mestne ob~ine Miroslav Luci, po slovesnosti pa so se podali na 6. pohod po poteh Upora in prostovoljenega dela na Kicar, kjer so zatem proslavili 4. praznik brigadirjev.
Kljub intenzivnemu dežju so se kot običajno na prazničen dan, v soboto, 27. aprila, okoli 9. ure, tisti, ki v srcu dobro mislijo v velikem številu zbrali na domačiji narodnega heroja Jožeta Lacka v Novi vasi pri Ptuju, kjer jih je čakalo prvo presenečenje - harmonikar Ivan Goričan s skorajda že pozabljenimi partizanskimi koračnicami.
Drugo presenečenje je za zbrane, med katerimi so bili tudi borci NOB, pripadniki Slo-
venske vojske ter številni povojni brigadirji, s prijetnim slavnostnim nagovorom primaknil župan mestne občine Miroslav Luci, ki je ob znanih zgodovinskih dejstvih o neprecenljivi vlogi Osvobodilne fronte slovenskega naroda med drugim poudaril, da ima OF v zgodovini slovenskega naroda posebno mesto, ker je združila večino Slovencev v boju proti potujčenju in zasužnjegvanju. Menil je, da je takratna odločnost pomenila usoden prelom v naši dotedanji zgodovini, saj je
Številne udeležence, ki so se zbrali kljub slabemu vremenu, je nagovoril župan Miroslav Luci (levo). Foto: M. Ozmec
OF združila mlade, zelo različno usmerjene ljudi, kmete, delavce, študente in intelektualce. To je bila ena najpomembnejših generacij, ki je živela v prelomnem zgodovinskem času in iz njihovih izkušenj se lahko še danes marsikaj učimo.
Med drugim je menil, da brez upora slovenskega naroda v času druge svetovne vojne meje naše države, če bi jo sploh imeli, zagotovo ne bi bile tam, kjer so, in ne bi bili deležni priznanja in samobitnosti. Spomnil se je tudi številnih žrtev, med njimi
okoli 500 mladih življenj, ki so bili ubiti v odporniških enotah na ptujskem območju ali kot talci. Ob tem je izrazil ponos na vsa dejanja v okviru anti-fašistične koalicije med drugo svetovno vojno, na vsakega posameznika, ki je sodeloval v tem odporu, ter dodal, da 27. april zato je in naj ostane praznik, ki ga praznujemo s ponosom.
Po tem , ko je s slovesnosti pet delegacij poneslo vence k spominskim obeležjem NOB na Ptuju, v Kicarju in Mostju, se je zaradi dežja tokrat le okoli 50 pohodnikov po 10. uri odpravilo na šesti pohod Po poteh upora in prostovoljnega dela do gasilskega doma na Kicarju, kjer so jih pričakali še številni drugi, tako da so v dvorani množično proslavili 4. praznik brigadirjev in udeležencev prostovoljnega dela s ptujskega območja.
M. Ozmec
PO NAŠIH OBČINAH
KIDRIČEVO / razgibana 28. seja sveta
Kanina sprejeli letošnji praraiun
Svetniki občine Kidričevo so na 28. redni seji v četrtek, 25. aprila, uvodoma prisluhnili poročilu o gradnji osnovne šole v Cirkovcah in menili, da je potrebno podrobneje dodelati še vsebinski del aktivnosti. Po krajši razpravi so v drugi obravnavi končno sprejeli letošnji občinski proračun, v katerem je predvidenih 981 milijonov prihodkov in milijardo 324 milijonov odhodkov, ki so višji zaradi ostanka sredstev iz lanskega leta.
V analizi stanja na gradbišču osnovne šole Cirkovce je bilo med drugim zapisano, da so do 15. aprila bila kon~ana vsa groba gradbena dela, izvedena je bila tudi talna betonska plošča, vse strojne in elektroinstalacije pa potekajo po terminskem planu. V celoti je izvedena tudi strešna konstrukcija, tako da so pričeli že krovska dela, intenzivno pa poteka tudi gradnja zunanjih igrišč na tamponski blazini. Do sredine aprila so za gradnjo porabili že 76,2 milijona tolarjev.
Vršilka dolžnosti ravnateljice OŠ Ivanka Korez je pripravila nekaj predlogov projektov, ki jih bodo lahko realizirali po posameznih področjih v novi šoli, vendar so nekateri svetniki menili, da jim je potrebno dodati še vsebinski del aktivnosti. Program nameravanih aktivnosti v novi šoli in večnamenski dvorani pa so primaknili še Vrtec Kidričevo ter prosvetno in športno društvo Cirkovce.
Brez bistvenih pripomb so v drugi obravnavi dokončno sprejeli občinski proračun za leto 2002, saj je bil usklajen s pripombami iz prve obravnave
konec marca. V njem je predvidenih dobrih 891 milijonov prihodkov ter 1,3 milijarde odhodkov. Proračunski presežek v višini 433 milijonov so dosegli z ostankom proračunskih sredstev iz leta 2001. Tudi med letošnjimi prihodki predvidevajo največ denarja iz tekočih (351 milijonov) in davčnih prihodkov (322 milijonov), medtem ko naj bo od dohodnine letos nabrali 238 milijonov tolarjev.
Med odhodki naj bi največ denarja, okoli 912 milijonov, namenili za investicije oziroma za novogradnje in nakup osnovnih sredstev. O nekaterih podrobnosti iz proračuna smo že pred časom ali pa še bomo poročali.
Kljub daljši razpravi so se svetniki tokrat le strinjali s prenehanjem veljavnosti odloka o varovalnem gozdu v okolici Ta-luma, ki je še iz leta 1967 in po besedah župana Alojza Špraha ni skladen z novim zakonom o gozdovih. Namen odloka je bil ublažiti škodljive vplive tovarne na okolje; zaradi tehnično-tehnološke prenove in ekološke sanacije proizvodnje nekdanje TGA, sedaj Taluma in Silkema,
SLOVENSKA BISTRICA / medob-močna revija gledaliških skupin
Letas komediji in drama
Območna izpostava JSKD, ZKD in DPD Svoboda Slovenska Bistrica so organizatorji tretje medobmočne revije odraslih gledaliških skupin območja Lenarta, Ormoža, Ptuja in Slovenske Bistrice, ki bo v domu Svobode v ponedeljek, 6. maja.
Ob 10. uri se bo pod režisersko taktirko Borisa Miočinoviča predstavila gledališka skupina DPD Svoboda Ptuj - Teater III z O'Caseyjevo komedijo En prišparani juri j, ob 17. uri bo na sporedu gledališka predstava KD Videm pri Ptuju z dramo Samorastniki Prežihovega Voranca (režija Marija Černila),
zadnja predstava srečanja pa bo ob 20. uri komedija Ivana Nepomuka — Nestroya (priredba Adolf Robida) Lumpacij Vagabund ali Trije bratci in številka 7359 (režija Rozika Ozimič) v izvedbi gledališke skupine KUD Zgornja Ložnica.
VT
so danes emisije na tem prostoru nekajkrat majnše kot ob razglasitvi omenjenega odloka, zaradi česar se je stanje v okolju bistveno spremenilo. Omenjene trditve so podkrepili z dejstvom, da je TALUM uspešno prestal presojo za pridobitev ekološkega certifikata ISO 14001, ki pomeni potrditev skladnosti z okoljskim standardom in ekolo{ko ustrezno proizvodnjo.
Ob ukinitvi omenjenega odloka so se svetniki skoraj brez pripomb strinjali z vsebino odloka o razglasitvi gozdov s posebnim namenom, ki dolo~a obmo~je razglasitve, na~in in omejitve pri gospodarjenju ter opredeljuje od{kodnine in nadomestila, ki izhajajo iz prilagojenega na~-ina gospodarjenja. Gozdovi s posebnim namenom se razprostirajo v industrijski coni TA-LUM in ob njej, ob streli{~u v Apa~ah in ob kmetijski krajini Dravskega polja.
S kar nekaj pripombami tako svetnikov kot posameznih {portnih dru{tev so sprejeli pravilnik o financiranju {porta v ob~ini, ki skladno z zakonom o {portu in usmeritvami nacionalnega programa {porta v Re-
publiki Sloveniji dolo~a pogoje, merila in postopke za vrednotenje in razdelitev sredstev sofinanciranja programov {porta, opredeluje pa tudi ostala sredstva za {port v ob~ini, ki jih zagotavljajo v ob~inskem pro-ra~unu.
Na predlog Odbora za gospodarsko infrastrukturo so za izvajanje lokalne javne službe oskrbe s pitno vodo v ob~ini Ki-dri~evo pooblastili Komunalno podjetje Ptuj za oskrbo z vodo v krajih Apa~e, Kidri~evo, Kun-gota, Lovrenc, Njiverce, Pleter-je, Strni{~e in Župecja vas ter Komunalo iz Slovenske Bistrice za oskrbo z vodo v krajih Cirkovce, Dragonja vas, Mihov-ce, Pongrce, Spodnje Jablane, Spodnji Gaj pri Pragerskem, Staro{ince, [ikole in Zgornje Jablane.
Strinjali so se tudi s popravkom cen prispevka pred pri-kljucitvijo na vodovodno in kanalizacijsko omrežje.
Na osnovi pobude s sestanka vodij svetniških skupin in svetnika Vinka Mlakarja so razrešili 4-člansko pogajalsko skupino o gradnji vojašnice z ministrstvom za obrambo; zaradi hitrejšega postopka bo namreč
župan za gradnjo vojašnice v Apačah imenoval projektni svet.
Razpravo o obvoznici Prager-sko so kljub obsežnemu gradivu zaradi nekaterih nejasnosti, predvsem v zvezi s statusom nekaterih zemljišč, prestavili na naslednjo sejo.
Strinjali so se s predlogom odbora za varstvo okolja in požarno varnost, da bi študijo o stanju naravnega okolja, flore in favne v občini Kidričevo, ki jo je izdelal zasebni raziskovalec Milan Vogrin s Hajdine, izdali v obliki knjige. Izdaja knjige naj bi veljala okoli 2,5 milijona tolarjev; polovico sredstev naj bi zagotovili iz občinskega proračuna, drugo polovico pa jim je uspelo zbrati s pomočjo sponzorjev.
Soglašali so s poročilom o izgradnji kanalizacije na območju občine, vendar so ob tem sprejeli tri sklepe: da bodo gradnjo kanalizacije v občini reševali z razpisom koncesije za to področje, župana občine so zadolžili, da takoj podpiše sporazum s firmo Aqua plus iz Avstrije o načrtovani gradnji kanalizacije v občini Kidričevo, občinsko upravo pa so zadolžili, da skupaj z Vodnogospodarskim inštitutom Slovenije takoj pristopi k pripravi ustrezne zakonske dokumentacije za podelitev koncesije.
M. Ozmec
RUNC / ze tretjič b^goslovili konje
Blagoslov, ki bolj drži
V nedeljo so na Runču tradicionalno, tokrat že tretjič, organizirali žegnanje konj. Po maši se je na igrišču pri nekdanji osnovni šoli zbralo kar 31 konj, njihovih lastnikov, ljubiteljev in opazovalcev. Zraven domačinov je bilo veliko konjenikov iz drugih delov Prlekije, članov prleškega konjeniškega društva, ki ima sedež v Velikem Brebrovniku.
Glavni organizator je bil Jože Jurič. Kratko zgodovino vzreje konj na ormoškem koncu in pomembnost te dejavnosti je predstavil Jože Bešvir, dr.vet., za blagoslov konj pa je poskrbel duhovnik v Veliki Nedelji Janko Štampar. Med drugim je povedal, da so bili duhovniki križni-škega reda pred kratkim sprejeti v red vitezov, zato je njihov blagoslov močnejši kot pri drugih duhovnikih.
Da so na Runču vedno za akcijo, govori tudi postavitev 15 metrov visokega presmeca na cvetno nedeljo, katerega avtorji
so zraven Runčanov bili še možje in fantje Spodnjih in Zgor-
njih Ključarocev. Če primerjamo velikost presmeca in cerkve na Runču, je to svetovni rekord.
Runčani in okoličani vabijo medse popotnike po ormoški vinski cesti, saj ta Runča ne obide.
Dominik Pongračič
PODGORCI / 26. praznik vina in domačih jedi
Vina v potokih
Praznik vina in domačih jedi v Podgorcih je tradicionalna prireditev, ki jo organizirata Turistično društvo Podgorci in Društvo vinogradnikov Ljutomersko-Ormoških goric Jeruzalem v sodelovanju z aktivom kmečkih žena.
Tudi letos so pripravili že v začetku aprila ocenjevanje, o katerem smo pisali v prejšnji številki. Vinogradnikom so priznanja podelili na slovesnosti to nedeljo popoldan. Zbrane je najprej pozdravila pesem Ormoškega okteta z umetniškim vodjem Mirkom Prelogom, ki so tudi sami ljubitelji odlične vinske kapljice. Navzočim je govoril predsednik Turističnega društva Podgorci Fran~ek Lah. Po slovesni podelitvi priznanj najboljšim vinogradnikom je
zbrane zabaval ansambel Prepih, obiskovalci pa so obenem lahko pokusili odlično vinsko kapljico na degustaciji ocenjenih vinskih vzorcev.
V okviru praznovanj 26. praznika vina in domačih jedi so se prireditve pričele že v soboto, ko je popoldan potekala po-kušnja vin, nato pa so si lahko obiskovalci ogledali kulinarične dobrote v razstavi Lepo je ob prleški mizi in razstavo ročnih del Iz pridnih rok. Ob 20.
uri so pripravili kulturni večer, v katerem so sodelovale ljudske pevke iz Osluševcev, Podgorske vaške pevke, folklorna skupina Kulturnega društva Podgorci in učenci osnovne šole Podgorci.
Prireditve so sklenili v sredo, 1. maja, ko so se podali po vinski cesti iz Podgorcev čez Za-mušane, prek Preclave nazaj v Podgorce.
26. praznik vina in domačih jedi je bil tudi letos odlično obiskan; proslavili so ga domačini, veliko pa je bilo tudi obiskovalcev iz drugih krajev, ki praznik vsako leto z veseljem obiščejo. Lahko so pokusili kulinarične dobrote in obilico odličnega vina, ki ga je v teh krajih na pretek. Tudi zavoljo praznika vina in domačih jedi.
M. Hržič
Kot je povedal duhovnik Janko Štampar, blagoslov, ki ga opravijo duhovniki križniškega reda, odkar so postali vitezi, bolj drži ...
SV. TOMAŽ / PESTRE DEJAVNOSTI OSNOVNE ŠOLE
Kdar paje in pleše, ne misli slaba
V osnovni šoli Tomaž pri Ormožu se nenehno veliko dogaja, učenci pa pri tem sodelujejo z velikim veseljem. Minuli petek so tako pripravili prireditev Kdor pleše in poje, ne misli slabo. Predstavili so se mladi pevci in folkloristi -od tistih najmanjših iz vrtca do največjih.
Nastopili so pevci Vrtca Tomaž pri Ormožu ter otroškega in mladinskega pevskega zbora. S svojim plesom pa so zbrane razveselili folkloristi otroške in mladinske folklorne skupine osnovne šole. Program so s svojimi kretnjami, ki so spremljale nastop, popestrili učenci 3. a razreda. Zbrane obiskovalce je pozdravila tudi ravnateljica šole Alenka Čurin Janžekovič, ki je potrdila, da nekoliko prirejen rek Kdor pleše in poje, ne misli slabo, res drži.
MH
ORMOŽ / KOALICIJA SLOVENIJA
Koalicija Slovenija je minuli ponedeljek v prostorih strank v Ormožu pripravila tiskovno konferenco, na kateri so predstavili delo v minulem obdobju ter načrte. Aloj Sok, predsednik Nove Slovenije, je govoril o zaključnih računih v krajevnih skupnostih Ormož in Velika Nedelja, za katere ni bilo podano mnenje nadzornega odbora. Alojz Vozlič, član upravnega odbora SDS, pa je predstavil sodelovanje obeh strank v koaliciji. Govoril je tudi o pripravah na volitve predsednika države, ter predstavil načrte koalicije. 25. maja pripravljajo na Kogu srečanje mladih članov ter junija na Humu praznovanje državnega praznika.
SREDIŠČE OB DRAVI /
PRAZNOVANJE 1. MAJA
Ob prazniku dela so v Središču ob Dravi pripravili številne prireditve, ki so se pričele že minulo soboto. V nedeljo so člani PGD postavili majsko drevo, v torek pa je na Gradišču ob igrišču NK Središče potekalo veliko prvomajsko kresovanje, katerega organizatorji so bili nogometaši. Praznovanja so sklenili 1. maja, ko je v organizaciji DTV Partizan potekal pohod in kolesarjenje na Jeruzalem. Tudi tokrat pa so godbeniki godbe na pihala Središče vaščane razveseljevali s tradicionalno budnico ob prazniku dela.
ORMOŽ /
PRAZNOVANJA 1. MAJA
Tudi letos je na Jeruzalemu potekalo že tradicionalno praznovanje praznika dela — 1 .maja, ki ga pripravlja Zveza svobodnih sindikatov Podravja Ormož. Program se je pričel z budnico, nadaljeval pa s proslavo pri vinskem hramu na Jeruzalemu. V kulturnem programu so sodelovali godbeniki in godbenice Pihalnega orkestra iz Ormoža in Pihalnega orkestra Središče ob Dravi. S svojo pesmijo pa so zbrane pozdravile tudi članice dekliških pevskih zborov Cabaletta in Okarina iz Ormoža ter pevci moškega pevskega zbora Dobrava. Slavnostni govornik je bil Milan Utroša, sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.
V zabavnem delu je pri vinskem hramu obiskovalce zabaval ansambel Predor, na Maleku pa duo Dominko.
ORMOŽ / MUZEJSKI VIKEND
Minuli konec tedna je v grajski čitalnici Knjižnice Franca Ksavra Meška potekal še eden izmed muzejskih vikendov. Tudi tokrat sta ga vodili sodelavki Pokrajinskega muzeja Ptuj etnologinja kustosinja Nevenka Korpi~ in zgodovinarka Zdenka Plenjšek. Tokrat so mal~ki in njihovi starši izdelovali ogrlice in broške.
ORMOŽ / PROSLAVA OB DNEVU UPORA
Na proslavi ob dnevu upora je v Ormožu obiskovalce naprej kar na ulici pozdravil pihalni orkester Ormož, program pa so nadaljevali v domu kulture, kjer so zapeli moški pevski zbor Dobrava pod vodstvom Jožeta Barina Tu-rice, nastopili pa so tudi recita-torji - dijaka Gimnazije Ormož Božo Pintari~ in Nina Kralj ter Zvonko Bešvir in Mateja Hrži~. Ob prazniku je govoril pisatelj Fran~ek Bohanec, ki je predstavil pomembne može tega okolja Frana Ksavra Meška, Stanka Canjkarja, škofa Tomaži~a in Jožeta Keren~i~a. Pester program, izpopolnjen s pesmijo in prijetnimi mislimi, je režiral Milivoj Zem-lji~.
MH
PO SLOVENSKIH GORICAH
CERKVENJAK / cerkev sv. antona klice po obnovi
Poševni stolp ni le v Pisi
Prve omembe cerkvenjaške cerkve sv. Antona segajo že letu 1299, ko na evropskih tleh govorimo o umetnostnem stilu visoke gotike. Prvotna cerkvena zgradba je bila lesena in je pogorela. Spadala je pod okrilje benediške župnije. Sedanja cerkvena stavba je iz let 1516 do 1546, vendar je bila večkrat prezidana, predvsem v poznobaročnem slogu.
Cerkev je nujno potrebna obnove. Kot predvideva sanacijski program, ki ga je izdelalo podjetje IRMA, d.o.o., iz Ljubljane, je potrebno {e letos obnoviti kamnite loke, saj obstaja nevarnost, da se zru{ijo. Potem je treba povezati zunanje stene stavbe, odpraviti razpoke ter obnoviti in okrepiti temelje. Obnoviti je potrebno fasado in
Velika razpoka med cerkvijo in zvonikom kaže, da se zvonik res nagiba
notranje omete, ki jih krasijo freske, Zavod za kulturno dediščino pa zahteva še zrušitev prizidka, ki je bil zgrajen pred štidesetimi leti in v katerem je sedaj zakristija.
O programu sanacije cerkve sv. Antona je župan občine Cer-kvenjak Jože Kraner povedal: "Cerkev sv. Antona je osrednji simbol občinskega grba, je ponos kraja, vendar jo je že pošteno načel zob časa. Sanacija objekta je nujno potrebna, saj so se zaradi posedanja temeljev na zidovih pojavile številne razpoke, ki se še naprej širijo, kar lahko povzroči še večjo škodo na objektu, objekt pa postaja nevaren za uporabo. Prav tako je zelo dotrajana tudi fasada na objektu.
Sanacija cerkve bo velik finančni zalogaj, ki ga Cerkev vsekakor ne bo zmogla sama. Naši predniki, ki so nam to cerkev zapustili, so vanjo vložili ogromno truda, dela in ljubezni, zato je prav, da tega sedaj ne
pozabimo in za cerkev poskrbimo po svojih najboljših močeh. Potrebno bo združiti moči in sredstva, da bomo cerkvi povrnili podobo in sijaj, kot jo je imela, in da bo v ponos našemu kraju in prihodnjim rodovom Cerkvenjačanov."
Na vprašanje, kako bo sanacija potekala, pa župan Kraner odgovarja: "V občini smo že naredili projekt sanacije. Zdaj smo v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja in ga v kratkem času pričakujemo, da bomo lahko s sanacijo pričeli. Potrebno
CERKVENJAK / izobraževanja za kmetovalce
Kako do subvencij
Kmetijska svetovalna služba Lenart je prejšnji teden organizirala v vseh večjih centrih izobraževanje za kmetovalce: v sredo pri Sv. TTojici, v četrtek pa v Cerkvenjaku.
Svetovalka Cvetka Bunderla
je udeležence seznanila z možnostmi pridobitve neposrednih plačil in kako izpolniti vloge za EKO 1 (izravnalno plačilo po hektarju za območja z omejenimi dejavniki) in EKO 0 (neposredna plačila po hektarju; ta za krušna žita znašajo 56.000 tolarjev po hektarju, za koruzo 42.000 tolarjev po hektarju itd.) Kmetovalci morajo za oddajo vloge imeti izpolnjen obrazec, fotokopijo žiro računa in prve
strani hranilne knjižice, veljavni posestni list, kopije katastrskih načrtov z vrisanimi enotami dejanske rabe in kulture, podpisane izjave o zakupu zemljišč, kopijo lanske vloge, za krave dojilje pa še hlevsko knjigo in potne liste. Vloge pa je možno oddati do 25. maja. Zbranim pa je predstavila slovenski kmetijski okoljski program.
Udeleženci so prejeli tudi obrazce Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, v ka-
terem morajo sporočiti količino namolzenega mleka na kmetijskem gospodarstvu. Zbrani podatki bodo služili kot osnova za dodeljevanje mlečnih kvot kmetijskim gospodarstvom.
Udeleženci so prejeli še anketo o kmetijski svetovalni službi, s katero želijo v tej službi ugotoviti mnenja in predloge za lažje oblikovanje programa svojega dela.
Zmago Šalamun
Prizidek, star {tirideset let, v katerem je zakristija, bodo poru{ili, saj kazi podobo cerkve
bo izvesti trikratni oklep cerkve na zunanji strani zidov -dvakrat v vertikali zidov in na samih temeljih. Kompletne temelje bo potrebno obbetoni-rati, da bo preprečeno nadaljnje posedanje. Znotraj cerkve sledi sanacija oziroma učvrstitev kamnitih segmentov, ki so ta trenutek najbolj kritični. Ugotovljeno je, da je zvonik nagnjen za okrog 8 odstotkov od
Cerkev sv. Antona
svoje vertikale. Strokovne rešitve, da bi ga ravnali, ni, zato ga bomo sanirali v takšni fazi, kot je; učvrstili bomo temelje, da ne bi prišlo do nadaljnjega posedanja."
Glede finančnih sredstev župan pravi, da v letošnjem občinskem proračunu že namenili šest milijonov tolarjev za obnovo, del sredstev pa bodo zbrali
občani — verniki. Že v lanskem letu pa so se obrnili na ministrstvo za kulturo in pričakujejo tako imenovana intervencijska sredstva. Na občini menijo tudi, da bo svoj del morala primakniti mariborska škofija kot lastnik.
O dinamiki del pa je župan Jože Kraner pravi: "Sanacijo kamnitih segmentov bomo pričeli takoj, saj so deformacije take, da je vprašljiva varnost v cerkvi. Naša želja je, da bi v celoti v letošnjem letu sanirali cerkev, vse pa je odvisno od hitrosti priliva denarja. Vrednost investicije je ocenjena na 30 milijonov tolarjev brez zunanje ureditve in notranjega opleska. Tako lahko računamo, da bo končna vrednost investicije med 35 do 40 milijonov tolarjev. Mislimo, da bomo uspeli zagotoviti sredstva v taki višini, da bomo nujna dela oziroma največji del sanacije opravili že letos."
Zmago Šalamun
LENART / obcni zbor gasilske zveze
Poseben poudarek na izobraževanju
V petek, 26. aprila, so se na 47. rednem občnem zboru zbrali gostje in delegati Gasilske zveze Lenart, pregledali narejeno v preteklem letu in si zadali program dela za letos.
Kot je povedal predsednik Gasilske zveze Lenart Stanko [teinbauer, so se pri na~rtih držali lanskih okvirjev, realizacija programa pa je odvisna od financnih sredstev. V leto{njem programu dela je poseben poudarek na izobraževanju. V juniju bodo organizirali dan gasilcev Gasilske zveze Lenart, ki bo letos v Cerkvenjaku v sklopu praznovanj 70-letnice tamkaj{-njega dru{tva. Organiziranih bo tudi več meddru{tvenih tekmovanj in tekmovanje na ravni ga-
silske zveze.
Za gasilski podmladek bodo organizirali tradicionalno ekskurzijo, ki se je navadno udeleži okrog 100 udeležencev. Pripravili bodo še srečanje gasilk in gasilcev, skratka pozornost posvečajo vsem starostnim strukturam.
Občnega zbora so se udeležili številni gostje, med njimi Ernest Eôry, predsednik Gasilske zveze Slovenije, in mag. Ivan Vogrin, župan občine Lenart.
Zmago Šalamun
CERKVENJAK / obnovljen dom kulture
Letos še prizidek
V občini Cerkvenjak zaključujejo gradnjo kanalizacije v centru občine, saj so na čistilno napravi priključili celoten center Cerkvenjaka. Območje, na katerem so se nekoč zbirale odpadne vode in fekalije, je sedaj saniran, na njem pa nastaja nov športno-rekreativni center Cerkvenjak.
praznovalo desetletnico. Vrednost del je znašala dobre 4,5 milijona tolarjev. Kot je povedal župan občine Cerkvenjak Jože Kraner, imajo že izdelano tehnično dokumentacijo in gradbeno dovoljenje za gradnjo pri-
zidka k domu kulture. Graditi ga bodo pričeli v kratkem, saj ga letos želijo spraviti do četrte gradbene faze. S prizidkom ne bodo pridobili novih sedežev v dvorani, ampak reprezentančno avlo za večnamenske prireditve, v prizidku pa bo tudi novi vhod v dom kulture.
Zmago Šalamun
Letos so tudi že obnovili del kritine na osnovni šoli: na najstarejšem delu šole so zamenjali okrog 800 kvadratnih metrov strehe. Vrednost investicije je znašala 4 milijone tolarjev.
Prenovili pa so tudi dvorano
kulturnega doma. V njej so naredili viseči dekorativni strop, novo centralno ogrevanje, kompletna pleskarska dela in zasilni izhod z montažnimi stopnicami. Prva prireditev v prenovljeni dvorani bo 11. maja, ko bo društvo vinogradnikov Lenart
Dom kulture v Cerkvenjaku bo {e letos dobil prizidek
LENART / tretji turisticno-rekreativni kolesarski maraton
Štiriperesna deteljica
V nedeljo, 28. aprila, sta občinska športna zveza Lenart in kolesarski klub TBP Lenart pod pokroviteljstvom občine Lenart organizirala tretji turistično—rekreativni kolesarski maraton Štiriperesna deteljica. Kolesarji so se na platoju pred gasilskim domov v Lenartu pričeli zbirati po 10. uri, start pa je bil ob 11. uri. Pred začetkom sta zbrane pozdravila predsednik športne zveze Lenart Darko Fras in podžupan občine Lenart Franc Krivec.
Maraton je potekal po vseh štirih krajevnih skupnostih občine Lenart. Kolesarji so se iz Lenarta odpeljali v Jurovski Dol, nato pa preko Zg. Partinja, Za-markove in Viničke vasi v Vo-ličino. Od tam so preko Gra-denšaka, Nadbišča, Gočove, Sp. Senarske in Sp. Verjan prispeli k Sveti Trojici in nato preko Ra-dehove nazaj v Lenart.
Maratona se je to praznično nedeljo udeležili čez sto kolesarjev, na štirih kontrolnih točkah (Lenart, Jurovski Dol, Vo-ličina in Sv. Trojica) pa so jim bili na voljo osvežilni napitki. Na cilju so vsi udeleženci prejeli malico in spominsko majico. Organizatorji pa so poskrbeli tudi za glasbo.
Zmago Šalamun
OD TOD IN TAM
razmišljamo
Pop, pop, popularno
Slava, medijski blišč, nesramno dragi avtomobili, lepe ženske, postavni mo{ki, lepotna kirurgija, jahta na morju, vila v predmestju, vikend na podeželju — življenje na visoki nogi. So to samo sanje, nedosegljivi ideali, seganje po zvezdah, ki so za navadne smrtnike tako ali tako nedosegljive? Ali se le—te morebiti lahko uresničijo?
Vedno je pač tako, da si želimo tisto, česar nimamo, in da ne znamo ceniti tistega, kar imamo. Vse preve~krat posegamo po svojih notranjih idealih, si skušamo graditi življenje v skladu z njimi in pri tem se mimogrede nikoli ne pozabimo primerjati z drugimi. Primerjati med sabo in drugimi, videti, kakšen avto ima sosed in ga imeti čimprej tudi v svoji garaži — seveda še novejšega, bolj bogato opremljenega in predvsem dražjega, to je sedaj in! Takšnega, ki nam ga zavida cela vaška srenja ali meščanski snobi.
Že res, da je bolje biti bogat kot pa reven. Pa da malce podkrepimo to floskulo, naj navrž-em tisti tipični slovenski pregovor, ki pravi, da bo revež zmeraj ostal revež, bogataš pa se bo redil na njegov račun. Koliko je v tem resnice, je spet neka druga zgodba, verjetno pa drži, da se v slehernem pregovoru skriva vsaj delček nje. Socialna raz-slojenost Slovencev pa že dolgo
časa kaže svojo podobo, ki se deli na natanko dva pola. Pa ju je odveč zapisati, saj ju je mogoče razbrati že iz zgoraj zapisanega.
Pravijo, da so otroci naše največje bogastvo, so ogledalo staršev, vse prevečkrat pa tudi popačena slika njihovih želj, hotenj, ki jih bodisi nikoli niso izpolnili ali jim ta možnost sploh ni bila dana. Zato vse svoje sanje prenesejo na njih. Želijo si, da bi vsaj njihov otrok dosegel tisto, cesar sami niso mogli — se "uveljaviti" v družbi in pridobiti nek "ugleden" status.
Spet se postavlja vprašanje, kaj pa sploh je ugleden status. Je to to, da te ljudje vidijo po tem, koliko cvenka premoreš, kaj vse imaš, kakšne znamke je tvoja obleka. ali pa raje tisto povsem drugo, ocem skrito? Tisto, zaradi cesar je clovek res clovek. Tisto, kar naredi človeka. To pa ni ne dober avto, ne evri, skrbno naloženi v švicarski banki,
ampak njegova osebnost. Njegova obcutenja, strahovi, dileme, pricakovanja, razmišljanja. Torej vse tisto, česar se z denarjem ne da kupiti. Vse tisto, kar lahko človek podari drugemu človeku zastonj.
Nedvomno je res tudi to, da je denar sveta vladar. Res je tudi to, da brez njega ni mogoče živeti, še težje preživeti. Ko pa se zgodi, da je denarja preveč, sledi bumerang učinek. Prepričana sem, da lahko na prste ene roke preštejemo tiste, ki jih denar osrečuje. Zmanjkalo pa bi prstov na vseh rokah pri tistih, ki so srečni, četudi imajo le za vsakdanji kruh, saj jim je pomembno, da imajo drug drugega.
Za zaveso slave se skriva nešteto žalostnih zgodb, predvsem zgodb ljudi, ki so vsak dan obkroženi s kopico njim "podrejenih" oseb, pa so v svoji biti osamljeni. Ker jim vsa ta slava prinaša samo denar. Ne pa življenja, takšnega, ki ga poznajo vsi drugi, z vzponi in padci, z vrhunci in pobiranjem po tleh. S krčevito željo po svobodi, s hrepenenjem po tistem, kar je samo njihovo in česar jim ne more nihče odvzeti.
Poznam deklico, ki si je želela postati manekenka. Dala bi vse, da bi postala slavna, da bi jo nekoč cenil ves svet. Še svojo dušo bi prodala hudiču, če bi jo ta hotel kupiti. In ta mala deklica je naredila prvi korak na poti svoje "slave" pri rosnih enajstih letih. Ni ji bilo lahko na vseh avdicijah, ki jih je morala prestati, ni ji bilo lahko "požreti" vseh opazk, ki so letele na njen račun, vendar se je tolažila z mislijo, da ko bo slavna, bo pa ona pokazala svetu, kdo je, kaj je dosegla. S trudom je resda prišla daleč, dobila je prve pogodbe za tujino, tam pa se je začela njena pot navzdol. Izgubila je sebe, izgubila je vse tisto, kar bi moral človek izgubiti nazadnje. Postala je ujetnica svojega telesa, brez pravih prijateljev, ki bi ji znali prisluhniti v najtežjih trenutkih, a imela je eno — denar.
Vsi imamo želje, ni človeka, ki jih ne bi imel. Žal pa se nas vse premalo zaveda, da imajo tudi želje svoje omejitve. Da so vse prevečkrat želje tiste, ki nam zameglijo pogled, ko v hlastanju za nečim materialnim pozabimo na tisto, kar v resnici smo. Naj ne bodo moje besede tiste, ki bi prepričevale ali si nekaj želele, bodite vi tisti, ki boste v danih trenutkih svojega življenja znali ceniti tisto, kar nosite v svojem srcu, in ne tistega, kar imate v žepu.
Bronja Habjanič
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
Zgolj nakljuije
Najbrž ni zgolj naključje, da se v teh dneh v različnih delih Evrope (spet) poudarjeno ukvarjajo z vprašanji fašistične in nacistične preteklosti in da to neposredno povezujejo s sedanjimi vprašanji demokracije in sožitja. Demokratična Francija je na nogah po šoku, ki ga je doživela ob nepričakovanem uspehu skrajno desničarskega politika Le Pena v prvem krogu predsedniških volitev. Nemški predsednik Rau se je prišel v zakotno italijansko vas Marzabotto poklonit žrtvam in opravičit živim zaradi "nasilja in neizmerne bolečine", ki so ju nemški vojaki pred 58 leti povzročili v Apeni-nih nad Bologno. V Avstriji se je na priložnostni spominski slovesnosti predsednik republike Klestill z "nedopustno zamudo", kot je sam poudaril, spomnil tragedije duševno prizadetih otrok, ki so v času druge svetovne vojne umirali kot žrtve najrazličnejših "eksperimentov" nacističnih zdravnikov. V Sloveniji smo se ob dnevu upora (27. aprila) spominjali dni in let, ko se je slovenski narod odločil, da bo z orožjem branil svojo zemljo in izbojeval svobodo.
Seveda pa tudi tokrat ni manjkalo ugovorov in tistih, ki skušajo dopovedati (predvsem sebi?), da je bilo vse skupaj odveč, nepotrebno, "ideološko", avanturistično in škodljivo. Skozi prizmo različnih antifašističnih in proti-nacističnih manifestacij po Evropi se pravzaprav še bolj nazorno in skrb zbujajoče kaže, da se Slovenija s prepiri o svoji novejši zgodovini, predvsem pa z ocenjevanjem (in nepremišljenim) kvalificiranjem in diskvalificiranjem posameznih akterjev iz druge svetovne vojne čedalje bolj oddaljuje od pogledov, ki jih ima na ta dogajanja demokratična Evropa. Tisti, ki to počenjajo, in tisti, ki vse skupaj opazujajo
"nevtralistično", se očitno niti ne zavedajo, da tako Slovenijo potiskajo v nekakšno izolacijo in izločajo iz kluba zmagovitih zaveznikov.
Posebej nevaren (in povsem v neskladju z evropsko prakso) je poskus nekaterih v Sloveniji, da bi se zmanjšala ali upravičila zločinskost fašizma oziroma nacizma z opozarjanjem na "zloč-inskost" komunizma. Teh zadev ni mogoče kar tako izenačevati in medsebojno izničevati. Vsaka izmed njih zasluži posebno analizo in posebno oceno ter ustrezno obsodbo. Tudi poskus, da bi zaradi posameznih ekscesov in tudi povsem neopravičljivih dejanj tistih, ki so se bojevali proti okupatorjem, kri-minalizirali in diskvalificirali celotno osvobodilno gibanje, je povsem slovenska "specialite-ta", ki nima primere v preteklih in sodobnih evropskih dogajanjih in analizah o drugi svetovni vojni. V Evropi se še vedno opravičujejo tisti, ki se kakorkoli čutijo povezane in (simbolično) odgovorne za fašistično in nacistično početje v drugi svetovni vojni, pri nas pa se kar prevečkrat zdi, da bi se po logiki nekaterih zahtev morali opravičevati predvsem in samo tisti, ki so se bojevali proti fašizmu in nacizmu ali bili njuna žrtev.
BOLEČINA IN SRAMOTA
Nemški predsednik Rau je na italijanskem hribu Monte Sole, kjer so esesovske enote majorja Walterja Roderja ubile največ otrok, žensk in starčkov, dejal, da čuti ob misli na otroke, matere in vse žrtve pokola izpred 58 let "veliko bolečino in tudi sramoto". Johannes Rau je posebej omenil ljudi iz Marzabotta, ki niso nikoli pozabili na morije, nikoli pa tudi niso gojili mašč-
evanja in sovraštva do nemškega naroda. "Takšna in podobna grozodejstva ne smemo nikoli pozabiti, preprečiti je treba, da bi se kdaj spet ponovila in da bi prišle znova na oblast kriminalne ideologije, ki zaničujejo človeška življenja," je poudaril Rau.
Italijanski predsednik Ciampi, ki se je tudi udeležil spominskega slavja, je dejal, da je šlo za nečloveška dejanja, ki so bila posledica nore in kriminalne ideologije. "Človeška zavest je ta grozodejstva obsodila, zgodovina pa jih je presodila."
SPREJEMANJE RAZLIČNOSTI
Župan Marzabotta je pozdravil plemenito dejanje nemškega predsednika Raua in pozdravil proces združevanja Evrope in težnjo EU, da se razširi na države srednje in vzhodne Evrope, tako da bo nova Evropska unija prej ali slej združevala vse evropske narode. Obsodil je ksenofobijo ter rasizem in opozoril, kako je nacistični režim preganjal vse Jude in vse politične nasprotnike. "Nova Evropa se mora širiti in krepiti v duhu strpnosti in politike sprejemanja različnosti".
Te besede župana hribovske in zakotne italijanske občine, ki je bila neposredna žrtev nacističnega divjanja v času druge svetovne vojne, niso zgolj zdra-vičarsko leporečje, ampak resno opozorilo, da je treba imeti (tragične) izkušnje preteklosti nenehno pred očmi. V ne tako daljni okolici Marzabotta se namreč prav zdaj dogajajo stvari, ki dajo misliti.
V sosednji Avstriji se avstrijski kancler Schussel "veseli", ker se je Francozom "zgodil" desničarski Le Pen, češ, zdaj pa imate, še včeraj pa ste kritizirali Avstrijo
zaradi desničarskega Haiderja. V resnici bi se moral Schussel skupaj s celotno Evropo vse drugače zamisliti, kaj se dogaja in kaj se je zgodilo v Avstriji in Franciji, da tako zaznavno in nevarno rasteta vpliv in moč nekaterih skrajno desničarskih, za Evropo zelo nevarnih opcij. Predvsem bi se morali aktualni evropski politiki, ki prisegajo na demokratično in odprto Evropo vprašati, v čem so njihove napake in vzroki za takšna gibanja ...
V	Italiji so očitno zadovoljni zaradi nemških "opravičil" v zvezi s posameznimi dogajanji med drugo svetovno vojno, sami pa še vedno niso sposobni, da bi se (nedvoumno) opravičili za fašistična dejanja in zločine Italijanov med drugo svetovno vojno, denimo nad Slovenci in Hrvati. Hkrati pa si na veliko prizadevajo, da bi ravno "Balkance", ki so se bojevali v protifašistični in protinacistični zvezi, prikazali kot nekakšne zločince in krvnike "nedolžnih" Italijanov ...
V	Sloveniji je ravno te dni idejo nekaterih borčevskih organizacij, da bi v ustavo zapisali, da med temelje samostojnosti in neodvisnosti ter državnsoti Slovenije sodijo tudi boj zoper fašizem in nacizem ter narodnoosvobodilni in osamosvojitveni boj, nekdanji generalni državni tožilec in deklarirani simpatizer in pripadnik domobranstva Anton Drobnič grobo zavrnil. In to s trditvijo, da NOB (narodnoosvobodilni boj) ni bil boj proti okupatorju za narodno osvoboditev, ampak boj proti fašizmu, proti idejnim in političnim nasprotnikom, boj za prevzem oblasti in komunistična revolucija ...
Evropa se očitno lahko nad marsičem zamisli. Pravzaprav se mora zamisliti.
Jak Koprive
PO SLOVENIJI
SMS VZTRAJA PRI POSVETOVAINEM REFERENDUMU O VKUUČITVIV NATO
SMS je v izjavi za javnost opozorila, da predlog za razpis posvetovalnega referenduma o vključitvi Slovenije v zvezo NATO, ki so ga 22. marca vložili v državni zbor, kljub obljubam državnega zbora ni bil obravnavan kot prioriteta in ni prišel na dnevni red 15. redne seje. Po njihovem mnenju bi z obravnavanjem predloga državni zbor pokazal večjo resnost in višjo stopnjo demokratičnosti. V SMS se še sprašujejo, kdo bo nosil odgovornost, saj bi bilo glede na deljeno mnenje slovenske javnosti o vključevanju v NATO najpomembnejše, da se v državnem zboru vprašajo, kaj menijo državljani.
POSTAVLJEN ZAKONSKI TEMEU ZA ODPRAVLJANJE PLAČNIH NESORAZMERIJ V JAVNEM SEKTORJU
Državni zbor je z 39 glasovi za in 16 proti (57 navzočih) na izrednem zasedanju 26. aprila sprejel zakon o sistemu plač v javnem sektorju, ki bo po zagotovilih vlade celovito uredil ta sistem, odpravil nesorazmerja in vzpostavil nova, pravičnejša razmerja za primerljive poklice in skupine, vzpostavil javnofinančno obvladljivost in preglednost sistema ter določil motivacijske vzvode za več kot 150.000 zaposlenih v javnem sektorju. Na veliko veselje vlade so tako poslanke in poslanci iz vrst štirih koalicijskih strank — celotna opozicija je namreč zakonu odločno nasprotovala — omogočili, da se bo lahko izognila izplačilu obljubljenemu avgustovskemu povišanju dodatkov šolnikom (do tega bi namreč prišlo, če zakon ne bi bil sprejet do 30. aprila).
SLOVENSKA GOSPODINJSTVA KMALU PREJELA NATOPIS
V nabiralnikih 683.000 slovenskih gospodinjstev se bo med 29. aprilom in 6. majem znašel Natopis, prva iz serije tiskovin, s katerimi slovenska vlada odgovarja na pripombe državljanov o nezadostni obveščenosti o procesu vključevanja Slovenije v zvezo NATO. Kot so sporočili iz urada za informiranje, Natopis na štirih straneh časopisnega formata prinaša osnovne argumente za članstvo Slovenije v se-vernoatlantskem zavezništvu.
PARAFIRAN SOCIALNI SPORAZUM MED ARGENTINO IN SLOVENIJO
Slovenska in argentinska stran sta po štirih dneh pogajanj v Buenos Airesu parafirali socialni sporazum med Argentino in Slovenijo. Vodja slovenske delegacije, državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Nataša Belopavlovič, je v prostorih slovenskega veleposlaništva zbranim predstavnikom slovenske skupnosti v Argentini in novinarjem pojasnila, da bodo na podlagi sporazuma slovenski in argentinski upravičenci po uveljavitvi sporazuma lahko uveljavljali seštevanje zavarovalnih dob, doseženih v obeh državah.
MATJAŽ NAHTIGAL VODI NOVO KOMISIJO ZA NAKUP DRŽAVNEGA LETALA
Na seji vlade so imenovali novo delovno skupino za nakup državnega letala, ki jo vodi direktor vladne službe za zakonodajo Matjaž Nahtigal, sestavljajo pa jo še generalni sekretar vlade Mirko Bandelj, ministrski svetnik Iztok Podbregar, predstavnika ministrstva za finance Goran Bizjak in Blanka Primec ter predstavnik ministrstva za obrambo Peter Zupan.
ZA 103 VOZILA VOJSKE OKROG 2,1 MILIJARDE TOLARJEV
Obrambno ministrstvo je na razpisu za nakup vozil za logistične potrebe slovenske vojske med štirimi prijavljenimi ponudniki izbralo Tovarno vozil Maribor in ponudnika Dumida (proizvajalec Iveco), ki bosta slovenski vojski zagotovila 103 dostavna, terenska, tovorna in delovna vozila z nosilnostjo od treh do petih ton. Vrednost novega voznega parka znaša okrog 2,1 milijarde tolarjev, v to ceno pa je, kot je potrdil predstavnik za odnose z javnostjo Tadej Burgar, že vključen DDV.
DRNOVŠEK: "TRENUTNO NE VIDIM NOBENE MOŽNOSTI, DA BI KANDIDIRAL ZA PREDSEDNIKA DRŽAVE."
Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je v pogovoru za mrežo lokalnih radijskih postaj povedal, da trenutno ne vidi nobenih možnosti, da bi kandidiral na jesenskih predsedniških volitvah. "Deset let vodenja vlade je zelo veliko, zato se mi včasih zdi, da so se me ljudje tudi že naveličali," je dejal Drnovšek, a dodal, da bo kljub vsemu skušal narediti, kar je obljubil volivcem. Zdajšnja koalicija je po njegovih besedah z vidika notranjega usklajevanja lažja kot nekatere prejšnje, vlada pa je trdna in večina v parlamentu dovolj velika za odločanje. Na vprašanje o smiselnosti nakupa luksuznega vladnega letala je predsednik vlade odgovoril, da država letalo potrebuje, vendar bo nova komisija ponovno preučila vse možnosti, tudi morebitno zamenjavo za manjše in cenejše letalo. Kljub delno upravičenim kritikam Drnovška preseneča, da je do njih prišlo šele pol leta po podpisu pogodbe, vladni predstavniki pa po njegovih besedah pri zagovarjanju te odločitve niso bili najbolj učinkoviti.
UROŠ LIPUŠČEK ODSTOPIL Z MESTA ODGOVORNEGA UREDNIKA
Svet RTV Slovenija je na svoji seji 25. aprila potrdil predlog sprememb in dopolnitev statuta RTV Slovenija, razpravljal pa je tudi o posegu odgovornega urednika informativnega in izobraževalnega programa TV Slovenija Uroša Lipuščka v TV dnevniku 12. aprila, ki naj bi bil cenzorske narave — šlo je za objavo prispevka o ceni vladnega letala. 60 novinarjev informativnega in izobraževalnega programa ga je pozvalo k odstopu, nekateri novinarji in uredniki pa so napovedali odstop, če do 6. maja Lipušček ne bo odstopil. Večina članov sveta (11) je menila, da pri Lipuščkovem posegu ni šlo za cenzuro, štirje pa so ocenili nasprotno, s čimer so mu člani sveta izrekli zaupnico. Kljub temu je po glasovanju Lipušček vrnil mandat in odstopil z mesta odgovornega urednika, "ker več ne uživa zaupanja kolektiva". Svet je nato na predlog generalnega direktorja RTV Slovenija Aleksa Štakula za vršilca dolžnosti odgovornega urednika soglasno imenoval Vlada Krejača, ki bo to funkcijo opravljal do izvolitve novega urednika, vendar največ eno leto. Razpis za novega urednika bo objavljen neposredno po prvomajskih praznikih.
Pripravila: Bronja Habjanič
ZANIMIVOSTI, KULTURA
TISKOVNA KONFERENCA / ob izidu knjige
Kosovske stopinje
Pred kratkim je izšla knjiga Boštjana Slatenška z naslovom Kosovske stopinje, ki nas z izjemnimi dokumentarnimi fotografijami in esejisti~nim besedilom popelje po dogodkih, ki so se zgodili v letih 1998 in 1999 v krajih, ki so se nam takrat zdeli zelo oddaljeni, a so v resnici precej blizu. Predstavitev knjige o Kosovu je spremljala tudi fotografska razstava v kapelici na Kersnikovi v Ljubljani. Zaradi izjemnega finan~nega zalogaja je knjiga izšla v so-založništvu založb Beletrine in Litere, svojo jezikovno podobo pa je doživela v slovenskem in angleškem jeziku.
Predstavnika založb, Dušan Šarotar in Orlando Uršic, sta nam na tiskovni konferenci povedala, da je sozaložništvo knjižnega projekta sicer posebnost, vendar postaja vedno pomembnejši faktor v slovenskem založništvu. Pojasnila sta tudi, da je knjiga o kosovski tragediji izšla tudi v angleškem jeziku, ker so prepričani, da je to izjemno aktualna tematika in bodo skušali knjigo plasirati vdaj v dve ali tri velike mednarodne distribucijske mreže, saj je tematika nedvomno še širše aktualna kot le znotraj meja Slovenije.
"Dogodki, ki so se na Kosovu odigrali spomladi 1998 in so pomenili začetek še ene balkanske vojne, za svet, ki se je
v preteklem desetletju ponovno privadil na balkanske morije, niso bili presenečenje.", kot je v uvodu zapisal avtor knjige. Takrat so se začeli vršiti brutalni srbski poskusi, da bi v kali zatrli porajajočo se Osvobodilno vojsko Kosova (OVK), ki pa so zopet zahtevali številne žrtve nedolžnih civilistov.
Avtor popisuje dogodke od maja 1998, ko so se razvneli prvi večji spopadi v zaledju Dečanov in je postalo jasno, da albanski gverilci dejansko obstajajo in je OVK že kontrolirala okoli 40% odročnih in težje dostopnih predelov pretežno podeželske pokrajine. Opisuje sicer mirne demonstracije, ki so se v maju 1998 vrstile v vseh "oku-
piranih" mestih, na katerih je bila tudi vedno glasnejša podpora OVK. Pričujoča knjiga govori o Miloševiacevem podpisu oktobrskega sporazuma, ki je
druge Natove napade na ZR Jugoslavijo, dokler ni bila vojna na Kosovu končana.
Knjiga v fotografiji in besedi prikazuje posledice te vojne: žalostne procesije beguncev, prerešetane stavbe in porušene vasi, starše z otročički brez joka v naročju, strah, ki se je zrcalil iz vsake ceste,_ Navedeni so tudi pogovori z vojaki različnih strani in njihov vidik boja ipd.
Z leve: Tomaž Skrbinšek, Virtyt Gacaferi, Boštjan Slatenšek, Dušan Šarotar in Orlando Uršic
seveda propadel, o množičnih pokolih in spopadih v Rački, Prištini, Dečanih, Dritanu, Sr-bici, Veliki kruši ter v ostalih mestih. Pripoved datira razglasitev izrednega stanja na Kosovu, opisuje 1. Natovo operacijo "Allied Force" marca 1999 in
Ob izidu Kosovskih stopinj je obiskal Slovenijo tudi Virtyt Gacaferi iz Kosova, ki je povedal, da je trenutno Kosovo v tranziciji in ima veliko problemov, vendar sta država in mednarodna skupnost naredili veliko in so se razmere že pre-
pise: DR. LJUBICA SULIGOJ / demografske značilnosti prebivalstva na ptujskem območju v minulem stoletju
Kaj razberemo iz popisov prebivalstva
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Leta 1921 je štel ptujski politični okraj s tremi sodnimi okraji in z Mestno občino Ptuj 85.946 prebivalcev, brez nje pa 81.497. To pomeni, da se je v letih 1910—1921 prebivalstvo, vštevši mestno občino, zmanjšalo za 691 ljudi ali 0,8 %, brez nje pa za 509 ali 0,7 %.
V naslednjem desetletju je štetje prebivalstva leta 1921 pokazalo, da je živelo v dveh sodnih okrajih (ormoškem in ptujskem) z mestno občino 75.274 oz. brez nje 71.013 prebivalcev. V okraju se je prebivalstvo od 1921 do 1931 povečalo z mestno občino za 5.989 (7,9 %) in brez nje za 6.177 (9,5 %). Skromnejša je bila rast prebivalstva na podeželju, medtem ko je prebivalstvo ptujske mestne občine nazadovalo za 4,2 %.
Ptuj je bil pred prvo svetovno vojno živahno tržišče podeželskega okolja, zdaj to ni bil več. Z ustanovitvijo jugoslovanske države se je prejšnji izvoz kmetijskih pridelkov občutno zmanjšal. Stara tržišča nekdanje habsburške monarhije so bila v glavnem zaprta. Mesto ni kazalo trenda vitalnosti; v zadnjem letu vojne je bila npr. umrljivost v porastu. V l. 1921/22 beležimo nižji naravni prirastek. Sledilo je obdobje stagnacije, spremljano z upadom natalitete v kriznih letih 1929/31, nato pa z vmesnim valom manjšega napredovanja prebivalstva in ponovnega nazadovanja po letu 1937/38; bistvenega populaci j-skega napredka v mestu ni bilo. Za primerjavo nam odnos med naravnim prirastkom v Sloveniji (8,7 %) in okolico Ptuja pove, da je ta po številu rojstev in umrljivosti odstopal od slovenskega povprečja, kar pa ne
velja za slovensko občino (naravni prirastek ptujske okolice 9,1 %, mesta Ptuja 4,5 %).
Ptujski politični okraj je bil gosto naseljeno območje z visokim deležem podeželskega prebivalstva: leta 1921 je živelo izven mestne občine 94,8 % ljudi, leta 1931 pa 94,4 %. Tega leta je bil okraj po gostoti prebivalstva v dravski banovini na tretjem mestu. Leta 1931 je živelo v okraju, vštevši mestno občino, 92,2 ljudi na km2, brez nje pa 86,9. Ptujski okraj je po gostoti naseljenosti odstopal od slovenskega povprečja. Sloven-
vijal. Zato je urbanizacijsko na okolico le skromno vplival.
V Ormožu, majhnem urbanem središču kmetijske okolice, se je prebivalstvo v l. 1910 — 1921 povečalo le za 4,0 %, nato pa do l. 1931 za 16,7 %, na kar je vplivala železniška prometnica Kotoriba — Pragersko. Toda skromne možnosti gospodarskega razvoja kraja mestu niso dopuščale napredka. Trg Središče ob Dravi z nekaj obrti in trgovine z vinom je kazal stagnacijo. Od leta 1910 je npr. Ptuj štel 4631, Ormož 1049 in Središče ob Dravi 1159 prebi-
Pli izMri popisovaloÈV ae oboinska pr 6d3t ojnistva npozarjajo Ha Čl. 18 pravilnika, po kaieism je t jrvi 1/ïSti íclooíti sa p cpisovg laa javna najiegcsnoa fuoitd-je, uradiike ita,) biïsjoôs 7 oboini; potem i al>*iiii biva joče điijioiinika in koaaaù sposobne Dsebe Ie vrst ostalih obcai 07.
Za praSseiliika naj oooiiia tseto kor imstmje kakos= đra3v = DGBS naiiieíósJCB, ïo sa 1 oličiiai nahsja. Ker je a oziroB M veliko vaïnost pripismanja nujno potrebno, âa se to del 0 iz» vrai pí vso« strope togno travo o in ixosloâno. Ptipomni se, da jc pp § 6 zakona o popisovanju vsakdo dolzsn sprsjfeti
Iz navodil Sreskega nacelstva Ptuj občinskim predstojništvom o popisu prebivalstva leta 1931. ZAP, MOP, šk. 317
sko povprečje se je npr. v času od leta 1921 do 1938 gibalo od 66,9 do 76,3 ljudi na km2, v ptujskem okraju brez mestne občine pa od 82,9 do 85,5 na km2 (z mestno občino od 87,2 do 91,8 na km2).
Razmerje med okolico Ptuja in mestno občino opozarja na določeno strnjenost prebivalstva okrog okrajnega središča. Toda ta je bila še vedno majhna v primerjavi z industrijskimi središči, npr. z Mariborom, ki je postal vabljiv za tukajšnjo odvečno delovno silo in kot kmetijsko tržišče. Čeprav je bil Ptuj za široko kmetijsko zaledje tudi tržišče, se industrijsko ni raz-
valcev, a leta 1931 so našteli v Ptuju 4261, v Ormožu 1276 in v Središču ob Dravi 1152 ljudi.
Ptujski okraj je torej imel močno agraren in neurbaniziran značaj. Območje ni moglo dajati zaslužka številnemu prebivalstvu, kar je posebej prizadejalo velike družine. Leta 1931 je štela npr. podeželska družina 4,5 članov, z Mestno občino Ptuj 4,9. Zato je pri demografskih gibanjih potrebno upoštevati neprestana migracijska gibanja. Ljudska štetja so namreč pokazala, da se je v nekaterih sodnih okrajih število prebivalstva le malenkostno povečalo, v drugih okoliših pa je
nazadovalo.
V sodnem okraju Ormož je l. 1921 živelo 20.321 prebivalcev ali 91,5 ljudi na km2. Ob naslednjem ljudskem štetju leta 1931 pa je tam prebivalo 21.511 ljudi oz. 96,8 na km2. Demografska značilnost tega območja je bila, da so bili kraji z manjšo naseljenostjo izjeme in da je bila največja strnjenost prebivalstva (čez 20 % ) okoli podeželskega Ormoža. Še zlasti v predelih Ljutomersko-Ormoških goric spremljamo visoko obljudenost, kjer je v več soseskah gostota presegla sto ljudi na km2 (Ja-strebci 157, Kog 145,9 ljudi na
km2).
Sodni okraj Ptuj je imel leta 1921 z mestno občino 54.141 ljudi, brez nje 49.692. Če upoštevamo teritorialne spremembe v Zgornjih Halozah ob izločitvi rogaškega sodnega okraja, je prebivalstvo od 1921 do 1931, vštevši mestno občino, v ptujskem sodnem okraju poraslo le za 0,6 %, brez nje pa za dober odstotek. Rast prebivalstva se kaže na Dravskem in Ptujskem polju (Sv. Lovrenc na Dravskem polju, Sv. Marjeta niže Ptuja), na pasivnih območjih Haloz in Slovenskih goric pa ponekod spremljamo tudi podpovprečno naseljenost (Slomi 31,3 ljudi na km2, Stoperce 45,4). Slednje povezujemo s slabimi življenjskimi razmerami, sezonskim izseljevanjem in z majhnim prirastkom.
Odraz gospodarske pasivnosti so demografska gibanja v rogaškem sodnem okraju ( žetalski kot ). Od l. 1910 do 1921 se je število prebivalstva zmanjšalo za slabih 6 %. Trend nazadovanja se je nadaljeval tudi po tem letu.
Nadaljevanje prihodnjič
cej popravile. "Življenje se je vrnilo, restavracije so zaživele in telefoni na ulicah so normalen pojav.", je še dodal.
O smiselnosti padanja novinarjev in reporterjev na frontnih črtah pa je Boštjan Slatenšek povedal: "Če je to smiselno, je zelo težko vprašanje, na katerega vsak vedno znova išče odgovore. Vendar če nihče ne gre poročat o dogajanju v vojnih razmerah, našega vedenja o tem ne bi bilo. Še posebej je poročanje pomembno za vojne, ki bi jih morali čim prej končati. Vsaka fotografija je delček mozaika o tem in je korak bližje h končanju. Vendar bi nevarnost
vojnega reporterja primerjal s prečkanjem avtoceste: lahko da jo boš prešel varno, lahko pa da ne preživiš. Tveganje je vedno. Prijatelji, ki me poznajo, bi zame rekli, da sem odvisnik od adrenalina. Ampak adrenalin lahko najdeš tudi drugje. Tu ne gre samo za adrenalin."
Kosovske stopinje je knjiga, ob kateri ne moreš uživati npr. v estetskih fotografijah, po drugi strani pa ne moreš ostati neprizadet ob pogledu na strah, ki veje iz fotografij. Pri tem pa te vzpodbuja še pretresljiva vsebina, ki nikakor ni izmišljotina. To se je resnično dogajalo.
Jana Skaza
PTUJ / 5000 let zgodovine v dominikanskem samostanu
Grafiti na rimski keramiki
V nedeljo, 21. aprila, so v dominikanskem samostanu na Ptuju odprli posodobljeno zbirko drobnega arheolo{kega materiala ter razstavo grafitov na rimski keramiki iz zbirk Pokrajinskega muzeja Ptuj, o ~emer je v prej{nji {tevilki Tednika pisala Marjana Tomani~ Jevremov, vodja arheolo-{kega oddelka Pokrajinskega muzeja Ptuj, ki je na odprtju tudi uvodoma spregovorila o obeh odprtjih.
Marjana Tomanič Jevremov in
Po nagovoru direktorja muzeja Aleša Ariha je o grafi tiv spregovoril dr. Milan Lovenjak, strokovnjak za branje rimskih napisov in profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Razstavo je odprl ptujski podžupan Ervin Hojker.
Razstavo so pripravili: dr. Milan Lovenjak, Marjana Tomanič Jevremov, Marija Lubšina
Ervin Hojker. Foto: Fl
Tušek, Ivan Žižek ter Nejka Uršič Jeseničnik. Za lektorsko delo je poskrbela Gena Pen, za fotografije pa Boris Farič.
V kulturnem programu je sodelovala mlada ptujska sakso-fonistka Nina Rogina, ki se je predstavila z Bachovo sonato in Menottijevim čardašem.
Fl
Dr. Milan Lovenjak in Marija Lubšina Tušek
mmr:
Družba za Časopisno In radijsko dejavnost RADIO-TEDNIK, d.o.o., RADIO-TEDNIK p.p. 95, Ralčeva 6, S250 PtMj, tel.: 02/74944^0,



PO NAŠIH KRAJIH
ZETALE / četrto gozdarsko tekmovanje
Brneie iage v moinem nalivu
V soboto je bilo v Žetalah 4. gozdarsko tekmovanje z motorno žago. Organizirali so ga Strojni krožek Žetalanec, PGD Žetale, Zavod za gozdove Slovenije - Krajevna enota Ptuj, pokrovitelj tekmovanja pa je bila občina Žetale. Vodja tekmovanja je bil tudi tokrat domačin Janko Vidovič, sicer revirni gozdar, zaposlen v Zavodu za gozdove Slovenije.
Gosti dežni oblaki so se prav v času tekmovanja sputili do vznožja bližnjega Resenika, tudi
Donače gore in drugih okoliških hribov se ni dalo videti. To je za prebivalce Haloz znak za
slabo vreme in res je lilo kot iz škafa. Toda gozdarji niso kar tako in deževje, ki je bilo resnici na ljubo, potrebno, jih ni motilo. Še največ nevšečnosti so imeli sodniki, ki so pod dežniki zapisovali rezultate posameznih tekmovalcev. Pri izvedbi tekmovanja so se izkazali člani PGD Žetale, ki so, med drugim,
Motorne žage so pele kljub močnemu nalivu
Spremembe
v programu Radia Ptuj:
- Odmevi iz športa z Danilom Klajnškom odslej vsak ponedeljek med 9. in 10. uro.
■ Po Slovenskih goricah z Zmagom Šalamunom
vsako sredo, odslej med 9. in 10. uro
- Z ormoškega konca z Majdo Fridi
vsak četrtek, odslej med 9. in 10. uro
- Opoldanski čas bo od 6. maja namenjen aktualnim dogodkom v našem in širšem okolju.
NE PREZRITE!
torek, 7. maja
Ob 18. uri prisluhnite mesečni oddaji Pomoč sočloveku, ki jo pripravlja in vodi Marija Slodnjak.
sreda, 8. maja
v sredo popoldan bomo največ pozornosti namenili povratni finalni tekmi za pokal NZS med Aluminijem in Hitom Gorico v Kidričevem.
Predstai/ite s\/aja adiičnast pasšušašcem Radia RtuJ.
Pamagaii i/am bamai
Marketing Radia Ptuj, 02 749 34 30, 02 749 34 39, faks 02 749 34 35 e-mail: simona@radio-tednik.si, mojca.brumec@radio-tednik.si
tekmovalcem posodili tudi ne-premočljivo gasilsko opremo.
Tekmovanja se je udeležilo sedem ekip s po tremi tekmovalci, med njimi je bilo nekaj takih, ki so nastopili prvič. Po oceni sodnikov so pokazali tekmovalci dobro znanje in veliko spretnosti v rokovanju z motorno žago. Predvsem terkmovalci, ki so sodelovali že na prejšnjih tekmovanjih, so pokazali več samozavesti in povprečno število doseženih točk je bilo bistveno višje kot na prejšnjih, tudi lanskem tekmovanju.
Zmagovalec med posamezniki Viki Žerak (s pokalom v roki)
Tekmovanje je potekalo v štirih tradicionalnih disciplinah: v zaseku in podžagovanju, kle-ščenju, kombiniranem rezu in
Zmagovalna ekipa, z leve: Franc Plajnšek, Franc Gajšek in Anton Gajšek
podiranju na balon. V ekipni konkurenci je bila najboljša ekipa Strojnega krožka Žetalanec iz Kocic, ki so jo sestavljali Franc Gajšek, Anton Gajšek in Franc Plajnšek, druga je bila ekipa Gozdnega gospodarstva Maribor - gozdnega obrata Ptuj, tretja pa prva ekipa strojnega krožka Žetalanec. V posamični konkurenci je bil najboljši Viki Žerak, drugi je bil Anton Gajšek, tretji pa Stanko Skledar.
Zadnji del tekmovanja so si ogledali tudi člani strojnega krožka Radomlja, ki deluje na območju od Trojan do Domžal. Člani krožka so prišli na izlet in na obisk k svojih žetalskim kolegom. Čeprav niso imeli sreče z vremenom, so se zagotovo domov vrnili z lepimi vtisi.
J. Bračič
GRADEC / puhovci na obisku v avstriji
C'vetje v spomin rojaku Janezu Puhu
člani Društva rojaka Janeza Puha iz Juršincev so se v aprilu podali na svojo že drugo strokovno ekskurzijo v sosednjo Avstrijo. Obiskali so prostore avtomobilskega koncerna Magna Steyr - Daimler - Puch v štajerskem Gradcu, si ogledali del proizvodnje, nato pa obiskali grob izumitelja ter rojaka Janeza Puha, rojenega v Sakušaku. Predsednik društva Vlado Slodnjak in župan občine Juršinci Alojz Kavčič sta ob tej priložnosti na Puhov grob položila cvetje, člani društva in njihovi gostje pa so se nato podali še v 70 kilometrov oddaljen Hartberg, kjer so si ogledali zasebni muzej starodobnih vozil, med njimi tudi več Puhovih motorjev.
Udeleženci ekskurzije so v dobrih dveh urah ogleda ene največjih tovrstnih tovarn v naši bližnji okolici spoznavali proizvodnjo avtomobilov, predvsem terenskih vozil. Med njimi še
vedno ostajajo zelo priljubljena prav Puhova, ki jih v tej tovarni izdelujejo že od leta 1979. Ob vozilih drugih prestižnih znamk, kot sta Marcedes in Crysler, pa se v sosednjem Grad-
cu že pripravljajo na proizvodnjo novih vozil znamk Saab in BMW. Tovarna postaja čedalje pomembnejša tudi za Slovence, saj zaposluje okoli 200 ljudi z našega območja.
Predstavniki koncerna so obisk Društvu rojaka Janeza Puha iz Juršincev že vrnili.
Sicer pa v koncernu Magna Steyr-Daimler Puch, ki je v večinski lasti kanadskega kapitala, skrbno negujejo spomin na industrijalca Janeza Puha. Prav 27. junija, ko se spominjamo njegovega 140. rojstnega dne, nameravajo v tovarni postaviti tudi njegov obnovljen doprsni kip.
ak








Rojaki Janeza Puha ob njegovem grobu v avstrijskem Gradcu
3. - 8. maja 2002

• 104,3 fm
Petek, 3. maj
TV SLOVENIJA 1
6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 7.30 Poročila. 7.35 Dobro jutro. 8.30 Poročila. 8.40 Tedenski izbor 8.40 50 in en svet, dok. oddaja. 9.05 Prgi{~e priljubljenih pravljic, 9/13. 9.25 Zaple{imo, fran. dok. nan., 17/26. 9.40 Enajsta {ola, oddaja za radovedneže. 10.15 Otroci na ladji luna, {vedska nad., 6/8. 10.45 Dosežki. 11.05 Zvok, glasbeno-dok. serija, 4/6. 11.35 O živalih in ljudeh, oddaja Tv Maribor. 12.00 Ženska, brazilska nad., 6/10. 13.00 Poročila, {port, vreme. 13.20 Tedenski izbor. 13.20 Dobro jutro. 15.00 Kidričevo - nesrečni (k)raj zvezdnega imena, dok. oddaja. 15.55 Mostovi. 16.30 Poročila, {port, vreme. 16.40 Va{ tolar. 16.50 Mladi virtuozi. 17.05 Mali Karim, fran. dok. oddaja. 17.55 Marko, Mavrična ribica, 21. epizoda risane nan. 18.10 Iz popotne torbe: Ena ribi{ka. 18.30 Deteljica. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.25 Vreme. 19.30 Tv dnevnik, {port, vreme. 20.00 Jan Cvitkovič: Daleč je smrt, domača nan., 5., zadnja epizoda. 20.40 Odmev, an. nad., 1/3. 21.30 Cik cak. 22.00 Poročila, {port, vreme. 22.20 Polnočni klub. 23.35 Mali Karim, fran. dok. oddaja, pon. 0.25 Gledali{če v hi{i, jug. čb nan., 35.epizoda, ion. 0.55 Saint Tropez, fran. nad., 8/26, pon. 1.50 Matejev pasi-on, hrva{ki film. 3.25 Ansambel Concordia - glasbeni sen. 4.35 Šport. 5.40 Vsakdanjik in praznik, pon. 6.55 Nagrade stila, pon.
TV SLOVENIja 2
15.20 Znanost na{ega časa, am. dok. serija, 4/8, pon. 16.15 Gle-dali{če v hi{i, jugoslovanska čb nan., 35.epizoda. 16.45 Saint Tropez, fran. nad., 8/26. 17.45 Bikoborec in dama, ameri{ki čb film, pon. 20.00 Skrivno življenje dvojčkov, an. dok. serija, 1/3.
20.55 Odre{itev, ameri{ki film. 22.35 South park, am. ris. serija, 9.epizoda. 23.00 Iz slovenskih jazz klubov. 23.30 Videospotnice.
POP TV
7.15 Mamica na prodaj, mladinski film. 8.40 TV prodaja. 9.10 JAG, pon. 92. dela am. nan. 10.00 Močno me objemi, pon. 7. 10.55 Tri sestre, pon. 84. 11.50 Esmeralda, pon. 74. 12.40 Lepo je biti milijonar, pon. 14.10 Dragon Ball, ris. serija. 14.35 Jezdeci senc, ris. serija. 15.30 Urgenca, 4. del am. nan. 16.25 Esmeralda, 75. del meh. nad. 17.20 Tri sestre, 85. del ven. nad. 18.15 Močno me objemi, 8. del meh. nad. 19.15 24 ur 20.00 Akcija v petek: Mladi Indiana Jones: Sladka pesem ljubezni. 21.45 Privid zločina, 5. del am. nan. 22.40 JAG, 93. del am. nan. 23.30 Prijatelji, 5. del am. humoristične nan. 0.00 24 ur, pon.
KANAL A
10.45 Beverly Hills, 23. 12.00 Popstars, pon. 13.00 Ricki Lake. 14.15 Obala ljubezni, 27. del. 15.00 Mladi in nemirni, 153. del. 15.50 Ricki Lake. 16.40 Beverly Hills. 17.30 Ned in Stacey, 4. del. 18.00 Roseanne. 18.30 Korak za korakom, 2. del. 19.00 Pop-stars, najbolj{i tega tedna. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jer-ryja Springerja. 20.00 Horror: Izganjalka vampirjev, 4. del. 20.55 Angel, 4. del. 21.50 Smrtonosni pono~njaki, am. film. 23.30 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.15 Rdeče petke, erotična serija.
TROJKA
7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.00 Iz domače skrinje, pon. 10.00 Ježek Show., pon. 11.00 Vroči veter, 1. del jug. nan. 12.00 Videalisti. 12.40 Gradnja, pon. 14.00 Wai Lana joga. 14.30 Inline hokej, pon. 15.00 Iz domače skrinje, pon. 16.30 Štiri tačke. 17.00 Spoznajmo jih. 18.00 Naj N, pon. 18.50 Pokemoni. 19.20 Videali-sti. 20.00 Raketa pod kozolcem. 21.30 In palača ustvari mesto... , dokum. film o Splitu. 22.00 Iz domače skrinje. 23.30 Reporter X.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Festival zgodb, serija. 10.00 Novice. 10.05 Kontakt-program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.15 TV koledar. 12.25 Jezikomer. 12.35 Izvor, serija. 13.25 Film. 14.55 Novice. 15.00 Izobraževalni program. 16.15 TV o TV 16.45 Hrvaška danes. 17.05 Vsakodnevnica. 18.30 Potopisna serija. 19.00 Kviz. 19.12 Jezikomer 19.13 Pink Panther 19.30 Dnevnik. 20.05 Flesh And Bone, am. film. 22.15 Glamour Cafe. 23.20 Odmevi dneva. 23.40 Šport danes. 23.50 Ameriški Gigolo, am. film. 1.45 Killer Instinct, am. film. 3.20 Svoboda, serija. 4.05 Svetovna nog. prvenstva: 1986., serija. 5.15 Remek. 5.30 Hrvaški glasbeni program. 6.10 Pravi ~as.
HTV 2
8.00 Pink Panther in sinovi, serija. 8.25 Dokum. serija. 8.45 TV koledar 8.55 Sodnica Amy, serija. 9.40 Hit-depo. 11.40 Znanstvena razprava: Kalne vode. 12.40 Izbrisani prostor, magazin. 13.30 Svet mode. 13.55 Željka Ogresta z gosti. 15.10 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Mowgli, serija. 16.40 Hugo, TV igrica. 17.10 Izvor, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kviz. 19.05 Tretji kamen od sonca 1., serija. 19.30 Fotografija v Hrvaški. 19.40 TV izložba. 19.50 Iz hrvaških muzejev. 20.55 Polni krog. 21.15 Svoboda, serija. 22.00 Za srce in dušo, glasbena oddaja. 22.45 Enkraten svet, oddaja o filmu. 23.15 Pravi čas.
HTV 3
15.00 WTA, prenos. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Svetovna nogometna prvenstva: 1986., dokumentarna serija. 21.15 Košarkaška Euroliga, prenos. 23.10 Jazz: The Blue Note All Stars. 0.10 Nogomet.
0RF 1
6.00 Otro{ki program. 7.55 Korak za korakom, serija. 8.15 Sabrina, serija. 8.40 Čarovnice, serija. 9.25 Herkul, serija. 10.05 MA 2412, serija. 10.30 MA 2412,serija 10.55 Komisar Rex, serija. 11.45 Confetti Tivi 14.30 Risanka. 14.55 Simpsonovi. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Herkul, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Prijatelji, serija. 19.00 Will & Grace, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Šov za milijone, kviz. 21.15 Desperate measures, triler 22.55 Final cut, triler. 0.30 Divja orhideja 2, film. 2.10 Most v Remagnu, film.
ORF 2
9.00 Poročila. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in lepi. 9.50 Tri dame z žara, serija. 10.15 Avstrijski film. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Prijateljici, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi. 16. 00 Talkshow. 17. 00 Čas v sliki. 17. 20 Dobrodo{li v Avstriji. 19. 00 Zvezna dežela danes. 19. 30 Čas v sliki. 20. 00 Pogledi s strani. 20. 15 Primeri XY nere{eno. 21.20 Prizori{če sodi{če, reportaža. 22.10 Čas v sliki. 22. 35 Magazin. 23. 10 Komi-sarka, serija. 0. 00 Čas v sliki.
Sobota, 4. maj
TV SLOVENIJA 1
8.00 Tedenski izbor. 8.00 Zgodbe iz {koljke. 8.30 Risanka. 8.35 Vesela hi{ica: Tristo peklen{čkov, lutkovna igrica, 7/23. 8.55 Otroci na ladji luna, {ved. nad., 7/8. 9.25 Otroci na ladji luna, {ved. nad., 8., zadnji del. 9.55 Sprehodi v naravo: Cvet. 10.15 Klic divjine, kan. nan., 5/13. 11.00 Radio aktivnost, kan. nan., 5/26. 11.25 Enajsta {ola, oddaja za radovedneže, pon. 12.00 Tednik, pon. 13.00 Poročila, {port, vreme. 13.20 Mostovi, pon. 13.55 Mirni človek, ameri{ki film. 16.00 Grdi raček Tine, ris. nan., 22/26. 16.30 Poročila, {port, vreme. 16.45 Slovenski magazin. 17.15 Ozare. 17.20 Na vrtu, oddaja Tv Maribor 17.45 Zapu{čine davnine, angle{ka dok. ser, 12., zad.del. 18.15 Svet Petra zajca in prijateljev, ris. nan., 7/8. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Utrip. 19.25 Vreme. 19.30 Tv dnevnik, {port, vreme. 20.00 Orion. 21.00 Tv Poper, oddaja Tv Koper-Capodistria. 21.30 Parada plesa. 21.50 Tvegana znanost, am. dok. ser, 3/6. 22.25 Poročila, {port, vreme. 22.55 Oz, am. nad., 21.del. 0.00 Neizprosno, am.film. 1.30 Zapu{čina Davnine, angl. dok. ser, 12., zadnji del, pon. 2.00 Slovenski magazin, pon. 2.30 Čudežna ladja, angle{ki film. 4.15 Šport. 5.45 Tv Poper, oddaja Tv Koper-Capodistria, pon. 6.15 Mario, nedeljski večer v živo, pon.
TV SLOVENIJA 2
10.10 Tedenski izbor. 10.10 Žene in hčere, anga nad. 11.05 Čigava je svinja?, kratki igrani film za otroke. 11.20 Horace in Tina, avstralska nad. 11.45 Jasno in glasno, kon. oddaja. 12.35 Tv Prodaja. 13.05 Šport. 16.25 Evrogol. 17.25 Ljubljana: Plavanje, mednarodni miting, prenos. 18.55 Goeteborg: SP v hokeju na ledu skupine A, prenos. 21.15 Slepa vera, am. film. 23.00 Žene in hčere, angle{ka nad. 23.50 Sobotna noč. 1.50 Videospotnice.
POP TV
8.45 Oliver Twist, ris. 9.10 Mali helikopter, ris. 9.25 Princesa Sissi, ris. 9.50 Dragon Ball, ris. 10.15 Jezdeci senc, ris. 10.40 Jekleni Max, ris. 11.05 Dogodiv{čine Jackieja Chana, ris. 11.30 Godzila, ris. 12.00 Šolska ko{arkarska liga. 13.00 Zresni se žel, am. nan. 13.30 Moja bo{l am. nan. 14.00 Preverjeno, pon. 14.45 TV Dober dan, pon. 15.45 Na{a sodnica, 19., am. nan. 16.40 Močno zdravilo, 9., am. nan. 17.30 Sophijino srce, am. film. 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar 21.10 Sobotni filmski hit: Smrtonosno orožje, am. film. 23.10 Vražja dekleta, am. film.
I.00	24 ur, pon.
KANAL A
10.30 Obala ljubezni, pon. 23. del. 11.20 Obala ljubezni, pon. 24. del. 12.10 Obala ljubezni, pon. 25. del. 13.00 Obala ljubezni, pon. 26. del. 13.50 Obala ljubezni, pon. 27. del. 14.40 Prijateljska nogometna tekma: JAR - Ekvador. 16.30 Matlock, 12. del. 17.20 Simpatije, 7. del. 18.10 Felicity, 7. del. 19.00 Popstars, najbolj{i tega tedna. 19.05 Teksa{ki rangerji. 20.00 Nogometna arena. 21.00 Končna igra, nemški film. 22.45 Helikopterska enota, 9. del. 23.45 Legende nogometa. 0.15 Mokre in divje.
TROJKA
9.00 Action Man. 10.00 Biblijske zgodbe. 11.00 Štiri tačke, pon.
II.30	Motor Show Report. 12.00 Inline hokej, pon. 12.30 Za vas in mesto, pon. 13.10 Čestitke iz domače skrinje, pon. 15.00 Knjiga, odd. o kulturi. 15.30 Videalisti. 16.00 Automobille. 16.30 Popotovanja z Janinom. 17.30 DP v raftingu. 18.00 Na{ vrt. 18.30 Spidi in Gogi show. 19.30 Videalisti. 20.00 Ekskluzivni magazin, pon. 20.30 Mondenost, am. komedija. 22.30 Koncert.
HTV 1
7.45 TV koledar. 7.55 Novice. 8.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.15 TV koledar 12.30 Glasbeno-dokumentarna oddaja. 13.00 Prizma, multinacionalni magazin. 13.55 Koreni - hrvaške manjšine v Evropi. 14.30 Oprah Show. 15.25 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 16.00 Novice. 16.10 Zlata dekleta, serija. 16.35 Živalsko kraljestvo. 17.35 Film. 19.05 Biblija. 19.30 Dnevnik. 20.05 Naši in vaši, dramska serija. 20.45 Best Defense, am. film. 22.20 Novice. 22.30 TV dvoboj. 22.55 Rane preteklosti, mini-serija. 1.25 Slem, serija. 1.55 Naenkrat Susan, serija. 2.20 Oprah Show. 3.05 Svet mode. 3.35 Dokumentarni film. 4.25 Žiži, am. film. 6.15 Ricky Martin - Loaded Live, koncert. 7.00 Živalsko kraljestvo.
HTV 2
10.35 Žiži, ameriški film. 12.25 Operna matineja. 14.55 Hišni ljubimci. 15.40 Felicity 2., serija. 16.35 Beverly Hills 10., serija. 17.25 Briljan-teen. 18.20 Melrose Place 6., serija. 19.05 Naenkrat Susan, serija. 19.30 Fotografija v Hrvaški. 19.40 TV izložba. 19.50 Iz hrvaških muzejev. 20.10 PORIN 2002 - po koncu. 20.55 Novice. 21.00 Hit HTV-ja. 21.45 Svet zabave. 22.15 Slem, serija. 22.45 Ricky Martin - Loaded Live, koncert.
HTV 3
11.00 WTA, prenos. 16.00 Angleška nogometna liga, prenos. 19.10 TOP DJ MAG. 20.10 Športni program. 22.10 Šport danes. 22.25 Antologija hrvaškega kratkega filma. 23.10 Film. 0.40 Nogomet.
0RF 1
6.20 Otro{ki program. 9.50 Confetti news. 10.00 Tabaluga, risanka. 10.55 Best og Confetti tivi 11.10 Disney festival. 12.05 Šaljivec Carey, serija. 13.10 Življenje in jaz, serija. 13.35 Simpsonovi. 13.55 Dvojček redko pride sam, serija. 14.20 Austria top 40. 15.10 Clueless, serija. 15.35 Roswell, serija. 16.20 Nogomet. 18.30 Nogomet. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Šov za milijone, kviz. 21.10 Nine months, komedija 1995. 22.50 The replacement killers, akcijski film 1997. 0.10 To live and die in L. A., akcijski film 1985. 2.00 Desperate measures, triler 1997.
ORF 2
6.30 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 The biggest bundle, komedija 1966. 11.15 Please don't eat the daisies, komedija 1959. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Biser iz Tokaya, komedija 1953. 14.45 Ena v Zgornji Bavarski, komedija 1955. 16.10 Slikanica Avstrije. 16.25 Alpe - Donava - Jadran, magazin. 16.55 Religije sveta. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Pogled v svet, oddaja. 17.45 Ljudski odvetnik. 18.20 Bingo, kviz. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Ko igra glasba, oddaja. 21.55 Simpl bla bla bla. 23.20 Čas v sliki. 23.25 Johhny Guitar, ameriški film 1954.
Nedelja, 5. maj
TV SLOVENIJA 1
8.00 Živ žav: Telebajski, 77. del, Ferdy, ris. nan., 4/13, Bisergora, lut. nan., 5/15. 9.55 Podpornica, evangeličanska dobrodelna prireditev. 11.00 Pravljične živali, angl. dokumentarna serija, 12/13. 11.25 Ozare, pon. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 13.00 Poročila, {port, vreme. 13.20 Jan Cvitkovič: Daleč je smrt ..., Domača nanizanka, 4/5, pon. 14.00 Tistega lepega popoldneva. 16.00 O živalih in ljudeh, od. TV Maribor 16.30 Poročila, {port, vreme. 16.45 Vsakdanjik in praznik. 18.05 Slovenija na belanci, dokumentarna serija, 8/10. 18.30 Žrebanje lota. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Zrcalo tedna. 19.25 Vreme. 19.30 Tv Dnevnik, {port, vrem. 20.00 Mario, ned. večer v živo. 21.45 Večerni gost. 22.40 Poročila, {port, vreme. 23.15 Odkrivajmo znanost: Nit živega srebra, angleška poljudnoznanstvena serija, 6/10. 23.50 V gori raste zelen bor 1.20 Slovenija na belanci, dokumentarna serija, 8/10, Pon. 1.45 South Park, ameriška risana serija, 9. epizoda, pon. 2.05 Umori, am. naniznaka, 45., zadnja epizoda, pon. 2.50 Vsakdanjik in praznik, pon. 4.20 Šport.
TV SLOVENIJA 2
8.30 Rad imam Lucy, am. čb. nan., 71. epizoda. 8.55 Komisar Rex, avs. nan., 19.epizoda. 9.40 Mednarodno zborovsko tekmovanje Maribor 2002, 1. odd. 10.45 Šport. 16.20 DP v nogometu, prenos. 19.15 Videospotnice. 20.00 Homo Turisticus. 20.25 Bologna: finalni turnir evrolige v ko{arki. 22.30 SP v hokeju na ledu skupine A, posnetek iz Goeteborga. 0.00 Umori, ameri{ka nan., 45., Zadnja epizoda. 0.45 Videospotnice, pon.
POP TV
8.45 Oliver Twist, risanka. 9.10 Mali helikopter, risanka. 9.25 Princesa Sissi, risanka. 9.50 Dragon Ball, risanka. 10.15 Jezdeci senc, ris. 10.40 Jekleni Max, ris. 11.05 Dogodiv{čine Jackieja Chana, ris. 11.30 Godzila, ris. 12.00 Šolska ko{arkarska liga, pon. 12.55 Majhne skrivnosti, pon. 13.00 Zresni se žel 2. del am. nan. 13.30 Moja bo{l 10., am. nan. 14.00 Hrana za du{o, am. film. 16.00 Družinsko pravo, 2., am. nan. 16.50 Močno zdravilo, 10., am. nan. 17.50 Skrivna priča, am. film. 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar. 21.30 Športna scena. 22.25 Usodno spoznanje, am. film. 0.10 24 ur, pon.
KANAL A
10.10 Mladi in nemirni, pon. 149. del. 11.00 Mladi in nemirni, pon. 150. del. 11.50 Mladi in nemirni, pon. 151. del. 12.40 Mladi in nemirni pon. 152. del. 13.30 Mladi in nemirni, pon. 153. del. 14.20 Nogometna arena, pon. 15.20 Zgodovina nogometa. 16.20 Železniške nesreče, dok. oddaja. 17.15 Adijo, pamet, 9. del. 18.10 Dvakrat v življenju, 9. del. 19.00 Popstars, najbolj{i tega tedna. 19.05 Jack in Jill, 1. del. 20.00 Jumanji am.film. 21.55 Spet zaljubljena, 10. del. 22.45 Znotraj klana: Obrazi sovra{tva, dok. oddaja. 23.45 Dannyjeve zvezde, pon.
TROJKA
9.00 Risani film. 10.00 Spidi in Gogi show, otr. odd., pon. 11.00 Biblijske zgodbe, risani film. 12.00 V sedlu. 12.30 Za vas in mesto. 13.00 SQ Jam. 14.00 Čestitke iz domače skrinje. 15.00 It. nogometna liga. 17.00 Ježek show. 18.00 Štiri tačke, odd. za ljubitelje živali. 18.30 Raketa pod kozolcem, pon. 20.00 Naj N - nogometni studio. 20.30 It. nogometna liga, posnetek. 22.30 Automobille, odd. o avtomobilizmu, pon. 23.00 Popotovanja z Janinom, kontaktna odd., pon. 0.00 Knjiga, odd. o kulturi, pon.
HTV 1
7.55 TV koledar 8.05 Novice. 8.10 Otroški program. 12.00 Novice. 12.15 TV koledar 12.30 Plodovi zemlje. 13.20 Mir in dobro. 13.50 Klic duha. 14.00 V nedeljo ob dveh. 15.00 Novice. 15.15 Hruške in jabolka - kuharski dvoboj. 15.50 Luka, dramska serija. 16.50 Film. 18.25 Sternbergovi, serija. 19.15 LOTO 6/45. 19.30 Dnevnik. 20.05 Kdo bi rad bil milijonar?, kviz. 21.10 Uvod v film. 21.15 Vojna zvezd 6: Vrnitev Jedija, am. film. 23.30 Novice. 23.45 Dvostranska vloga, film. 1.20 V nedeljo ob dveh. 2.20 Sternbergovi, serija. 3.10 Afrika: Simbina sestra, pz. serija. 3.35 Palettes Lascaux, dokumentarni film. 4.25 Film. 6.15 Hrvaški glasbeni program.
HTV 2
9.00 Biblija. 9.15 Usode, dokumentarna oddaja. 9.45 AGAPE. 10.45 Portret cerkve in mesta. 11.00 Drenovci: Sveta maša, prenos. 12.05 Film. 13.45 Rane preteklosti, mini-serija. 16.20 Ksena, serija. 17.05 Split: Morje. 17.35 Afrika: Simbina sestra, pz. serija. 18.00 Opera Box. 18.30 Oddaja o kulturi. 19.05 Risana serija. 19.30 Fotografija v Hrvaški. 19.40 TV izložba. 19.50 Iz hrvaških muzejev. 20.10 Koncert. 21.15 Novice. 21.20 Palettes Lascaux, dokum. film. 22.10 Triler.
HTV 3
9.20 Izvor, serija. 13.05 Nogomet: Magazin Lige prvakov. 14.00 WTA, prenos. 15.55 Hrvaška nogometna liga. 17.55 Športni program. 19.30 Košarka: NBA Action. 20.00 Športni program. 20.25 It. nogometna liga, prenos. 22.20 Šport danes. 22.35 Rock klub. 23.35 Nogomet.
ORF 1
6.00 Otro{ki program. 9.25 Il bisbetico domato, komedija 1980 11.05 Martial law, serija. 12.20 Champions League magacin. 12.50 Drivel, magacin. 13.20 Mannequin 2, film 1991. 14.50 Jack, komedija 1996. 16.40 The distinguished gentleman, komedija 1992. 18.30 Šport v nedeljo. 19.30 čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 The Thomas Crown affair, kriminalka 1999. 22.05 Columbo, kriminalka 1978. 23.40 Blackout effect, triler 1997. 1.05 Busting, kriminalka, 1973.
ORF 2
6.00 Teletekst. 7.30 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Prihodnost religije, oddaja. 9.35 Dokumentarna oddaja. 10.30 Kulturni teden. 11.00 Čas v sliki. 11.05 Ura tiska, oddaja. 12.00 Visoka hi{a. 12.30 Orientacija, oddaja. 13.00 Čas v sliki. 13.05 Tedenska poročila. 13.30 Domovina, tuja domovina, oddaja. 14.00 Pogledi s strani. 14.10 Univerzum. 14.55 Policijska in{pekcija 1, serija. 15.20 Igrani film. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Lep{e živeti, oddaja. 18.00 Kviz. 18.25 Cerkvena oddaja. 18.30 Oddaja deželnega studia Gradi{č-anske. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.17 Lotto. 19.30 Čas v sliki. 19.54 Pogledi s strani. 20.15 Divji cesar, ameriški film 2001. 21.45 Čas v sliki. 22.05 Zadeva, oddaja. 23.20 Čas v sliki. 23.25 Dokuman-tarna oddaja. 0.20 Kulturni teden.
Ponedeljek, 6. maj
TV SLOVENIJA 1
6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 7.30 Poročila. 7.35 Dobro jutro. 8.30 Poročila. 8.40 Tedenski izbor. 8.40 Utrip. 8.55 Zrcalo tedna. 9.10 Iz popotne torbe: Ena ribi{ka. 9.30 Marko, Mavrična ribica, 21. ep. ris. nan. 9.45 Risanka. 9.50 Pravljične živali, angl. dok. ser. 10.15 Mali Karim, fran. dok. oddaja. 11.05 Na vrtu, oddaja TV Maribor. 11.30 Zapuščina davnine, angl. dok. ser. 12., zadnji del. 11.55 Odkrivajmo znanost: Nit živega srebra, angl. poljud. ser. 6/10. 12.25 Parada plesa. 13.00 Poročila, {port, vreme. 13.15 Tedenski izbor. 13.15 Dobro jutro. 15.05 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 15.55 Dober dan, Koro{ka. 16.30 Poročila, {port, vreme. 16.40 Va{ tolar 17.00 Volja najde pot. 17.55 Telebajski, pon. 77. dela. 18.20 Radovedni Taček: Vlak. 18.30 Žrebanje 3X3 plus 6. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, {port, vreme. 20.00 Julija, av. nan., 14. epizoda. 20.55 Svetovni izzivi. 21.25 Opus. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, {port, vreme. 22.50 Dosežki. 23.10 Branja. 23.15 Volja najde pot, pon. 0.15 Opus, pon. 0.40 Svetovni izzivi, pon. 1.10 Gledali{če v hi{i, jug. ČB nan., 36.ep.pon. 1.35 Saint Tropez, pon. 2.25 Parada plesa, pon. 2.45 Homo_ turisticus, pon. 3.05 Studio City, pon. 4.00 Končnica, pon. 5.20 Šport.
TV SLOVENIJA 2
12.15 Tistega lepega popoldneva. 14.15 Sobotna noč. 16.15 Gle-dali{če v hi{i, jug. ČB nan., 36. ep. 16.45 Saint Tropez, fran. nad. 9/26. 17.45 Poštar, kratki igrani film za otroke. 18.00 Horace in Tina, avs. nad., 10/26. 18.25 Štafeta mladosti. 19.15 Videospotnice. 20.00 Studio City. 21.00 Končnica. 22.00 Znanost na{ega časa, am. dok. serija, 5/8. 23.00 Brane Rončel Izza odra. 0.25 Videospotnice, ponovitev.
POP TV
9.10 JAG, pon. 93. 10.00 Močno me objemi, pon. meh. nad. 10.55 Tri sestre, pon., 85. 11.50 Esmeralda, pon. 75. 13.10 Športna scena, pon. 14.05 Dragon Ball, ris. 14.30 Jezdeci senc, ris. 15.30 Urgenca, 5., am. nan. 16.25 Esmeralda, 76. del meh. nad. 17.20 Tri sestre, 86. del ven. nad. 18.15 Močno me objemi, 9. del meh. nad. 19.15 24 ur. 20.00 TV Dober dan, 11. 20.55 Sedma nebesa, 13. 21.50 Providence, 18. 22.40 JAG, 94. del am. nan. 23.30 Prijatelji, 6. del am. nan. 0.00 24 ur, pon.
KANAL A
10.45 Beverly Hills, pon. 24. del. 12.00 Dannyjeve zvezde, v živo. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.15 Obala ljubezni, 28. del. 15.00 Mladi in nemirni, 154. del. 15.50 Ricki Lake: Hočem te nazaj, pogovorna oddaja. 16.40 Beverly Hills, 25. del. 17.30 Ned in Stacey, 5. del. 18.00 Roseanne, 4. del. 18.30 Korak za korakom, 3. del. 19.00 Popstars, najbolj{i tega tedna. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja: Soočenje lomilcev src, pogovorna oddaja. 20.00 Superfilm:. Babe, ameriški film. 22.00 Pa me ustreli, 10. del. 22.30 Ti in jaz, 5. del. 23.00 Noro zaljubljena, 23. del. 23.30 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.15 Rdeče petke.
TROJKA
7.00 Wai Lana joga. 8.30 Risani film. 9.15 Knjiga, pon. 10.00 Iz domače skrinje, pon. 12.00 Videalisti. 12.30 Pokemoni. 14.00 Wai Lana joga. 14.30 Automobille, pon. 15.00 Iz domače skrinje, pon. 16.30 Mondenost, am. kom. 18.30 Motor Show. 18.50 Pokemoni. 19.20 Videalisti. 20.00 To je Bush, 1. del. 20.30 Reklamni predah. 21.00 Ekskluzivni magazin. 21.30 Naj N. 22.15 Iz domače skrinje, kontaktna odd. 23.30 Wai Lana joga.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Risana serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraž. program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.15 TV koledar. 12.25 Jezikomer. 12.35 Izvor, serija. 13.25 Pozabljena ljubezen, am. film. 14.55 Novice. 15.05 Dokum. serija. 16.00 Izobraž. program. 16.45 Hrvaška danes. 17.05 Vsakodnevnica. 18.30 SOS, dokum. oddaja. 19.00 Kviz. 19.12 Jezikomer. 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Sence na reki, dokum. oddaja. 20.40 Latinica 77. 22.15 Odmevi dneva. 22.35 Šport. 22.50 Film. 0.35 Srce na tajni nalogi, serija. 1.20 Becker, serija. 1.40 Frasier, serija. 2.05 Dokum. film. 3.15 Pozabljena ljubezen, am. film. 4.45 Migdad - A Terorist's Account, dokum. film. 5.35 Magazin. 6.15 Glasbeni program.
HTV 2
8.00 Lassie. 8.25 Superman. 8.45 Rojeni zmagovalci, serija. 9.35 Magazin. 10.30 Mir in dobro. 11.00 Sternbergovi. 11.50 Oddaja o kulturi. 12.20 Enkraten svet, oddaja. 12.50 Mesečina. 13.35 Hruške in jabolka. 14.05 Glamour Cafe. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Moj prijatelj Arnold, serija. 16.40 Hugo. 17.10 Izvor, serija. 18.30 Kviz. 19.05 Frasier 3., serija. 19.30 Foto v Hrvaški. 19.40 TV izložba. 19.50 Iz hrvaških muzejev. 20.10 Srce na tajni nalogi, serija. 21.00 Polni krog. 21.20 Becker, serija. 21.45 Dokum. film. 22.40 Seinfeld, serija. 23.05 Allo, allo, serija. 23.35 Življenje na severu, serija.
HTV 3
18.50 Magazin. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Petica - zadnja. 21.20 Singin' In The Rain, am. film. 23.00 ČB v barvi. 23.45 Nogomet.
ORF 1
6.05 Otro{ki program. 8.30 Korak za korakom, serija. 8.55 Sabrina, serija. 9.15 Herkul, serija. 10.00 Jack, komedija 1996. 11.45 Confetti tivi. 12.35 Confetti play town. 13.20 Confetti play town 2. 13.25 Quasimodo, risanka. 13.50 Confetti town. 14.25 Confetti play town 3. 14.30 Rožnati panter. 14.55 Simpsonovi. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Herkul, risanka. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Varu{ka, serija. 19.00 Cybill, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 For lowe or money, komedija. 21.50 Legal eagles, kriminalka. 23.40 The Thomas Crown affair, kriminalka. 1.20 Mortal combat, serija.
ORF 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in lepi. 9.50 Tri dame z žara. 10.15 Biser iz Tokaya, film. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Slike iz deželnega studia Gradi{čanske. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Tri dame z žara. 14.05 Prijateljici. 14.50 Podeželski zdravnik. 15.35 Bogati in lepi. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodo{li v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Julija, serija. 21.05 Tema. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Stiči{če kultura. 0.00 Čas v sliki.
video-foto-avdio-katv studio
Silvo LEŠNIK s.p., p.e. Nikova ul. 9, 2230 LENART
Beta SF> DV mini DV S-VHS, S-VMS C, VUS, Hi-8, video 8, D-8, Video 2000 in Beta.
tel. 02/ 72 90 300, fax 72 90 301, gsm 041/ 641 436, E-mail: telefilm.mb@siol.net
■	Video snemanje in fotografiranje po naročilu porok, krstov, itd.
■	Snemanje in režija video in avdio epp spotov, video spotov.
■	Presnemavanje in montaže vseh vrst video in avdio zapisov.
■	Presnemavanje super 8, 8 mm, 16 mm filmskih trakov na video.
Jetrna pašteta Gavrilovic, 100 g

gnal
Napolitanke ^V Good Food, 1 kg

Barcaffe 100 g, mleta
GOOD FOOD
• • • • « '
Rastinskoo je Agrago d,
s
..................
'm.* *
NETO KOLf ČINA:
iooog/2xsoog
UÏÏWB cdaob

i
Posebna be a moka ] kg
enaia
V '■--^Siiil Slítri^w, i	A
_ « m on M v» «»«> " g^yjiiiiiiiiiiiin»««!«'!
Sli"?"" » M», »«t M rmít)
. ÏSîlCÎ-.-.. liKwmit»««
Toaletní papir Carlino, 8/1 roza
jesm
69,00
iVIAiM
Tj^c'oLATo .	Lucka Choke Grande
al latte	1 . ««
emandoble	mandel, 80 g
Gazirana pijača Vita imono light, 1,51
ka idared, 1 kg
ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE
piše: JANEZ JAKLIČ / v osrčju pragozda (xii.)
Ž^ivljenje v veinem mraku
Tropski pragozd je vse nekaj drugega kot naši gozdovi. To je bujno rastoča rastlinska združba, ki se je oblikovala ob najugodnejših življenjskih pogojih. Pri tleh v pritličju lahko uspevajo samo senčnata zelišča, ki ne potrebujejo veliko svetlobe. Med njimi se vzpenjajo steblike, grmi in nizko drevje. To je prvo nadstropje. Iznad njih se dviga raznovrstno pragozdno drevje. Na kvadratnem kilometru so našteli tudi tisoč različnih drevesnih vrst. Streho zelene katedrale prebijajo le posamezni drevesni orjaki. Visoki so med šestdeset in sedemdeset metrov in se edini neovirano kopljejo v razkošni sončni svetlobi.
V	tropskem pragozdu se bije nenehen boj za svetlobo. Številne ovijalke in plezalke se vzpenjajo kvišku preko trdnejših opor. Oporna drevesa dobe tako res manj svetlobe, vendar dovolj, da še vedno uspevajo. Žalostna pa je usoda drevesa, ce se ga lotijo figovci: prirastlika se najprej razraste, nato pa začnejo poganjati zračne korenine. Ko pridejo do tal, se začnejo de-beliti in dušiti svojega gostitelja. Čez čas postane drevo le votel panj.
V	pragozdovih se rastlinam in živalim ni treba boriti z vročino in sušo. V njih vladajo večna pomlad, poletje in jesen. Pragozd cveti in zori leto in dan. Vsak list ima svojo jesen ob drugem času.
Za velike živali v gostem labirintu zelenja ni prostora. Vsako nadstropje zelenja ima svoje živalstvo, ki se je prilagodilo prav na to okolje. V drevesnih krošnjah so doma žabe, kuščarji, kače, ptiči, mali sesalci, celo mravlje si grade med vejevjem svoja gnezda. Opice potujejo po višini in širini gozda. Na tleh prebivajo kapibare, pekarji ... Skoraj nepregledna množica vrst, ki jih najdemo v ama-zonskem deževnem gozdu, je v ostrem nasprotju s številom predstavnikov posameznih vrst, ki praviloma niso velika. Tako kot v drugih združbah so tudi v pragozdu bitja navezana in odvisna druga od druge. Deloma si med seboj pomagajo, še večkrat pa jih povezuje nespravljiv
Ijenjski verigi.
V pragozdu bujno rastlinje prepušča komaj kaj svetlobe. Zato se živali v njihovih skrivališčih težko opazi. Najlažje smo zasledili opice, ki so opozarjale nase s hrupom premikajočih in lomečih se vej, ko so na svojih potovanjih skakale iz drevesa na drevo. Crne pajkovke, umetnice trapeza, so nezadovoljstvo nad vsiljivci kazale s kričanjem in guganjem visoko nad nami. Nekatere nesramnice so nas obmetavale z vejicami in ostanki hrane. Popolnoma drugače nas je sprejela mala kapucinka. Pater zelene katedrale se je spu-
stil na vejo, meter nad nami. Pametno je gubančil čelo pod kratko ježasto pričesko in nas zaskrbljeno opazoval minuto ali dve. Srečanje dveh sorodnikov so grobo prekinile bliskavice fotoaparatov.
Na enem izmed potikanj po gozdu nas je zmotilo šumenje v gosti podrasti. Florjan, ki je vedno hodil spredaj, je skozi nos potegnil sapo. "Pekarji, pekarji," je zaskrbljeno dejal. Naprej smo jo odbrusili v največji tišini.
Pekarji, štirideset centimetrov visoke južnoameriške svinje, živijo v tropih po več deset živali. Koder hodijo, za njimi ne
Pekarji Južnoameriške svinje so po mnenju poznavalcev maj-nevarnejše živali pragozda
ostane nič užitnega. Nad zemljo in pod zemljo požrejo vse, od kače do deževnika. Kljub nedolžnemu videzu so po mnenju poznavalcev najnevarnejše
živali južnoameriškega pragozda. Kadar začnejo šklepetati z zobmi, je treba odnesti pete. Njihovi čekani so strašno orožje.
Tropski pragozd je nekaj cisto drugega, kot so naši gozdovi
boj in tekma. Nekatere živali se zanašajo na svojo moč, zobe in kremplje. Taka sta jaguar in puma. Druge so se obdale z bodicami. Tretje imajo v svojem arzenalu orožja strahotne strupe. Četrte so pridobile sposobnost prikrivanja. Lenivec gosti v svojem kožuhu alge, ki tega lenuha popolnoma spojijo z zelenjem rastlin. Nekateri kuščarji spreminjajo barvo skladno z barvo podlage, po kateri lazijo. Goljufivci, posebno žuželke, pa so prevzele barvo in pisane vzorce strupenih sorodnic.
Dinamika pragozda je v stalnem prepletanju medsebojne pomoči, tekme in boja. Pragozd ni slučajna vsota rastlin in živali, temveč je rezultat dolgoletnega medsebojnega prilagajanja in tekmovanja. Z uničenjem ene rastlinske ali živalske vrste se začne nezadržno padanje domin, povezanih v čudoviti živ-
PTUJ / 25. junija izbira mis [tajerske 2002
No^va priložnost za lepa dekleta
že konec maja se bodo pričeli letošnji regijski izbori v okviru izbire mis Slovenije 2002. Zdravko Geržina, lastnik licence izbire mis Slovenije za mis sveta, je povedal, da bodo letos organizirali od šest do osem regijskih izborov, na katerih bodo iskali udeleženke polfinalnega tekmovanja.
Dekleta, ki se bodo prijavila na regijske izbore, morajo biti v letošnjem letu stara 17 let in ne starejša od 24 let. Biti morajo državljanke R Slovenije, nepo-
ročene in višje od 165 cm, komunikativne in pripravljene na izzive, ki jih ponuja prestižni naslov mis Slovenije 2002.
Ptujski predizbor bo 25. ju-
Lanskoletna zmagovalka tekmovanja mis Štajerske 2001 v Ptuju Mihaela Kukovec (na desni) je postala prva spremljevalka miss Slovenije. Foto: Črtomir Goznik
nija, združen s proslavo ob dnevu državnosti. Z zabavno in družabno prireditvijo, ki bo na Mestnem trgu na Ptuju po svečanem prihodu maratoncev, ki bodo tudi letos obtekli mejo Slovenije, želijo organizatorji, združeni pod okriljem LTO Ptuj, vrniti vsaj malo prazničnega vzdušja, ki smo ga poznali v prvih letih praznovanja 25. junija. Zagotovo pa bo to tudi ena lepših poletnih prireditev, na kateri se bodo družili Ptujčani.
Dekleta se bodo ta večer občinstvu predstavila v petih izhodih. Ker je ptujski predizbor eden najboljših po organizaciji, udeležbi deklet in nagradah, je pričakovati velik odziv. Vse ti-
ste, ki se želijo ogniti dodatni selekciji pred samim izborom, a so že odločene, da bodo priložnost zgrabile, naj se prijavijo čim prej. Prijave bomo sprejemali v uredništvu Radio - Tednika, Raiceva ulica 6, Ptuj, ves mesec maj in do polovice junija. Nagrade so tudi letos privlačne, več od nagrad samih pa je vredna priložnost, ki je ne kaže izpustiti. Doslej so se Ptujčanke praviloma visoko uvrščale: dve sta postali miss Slovenije, ena prva spremljevalka, finalistk pa je bilo še veliko več. Najlepše ocenjene z mis Štajerske se redno uvrščajo v finale tekmovanja in segajo po najvišjih mestih.
MG
MISS SLOVENIJE 2002
Miss Štajerske
PRIJAVNICA Priimek:
PTUJ / peter mankoč obiskal vdc sonček
"To je zame nova prijetna izkušnja"
V petek, 12. aprila, je varstveno-delovni center Sonček na Ptuju obiskal nosilec zlate in srebrne medalje s svetovnega prvenstva v plavanju v kratkih bazenih v Moskvi Peter Mankoč. Članom društva je namenil kar veliko časa in jih seznanil s svojim športnim in zasebnim življenjem.
Stanovalci Sončka so ga sprejeli z velikim navdušenjem. Na njegov obisk pa so se tudi zelo pripravili, saj so mu postavljali veliko zanimivih vprašanj. Peter Mankoč že 18 let trenira plavanje, so med drugim izvedeli, sicer pa je študent Ekonomske fakultete v Ljubljani. V Sončku so ga seznanili s svojimi dejavnostmi in mu pokazali, kaj vse delajo - in imeli so res kaj pokazati, sa je njihovo delo zelo pestro. Mojca Pihler mu je prebrala nekaj svojih pesmi in mu podarila pesniško zbirko Utripajoče zvezde.
Mladi plavalec je bil srečanja v Sončku zelo vesel in dejal je, da je to zanj nova prijetna izkušnja. Žal mu vsakodnevni treningi in druge obveznosti ne dopuščajo veliko takšnih dogodkov.
Skupinski posnetek s Petrom Mankocem	MS
Ime:
Ulica:. Pošta:
Telefon:
Datum rojstva : Mere -višina:
-prsi, pas, boki: -teža:
-konfekcijska št.:
Podpis:
S svojim podpisom zagotavijam, da so navedeni podatid resnični in da soglašam s pravili izbom.
Kandidatko prijavlja
Priimek in ime:_
Naslov:
GERŽINA
VliEtT N
Torek, 7. maj
TV SLOVENIJA 1
6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 7.30 Poročila. 7.35 Dobro jutro. 8.30 Poročila. 8.40 Tedenski izbor. 8.40 Mostovi. 9.10 Biser-gora: Kdo je pacek. 9.25 Radovedni Ta~ek: Vlak. 9.35 Srebrno-grivi konji~, ris. nan. 10.00 Oddaja za otroke. 10.40 Volja najde )ot. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Julija, av. nan., 14.ep. 13.00 Poro~ila, {port, vreme. 13.30 Dobro jutro. 15.10 Ve~erni gost. 16.05 Duhovni utrip. 16.30 Poro~ila, {port, vreme. 16.40 Va{ tolar. 16.50 Vojna in civilizacija, am. dok. ser 17.45 [iv v ~asu, fran. dok. nad. 18.05 Zlatko zakladko: Pohajkovanje po gorjancih. 18.20 Knjiga mene briga - M. Rožanc: Ljubezen. 18.35 Skrivnosti: Ogenj. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, {port, vreme. 20.00 Artikulacija spomina - Zgodba o prekmurskih Primorcih, dokum. meseca. 20.50 Aktualno. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, {port, vreme. 22.50 Ruska nevesta, angl. drama. 0.20 Knjiga mene briga - M. Rožanc: Ljubezen, pon. 0.40 Vojna in civilizacija, am. dok. ser. 1.35 [iv v času, pon. 1.50 Artikulacija spomina - Zgodba o prekmurskih Primorcih, pon. 2.35 Aktualno, pon. 3.30 Saint Tropez, pon. 4.20 Ruska nevesta, angl. drama, pon.
TV SLOVENIJA 2
13.50 Studio City. 14.50 Končnica. 15.55 Goeteborg: SP v hokeju na ledu skupine A, četrtfinale, prenos. 18.15 Saint Tropez, fr. nad. 19.10 Videospotnice. 19.55 Goeteborg ali Jonkoping: SP v hokeju na ledu skupine A, četrtfinale, prenos. 22.15 Kolesarska dirka po Sloveniji, reportaža. 22.45 Vendomski trg, fran. film.
0.40	Talec, slovenski kratki film. 0.45 Oglas, slovenski kratki film. 1.00 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 JAG. 94. del. 10.00 Močno me objemi, pon. 10.55 Tri sestre, 86 del. 11.50 Esmeralda, 76. del. 13.10 TV Dober dan. 14.05 Dragon Ball. 14.30 Jezdeci senc. 15.30 Urgenca, 7 del. 16.25 Majhne skrivnosti. 16.30 Esmeralda, 77. del. 17.20 Tri sestre, 87. del. 18.15 Močno me objemi 19 del.15 24 ur 20.00 Preverjeno. 20.45 Resnične zgodbe: Reševanje Jessice McClure. 22.30 JAG, 95. del. 23.30 Prijatelji, 7. del. 0.00 24 ur, pon.
KANAL A
10.45 Beverly Hills, pon. 12.00 Dvakrat v življenju, pon. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.15 Obala ljubezni, 29. del. 15.00 Mladi in nemirni, 155. del. 15.50 Ricki Lake. 16.40 Beverly Hills. 17.30 Ned in Stacey. 18.00 Roseanne. 18.30 Korak za korakom, 4. del. 19.00 Popstars, najbolj{i tega tedna. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 [ov Jerryja Springerja. 20.00 Highlander 2, am. film. 22.00 Pa me ustreli, 11 .del. 22.30 Ti in jaz, 6. del. 23.00 Noro zaljubljena,
1.	del. 23.30 [ov Jerryja Springerja. 0.15 Rdeče petke.
TROJKA
7.00 Wai Lana joga. 8.30 Risani film. 9.15 Avtodrom, pon. 10.00 Iz domače skrinje, pon. 12.00 Videalisti. 12.30 Pokemoni. 14.00 Wai Lana joga. 14.30 Ekskluzivni magazin. 15.00 Iz domače skrinje. 16.30 Alfi Nipič Show, pon. 17.30 Popotovanja z Janinom. 18.30 Na{ vrt. 18.50 Pokemoni. 19.20 Videalisti. 20.00 Kickbo-xer, akcijski. 22.15 Iz domače skrinje. 23.30 Wai Lana joga.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Risana serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.15 TV koledar. 12.25 Jezikomer. 12.35 Izvor, serija. 13.25 Film. 14.55 Novice. 15.05 Dnevniki NLO-a, dokumentarna serija. 16.00 Izobraževalni program. 16.45 Hrvaška danes. 17.05 Vsakodnevnica. 18.30 Govorimo o zdravju. 19.00 Kviz. 19.12 Jezikomer 19.13 Pink Panther, risana serija. 19.30 Dnevnik. 20.05 Oddaja o kulturi. 20.50 Forum. 22.00 Moderato cantabile, glasbena oddaja. 22.50 Odmevi dneva. 23.10 Šport danes. 23.25 Tajna Hrvaška, dokumentarna serija. 23.55 Starši, film. 1.55 Newyorški policisti 8., serija. 2.40 Prijatelji 8., serija. 3.10 Smrtna kazen, serija. 3.35 Pravica za vse 5., serija. 4.20 Kraljestvo divjine. 4.45 Film. 6.15 Hrvaški glasbeni program.
HTV 2
8.00 Lassie, serija. 8.25 Superman, serija. 8.45 Rojeni zmagovalci, dokum. serija. 9.25 TV koledar 9.35 SOS - potrebujejo nas, dokum. oddaja. 10.05 Auto-magazin. 10.45 Srce na tajni nalogi, serija. 11.30 Hit HTV-ja. 12.15 Migdad - A Terorist's Account, dokume. film. 13.05 Hruške in jabolka. 13.35 Latinica 77. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Waterland Children, serija. 16.40 Hugo, TV igrica. 17.10 Izvor, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kviz. 19.05 Smrtna kazen, serija. 19.30 Fotografija v Hrvaški. 19.40 TV izložba. 19.50 Iz hrvaških muzejev. 20.10 Newyorški policisti 8., serija. 20.55 Polni krog. 21.20 Prijatelji, serija. 21.55 Pravica za vse 5., serija. 22.45 Seinfeld, serija. 23.10 Allo, allo 4. - serija. 23.40 Življenje na severu 4., serija.
HTV 3
13.55 Goeteborg: SP v hokeju na ledu. 18.20 Petica. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Košarka: NBA Action. 20.40 Nogomet: Magazin Lige prvakov. 21.35 Othello, am. film. 23.35 Monoplus. 0.15 Nogomet.
ORF 1
6.10 Otro{ki program. 8.05 Sabrina, serija. 10.15 For lowe or money, komedija. 11.45 Confetti tivi. 12.35 Confetti play town. 13.20 Confetti play town 2. 13.25 Quasimodo, risanka. 13.50 Confetti town. 14.25 Confetti play town 3. 14.30 Rožnati panter. 14.55 Simpsonovi. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Herkul. 16.30 Božanska družina, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Charmed,serija. 18.30 Varu{ka, serija. 19.00 Cybill, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 [port. 20.15 Medi-copter 117, serija. 21.05 Vpra{anje časti, serija. 22.40 Seks v mestu, serija. 23.15 Introducing Dorothy Dandridge, dokumentarec.
ORF 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in lepi. 9.50 Tri dame z žara, serija. 10.20 Ena v Zgornji Bavarski, komedija. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Magazin. 12.35 Tedenska poročila. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Prijateljice, serija. 14.50 Podežeklski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodo{li v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum, magacin. 21.05 Reportaža. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Na kraju dogajanja. 23.05 Verska oddaja. 0.00 Čas v sliki.
Sreda, 8. maj
TV SLOVENIJA 1
6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 7.30 Poročila. 7.35 Dobro jutro. 8.30 Poročila. 8.40 Dober dan, Koro{ka. 9.10 Trojčice, ris. nan., 15/26. 9.35 Grdi raček Tine, ris. nan., 22/26. 10.00 Zlatko zakladko: Pohajkovanje po Gorjancih. 10.15 Knjiga mene briga - M. Rožanc: Ljubezen. 10.30 Skrivnosti: Ogenj. 10.35 [iv v času, fran. dok. nad., 9/13. 10.50 Vojna in civilizacija, am. dok. ser, 3/8. 11.40 Cik Cak. 12.00 Artikulacija spomina - Zgodba o prekmurskih Primorcih, dokumentarec meseca. 13.00 Poročila, {port, vreme. 13.15 Dobro jutro. 14.55 Aktualno. 15.55 Mostovi. 16.30 Poročila, {port, vreme. 16.40 Va{ tolar. 16.55 Gospodarji pu{čave, angl. poljud. oddaja. 17.50 Male sive celice, kviz. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, {port, vreme. 20.00 Sedmi pečat: Popoln umor, am. film. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, {port, vreme. 22.55 17. Slovenski glasbeni dnevi s simfoniki RTV Slovenija. 0.20 Gospodarji pu{čave, pon. 1.10 Gledali{če v hi{i, pon. 1.40 V nebesa bom {el, ker je tu pekel, fr. film. 3.45 [port.
TV SLOVENIJA 2
15.15 6. mednarodno zborovsko tekmovanje, Maribor 2002: me{ani pevski zbor Ultima, Thule, Norve{ka. 15.55 Homo turisti-cus. 16.15 Gledali{če v hi{i, jug. ČB nan., 37. epizoda. 16.55 Kidričevo: 2. tekma finala slovenskega pokala v nogometu Aluminij - Hit Gorica, prenos. 19.10 Videospotnice. 20.00 Rotterdam: finale pokala UEFA v nogometu, Feyenoord - Borussia (D), prenos. 23.00 Kolesarska dirka po Sloveniji, reportaža. 23.30 Prvi val, kanadska nan., 16/22. 0.15 Videospotnice, ponovitev.
POP TV
9.10 JAG, pon. 10.00 Močno me objemi, pon. 10.55 Tri sestre, pon. 11.50 Esmeralda, pon. 13.15 Preverjeno, pon. 14.05 Dragon Ball. 14.30 Jezdeci senc. 15.30 Urgenca, 7. del. 16.25 Esmeralda, 78. del. 17.20 Tri sestre, 88. del. 18.15 Močno me objemi, 11. del. 19.15 24 ur 20.00 TV kriminalka: Kam je izginila Vonnie. 21.45 Tretja izmena, 16. del. 22.40 JAG, 96. del am. nan. 23.30 Prijatelji, 8. del. 0.00 24 ur, pon.
KANAL A
10.45 Beverly Hills, pon. 12.00 Dannyjeve zvezde. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.15 Obala ljubezni, 30. del. 15.00 Mladi in nemirni, 156. del. 15.50 Ricki Lake. 16.40 Beverly Hills. 17.30 Ned in Stacey, 7. del. 18.00 Roseanne, 6. del. 18.30 Korak za korakom, 5. del. 19.00 Popstars. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 [ov Jerryja Springerja. 20.00 Popstars. 20.50 Ekstra magazin. 21.40 Pa me ustreli, 12. del. 22.10 Ti in jaz, 7. del. 22.40 Noro zaljubljena, 2. del. 23.10 [ov Jerryja Springerja, pon. 0.00 Rdeče petke.
TROJKA
7.00 Wai Lana joga. 8.30 Risani film. 9.15 DP v raftingu, pon. 10.00 Iz domače skrinje, pon. 12.00 Videalisti. 12.30 Pokemoni. 13.00 DP v raftingu, pon. 14.00 Wai Lana joga. 14.30 [tiri tačke, pon. 15.00 Iz domače skrinje, pon. 16.30 Kickboxer 5, pon. 18.30 Gradnja, pon. 18.50 Pokemoni. 19.20 Videalisti. 20.00 Policist s petelinjega vrha, 5. del. 21.00 Sijaj. 21.30 Inline hokej. 22.15 Iz domače skrinje, kontaktna odd. 23.30 Wai Lana joga.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Risana serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.15 TV koledar. 12.25 Jezikomer 12.35 Izvor, serija. 13.25 Zamenjava staršev, am. film. 14.55 Novice. 15.05 Dokum. serija. 16.00 Izobraževalni program. 16.45 Hrvaška danes. 17.05 Vsakodnevnica. 18.30 Dokumentarna oddaja. 19.00 Kviz. 19.15 LOTO 7/39. 19.30 Dnevnik. 20.05 Globalno naselje. 20.40 Pol ure kulture. 21.10 Trenutek spo-znanstva. 21.45 TV interview. 22.40 Odmevi dneva. 23.00 Šport danes. 23.10 Euromagazin. 23.40 Podnajemnica, film. 1.35 Amongst Women, serija. 2.25 Office Gossip, serija. 2.50 Dosjeji X, serija. 3.35 Le Spectre De La Crise, dokum. film. 4.20 Kraljestvo divjine. 4.45 Zamenjava staršev, am. film. 6.15 Hrvaški glasbeni program.
HTV 2
8.00 Lassie, serija. 8.25 Superman, risana serija. 8.45 Rojeni zmagovalci, dokumentarna serija. 9.35 TV koledar. 9.45 Oddaja iz kulture. 10.25 Singin' In The Rain, am. film. 13.10 Forum. 14.20 Moderato cantabile, glasbena oddaja. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Moj rojstni kraj, serija. 16.40 Hugo, TV igrica. 17.10 Izvor, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kviz. 19.05 Office Gossip, serija. 19.30 Fotografija v Hrvaški. 19.40 TV izložba. 19.50 Iz hrvaških muzejev. 20.10 Amongst Women, serija. 21.00 Polni krog. 21.20 Dosjei X, serija. 22.05 Le Spectre De La Crise, dokumentarni film. 23.05 Seinfeld, serija. 23.30 Allo, allo, serija. 0.00 Življenje na severu, serija.
HTV 3
19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Dokumentarni film. 20.35 Rotterdam: Nogometni Cup EUFA - finale, prenos. 22.35 Transfer 23.20 Nogomet.
ORF 1
6.00 Otro{ki program. 8.00 Korak za korakom, serija. 8.25 Sabrina, serija. 8.45 Čarovnice, serija. 9.30 Herkul, serija. 10.10 Columbo, kriminalka 1978. 11.45 Confetti tivi. 12.10 Fix & Foxi. 12.35 Confetti play town. 13.20 Confetti play town 2. 13.25 Quasimodo, risanka. 13.50 Confetti town. 14.25 Confetti play town 3. 14.30 Rožnati panter. 14.55 Simpsonovi. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 HerkuJ, risanka. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Varu{ka, serija. 19.00 Cybill, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 [port. 20.15 Nogomet, pokal Uefa. 23.05 Battle of the bulge, film. 22.40 Seks v mestu, serija. 23.05 Nogomet, Liga prvakov.
ORF 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in lepi. 9.50 Tri dame z žara, serija. 10.20 Glavno, da so počitnice, komedija 1972. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Poročilo. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Prijateljice, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, (1511). 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodo{li v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Klinika pod palmami, serija. 21.45 Pogledi s strani, special. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Hotel mama, komedija 1999. 0.00 Čas v sliki.
Ne spreglejte ...
POP TV: petek, 3.5.2002 ob 20.00 Mladi Indiana Jones: Sladka pesem ljubezni
Indy tokrat pristane na Irskem, kjer vlada napeto politično ozračje. Tam se zagleda v lepo Colleen, katere brat je vpleten v irsko uporniško gibanje. Kmalu spozna, da politika in romantika ne gresta skupaj. Podobne težave Indyja čakajo tudi v Angliji, kjer se zaljubi v trmasto mladenko, ki zagovarja samostojnost žensk. Temu sledi zelo zanimiva večerja z Winstonom Churchillom. V nočojšnjem filmu nastopata tudi priznani angleški igralki Elizabeth Hurley in Vanessa Redgrave.
KANAL A: petek, 3.5.2002 ob 21.50 Smrtonosni pono~njaki
Najstnika Loren in Abby po smrti staršev ostaneta siroti in se preselita k sorodnikom na Florido. Težave se začnejo, ko člani neke tolpe pod vodstvom psihotičnega Dutre stavijo, kdo bo prvi zapeljal nedolžno Abby. Ko jih dekle vse po vrsti zavrne, se fantje odpravijo na pravi uničevalski pohod. Loren je odločen, da sestro zaščiti, kmalu pa se mora boriti tudi za svoje življenje.
POP sobota, 4.5.2002 ob 21.00 Smrtonosno orožje
Nocoj je na sporedu prvi film iz serije uspešnic Smrtonosno orožje z Melom Gibsonom in Dannyjem Gloverjem v glavnih vlogah. Seveda pa poleg njiju ne manjka obilo dobre akcije in nepozabnih komičnih trenutkov. Glover igra umirjenega policista, družinskega človeka Rogerja Murtaugha, ki je pravkar srečal Abrahama in ga čez nekaj let čaka upokojitev. Vzkipljivi in uporniški Martin Riggs v Gibsonovi podobi je njegovo popolno nasprotje. Pred kratkim mu je umrla žena in mu je vseeno, če živi ali umre. Ko ju določijo za partnerja, se Roger in Martin sodelovanja prav nič ne veselita. Vendar pa bosta morala sodelovati, če bosta hotela stopiti na prste zloglasnim preprodajalcem mamil.
KANAL A: sobota, 4.5.2002 ob 21.00 Kon~na igra
Devetnajstletna Simone je zvezda krajevnega teniškega kluba in ima odlične možnosti za uspešno mednarodno kariero. Ko začne manager vse bolj pritiskati nanjo in jo celo zlorabljati, ga Simone odpusti. S tem si nakoplje njegovo sovraštvo in maščevanje.
POP nedelja, 5.5.2002 ob 17.50 Skrivna pri~a
Dvanajstletna Drew in Jannie skupaj preživljata poletne počitnice in se zapletata v številne nepozabne pustolovščine. Nekega dne se njune nedolžne igrice spremenijo v pravo moro. Vse se začne, ko Drew zaloti očeta v objemu bogate in poročene ženske. Gospo naslednje jutro najdejo umorjeno, sum za zločin pa pade na Drewovega prijatelja Kurta.
Drew se kmalu znajde v hudi zagati. Ve, da lahko prijatelja reši le, če s prstom pokaže na očeta.
KANAL A: nedelja., 5.5.2002 ob 20.00 Jumanji
Leto 1969. Deček po imenu Alan Parrish najde skrivnostno igrico jumanji. Skupaj s prijateljico Sarah se odločita, da se bosta malo poigrala, a ga potem, ko vrže kocko, igrica posrka v svoj svet, iz katerega Alan ne more uiti. Petindvajset let kasneje igrico najdeta brat in sestra Peter in Judy, ki se za~neta igrati. Najprej ju presenetijo levi in opice, ki se kar na lepem prikažejo pred njima, nato pa še Alan, ki je zdaj odrasel in zgleda kot Robin Williams. Ko se triu pridruži še odrasla Sarah, je igralska ekipa popolna. Igro morajo kon~ati, preden ona pokon~a njih.
KANAL A: ponedeljek, 6.5.2002 ob 20.00 Babe
Babe je prisr~en pujsek, ki je pred ~asom osvojil srca gledalcev po vsem svetu, nocoj pa boste njegovemu šarmu zagotovo podlegli tudi vi. Ob njegovih dogodivš~inah se bo zabavala vsa družina, zato ga nikar ne spreglejte. Pripoved se za~ne, ko Babe ostane sam na svetu in se po spletu okoliš~in znajde na farmi prijaznega kmeta Hoggetta. Tam spozna kup pernatih in dlakavih prijateljev, prijazna doma~a psica pa postane njegova druga mama. Tudi od drugih prebivalcev kmetije dobi marsikateri pou~ni nauk in s svojo prijaznostjo Babe kmalu dobi svoj prostor na kmetiji. Tudi s kmetom Hoggettom sta zaveznika in prijazni možakar bo iz Babea naredil pravega ov~arskega psa, pardon pujska.
KANAL A: torek, 7.5.2002 ob 20.00 Highlander 2
Nocojšnja nesmrtnika bosta Sean Connery in Christopher Lambert. Zgodba je postavljena v 21. stoletje. Nesmrtnika MacLeoda in Rami-reza preženejo z doma~ega planeta Ziest in pošljejo na Zemljo. Tu ugotovita, da je ozonski plaš~ že skoraj izginil in da so prebivalci zato izpostavljeni nevarnemu son~nemu sevanju. Da bi Zemljane zaš~itila, si MacLeod omisli š~itnik pred soncem, a sprva ne ve, da z njim upravlja organizacija, ki na veliko služi prav na ra~un ozonske luknje.
POP torek, 7.5.2002 ob 20.45 Reševanje Jessice McClure
Nocojšnja resni~na zgodba je postavljena v teksaško mestece Odessa, kjer se bo odvijalo dramati~no reševanje Jessice McClure. Zgodba se za~ne, ko leto in pol stara Jessica pade v podzemni jašek. Ceprav se zdi, da jo bodo hitro rešili, se reševalna akcija zavle~e dolgo v no~. Upanja, da bi deklico živo in zdravo prinesli v objem obupanih staršev, je tako vse manj. Medtem se novica o Jessicini nesre~i kot ogenj razširi po vsej državi in pristane v središ~u medijskega zanimanja.
PIRAMI]
RADIOPTUJ
89,8 98.2 I04Í3mhz
Vsak ponedeljek
med 21. in 22. uro
PRIPRA\lJA IN VODI: \1^IMIR KAJZOVAR
DiC						1		■reL.:		02 / 77122 61			
					2		3						
				4		5		6					
			7		8		9		10				
		11		12		13		14		15			
	16		17		18		19		20		21		
22		23		24		25		26		27		28	
Vsak četrtek ob 20.00 uri
posicočm
n
mičjfrmsfď
01.	Vrisk -Preveč je belih rož
02.	Slapovi - Pravljica življenja
03.	Rokovnjači - Zapojte z nami
04.	Ans. Zupan - Važno ni Icaj vidijo oči
05.	Ans. Braneta Klavžarja - Kaj je novega
06.	Okrogli muzikantje - OI(rogli smo mi
07.	Vasovalci - Osamljeni godec
08.	Slovenskogoriški kvintet - Gobarsica ljubezen
09.	Izvir-Zaplešite z nami
10.	Bobri-Tvoje srce
11.	Zarja-Fletna navada
12.	Ans. Rosa - Pomota
13.	Strašna Jožeta - Strašna Jožeta
vitezi Celjski- Le objela isto nnlsllva. še eno možnost v MAJU imalo: Vrisk-Preveí je belih rož.
1.	Boštjan Konečník - Frajtonarca je prava stvar
2.	Krila - Tvoja bom
3.	Generacija 69 - Penzionist
4.	Mili - IVloja sreča
5.	Srečko Mlinšek-Ljubim
6.	Boris Kopitar - Vsalc pač po svoje
7.	Viktorija - Bolečina Zmaoovalec meseca APRILA: Malibu - Dobri stari časi še eno možnost v APRILU Ima:
Boštjan Konečník - Frajtonarca jo prava stvar
Poskočnih 13
Glasujem za:
Glasujem za:
Veličastnih 7
Glasovnice poSljite na dopisnicah na naslov:
MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 318,2250 Ptuj
Nagrado založbe Mandarína prejme: Tatjana Smiljan, Trnovski Vrh 35 b, 2253 Destrnik.
PETEK, 3. maja:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (se ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (se 7.00, 9.00, 1 1.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Kulturni križemkra-žem. 12.30 Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 16.15 V VRTU. 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 20.00 Glasbena oddaja Peta noč. 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Jure in Rado). 23.00 DJ TIME. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Celje).
SOBOTA, 4. maja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30,
14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 1 1.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole - Jukič). 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 ŠPORT. 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 22.05 ŽIVIMO LEPO (Saša Einsiedler). 23.00 Mitja in Petja show (Petja Janžekovič in Mitja Učakar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Sora).
NEDELJA, 5. maja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.40). 7.15 HOROSKOP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 8.40 Po romarskih poteh (Ciril Arih). 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVEN-
SKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE @EUE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Sora).
PONEDELJEK, 6. maja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (se 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOfP 9.05 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska, ormoška in lena-rška kronika (Martin Ozmec in Zmago Šalamun). 17.30 POROČILA. 18.00 KULTURA. 20.00 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka @ule). 21.00 KVIZ PIRAMIDA (Vladimir Kajzovar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Slovenske gorice).
TOREK, 7. maja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00
Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOPP 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVET. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 POMOČ SOČLOVEKU (Marija Slodnjak). 20.00 A-B-C-D (Davorin Jukič). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Slovenske gorice).
SREDA, 8. maja:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (še 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 1 1.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOPp 9.05 Po Slovenskeh goricah (Zmago Šalamun). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 17.30 POROČILA. 18.00 VROČA LINIJA RADIA PTUJ (Darja Lukman - @unec). 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio).
TURISTIČNI TEDNIK
pokrajine, ki očarajo
V zeleno barvo ujeta preteklost
V mehko pokrajino ujeti koščki preteklosti se na Dolenjskem in v Beli krajini prepletajo v dragocen mozaik naravne in kulturne dedi{~ine. Popotnika vabijo v svoj objem tihe reke in mirni trgi, izkopanine in razkošni gradovi, nemirni griči, skrivnostni samostani in blag dotik podeželja.
Prelepi razgledi vas čakajo na Za-plazu, Vihri, Stopnem, Vinjem in Tolstem vrhu, pa na Gorjancih, Smuku nad Semi~em, Starem trgu ... Bogato naravno dedi{čino Dolenjske in Bele krajine predstavljajo območja ob rekah Kolpi, Lahinji, Krupi, Krki, Temenici, gozdovi na Rogu in Gorjancih, kjer nastajajo krajinski parki. Se bi sploh na-{el kdo, ki ga ne bi zanimal Minutnik, droben kra{ki izvir - zaganjalka v dolini Pendirjevke pod Gorjanci, v katerem
količina vode naraste in pade vsakih osem minut? Kra{ki svet z jamami in življenjem v njih predstavlja posebno občutljiv biotop, zato ostajajo njegove najdragocenejše posebnosti, kot sta človeška ribica, endemit Dinaridov, in njej sorodni črni močeril, ki ga doslej poznamo le na eni lokaciji, skrite očem širše javnosti.
Človek je v toku tisočletij v naravnem okolju pustil številne sledove, o čemer nam tudi na Dolenjskem pričajo bogate arheološke najdbe. O poselitvi tega območja v I. tisočletju pr. n. št. priča gostota prazgodovinskih naselbin - utrjenih gradišč na vrhovih vzpetin, ki so strateško obvladovale celoten prostor. Antično obdobje je prineslo svoje zakonitosti in razvilo bogato mrežo cest in naselij, pokrajino pa koloniziralo s podeljevanjem kmetij dosluženim rimskim legionarjem, s čimer je imperij širil svoj vpliv, moč in kulturo. Zaradi
silnega bogastva pa je zamikal nomadska barbarska plemena in končno postal njihov plemen; o zdesetkanem prebivalstvu pozne antike in zgodnjega srednjega veka ponovno pri~ajo vi{inske utrjene postojanke, pogosto ume{~ene na nekdanja prazgodovinska gradi{ča.
Ohranjene delčke preteklosti skrbno ~uvajo arheolo{ke zbirke Narodnega muzeja v Ljubljani, Dolenjskega muzeja v Novem mestu, Belokranjskega muzeja v Metliki in {e kje.
Zgodbe o pretekli slavi pa seveda pripovedujejo tudi {tevilni stari objekti v pokrajini: cerkve in gradovi oziroma njihove ru{evine, samostani, stara mestna jedra, vasi s sicer že redko, a {e ohranjeno leseno arhitekturo, kozolci, kulturna krajina ... Tu seveda ne moremo mimo Šentruperta, Kostanjevice, Novega mesta, Metlike ali Črnomlja in seveda Stične ali Pleterij, celo ne mimo njihovih vin ter sirov, pa Žužemberka z gradom nad slapovi Krke in {e in {e. V pokrajini vas bodo ves čas spremljale cerkve, bodisi na vrhovih gričevja bo-
disi kot dominantne sredi vasi. Nekatere med njimi skrivajo v sebi elemente romanike in gotike, mnoge pa so nastale v baroku ali so bile od tedaj temeljito prezidane in na novo opremljene. Od gradov, ki so nekoč gospodovali pokrajini (že omenjeni Žužemberk, pa Soteska, Hmeljnik, Stari grad, Vinica, Pobrežje in drugi), je danes v celoti ob-
MAJ - smarnski mesec
Prvi maj in slovenski majnik
Praznično ozračje na prvi majski dan je prastara kulturna značilnost, ki jo pozna ves indoevropski etnični prostor. Delavski dan je šele dobrih sto let. Prvi maj je, podobno kot jurjevo, povezan s čaščenjem cvetja, zelenja in drevja (majski mlaji!)
Prvi maj, včasih so mu rekli kar "majski dan", je ponekod simboliziral tudi začetek poletja, ker je bil že v pozni pomladi. Mesecu maju naj bi dala ime {mains) rimska boginja rasti Mai-ae! Maja je bila prvotno gr{ka boginja, Hermesova mati, pri Rimljanih pa Mer-kurjeva. A ime so poznali že predrim-ski valižanski Kelti. Maja je namreč ime, ki ga najdemo na raznih koncih sveta, izvira pa iz Indije. V indijski fil-zofiji pomeni maya ves pojavni svet, ki je minljiv, podvržen stalnim spremembam, v nasprotju z nadnaravnim svetom nespremenljivega in večnega boga. Maj je torej mesec, ko zemlja "oživlja".
Ta prastara pojmovanja so se ohranila tudi v krščanstvu, kjer je Kristusova mati Marija poleg matere tudi materija
Foto: OM
(ista beseda) in ji je zato posvečen ves mesec maj (šmarni maj — šmarnice).
Razen z Majo pa je ta praznik povezan tudi s Floro, boginjo rož in pomladi. Pri Rimljanih je bil maj tretji mesec. Za prvi maj so hodili prebivalci Rima vsako leto k verskim obredom v jamo Egerio. Samo ženske pa so na ta dan častile v sodnikovi palači Bono Deo, boginjo z mnogimi imeni (Maia, Gea, Fanna, Oma ...), ki je moški sploh niso smeli poznati. Obred so vodile vestal-ke, rimske deviške svećenice. Prvi maj so praznovali sredi cvetnega praznika floralije. To je bil pomladni praznik, s katerim so radostno sprejemali novi letni čas toplote in rasti.
Keltski, irski prvi maj je bil velik praznik in se je imeval Beltane — sijoči ogenj. Začel se je na predvečer prvega maja, ko je vzšla luna. Najbrž gre za spomin na prastar pastirski praznik, kot je pri nas jurjevo, ko so začeli s prvo pašo na planem. Za prvi maj so so prižigali beltanski sveti kres, okrog katerega so gnali živino, da bi ostala zdrava. Vse to je povezano s plodnostnimi obredi in materinskimi rodovitnostnimi kulti.
Na majski večer se na zemljo spustijo čarovnice. Kresove so prižigali tudi
zato, da bi jih odgnali, znane pa so bile tudi igre med dobrim in zlim, med poletjem in zimo.
Povsod po Evropi in drugod so krasili maja domove z zelenjem in vejami svetih dreves (lipa, jerebika, jesen, jablana, leska ...). Iz tega izvirajo tudi krščanske butarice, vse pa je povezano s prastarimi predstavami o drevesu življenja, ki zaznamuje nastanek kozmosa in človeka.
Nekoč so za prvi maj ljudje zgodaj zjutraj nabirali roso po travi in grmovju. Prvomajska rosa naj bi namreč pozdravila jetiko, golšavost, slabovidnost, dekleta pa so verjela, da bodo ostala lepa, če si bodo s to roso umila obraz (in nobene potrebe ni bilo po vitaski-nu, quenty ...). Lepota je bila v njej!
A na Slovenskem je najbolj razširjeno bilo in je še postavljanje prvomajskega mlaja. Postavljajo se smreke, breze, topoli in bori. Smrekov mlaj ima na vrhu bunko in zastavo, pod smrekovino na vrhu pa na deblo pritrjene vence, spletene iz cvetja in zelenja.
Prvi maj je tudi dan šmarnic, globokih verskih čaščenj Marije. Šmarni-ce so vsakodnevna večerna pobožnost v čast Marije. Besede šmarnice, šmaren se seveda prepletajo; gre za okrajšavo iz imena sv. Marija. Zanimivo pa je tudi, da si v Franciji, na primer v Parizu, za prvi maj darujejo šmarnice.
Prvi maj je tudi mednarodni praznik dela, simbol solidarnosti delavskega razreda. Njegova zgodovina sega začela v Chicagu leta 1886, ko so delavci postavili zahtevo po osemurnem delovnem času. Policija je povzročila med delavci pravi pokol, pet pa jih je bilo obsojenih na smrt. Na prvem kongresu II. internacionale v Parizu leta 1889 je bilo sklenjeno, da se vsako leto v spomin na čikaške delavce 1. maja organizirajo množične demonstracije in stavke. Danes je 1. maj v večini držav državni praznik, sprašujem se le, kdo se bo spomnil današnjih delavcev.
novljen grad Otočec, edini "vodni" grad na Slovenskem, ki razvija odlično turistično—rekreativno ponudbo.
"Se prej kot priroda se ti prikupi narod, ki prebiva tod. Ti ljudje se odlikujejo po svojem prostodušnem vedenju, odkritosrčni so, prijazni, zgovorni, postrežni. Prava njihova posebnost pa je izredno pravilna govorica in neusahljiv ljubeznivi humor!" (F.Levstik)
Povedali vam bodo, da so njihovi štruklji najboljši, da ga ni vina čez cviček, ki je poleg terana edino avtohtono slovensko vino (o tem sicer nam Štajercem ni dobro pripovedovati), in prav na cviček so Dolenjci prav posebej ponosni. V preteklosti so bile izrečene številne šale na račun tega vina in ljudi, ki ga pijejo, danes pa postaja cenjena pijača ob zahtevnih kulinaričnih specia-litetah.
Posebej značilne za to pokrajino so vode. Tako kot Belo krajino zaznamuje in v velikem loku objema Kolpa, tako je za Dolenjsko skoraj sinonim reka Krka, ki ji lahko brez pretiravanja po-rečemo dolenjski biser. Krka, ki izvira v kraški jami blizu istoimenske vasi, je s svojim več kot 100 km dolgim tokom pravi vir življenja in aktivnosti tamkajšnjih prebivalcev. Preprosto čudovita je ta zelena reka številnih globičin, s katero se lahko kosa le še naša smaragdno zelena Soča. Poleg rek in potokov pa so zanimivi tudi topli izviri, ki prihajajo iz globin ob tektonskih prelomnicah. Ob dveh sta urejeni zdravilišči, daleč naokrog poznane Šmarješke in Dolenjske toplice.
France Režun je o tej čudoviti mehki pokrajini zapisal: "Če boste dobro prisluhnili, boste slišali tudi petje črička ter glasove živine in ljudi pri delu. Tu se tudi bolj ve, da se pomlad začne v vinogradih, poletje v valovanju trav in žit, jesen s cvetočo ajdo. Takrat je sonce že rahlo zastrto. Ozračje, ki ga polnita šumenje čebel in vonj po medu, pa postaja mehko. Če se takrat sklonite zelo blizu, dvakrat živite. Tudi zato je ta pokrajina razkošje!"
Privoščite si ga, to razkošje, in obiščite prebujajočo se lepotico Dolenjsko in Belo krajino. Pa lep vikend vsem!


ZANIMIVOSTI, PISMA BRALCEV
PODLEHNIK / projektno učno delo na os
Dober dan, knjiga
Knjige so ključ do zakjlada modrosti; knjige so vrata v deželo užitkov;
knjige so steze, ki vodijo navzgor;
knjige so na{e prijateljice. Pridite, berimo!
E. Poulsson
cunalniki. Zato so učenci slabši bralci, pa tudi ustno in pisno izražanje ter otroška domišljija, ustvarjalnost se ne razvijajo. S projektom smo želeli učencem knjigo približati ter v njih vzbuditi potrebo po branju. Želeli smo, da bi knjiga postala njihov pomočnik pri vsakdanjem učenju, zbiranju informacij, spro-
stitev in tolažba v trenutkih stiske in samote, vrata v svet domišljije, ustvarjalnosti in dogodivščin."
Kako so se lotili dela? Učenci so s pomočjo mentorjev, staršev, literature zbirali podatke o knjigah, raziskovali so na terenu, izvedli anketo o branju, obiskali knjižnico in knjigarno. Poleg tega so risali, oblikovali, pisali spise, pesmi, zgodbe, reševali računske naloge, rebuse, križanke ... na temo "knjiga".
Nastalo je nekaj zelo lepih "prvih knjig" in še veliko drugih izdelkov.
Svoje delo so učenci predstavili staršem in gostom na predstavitvi, ki je bila v šoli Podlehnik v petek, 12. aprila. Ob tej priložnosti so izvedli knjižni kviz, v katerem so sodelovali tudi starši. Bilo je napeto in zanimivo. Za tekmovalce so bile pripravljene nagrade. Ob zaključku so si obiskovalci ogledali še razstavo.
D. Kurež
Tako so vabili na predstavitev projekta učenci 1., 2. in 3. razreda O[ Podlehnik. In zakaj so se odločili za projekt o knjigah?
Takole pravijo učiteljice: "Pri delu opažamo, da med učenci upada zanimanje za knjigo, kajti izpodrivata jo televizija in ra-
ORMOŽ /
aktivnosti rdečega križa
Prostovoljíek Rdeíega križa
čut za nesebično pomoč in prostovoljno delo se razvija že zgodaj v otroštvu. Zato so se na Območnem združenju Rdečega križa Ormož odločili, da v letošnjem šolskem letu posvetijo posebno pozornost prav tej temi, ter razpisali likovni in literarni natečaj na temo pros-tovoljstva.
Prejeli so skupno 178 izdelkov, ki so jih prispevali otroci vzgojnovarstvenih enot Ormož, Ivanjkovci, Miklavž pri Ormožu in Velika Nedelja ter učenci osnovnih šol Velika Nedelja, Sveti Tomaž, Ormož, Stanko Vraz, Središče ob Dravi in Podgorci. Razstava je postavljena v počastitev tedna Rdečega križa (od 7. do 15. maja), izdelki, ki so razstavljeni v izložbi bivše galanterije na Ptujski cesti 7 v Ormožu, pa so na ogled do konca maja.
Prisrčno vabljeni k ogledu razstave.
Maja Botolin Vaupotic
Tekmovalna ekipa pri delu
PTUJ / učenci na mednarodnem taboru
w
Sola miru v Delnicah
Od 1. do 6. aprila so se štirje učenci šestih in sedmih razredov O[ Olge Meglič udeležili mednarodnega tabora [ola miru, ki ga je organizirala republika Hrvaška v okviru skupnosti Alpe Adria. Tabor je potekal v kraju Mrko-palj v bližini Delnic.
Udeleženci tabora z OŠ Olge Meglic
Cilji tabora so zavzemanje za nenasilnost in mir, srečanje osnovnošolcev različnih nacionalnih, kulturnih in verskih pripadnosti. Delo na taboru je potekalo v obliki delavnic. Učenci so imeli možnost izbirati med foto, šahovsko, strip, ke-ramičarsko, glasbeno-scensko, literarno, likovno, video, vol-narsko ... delavnico. Glavna tema vseh delavnic je bila jelka - najpogostejše drevo v gozdovih Gorskega kotorja in hkrati najbolj ogroženo in izumirajoče drevo na tem področju.
Več kot 80 učencem iz Hrvatske, Bolgarije, Italije in Slovenije so dnevi zelo hitro minevali ob delu in zabavi, izletu v neokrnjeno naravo in ogledu deponije smeti.
Anita Peklar
PREJELI SMO
Prijetno je živeti v domu prijaznih ljudi
Zelo stara modrost nas uči, da čas človeku prinese marsikaj, o čemer v mladosti ni nikoli razmišljal. Mladost je čas življenja, odraščanja, življenjske energije - tudi v negativne smeri, ki je pri mladih, zlasti v sedanjem času, očitno na pretek, da ne rečem preveč. No, Za-gorec ti zna reči, da ti z 'godinama dojde sve': postaneš star, betežen, pa če to hočeš ili neočeš.
No, to se je zgodilo tudi meni.
Pred nedavnim sem uspel dobiti status oskrbovanca (v domu nas nazivajo 'stanovalca') doma upokojencev na Ptuju. Razlogi, ki so me vodili k tej odločitvi, so starost in očitno slabšanje zdravstvenega stanja, s tem pa tudi ugašanje psihofizičnih moči. Odločitev ni bila lahka. Številni pomisleki in mešani občutki so mi večkrat krajšali nočni spanec, zlasti še po tem, ko sem namerno ali pa tudi nehote pešačil ob tej veliki in občudovanja vredni stavbi doma upokojencev.
Rečem lahko, da je dom na zunaj prava lepotica in ponos našega zgodovinskega Ptuja. Zunaj ga posebej krasi čudovito urejeno okolje z lepo oblikovanimi zelenicami, okrasnimi drevesi in grmičevjem, sprehajalnimi potmi ter vr-
tnimi mizami in klopmi, kjer mi stanovalci s svojimi obrabljenimi kostmi kakšno urico posedimo in mežikamo na prijetnem spomladanskem soncu. Posebej pa naš dom odlikujeta red in čistoča v vsej notranjosti, prav tako njegovo okolico, posebno pa še relativno mirno okolje.
Ko vse to kot brezdelnež gledaš, doživljaš in uživaš, ne moreš mimo ugotovitve, da za vse to skrbi in dela dobro vodstvo doma s svojimi pridnimi sodelavci. Pika na "i" pa je še naš ljubljenček, ljubki kuža Muri, ki nam ob srečanju pri njegovi domiselno nameščeni utici s svojim prijaznim bevskanjem in mahanjem z repom popestri dan ter pomiri kakšen notranji tesnobni občutek, prežet z nostalgijo.
Sedaj pa se moram vrniti k namenu mojega pisanja. Ko se po več desetletjih bolj ali manj tiraniji podobnega in neizprosnega, pa tudi s človeško aroganco "obogatenega" življenja nepričakovano znajdeš v krogu prijazne človeške topline, preprosto ne moreš verjeti, da si prišel v dokaj veliko "družino" prijaznih ljudi, ki pri izvajanju del in nalog v skrbi za dobro počutje nas ostarelih in bolj ali manj betežnih, večkrat tudi sitnih ljudi, razdajajo toliko svoje prijaznosti in topline, da se upravičeno čudiš in sprašuješ, od kod tem ljudem toliko človeške topline. Nikogar od članov delovnega kolektiva doma upokojencev na Ptuju, začenši od direktorice magistro Doklovo, pa vse do pridnih
čistilk in mladih fantov, ki v tem domu služijo (civilni) vojaški rok, žal še nisem vprašal, od kod jim takšno razdajanje prijaznosti in ustre-žljivosti in kje so opravljali "preizkus znanja" za razdajanje tako prijazne človeške topline. Glede na moje dolgoletne izkušnje neposrednega dela in stikov z ljudmi različnih poklicev in stopenj izobrazbe ter položajev ali funkcij sem imel le redkokdaj priložnost doživeti toliko prijaznosti in človeške topline v medsebojnih oz. delovnih razmerjih, kakor jo doživljam kot stanovalec doma upokojencev na Ptuju. Mojo ugotovitev so potrdili mnogi izmed tukajšnjih stanovalcev, ki preživljajo svojo jesen življenja v tem domu že več mesecev oz. let. Zato toplo priporočam vsem tistim, ki vodijo takšne in podobne zavode in ustanove, zlasti še mnogim delavcem javne uprave, sodstva, gospodarskih podjetij, družb, zasebnih podjetnikov in drugih, pa si prej navedenih lastnosti niso uspeli pridobiti, naj pridejo v dom upokojencev na Ptuju, kjer bodo videli ali mogoče tudi imeli brezplačno učenje prijaznosti in človeške topline, mogoče pa še preizkušnjo poznavanja psihologije dela, kako ustvarjati prijazne medsebojne delovne odnose v svojih delovnih kolektivih, kjer bomo tudi imeli možnost doživljati, kako prijetno je živeti v okolju prijaznih ljudi.
Ivan Krajnc
RAČUNALNIŠKI KOTIČEK
Zanimivosti iz sveta raiunalni{tva
Stara pesem: dolgovi, slabo poslovanje, rezanje stroškov, odpuščanje. Ericsson je ob objavi slabih poslovnih rezultatov zadnjega četrtletja že napovedal obilna odpuščanja. Govori se celo o številki 20.000 odvečnih delavcev, kar bi bil pravi šok za optimiste, ki mislijo, da je recesije konec. Lani je Ericsson zapustilo 22.000 delavcev. Poslovanje je v krizi, saj se je zmanjšalo število naročil predvsem zaradi ogromnih stroškov za 3G licence, ki so doleteli operaterje. Mnogim je sedaj zmanjkalo sredstev za osnovne stvari, recimo nakup mobilnega omrežja.
***
Ameriške oblasti vsake toliko uprizorijo akcijo proti mednarodnim piratskim združbam, slavnostno pokažejo zaplenjeno in organizirajo pompozno tiskovno konferenco. Hja, tudi tokrat je bilo tako. FBI je razkril skupino piratov, ki so samo lani Microsoft oškodovali za 75 milijonov dolarjev. Za zapahi se je znašlo 20 ljudi v San Franciscu.
Še uradni naziv operacije: Operation Cyberstorm.
***
V času prazniko, ko se odpravljamo tudi v tujino, je potrebno poskrbeti tudi za svoj mobilnik. Mobi uporabniki ste morali včasih skrbeti za vklop gostovanja v tujini, po novem pa to ni več potrebno. Od 20. aprila je namreč mobigostovanje brez naročila že avtomatsko vključeno vsem mobiuporabnikom, tako da jim za vklop ali izklop ni več potrebno klicati na avtomatski odzivnik 125. Mobiupo-rabniki v tujini lahko sprejemajo klice in SMS-je ter pri operaterjih, ki podpirajo odhodne povratne klice, tudi kličejo s pomočjo že znanega ukaza ukaznega niza *125*xxxxxxxx#. Vrednosti opravljenih odhodnih in sprejetih dohodnih klicev sproti zmanjšujejo dobroime-tje na računu mobi. Prav zato Mobitel svetuje, da pred odhodom
preverite stanje na računu mobi.
***
Nekdaj walkmani, discmani in podobne stvaritve, danes MP3 pre-dvajalniki. Nova moda med najstniki je zagrela proizvajalce, ki nam vsak dan predstavijo kaj novega. Tokrat predstavitev predvajalnika NEX II MP3. Omenimo le, da NEX podpira tudi IBM-ov MicroDrive, ki z 1 GB prostora zadošča za ogrooooomno glasbe. Ostale funkcije so običajne, bogate in vizualno lepo izvedene. Podobna je po ocenah poslušalcev kvaliteta samega zvoka. NEX zna predvajati MP3 datoteke z bitnimi hitrostmi do 320 kbps ali VBR. V ZDA stane 109 dolarjev.
***
Na zdravje in goooool!!!! Približno takšno rjovenje se bo slišalo iz mnogih britanskih pubov in pivnic v času svetovnega nogometnega prvenstva. Budweiser je namreč namestil več virtualnih nogometnih igrišč, na katerih lahko obiskovalci v virtualnem svetu ciljajo v gol, izvajajo proste strele in podobne reči. Igralci so opremljeni z naglavnim prikazovalnikom, senzorji na tleh in zelo dobrimi zvočniki. Računalnik skrbi za doživeto 3D animacijo nogometnega igrišča in dogajanja, učinek pa je menda izreden. Prva testiranja so odkrila, da obiskovalci najraje nabijajo "virtualno" žogo v gol računalniško generiranega vratarja, ki nekako poskuša ubraniti strel.
Vse lepo in prav, upajmo le, da se primerno nasekani ljubitelji hmeljnega napitka ne bodo preveč vživeli v igro in s spodnjimi okončinami razbili pol šanka ter še kakšnih 20 nič hudega slutečih obiskovalcev.
PS. Nogometno veleznanje bo med virtualnim igranjem lahko opazoval celoten lokal na velikem plazma zaslonu. Čudovita priložnost za nikoli odkrite in zafrustrirane popoldanske obiskovalce šolskih igrišč malega nogometa. Čas je, da postanete David Beckham. Vsaj
v cyber svetu. Na Victorio "Posh Spice" pa kar pozabite.
***
Podjetje 321 Studios, proizvajalec programčka za izdelavo kopij DVD plošč, se je obrnilo na sodišče z željo, da le-to dovoli promocijo in prodajo njihovega izdelka. Hollywoodski studii zelo slabo pre-bavljajo izdelke, ki služijo za izdelavo kopij njihovih DVD-jev, ki jih za obilne denarce prodajajo filmskim ljubiteljem. 321 Studios svoj program zagovarjajo in trdijo, da izdela zgolj kopijo samega filma brez posebnih dodatkov, za povrhu pa je kopija malce slabše kvalitete kot original. Ameriška sodišča včasih presenečajo (podobno
kot slovenska), morda bo temu tudi tokrat tako.
***
Nov, 24-urni kabelski TV program G4TV je specializiran izključno za zabavno sfero računalništva ter video iger. Ameriški gledalci lahko cel dan spremljajo različne prispevke, testiranja konzol, iger, zanimivosti, drobne skrivnosti, sodelujejo v raznih forumih ipd. Skratka, čudovit program za vse ljubitelje iger. Ali ste vedeli, da Američani letno za igre zapravijo 8 milijard dolarjev ter da je 145 milijonov Američanov lastnikov video ali računalniške igre? Če vas zanima še več,obiščite spletne strani igračarske televizije:
http://www.g4tvcom/swf/indexpong.asp.
***
Ste siti večno praznih baterij, polnjenja? Potrpite še kakšno leto ali dve, ko bodo na trg prišle metanolske baterije. Te poganja gorivo metanol, proizvajajo pa dovolj energije za še tako požrešne prenosne naprave. Težavo zaenkrat povzroča velika teža in ne preveč skromne mere, vseeno pa lahko pričakujemo izboljšave tehnologije in pojavo v komercialni obliki, najprej verjetno v prenosnih računalnikih. Z dobrim decilitrom metanola bi lahko ustrezna baterija zagotovila celodnevno delovanje prenosnika. Mamljivo.
***
Mnogi ste že lastniki digitalnih fotoaparatov, nekateri o tem še razmišljate. Eden izmed glavnih zadržkov pri nakupu je prehod s klasičnega dojemanja fotografije kot odtisa na fotografskem papirju na digitalno različico, ki miglja na vašem monitorju ali televizorju. Če brez papirnega odtisa zares ne gre, si privoščite ustrezen tiskalnik, recimo HP PhotoSmart 100. Majhen, vendar zmogljiv tiskalnik. Ugodna cena in vrhunski odtis ločljivosti 2400x1200 dpi. Uporabljate ga lahko celo brez računalnika, z neposredno povezavo s fotoaparatom. Za to skrbi univerzalni vtič, ki sprejme MemoryStick, SmartMedia ali CompactFlash kartice. V nam ljubi Evropi ga lahko kupite za dobrih 200 evrov.
racunalniske.strani@radio-tednik.si
(O
!Í ®
>o
NASVETI
rise: MIRKO KOSTANJEVEC / zakon o brezplačni pravni
v	'
pomoči (zbrr)
a daj in komu brezplaino pravno svetovanje
J
V Ur. listu RS št. 48-2642/2001 z dne 13. 6. 2001 je bil objavljen dolgo pri~akovani ZBPP, ki je za~el veljati po objavi, to je 11. 9. 2001, in se bo v polnem obsegu uporabljal šele po izdaji oziroma uveljavitvi podzakonskih aktov, na-našajo~ih se na ta zakon. Menim, da bo za mnoge bralce Tednika koristno, ~e bodo seznanjeni vsaj z nekaterimi najvažnejšimi dolo~bami iz 54 ~lenov ZBPP, zato želim v tem ~lanku te dolo~be predstaviti oz. opozoriti na ~lene, ki vsebujejo te dolo~be.
KAJ POMENI BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
Po ZBPP pomeni le-ta pravico upravičenke oz. opravičenca (v nadaljevanju bom uporabljal le besedo upravičenec) do:
1.	celotne ali delne zagotovitve sredstev za pokritje stroškov za pravno pomoč, ki jo potrebuje za varstvo pravic, obveznosti in pravnih razmerij ter pred obtožbami v kazenskih zadevah pred za to ustanovljenimi domačimi in mednarodnimi sodišči, kakor tudi v primerih izvensodnega poravnanja sporov, določenega z zakonom,
2.	oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.
NUDENJE BREZPLAČNE PRAVNE POMOČI
Brezplačna pravna pomoč se lahko nudi s pravnimi nasveti, s sestavo raznih listin, tožb, z zastopanjem pred sodišči, z vlaganjem pravnih sredstev itd. (glej čl. 26).
Oprostitev plačila stroškov v postopku pred sodišči pa obsega predvsem oprostitev plačila sodnih taks, stroškov izvedenca, prič, prevajalca itd. (glej čl. 26).
Za odobritev brezplačne pravne pomoči in oprostitev plačila sodnih stroškov iz člena 26 ZBPP, so potrebni v tem zakonu določeni pogoji, o katerih bom pisal v nadaljevanju članka. Ugotavljanje pogojev pa ni potrebno, ko gre za t.i. pravni nasvet, normiran v 25. členu, ki se glasi:
"Prvi pravni nasvet je za vse upravičence iz prvega odstavka 10. člena tega zakona (v nadaljevanju ga bom citiral) brezplačen in zanj ni potreben postopek ugotavljanja, ki so določeni v III. poglavju tega zakona.
Za prvi pravni nasvet iz prejšnjega odstavka se šteje pojasnilo upravičencu o pravnem položaju v njegovi zahtevi in kratek nasvet o možnosti za sklenitev izvensodne poravnave, o pravicah in obveznostih pri uvedbi postopka, o pristojnosti sodišča, o pravilih procesov, stroških in načinu izvršitve odločbe.
Pravni nasvet iz prejšnjega odstavka se lahko posreduje upravičencem tudi v splošnem upravnem postopku v zadevah zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega ter socialnega zavarovanja in prav tako zava-
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUSEVNO ZDRAVJE - 380. NAD.
Duševno zdravje otrok in mjJadosJnjkov
92. nadaljevanje
Povezava med klini~no prakso in promocijo du{evnega zdravja otrok in mladostnikov -
4. nadaljevanje
Danes ne govorimo več zgolj o slabo definiranih vedenjskih in ~ustvenih motnjah, saj se tudi pri otrocih pojavlja precej{nje {tevilo različnih sindromov, ki terjajo različno obravnavo. Vrsta in prognoza različnih otro{kih psihiatričnih motenj zahtevata natan~nej{o diferencialno diagnostiko. Terapije so mnogo bolj usmerjene, časovno omejene in vključujejo različne vrste psiholo-{kih intervencij. Psiholo{ke intervencije so, za razliko od tistih v 50. letih, danes usmerjajo na stvarne življen j-ske probleme, na aktivno obvladovanje, na strategijo re{evanja problemov in na vedenjske možnosti in posledice. Na otroke se ne gleda več kot na pasivne prejemnike vplivov iz okolja. Znan je pomen razlik v temperamentu in pomen socializacijske-ga procesa, v katerem otrok prav tako aktivno vpliva na
ravnanje star{ev in drugih ljudi kot oni na njegovo. Kliniki upoštevajo povezanost psihopatologije s šolskimi težavami in kognitivnimi deficiti ter pomembnost otrokovih izkušenj v šoli in širši skupnosti. Danes so terapevtske intervencije usmerjene na ublažitev učnih težav, na spremembe v šolskem okolju ali na otrokove metode obvladovanja problemov izven doma ali znotraj družine.
Sami kliniki se marsikdaj ne zavedajo, da so postale dejavnosti, kot so izobraževanje, skupnostno in prostovoljno delo, zagovorništvo, pravzaprav sestavni del sodobne klinične prakse, ki si prizadeva za vzpodbujanje duševnega zdravja tako pri otrocih pacientih kot pri skupinah otrok z različnimi vrstami biološke ali psihoso-cialne ogroženosti.
Še o tem pa naslednjič.
rovanja za primer brezposelnosti.
Upravičenec ima v isti zadevi pravico do enega prvega pravnega nasveta."
KDO ODLOČA O ODOBRITVI BREZPLAČNE PRAVE POMOČI
O tem odloča predsednik okrožnega oz. specializiranega sodišča prve stopnje (delovnega in socialnega sodišča ter upravnega sodišča) ter predsednik tistega od navedenih sodišč v katerega pristojnost sodi zadeva ustavne pritožbe, pobuda za oceno ustanovnosti in zakonitosti, spori pred mednarodnim sodiščem ali izvensodnega poravnanja sporov. Predsednik sodišča lahko za odločanje pooblasti drugega sodnika. (V nadaljevanju bom za odloč-evalca uporabljal besede: pristojni organ BPP-brezplačna pravna pomoč).
FINANCIRANJE BREZPLAČNE PRAVNE POMOČI
Sredstva, potrebna za izvajanje ZBPP, se Vrhovnemu sodišču RS zagotavljajo iz proračuna RS. Sredstva za plačilo storitev po ZBPP se izplačujejo na podlagi odredbe predsednika Vrhovnega sodišča RS, na predlog pristojnega organa za BPIÎ
V KATERIH ZADEVAH SE BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ NE ODOBRI
Ne odobri se v naslednjih zadevah:
1.	v zadevah zaradi kaznivih dejanj razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja,
2.	v sporih zaradi znižanja preživnine , kadar zavezanec ni poravnal zapadlih obveznosti iz naslova preživnine,
3.	v sporih zaradi znižanja povrnitve nepremoženjske in premoženjske škode pri žalitvi časti in širjenja neresničnih trditev.
Pri zgoraj omenjenih zadevah in sporih pa so v 8. členu ZBPP navedene tudi izjeme, ko se brezplačna pravna pomoč odobri.
V 24. členu ZBPP pa je določeno , da se brezplačna pravna pomoč odobri le v razumnih zadevah. Prav tako je zapisano kdaj se šteje zadeva za nerazumno.
UPRAVIČENOST DO BREZPLAČNE PRAVNE POMOČI
V 10. členu so kot upravičenci navedeni:
1.	državljani RS, ki imajo stalno prebivališče v RS,
2.	tujci z dovoljenjem za stalno ali začasno prebivanje v RS ter osebe brez državljanstva (apatridi), ki zakonito bivajo v RS,
3.	ostali tujci pod pogojem vzajemnosti ter v primerih, določenih z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo RS,
4.	nevladne organizacije in združenja, ki delujejo neprofitno in v javnem interesu ter so vpisane v ustrezni register v skladu z veljavno zakonodajo, v sporih v zvezi z opravljanjem dejavnosti v javnem interesu z namenom zaradi katerega so ustanovljene,
5.	druge osebe, za katere zakon ali mednarodna pogodba, ki obvezuje RS, določa, da so upravičeni do brezplačne pravne pomoči.
Razen do prvega pravnega nasveta o katerem sem že pisal zgoraj, so subjekti iz 10. člena ZBPP upravičeni še do drugih oblik brezplačne pravne pomoči, če izpolnjujejo v citiranem zakonu predpisane pogoje od katerih je zelo pomemben finančni položaj prosilca za odobritev brezplačne pravne pomoči ter finančni položaj njegove družine.
Ce je prosilec zgoraj navedena nevladna organizacija oz. združenje ali oseba, ki na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, se finančni položaj teh prosilcev ne ugotavlja, drugače pa se.
Glede na 13. člen ZBPP je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj ter družine, brez škode za svoje socialno stanje ter stanje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka.
Šteje, da bi bilo socialno stanje prosilca njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka ogroženo, če mesečni dohodek prosilca 8lastni dohodek) oz. mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine minimalne plače, določene z zakonom, ki le-te ureja.
Konec prihodnjič
Krvodajalci
11. april: Majda Marinič, Pobrežje 74/a; Leon Kaučevič, Apače 177/a; Aleš Pir-nat, Finžgarjeva 21, Ptuj; Gabriela Jančar, Dornava 78/a; Jožef Topolovec, Gradišče 23; Berta Pernat, Kozminci 19; Dragan Posavec, Ul. svobode 7, Miklavž na Dr. polju; Boris Polegeg, In-goličeva 10, Zg. Polskava; Andrej Ga-brovec, Hajdoše 48; Tomaž Kaučič, Dupleška 55, Maribor; Drago Vrtič, Dornava 128/b.
16. april: Igor Ritonja, Varoš 9; Janez Trofenik, Ljutomerska 22; Dragica Gajš-ek, Vintarovci 73/a; Marija Rojko, Nova vas 77; Miran Kekec, Nova vas 43/a; Sonja Plečko, Brezula 58; Slavica Jelen, Kraigherjeva 22, Ptuj; Janez Fo-rštnarič, Markovci 25; Tone Čeh, Ul. Jožefe Lacko 24, Ptuj; Franc Gabrovec, Ul. 25. maja 19, Ptuj; Branko Repič, Videm pri Ptuju 24/a; Milena Marinič, CMD 15, Ptuj; Vladimir Zagoršek, Dornava 145; Sonja Predikaka, Šturmovci 11; Ivan Kovačič, Polenšak 44/b; Mi-
lan Plohl, Rucmanci 48; Janko Kodrič, Bukovci 92/a; Janez Škerjanec, Tibolci 19/b; Marijan Milinovič, Cirkovce 49/a; Janez Lovrec, Čopova ul. 4, Ptuj. 18. april: Srečko Roškar, Biš 53; Franc Vizjak, Mihalovci 75; Srečko Kaker, Lackova 7, Kidričevo; Ivan Auer, Pobrežje 151/a; Marija čeh, Bišečki Vrh 2; Roman Korent, Črmlja 12; Antonija Korent, Črmlja 12; Darja Drevenšek, Lackova ulica 7, Kidričevo; Adolf Brglez, Mariborska 57, Ptuj; Karmen Lovrenčič, Sovjak 10; Mojca Toplak, Gorišnica 8/a; Alojzija Spevan, Jurovci 18/a; Miro Emeršič, Lancova vas 56; Milica Bezjak, Ločič 27; Marjeta Vedlin, Ptujska Gora 11/a; Marija Burjan, Hajdoše 53/a; Dušan Samec, Jiršovci 31; Danilo Vo-grin, Pernica 49/a; Robert Kotnik, Ješe-nica 52; Miran Soršak, Gerečja vas 77; Zvonko Krajnc, Boraceva 41; Martin Polak, Starše 55/b; Štefan Lovrenčič, Sovjak 10; Jože Gajser, Kardeljeva 62, Maribor; Bojan Bertalanič, K brodu 27, Maribor; Andrej Haložan, Slovenja vas 9; Stanko Štefanič, Rucmanci 53.
PISE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU
Iz malega v veJjkj traven
v začetku majnika se pomlad po brste-nju in zgodnji setvi vrtnega rastlinja prične prevešati v drugo polovico, v kateri vrt vzcveti in ozeleni, s svojo bujno vegetacijo, zeleno vedrino in cveto~o barvitostjo pa nadaljuje svojstveno mogo~no naravno pot in nagrajuje vrtnarjevo marljivostjo, ěe lepěe pa z vrtnimi plodovi obogati jesen.
V	SADNEM VRTU je brstenje in cvetenje večine sadnih vrst po za obdobje malega travna značilnih dveh skrajnih vremenskih preizkušnjah - v začetku meseca suša in toplota, ob koncu pa hlad in mokrota - prešlo v obdobju velikega travna v normalno nadaljnjo rast in razvoj. Kakšne bodo posledice pozebe na sadnem drevju, še končne ocene ni mogoče skleniti. Obdobje cvetenja se je časovno zelo razvleklo, hladno vreme pa je oviralo izlet čebel in s tem opraševa-nje, kar se bo končno izrazilo šele z junijskim redčenjem plodičev. Vsako takšno vremensko spremenljivo, za sadno drevje neugodno vreme, kot je bilo letošnje v mesecu aprilu, ima za posledico, da so rastline manj utrjene in manj odporne pred okužbami z raznimi rastlinskimi boleznimi in napadi sadnih škodljivcev.
Časovno zgodnejši je pojav rastlinskih listnih uši. Pojavijo se na mladih poganjkih v obliki kolonij in črpajo rastlinski sok s takšno močjo, da se prično listi zvijati, rastni vršiček pa preneha rasti že v drugi ali tretji dan po napadu. Ker so gnezdišča lahko opazna, jih v prvi fazi razvoja zlasti v manjših vrtovih z nekaj sadnimi drevesi sproti uničujemo tako, da napadene poganjke, obložene z ušmi, poreže-mo in sežgemo. Takšno sprotno uničevanje škodljivca je učinkovito tudi zaradi tega, ker se iz ličink prvega rodu že v nekaj dneh razvijejo spolno zrele samice in prično zalegati veliko količino novega rodu. Na pojav listnih uši je potrebna izredna pozornost, saj rastline ne samo izčrpavajo, temveč prenašajo viruse bolezni. Ne sezimo takoj po strupenih pripravkih, pač pa je zatiranje rastlinskih uši tem lažje obvladljivo, kolikor več jih uničimo že v zasnovi na mehaničen način. Učinkovito uničevanje rastlinskih uši je mogoče le s pripravki siste-miki, ki prodrejo v rastlinski sok in uničujejo sesajoče uši. Pri ravnanju s temi pripravki moramo biti pozorni, da jih ne uporabljamo tik pred obiranjem plodov, ker je njihovo delovanje trajnejše in globinsko.
V	OKRASNEM VRTU tla okrog grmovnic in drugih stebelnih trajnic, pri katerih se polegli poganjki ne ukoreninijo zaradi razraščanja in razmnoževanja, pokrijemo z zastirko iz mletega lubja. Mleto lubje zadržuje v tleh vlago in preprečuje rast plevelov, odvisno od drevesne vrste, iz katere so sekanci, pa je tudi čas, v katerem se lubje hu-mificira in tako tla pod trajnicami bogati s trajnim humusom. Pred zastiranjem z lubjem tla temeljito očistimo in s koreninami vred odstranimo plevele, okopljemo in poravnamo. Plast lubja naj ne bo plitvejša od 3 cm in ne debelejša od 5 cm. Mleto lubje iz vrst iglavcev, ki vsebuje več drevesne smole, in bolj groba sestava sekancev je trpežnejša in služi kot zastirka lahko več let. Drevesni sekanci so uporabni tudi za vrtne potke in dajejo okrasnemu in bivalnemu vrtu prijaznejši in naravnejši videz kot beton in drugi tuji materiali.
V	ZELENJAVNEM VRTU se je po obilnem dežju, ki je vrtne gredice napojil, v drugi polovici aprila pričela bujna vegetacija vrtnega rastlinja. Sedaj je optimalen čas za redna opravila pri negi posevkov, njihovem dognojevanju, varstvu in obdelavi tal. Vrtnih posevkov v začetku vegetacije ne ogrožajo toliko rastlinske bolezni, ker je njihov razvoj preprečevalo hladno vreme, so se pa v tem času že pojavili različni talni škodljivci, predvsem pa strune, polži in bramorji. Zatiramo jih na različne načine, v nobenem primeru pa ne sezimo takoj po kemičnih pripravkih, pač pa prej poskusimo z načini, ki škodljivce odvračajo, ali jih z nestrupenimi vabami zbiramo in nato mehanično uničimo.
Pri obdelavi vrtnih tal je pomembno, da v prevlažni zemlji ne seje-mo, sadimo, da je ne rahljamo, kar še posebej velja za težja ilovnata ali glinasta vrtna tla. Z obdelavo premokre zemlje tla steptamo, pokvarimo ji zlog, zmanjšamo zračnost in uničujemo drobnoživke in druge organizme, pomembne za rodovitnost tal.
Zemlja se je dovolj ogrela tudi za kaljivost tistih vrtnih semen, ki ne kalijo pri nižji talni toploti, zato lahko na prosto sejemo semena in sadimo sadike vseh vrst vrtnin, ki jih namenjamo pridelovati. Nasade kumaric, jedilnih bučk, jajčevcev in podobnih vrtnin, občutljivih na nizke temperature, v kritičnih nočeh, če bi bila napovedana ohladitev do možnih pomladanskih slan, pokrijemo s koprenasto folijo.
Posevke vrtnin, ki smo jih imeli doslej prekrite s koprenasto folijo, lahko postopoma odkrijemo, da bo mogoča njihova nega in obdelava. Še ves mesec maj je priporočljivo imeti čebulnice prekrite s koprenasto folijo, da preprečimo zaleganje jajčec čebulne muhe in porove zavrtavke. Prekrivala namestimo ohlapno, da rast čebulnih listov ne bo ovirana.
Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi plodov, od 10. do 20. maja, zaradi korenine od 3. do 5. ter 12. in 13. maja, zaradi lista od 8. do 10. maja in zaradi cveta od 5. do 7. maja.
Miran Gluši~, ing. agr.
mm---
Družba za časopisno in radijsko d^avnost RADIO-TEDNIK, d.o.o, RADIO-TEDNIK p.p. 95, Rafčeva 6,2250 Ptui tel.: 0g/74»a4-1Q, faks:	dektronsb poŠta: nabiralnikdradio-tednilul spletne strani: httpiTTwww.rBdlotednlk^l



AVTOMOBILIZEM
klimatske naprave v avtomobilih
Nasveti za uporabo in vzdrževanje
>v>
o
<
JÇ
ÍE
î IX
'i:
Dnevi se daljšajo, bliža se toplejši del leta, kaj je torej lepšega, kot se ob vro~ih dneh voziti v prijetno ohlajenem avtomobilu. To udobje nam omogo~a klimatska naprava, dandanes skorajda že serijska oprema ve~ine novih avtomobilov. Obstaja jih skoraj toliko izvedb, kot je tipov vozil.
Klimatska naprava v avtomobilu deluje podobno kot hladilnik v gospodinjstvu. Kot hladilno sredstvo uporablja plin z oznako R134a, ki okolju ni {kodljiv. Zna~ilnost tega sredstva je, da v sistemu spreminja agregatno stanje in s tem prejema ali oddaja veliko koli~ino
toplote. Ko kompresor naprave plin stisne na visok tlak, se ta isto~asno segreje na približno 70 stopinj Celzija. Plin z visoko temperaturo in visokim tlakom nato potuje v kondenzator, kjer pri konstantnem tlaku oddaja toploto v okolico. Pri izhodu iz kondenzatorja se hladilno sred-
Ročno in ovtomotsko klimotsko noprovo
stvo uteko~inja. Teko~i plin nato potuje skozi filter, v katerem se iz njega izlo~ita morebitna vlaga in umazanija. Filter obenem služi tudi kot raztezna posoda. Nato plin potuje do razteznega ventila, ki je name{~en tik pred izparjevalcem. Pri prehodu skozi ventil, ki deluje kot du{ilka, tlak hladilnega sredstva pade na približno 1 bar, temperatura pa na minus 10 stopinj Celzija. Hladilno sredstvo se na tem mestu za~ne uparjati. Pri prehodu iz teko~ega v plinasto stanje sistem potrebuje veliko toplote -zunanji zrak ob stiku s povr{ino izparjevalca odda svojo toploto in se pri tem ohladi. Tako ohlajeni zrak ventilator skozi zra~ne reže po{ilja v notranjost vozila. Hladilno sredstvo, ki je na izhodu iz izparjevalca v plinastem stanju, nato vsesa kompresor in opisan ciklus se ponovi. Ko se zrak v stiku z izparjevalcem ohladi, preide vsebnost vlage ~ez mejo nasi~enosti in izlo~a se voda. Ta kot stranski produkt hlajenja po posebni odto~ni cevi izteka iz avtomobila.
Intenzivnost hlajenja notranjosti avtomobila lahko prilagajamo svojemu po~utju. Regulacija je pri enostavnej{ih napravah ro~na, sodobnej{e klimatske naprave pa imajo že elektronsko regulacijo želene temperature v avtomobilu, ki jo s pomo~jo posebnega sistema in senzorjev v kabini krmili ra~-unalnik.
Delovanje klimatske naprave je precej zapleteno. Naprava ima {tevilne sestavne dele, ki mora-
ímd™
Postanite novi naročnik Tednika
vase štajerske kronike in izkoristite
priložnost:
0
o
z
>u
Û.
N
NAROČILNICA:
Naročam časopis Tednik do pisnega preklica, ?n čem^bom^rve štiri številke prejemal(a) bre4)fécnó. NaroČrtino^bom poravnaval(a) v trimesečnih obrokih.
NOV NAROČNIK:
Ime in priimek: Naslov: Pošta: _
DŠ:
,Tel.:
Datum naročila in podpis:
i
Naročilnico pošljite na naslov: Radio-Tednik d.o.o., Raičeva 6, 2250 PTUJ.
Novi naročnik s podpisom na naročilnici potrjuje, da na TEDNIK doslej ni bil naročen oziroma je prekinil naročniško razmerje pred več kot 120 dnevi.
jo delovati brezhibno, ~e želimo dose~i želen u~inek hlajenja. Zato je za klimatsko napravo potrebno skrbeti, kontrolirati njeno delovanje in jo redno servisirati. Pri avtomobilih z vgrajeno klimatsko napravo so bolj obremenjeni tudi motorji, saj se hitreje segrevajo, zato je pri njih potrebno ve~krat kontrolirati nivo hladilne teko~ine.
Za brezhibno delovanje klimatske naprave je vzdrževalni servis priporo~ljivo opraviti enkrat letno oziroma po vsakih 20.000 prevoženih km pri bencinskih in vsakih 30.000 prevoženih km pri dizelskih motorjih. Na vsaki dve leti pa je priporo~-ljiva menjava filtra v klimatski napravi.
Toyota napoveduje do leta 2010 15-odstotni svetovni tržni delež
Japonski avtomobilski koncern Toyota, tretji najve~ji svetovni proizvajalec, ima visoke cilje. Predsednik družbe Fudž-ita Čoja je namre~ napovedal pove~anje svetovnega tržnega deleža Toyote s sedanjih 10,2 na 15 odstotkov, ta cilj pa naj bi dosegli do leta 2010. S tem bi Toyota postala vodilni svetovni avtomobilski proizvajalec. Ob predpostavki, da General Motors ne pove~a deleža niti ne prevzame skupine Fiat, bi tako prehitela to družbo, ki ima zdaj 14,8-odstotni tržni delež v svetu, in velikana Ford, ki ima 12,4-odstotni svetovni tržni delež.
Vendar so pri Toyoti kljub vsemu previdni. "Toyoto smo pripeljali do 10-odstotnega deleža.
Seot ibizo
Yugi in floride po novem s Peugeotovimi motorji
Predstavniki kragujevške tovarne avtomobilov Zastava so podpisali pogodbo o sodelovanju s francoskim avtomobilskim koncernom PSA. V nove modele yuga in floride bodo tako v bodo~e vgrajevali standardne motorje iz Peugeotove-ga programa. Pri tem gre za agregate z 1,1 do 1,6 litra prostornine, ki izpolnjujejo veljavne ekološke standarde. Koli~ine dobavljenih motorjev vnaprej niso dolo~ili, saj bo v prvi meri odvisna od uspešnosti prodaje Zastavinih vozil. Modeli s Peu-geotovimi motorji bodo v prodaji predvidoma od septembra, namenjeni pa bodo tujim trgom.
Yugo bo spet poskušal v ZDA
Malcolm Bricklin, soustanovitelj družb Subaru of America in Yugo America, je napovedal, da bo ameriškemu trgu znova predstavil Zastavin yugo. Pogodbe namerava skleniti s kakšnimi desetimi distributerji po vseh Združenih državah Amerike, vsak pa naj bi imel od 15
Toyoto Corollo
Petodstotno pove~anje sedanje navzo~nosti na trgu je vizija, ne cilj," pravi Akio Macubara. "Pravi razlog napovedi je spodbuditi zaposlene k ve~ji u~inko-vitosti. Tudi ~e nam ne uspe, bo cilj zagotovo povzro~il pozitivne spremembe v družbi," dodaja Macubara. Njihov program "Global vision 2010" vsebuje namre~ tako sprejetje okolje-varstvenih tem, razvoj informacijske tehnologije, pa tudi decentralizacijo vodenja in možnost združitve s podjetji, ~esar Macubara ne izklju~uje v celoti.
Da bi Toyota dosegla svoj cilj, bi morala na leto prodati 9,13 milijona vozil, kar je približno tri milijone ve~ kot leta 2001. Analitiki ocenjujejo, da se novi trgi, kot sta Kitajska in Indija, do takrat še ne bodo dovolj razvili, da bi to številko bilo realno dose~i.
do 20 trgovcev. Bricklin meni, da bi prodajo lahko za~el ~ez kakšnih 14 mesecev, njen letni obseg pa naj bi znašal okrog 60 tiso~ vozil v Sloveniji dobro znane balkanske znamke. Predvidoma naj bi yuga, kakršnega so predstavili na zadnjem beograjskem avtomobilskem salonu, izdelovali v treh, morda štirih razli~icah, cene pa se bodo najverjetneje gibale od pet do deset tiso~ dolarjev.
V maju nova Seat ibiza
Med najpomembnejše inovacije nove ibize , ki bo med slovenske kupce zapeljala v mesecu maju, sodijo lasersko varjenje, oblikovanje delov z vodo pod pritiskom, elektrohidravli~-ni servovolan, dizelski motorji s sistemom vbrizgavanja s tla~-ilkami na šobe, turbopolnilnik z nastavljivo geometrijo, satelitski navigacijski sistem, avtomatska klimatska naprava, elektronski stabilizacijski pro-
gram in trivaljni bencinski motor z mo~jo 47 kilovatov.
Novi model popularnega avtomobila bo sprva na voljo v treh razli~icah, stella, sport in signo, ter dveh izvedbah karoserije, 3- in 5-vratna. Pestra bo tudi izbira motorjev: bencinski z mo~jo 47, 55, 74 in 132 kilovatov ter dizelski z mo~jo 47, 74 in 96 kilovatov. Menjalniki bodo trije: pet- in šeststopenj-ski ro~ni ter štiristopenjski samodejni.
Na zunaj je najprej opazna povsem nova zasnova karoserije brez utorov za odvod vode. Stranske zaš~itne letve pa so pri vseh razli~icah serijske. Nova sta tudi armaturna ploš~a in kombiniran instrument, na novo so oblikovani sedeži s predaloma pod prednjima sedežema. Prtljažnik je ve~ji za 17 litrov, ve~ prostora pa je tudi med prednjimi in zadnjimi sedeži.
Veliko pozornosti so pri na~-rtovanju nove ibize namenili tudi varnosti. Tako je vgrajen aktivni oja~evalnik zavorne mo~i, žarometi so ksenonski, serijsko je vgrajena blokada motorja s tajno kodo, sovoznikovo zra~-no blazino je mogo~e izklopiti, vgrajen pa je tudi poseben sistem "isofix" za otroške varnostne sedeže. Obogatili so tudi spisek opreme, ki pove~uje udobnost voznika in potnikov. Servo volan je v vseh razli~icah nastavljiv po dolžini in globini. Zunanji ogledali sta elektri~no nastavljivi, v armaturni ploš~i pa je držalo za pija~o. Po posebnem naro~ilu v tovarni v vozilo vgradijo navigacijski sistem, klimatsko napravo, CD-strežnik v sovoznikovem predalu ali radio s CD-predvajalnikom ali pa kar poseben avdiopaket z osmimi zvo~niki.
Maloprodajnih cen za slovensko tržiš~e še niso dolo~ili, slišati pa je, da se bodo cene novih razli~ic ibize na evropskem trgu gibale nekako med 13.000 evri za ibizo 1,2 sport in 20.000 evri za ibizo TDi 130 sport.
Spodbuda za vozila, prijazna do okolja
Britanska okoljevarstvena agencija in tiskarska družba Ul-trachem sta pred kratkim voznikom, ki opravljajo prevoze za to tiskarno, predstavili svojo politiko spodbujanja uporabe do okolja prijaznejših vozil. Tiskarna se je odlo~ila voznikom za polovico znižati najemnino za vozila, ~e najamejo avto s seznama tako imenovanih zelenih vozil. Vozniki so se najprej odlo~ili za deset Volvovih vozil S60 Bi-Fuel LPG (Liquefied Petroleum Gas) in enega V40 LPG Bi-Fuel. V naslednjem letu in pol na~rtujejo tako zamenjati še petdeset vozil in ocenjujejo, da bodo s tem za trideset odstotkov znižali stroške za gorivo.
STRAN ZA MLADE
glasbene novice
Glasbene novosti na formatu singla ali albuma v Evropi izhajajo vsak ponedeljek, radijske postaje pa dobijo novo glasbo že veliko prej in njihova naloga je, da iz nove pesmi naredijo hit.
Britansko skupino ATOMIC KITTEN sestavljajo Natasha Hamilton, Jenny Frost in Liz McClarrion. Trio "sanjskih" žensk je zable-stel z mega hitom Whole Again in dobrim pop albumom Right Now. Popularna skupina v novi popevki ITS OK (****) zveni zelo znano, saj je tudi ta lahkotna, umirjena in spevna pop harmoni-
ja.
Britanska pevka DIDO je debitantski fenomenalen album naslovila z No Angel in nam z njega že ponudila štiri uspešnice Thank You, Here With Me, All You Want in Hunter. Fatalna blondinka ponovno zapeljuje z novo skladbo DON'T THINK OF ME (*****), ki jo spremlja mojstrsko besedilo z ženskim vprašanjem: "Zakaj je z njim ona in ne jaz?"
B3 je mlada skupina, ki je zablestela s priredbo klasike skupine Bee Gees z naslovom You Win Again. Trije najstniki so priredili še eno klasiko iz 70. skupine Bee Gees z naslovom I.O.I.O. (***); to je je sedaj prijetna srednje hitra mešanica popa ter komercialnega regija.
***
Ameriška skupina DAKOTA MOON je leta 1999 navduševala s pesmijo Another Day Goes By. Kvartet odličnih glasbenikov izvaja v skladbi LOOKING FOR A PLACE TO LAND (***) metodičen r&b in akustičen folk/rock.

Britanski pevec ROBBIE WILLIAMS
je trenutno na lestvicah s skupino 1 Giant Leap s komadom My Culture. V začetku leta je ta priznani pevec blestel s klasiko Somethin Stupid in albumom Swing When You're Winning. ROBBIE pa je samo v celinskem delu srednje Evrope izdal swing priredbo pesmi MR. BOJANGLES (***).
MANU CHAO bo nastopil 30. maja v ljubljanskih Križankah s skupino Radio Bemba. Odličen glasbenik je s četrtega albuma Proxima Estacion: Esperanca pripravil veselo plesno pesem MR. BOBBY (***), ki pa je čista kopija njegovega super hita Me Gustas Tu.
***
V ZDA je zelo popularen film Blade II., v katerem glavno vlogo igra Wesley Snipes. Trenutno pa je na 1. mestu ameriške filmske lestvice znanstvenofantastični film The Scorpions King. Film Blade II. prinaša tudi dobro glasbo naslednjih izvajalcev: Roni Size & Cypress Hill, Fatboy Slim & Eve, Paul Oakenfold & Ice Cube, Gorillaz & Redman, Moby & Mystikal... Prvi single s tega soun-dracka prispeva duet MOS DEF & MASSIVE ATTACK z naslovom I AGAINST I (***), ki je mešanica bizarnega rapa ter sodobnega trip-hopa.
***
Ameriški band NO DOUBT sestavljajo Tony Kanal, Tom Dumat, Andrew Young, Eric Stefani in Gwen Stefani. Po mega uspešnici Hey Baby je kvintet spet v formi v komadu HELLA GOD (***), ki temelji na rock,
ska in regi ritmih.
***
Britanska skupina NEW ORDER je bila najbolj v modi s temi tremi hiti: Blue Monday, True Faith in World In Motion. Lani se je skupina po šestih letih vrnila z novim hitom Crystal in albumom Get Ready. Trio izvaja računalniško-sintisajzersko
elektro rock godbo z naslovom HERE TO STAY (***).
***
Ameriška skupina GOO GOO DOLLS je zaslovela s skladbo Name, medtem ko njihova največja uspešnica nosi naslov
Iris (skladba prihaja iz filma City of Angels). Trio izvaja vrhunsko in zelo domiselno rock skladbo HERE IS GONE (****), ki jo najdete na zgoščenki Gutter^lower. ***
CREED so letos že prodali več kot 4 milijone primerkov novega albuma Wheathered. Kultna ame-ri{ka zasedba me je tokrat razočarala z neobdelano, grobo in zateženo rock balado BULLETS (**).
David Breznik
Mladi dopisniki
marsovcek pri meni doma
Bila sem v sobici. Naenkrat je postala sobica zelo svetla. Stopila sem k oknu. Zagledala sem vesoljsko ladjo, ki se je spu{~ala na na{e dvori{~e. Iz nje je stopil ~uden možic. Bil je majhne postave, imel je zeleno kožo, velike rde~e o~i, na glavi je imel dva senzorja, dolge roke in majhne noge. Povabila sem ga v hi{o. Bil je prijazen. Ime mu je bilo Niki. Vstopila sva v mojo sobo. Zagledal je sintisajzer. Za~el je igrati nanj. Zasli{ala se je lepa glasba. Skupaj sva zaigrala nekaj pesmi. Naslednji dan je {el z mano v {olo. Vsi so{olci z u~ite-ljico so se ga prestra{ili. Razložila sem jim, da je Niki prijazen. Pri uri glasbene vzgoje sva skupaj zaigrala nekaj pesmi. Poslu-{alci so bili navdu{eni. Dobila sva gromozanski aplavz.
Zasli{ala se je ura. Odprla sem o~i in ugotovila, da so to bile le sanje. Katja Šterbak, 3. r., OS Lovrenc na Dr. polju
spet v stari razred
Cisto utrujeni, zelo {e zaspani
v {olo se odpravimo ob uri rani,
že dobro navajeni za dolgi pouk,
saj nam u~enje je v nauk.
V	~etrtek spet veseli smo,
saj se pri novinarskem krožku
v stari u~ilnici sre~amo.
V	njej smo mi najstniki in {e majhni ~etrti~arji. Razred isti kakor lani, le stropi prepleskani. Klopi, stoli novi,
le za omaro mi{ji rovi. U~iteljica {e vedno prijazna, vendar vsakega poredneža zazna.
V	tej u~ilnici mi je lepo
in upam, da {e naprej bo tako.
Aljo{a Slamer{ak, 5. a, O[ Mladika
zakuuCekbraínezna-
cke
V	sredo smo se odpravili v dvorano vsi u~enci Osnovne {ole Miklavž pri Ormožu na zaklju~-ek bralne zna~ke. Ko je pri{el v dvorano gospod Tone Pav~ek, smo mu zaploskali. Nastopil je pevski zbor Tilen in u~enci s
svojimi zgodbami in pesmimi. Tone Pav~ek nam je pripovedoval, kako ni maral {ole in kako so hodili na izlet. Zelo pozorno smo ga poslu{ali. nato nam je razdelil bralne zna~ke. Bila sem je zelo vesela in lepo sem se po~-utila, ko so mi ploskali. Moja najljub{a knjiga je Snegulj~ica in sedem pal~kov. Letos sem prebrala že 103 knjige. Tudi {e naprej bom rada brala knjige.
Katja Kosajn~, 2. a,
OŠ Miklavž pri Ormožu
med prazniki
V soboto smo se odpeljali na morje. Vozili smo se {tiri ure. Med vožnjo smo se ustavili pri majhnem slapu. Tam smo si na-to~ili vodo in nekaj pojedli. Ko smo pojedli in se odpravili na pot, smo pri{li v Stinico. Najprej smo pojedli kosilo. Mamica in ati sta spila kavo, jaz pa sem {el pozdravit prijatelje. Prijatelji so rekli, naj pridemo na viski. Ko smo se vra~ali od Milke in Dragota, smo {li na sprehod. Zve~er sva z Ur{ko igrala igrice in klepetala. V nedeljo smo igrali tenis in se sprehajali ob obali. Hitro je pri{el ponedeljek. Malo sem ra~unal, potem pa smo vsi {tirje igrali tenis. Ur{a in ati sta bila bolj{a in sta naju z mamico premagala. Po kosilu smo pospravili in se odpravili proti domu. In tako smo se imeli vse tri dni lepo.
Rok Štumberger, 3. b,
OŠ Hajdina
moj dedek
Moj dedek je star 69 let. Ime mu je Alojz. Živi pri nas doma. Zelo rad prebira ~asopis in re-
{uje križanke. Na glavi nosi ~rn klobuk. Nosi pa tudi o~ala. Velikokrat mi pomaga.
Ima majhno glavo in sive o~i. Njegovi lasje so že posiveli. Je mo~ne postave. Najve~krat ima oble~eno rjavo suknjo in ~rne hla~e. Zelo slabo hodi, zato ima palico. Velikokrat me tudi po{lje v trgovino. Z mojim dedkom se zelo rada igrava in smejeva. Svojega dedka imam zelo rada.
Katja Sladnjak, 4. r.,
OŠ Podgorci
dan odprtih vrat
V torek, 26. marca, bil v OŠ Jur{inci dan odprtih vrat. Pouka nismo imeli, saj smo izdelovali razli~ne izdelke. Delavnice so se pri~ele ob 15.00 uri. Jaz sem risala na steklo. Pri{la je tudi moja mamica. Risali smo na kozarce in vaze. Na kozarec sem narisala rožico in rumene pikice. Mami je narisala lepega modrega metulj~ka. Nato smo risali na prozorno folijo. Ker se je približevala velika no~, smo risali zaj~ke in pirhe. Ko smo kon~ali, smo naredili razstavo. To delavnico je vodila u~iteljica Cirila Kra~un. Otroci smo od{li domov, star{i pa so imeli govorilne ure. Ta dan je bil nekaj posebnega.
Veronika Mikoli~, 2.r.,
OŠ Jur{inci
bil sem boian
Ko sem tekel po hladnem zraku, sem se prehladil. Nisem {el v {olo, ampak k zdravniku. Vzel mi je kri in zmeril vro~ino. Potem sem moral iti v bolnico. Dajali so mi inekcije. Ko sem se vrnil domov, sem {el spet v {olo. Spet sem imel prijatelje in prijateljice.
Matej Kristl, 2. a,
OŠ Gori{nica
izšli največji hiti nekdanjih jugoslovanskih republik
Ex jugoslovanski velikani
26. marca je izšla pri založbi Hipersound Records v sodelovanju z založbama Biveko in Mandarina nova kompilacija (dvojni CD na enem za ceno enega), ki vsebuje kar 21 hitov navečjih glasbenikov in avtorjev bivše SFRJ, hkrati pa prinaša tudi nekaj presenečenj v obliki duetov!
Na "zgodovinski kompilaciji" najdemo pesmi glasbenikov iz vseh biv{ih jugoslovanskih republik, kot so: Bajaga, Novi fosili, Vladko Stefanovski, Ha-ris Džinovic, Srebrna krila, Ceca, Riblja čorba, Lepa Bre-na, Neki to vole vru~e, Vlado Kalember, Magazin, Jasmin Stavros, Doris Dragovič, Želj-
8.2	MJ-I:
E -'ËNHigUÊ IÈLEE ■ ^ Girl, not yet a Wo
/BRITNEY SPEARS Bw Day Has Lnme - CELINE DIDN. 4. Like a Prayer - MAD'HDUBE If Tamorraw Never Comes - HDNAN KEATIN I B. Celebration - DJ BDBD . Whenever Wherever - BHAKIHA ^How you Remind me - NICKLEBAC 9. Murder on the Dance Floor -
SDPHIE ELLIS BEXTDH ID. Preeek! - GEORGE MICHAEL
\/s>a\co s>o\?o\.o m<ed 21. in 22. uro
ko Sasic itd. in avtorjev, kot so Gibonni, Rajko Dujmic, Alka Vuica, Stevo Cvikic itd. Vse skladbe so bile na novo rema-sterizirane, tako da so tudi sta-rej{i posnetki sli{ati kot novi. Posebnost tega cedeja je tudi, da je na njem kar nekaj duetov in trije remiksi. CD je sestavljen tako, da bo v{e~ prav vsem generacijam, primeren je za vsako zabavo, za poslu{anje v avtu, skratka primeren za vsakogar in vse priložnosti !!! Hkrati je idealno darilo, saj gre za dvojni CD za ceno enega!!!
Župnik se je prijel za glavo:
"Peter, ko sem te zadnjič srečal si mi zatrjeval, da si srečen, ker si trezen! Danes si pa spet pijan!'
"Ja, gospod župnik, danes pač nisem srečen!'
***
"Natakar, prinesite mi krožnik ambrozije!'
"Ambrozije? Kaj pa je to?'
"To je jed bogov, ki jim daje nesmrtnost.'
"Oprostite," se zdrzne natakar,
"nisem vas prepoznal.'
***
Ko se je žena pozno zvečer vrnila s sestanka ob kavici, jo je mož vprašal:
"O čem pa se pogovarjate med seboj same ženske?'
"O istih stvareh kot vi moški ob točilnem pultu!'
"Pa vas ni nič sram?'
***
Poštar se je ustavil ob svetilniku in glasno zavpil:
"Egon, pridi dol, pismo si dobil!'
Pa se je oglasil Egon iz vrha svetilnika:
"Prinesi ga gor, drugače se bom
naročil na dnevni časopis!' ***
"Tone, slišal sem, da imaš danes vozniški izpit!'
'Ja, je že za menoj.
"Si ga uspešno naredil?'
"Ne vem, član izpitne komisije m,e ne mara.'
"Ah, to si samo domišljaš. Kaj ti je pa rekel?'
'Nič. Ko so ga bolničarji nalagali na nosila, m,e je samo grdo pogledal."
***
V samostanu so gradbeni delavci reno-virali prostore. V kuhinji so nune skuhale preveč juhe, zato je mati prednica naročila nuni Mariji, naj odvečno juho odnese delavcem, saj so verjetno pošteno lačni.
Nuna Marija je sklenila, da bo delavce prej malo povprašala o veri, da bo videla, ali so verni ali ne. Ko je prišla z juho na gradbišče, je vprašala enega od delavcev:
"Alipoznate Poncija Pilata?'
Delavec se obrne proti skupini kolegov in zavpije:
'Ali kdo pozna Poncija Pilata?'
"Zakaj?" se zadere nekdo nazaj.
"Njegova stara mu je prinesla juho!'
***
"Imate morda novoletne voščilnice z napisom: 'Moji edini ljubezni?"
"Imamo."
"Dvajset takih voščilnic, prosim.' ***
Policist pleše v diskoteki s prikupnim dekletom in med plesom mu ona reče: 'Joj, kako je tu akustično!'
"Ja, tudi meni drsi!' ji odgovori policist.
***
Kaj je skupnega ženskim prsim in električnim vlakcem?
Oboje je narejeno za otroke, igrajo pa se očetje!
***
***
***
ZA RAZVEDRILO
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Vodoravno: omika, Suvad, Trani, brana, pravopis, operativa, elektrika, Vaibruna, kserosoi, ara, Aja, črna tainina, Land, Vito, ano, sin NN, Ru, LE, San, Ogenj do zadnjega diha, savana, afriški piton, tiačan, janka, Simart. UGANKARSKI SLOVARČEK: AMNOK = korejsko ime za reko Jaiu, ANINA = rudarsko in industrijsko mesto v JZ Romuniji, ASAM = gorovje in pokrajina v indiji, MEMO = ameriški dirkač formule cart Gidiey, SARON = grško zavetniško božanstvo morja, STAMS = avstrijsko mesto na Tiroiskem v doiini reke inn, ŠTRBAC = siovenski nogometaš (Ljubiša, 1981), TOLO = itaiijanska fiimska igraika (Mariiu, 1944), TOMII = japonski aipski smučar (Sumiro)
fOVORI SE...
M.. DA red Slovence ubija, zbiranje in odlaganje odpadkov pa jim kravžlja živce.
... DA se menda afera slovenske korupcije širi tudi na Ptuj. Koliko plačate, da vam povem, koga se da podkupiti?
... DA je država delavcem za prvi maj poklonila nov zakon o delovnih razmerjih, da bo prazniku vrnjen pomen boja za preživetje.
... DA imajo nove šolske stavbe kratek rok trajanja. Graditelji računajo, da kmalu ne bo več otrok.
... DA bo s svinjske farme nehalo smrdeti, ko bodo v krmila začeli mešati posebne di-
... DA farmske odplake potem ne bodo več strošek, temveč dober prodajni artikel v majhnih stekleničkah.
... DA se je v Ptuju začela letna kopalna sezona. Uživanje v vodi je vse te dni zastonj, samo dežnik je treba zapreti.
... DA Janez in Vika ne bosta kandidirala za predsednika države. Žal bosta ostala vsak na svojem mestu.
VIDI SE...
... DA seje markovski župan ob tokratnem prazniku znova zamislil nad usodo odvečne table. "Najraje bi jo vrgel nekam v Šturmovec!"
Aforizmi
by Fredi
Ko ljudem zmanjka kruha, jim
ni več do političnih iger.
***
V odro~nih krajih se lahko
zanese{ le na priročne stvari.
***
Kuta je do mo{kosti zelo kruta.
***
Nikar lačni ne daj ribe. Nauči
jo uloviti ribiča.
***
Pri nas si že vsak zvodnik domišlja, da je kulturni
animator.
***
Se sreča, da niti sledni psi niso
vedno dosledni.
***
Izgubil sem znanca. Pred dnevi je na ulici videl takšno žensko, da mu je pregorel srčni
spodbujevalec.
***
Ko gledam sveže zaljubljene, se mi vse bolj zdi, da Amor poleg puščic v srca izstreljuje še kamne v glave.
LUJZEK
Dober den vsoki den!
Rodilo se je ^^nčno in hladno nedeljsko jutro. Pod brajdami kože osem stopinj celzija. Dež nas je dobro namoča, tak ke majo še žabe v mlakah mokra plavališča. V goricah so nas gosence, ki jim provimo zemljomerke, napale, tak ke je to že prova trgatev grozdja. Tote grdobe, ki ponoči iz zemlje prilezejo, požerejo oči na šparonih in reznikih, tak ke tam več nemre zrasti grozdek. Poleg škropleja se je začeja lov na tote držovne škodlivce
tudi z ročnimi sredstvi. Moj sosid Juža je sred noči hoda v gorico z električno lučjo, zgraba škodlivca s pinceto in gosenico lastnoročno do smrti doj buja. Še boj strokovno pa se je znajša vinogradnik Štefek, ki je trseke malo nad zemljo namaza z lepilom, s kerim lehko tudi miši, podgane, sršene in ose lovimo. Ko je zemljomerka na svojem bojnem pohodi prišla v dotik z lepilom, je lehko samo še očenaš zmolila in se čez določen cajt preselila na drugi svet grozdje zobat.
Kaj čemo tokšna je pač borba za obstoj in živlenjski prostor pod suncom, s toto razliko, da zemlomerka samo ponoči škodo dela, drugi drž-ovni škodlivci, razen tatov in vlomilcov, pa so običajno aktivni podnevi, s tistimi vred, ki hodijo samo z dvema nogama.
Glih zaj je začeja tak mrzel veter pihati, ke sen se moga na toplo preseliti k Mici, ki v kuhinji pri šporheti z nekš-nimi nedeljskimi dobrotami vred diši. Vete, moja Mica je tak dobra kuharica, ke sen jaz iz leta v leto malo boj okrogel. Ob tem pa moj dohtar provi: "Lujzek, pusti vino, pust prašiča, rajš pogledni kokšnega dekliča!" Moja Mica pa ob tokšnih nasvetih tak provi: "Kaj boš ti, prašič, noben deklič nede meja od tebe haska nič!" Lepa tolažba, kajprovite?
Nič ne rečite, samo dobro in lepo se mejte. Pa zdravi bodite. Vas podavlja vaš zemljomerec LUJZEK
BEDNOa
OVEN 20. 3. do 20. 4.
Voljno 88 prepustite svojim čustvom, ki se porajajo v vas in vas izpopolnjujejo, saj vam ravno ta občutek sreče daje zagon za uspešen start v poslu ter v osebnem življenju.
BIK 21. 4. do 20. 5.
Pričakovanja, ki jih tako težko čakate, se vam na žalost ne bodo izpolnila. Kljub temu da vam je usoda naklonjena, bodo skrbi in nesoglasja še nekaj časa vaši zvesti spremljevalci.
DVOJČKA 21. 5. do 20. 6.
Preprosto povedano, ste zelo srečen človek, čeprav se tega ne zavedate: imate finančno in moralno uspešen posel, kjer nizate uspeh za uspehom z vedno novimi projekti, predvsem pa srečno zvezo.
RAK 21. 6. do 22. 7.
Ne obremenjujte se preveč s svojimi čustvi, ki nastajajo v vas, ampak se enostavno prepustite času ter zaupajte svoji intuiciji, ki vas bo pripeijaia ravno tja, kamor si žeiite.
LEV 23. 7. do 23. 8.
Vaša ljubezenska zveza je poina negotovosti, egoizma in provokacij, ki v vas ubijajo še zadnja čustva. Kdaj ste se nazadnje vpra-šaii, koiiko časa boste še zmogii igrati srečneža?
DEVICA 24. 8. do 23. 9.
Pred vami je najboljše in najpiodnejše obdobje vašega posiovnega živije-nja. izkoristite vse možnosti in napredujte v svojih sanjah ter si končno izpoinite svoje skrite žeije.
TEHTNICA 24. 9. do 23. 10.
Kljub vsem dvomom in negotovostim boste z oia-jšanjem ugotoviii, da se iju-bezen zopet vrača v vašo zvezo in dom, zopet bo vse tako, kot je treba, samo če ne boste zač-eii ponovno brskati po pretekiosti.
ŠKORPIJON 24. 10. do 22. 11.
Imate vse možnosti za uspešno in idejno bogato ijubezensko zvezo, ki ima pred seboj dokaj prijetno in uspešno pot, samo če boste iahko pozabiii vsa svoja razočaranja iz prejšnjih zvez.
STRELEC 23. 11. do 21. 12.
Po veliki žalosti in obupu prihaja v vaše živijenje zopet veseije, saj boste dokaj uspešno izpeijaii vsa svoja poslovna prizadevanja, s pomočjo katerih se boste zopet prebiii na vrh.
KOZOROG 22. 12. do 20. 1.
Osvobodili se boste vseh spon pretekiosti in končno zadihaii s poinimi pijuči. Pred vami je uspešna pot, ki vodi samo navzgor Samo pogumno naprej, izgubiti nimate kaj, samo pridobite iahko.
VODNAR 21. 1. do 19. 2.
Imate velik krog prijateljev, v katerem ste zeio cenjeni predvsem zaradi svojega razumevanja vseh njihovih navad in težav in ker vsakogar jemijete takšnega, kot je v resnici in kot bi morai biti.
RIBI 20. 2. do 20. 3.
Pred vami je uspešna in prijetna pot, poina novih izzivov, ki vam bodo pri-nesii veiik moraini in finančni uspeh. Socialna in finančna varnost vam zagotavijata prijetno in brezskrbno prihodnost.
Horoskop je za vas napisaia vedeževaika Majda, ki jo iahko dobite na tei. št. 090-43-94 in na eiektronski pošti: majda.goiubovic@ netsi.net. Poiščite jo tudi na spietni strani: www.astrostudio-majda-sp.si.
ROKOMET
04.05.2002 1. A LIGA:
Velika Nedelja :
Rudar Trbovlje


STRELSTVO
V počastitev dneva upora je Strelski klub Ptuj 27. aprila na strelišču Mladika organiziral drugo strelsko tekmovanje.
STRAN 27
ŠAH
V tehnični izvedbi Šahovske zveze Maribor poteka na Ptuju odprto državno prvenstvo za fante in dekleta v kategoriji do 20 let.
STRAN 27
NOGOMET
05.05. ob 16.30 2. SNL: Aluminij : Renče Goriška Brda, Elan : Drava Asfalti Ptuj
á
®
copy 11 Sitar
CRNOBELO IN BARVNO FOTOKOPIRANJE
02/78 78
NOGOMET / 2. snl
Derbi Dravi, vrh Aluminiju
DRAVA ASFALTI -DRAVOGRAD 3:1 (1:1)
Strelci: 0:1 Rebol (7), 1:1 U. Krajnc (31), 2:1 Poštrak (57), 3:1 Majcen (88).
Drava: Golob, M. Emer{ic (Po{trak), D. Krajnc, Korez (Sluga), Klinger, Zdelar, Lenart, Krepek, Majcen, Vogrinec (Toplak), U. Krajnc.
Domačini, zelo motivirani z uspehi v spomladanski sezoni, so popolnoma porazili doslej vode-čo ekipo II. lige, ki je s prikazano igro razočarala.
Prve minute so domači igrali živčno, domača obramba je dovolila spodrsljaj in za goste je dosegel Rebol zadetek. To je domačine vzpodbudilo, da so se sprostili in pričeli ogrožati vrata
Simon Krepek v preigravanju
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Rezultati 32. kroga: Sport Line Koper - Maribor Pivovarna Laško 1:1 (0:0), Primorje - Rudar Velenje 4:0 (1:0), Olimpija - CMC Publikum 1:0 (1:0), ERA Šmartno - HIT Gorica 0:1 (0:1), Domžale - Živila Triglav 1:2 (1:0), Mura - Korotan 0:1 (0:0)
1. MARIBOR PIVOVARNA LAŠKO	32	18	9	5	61:33	63
2. PRIMORJE	32	18	6	8	57: 23	60
3. SPORT LINE KOPER	32	15	11	6	45:24	56
4. OLIMPIJA	32	15	6	11	38:40	51
5. HIT GORICA	32	13	9	10	36:39	48
6. CMC PUBLIKUM	32	13	6	13	48:39	45
7. MURA	32	13	6	13	33:35	45
8. ERA ŠMARTNO	32	9	13	10	41:38	40
9. RUDAR VELENJE	32	10	9	13	44:51	39
10. KOROTAN	32	9	7	16	27:46	34
11. ŽIVILA TRIGLAV	32	9	5	18	34:56	32
12. DOMŽALE	32	3	7	22	25:73	16
2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Rezultati 25. kroga: Drava Asfalti - Dravograd 3:1 (1:1), Železničar Radio City - Aluminij 0:3 (0:3), Triglav Bakovci -Nafta 1:2 (0:1), Bela krajina -Dravinja 0:0, Jadran Šepič - Pohorje 2:1 (0:1), Ljubljana - Zagorje 6:0 (2:0), Livar - Elan 7:0 (3:0), Renče Goriška brda - Tabor Sežana 1:2 (1:1).
Nova vas pri Ptuiu
Marko Perger s.p., Proletarska ul. 5, Kidričevo
1. ALUMINIJ	25	19	4	2	66:20	61
2. LJUBLJANA	25	18	6	1	70:8	60
3. DRAVOGRAD	25	18	5	2	60:20	59
4. LIVAR	25	15	8	2	58:18	53
5. DRAVA ASFALTI	25	12	6	7	47:29	42
6. BELA KRAJINA	25	10	6	9	43:31	36
7. ŽELEZNIČAR RADIO CITY	25	10	5	10	35:38	35
8. DRAVINJA	25	8	10	7	33:23	34
9. ZAGORJE	25	9	6	10	32:36	33
10. JADRAN ŠEPIČ	25	9	4	12	33:38	31
11. NAFTA	25	9	4	12	40:46	31
12. RENČE GORIŠKA BRDA	25	8	2	15	27:54	26
13. TRIGLAV BAKOVCI	25	7	2	16	24:71	23
14. TABOR SEŽANA	25	6	4	15	25:55	22
15. POHORJE	25	3	1	21	29:68	10
16. ELAN	25	2	1	22	10:78	7
gostov. Prvo priložnost je zamudil Majcen, ko je žogo z glavo poslal ob vratnici v avt. Pol zaslug za izenačujoči zadetek gre pripisati Korezu, ki je po desni strani pripeljal žogo pred kazenski prostor in idealno podal U. Krajn-cu, da je žogo z glavo usmeril v mrežo. Izenačenje je dalo domačinom nov elan, a napadalci so bili netočni, pa tudi po prekršku pred kazenskim prostorom je prosti strel Živanovič poslal pod oblake, zatem pa je še Majcen z 10 metrov za nekaj centimetrov zgrešil.
V nadaljevanju igre se je naprej izkazal vratar Golob, ki je s težavo ukrotil žogo tik pred gol črto. U. Krajnc ni izkoristil priložnosti in je žogo poslal vratarju Forneciju v roke, pa tudi Krepku ni uspelo. V novem napadu z leve strani se je U. Krajnc otresel branilca in poslal uporabno žogo v sredino, kjer je Poštrak s silovitim strelom dosegel vodstvo za domačine. V naslednjih minutah sta obrambi obeh ekip doživljali težke trenutke ob nevarnih napadih, a se napadalci niso izkazali. Zasluženo vodstvo domačinov je utrdil Majcen, ki se je otresel branilca in nato še preigral vratarja ter žogo usmeril v prazna vrata. Minuto zatem se je Majc-
Veselje Ptujčanov ob drugem zadetku
nu ponovno ponudila priložnost za zadetek, žal pa se je zapletel z vratarjem in žoga se je odbila v polje.
Nad 700 gledalcev je bilo nad prikazano igro navdušenih, saj je mlada, perspektivna ekipa Drave porazila renomirane goste v vseh elementih igre.
anc
ŽELEZNIČAR RADIO CITY - ALUMINIJ 0:3 (0:3)
Strelca: 0:1 Čeh (4), 0:2 Čeh (22), 0:3 Pipenbaher (41)
ALUMINIJ: Šeremet (Duka-rič), Koren, Panikvar, Sambolec, Pekez, Pučko (Prapotnik), Goj-kovič, Čeh, Franci, Pipenbaher, Rakič (Dončec). Trener: Branko Horjak
TA TEDEN
Vrstni red pri vrhu kroji Drava!
Nogometaši Drave Asfaltov Ptuj so nedvomno hit pomladanskega dela prvenstva. Presenečenje? Ne, to je samo dokaz teze, da je ptujska regija neusahljiv vir talentiranih nogometašev, ki lahko ob kakovostnih trenerjih in zagotovljenih minimalnih pogojih za delo v klubih pokažejo vse svoje nogometno znanje. Svoj prispevek so v primeru Drave prispevali vsi: vodilni možje kluba, trenerski del kolektiva in seveda igralci. V zimskem prestopnem roku niso pripeljali v klub zvenečih imen in posegali za dragimi okrepitvami, ampak so preprosto trdo delali z domačimi igralci. Rezulati so vidni: peto mesto in 24 osvojenih točk v desetih tekmah (80% izkoristek!). Če podrobneje pogledamo tale dosežek, vidimo, da so odločilno vplivali na vrstni red pri vrhu: točko so odvzeli Ljubljani, v nedeljo Dravogradu celo tri! Omembe vredno je seveda tudi dejstvo, da so šele prvo sezono med drugoligaši. Cilj prve sezone je bil obstanek, kar so nogometaši Drave Asfalto-v Ptuj že zdavnaj dosegli in zdaj lahko s svojo neobremenjenostjo navdušujejo vse številčnejše občinstvo na Mestnem stadionu na Ptuju (800 gledalcev na tekmi proti Dravogradu).
Aluminij je seveda ponujeno priložnost sprejel z odprtimi rokami in se zavihtel celo na prvo mesto drugoligaške lestvice. Povsem zasluženo, saj nogometaši Aluminija nizajo dobre igre in rezultate že daljši čas kot Drava (za primerjavo po'vejmo, da je Aluminij v pomladanskem delu sezone osvojil kar 26 točk v desetih tekmah). Ker se bosta v nedeljo med seboj pomerila Dravograd in Ljubljana, kjer seveda oba ne moreta osvojiti treh točk, je optimizem Aluminija povsem upravičen. Prva liga še nikoli (seveda v novejši zgodovini) ni bila bližje!
Ljubitelji nogometa na Ptujskem že z nestrpnostjo čakajo 26. maj, ko bo nogometna mrzlica na vrhuncu, saj se bosta v zadnjem krogu naša kluba pomerila med seboj na stadionu Aluminija v Kidričevem. Bo to dan velikega nogometnega slavja, športne igre in spektakla!?! Upravičeno upamo!
JM
Nogometašem Aluminija se je minulo nedeljo vse izšlo po načrtih: najprej so sami opravili delo v Mariboru, kjer so premagali domačega drugoligaša, nato pa so po porazu Dravograda na Ptuju prišli na vrh prvenstvene razpredelnice v 2. SNL.
Kidričani so na gostovanju nastopili v nekoliko spremenjeni sestavi, saj je trener Branko Hor-jak spočil nekatere igralce pred prvim finalnim srečanjem v Novi Gorici. Že v 4. minuti je Aleš Čeh dosegel vodstvo, kar je gotovo vplivalo na potek srečanja. V 22. minuti je isti igralec še drugič zadel mrežo domačinov, štiri
Danilo Pu~ko (Aluminij) se je vrnil po poškodbi
minute pred koncem prvega polčasa pa je bil uspešen še Iztok Pi-penbaher in gostje so na odmor odšli z visoko in praktično neulovljivo prednostjo.
V drugem polčasu je bila potem samo stvar tehnike, kako osvojiti vse tri točke. To se je tudi zgodilo in nogometaši Aluminija so osvojili pomembno zmago. Pri njih se je po dolgotrajni odsotnosti zaradi poškodbe v ekipi pojavil Danilo Pučko, kar je dober znak pred zadnjimi petimi krogi v drugoligaški konkurenci.
Danilo Klajnšek
ROKOMET / 1. a srl moški
Trimo Trebnje -Nedelja 32:26 (16:13)
VELIKA NEDELJA: Gotal 3, Mesarec 3, Trofenik, Potočnjak, Marcen, Bezjak 7, Šoštarič 3, Pla-ninc 7, Kokol, Poje 1, Belec, Pod-pečan, Kumer 2, Kukec. Trener: Vili Trofenik.
V srečanju predzadnjega kroga v 1. A SRL so rokometaši Velike Nedelje gostovali v Trebnjem in izgubili. Ker so vse svoje skrbi glede obstanka rešili že prej, so lahko zaigrali povsem mirno in neobremenjeno. Uvodne minute so bile zanje usodne, saj so domačini povedli s šestimi zadetki prednosti (9:3). Nato so gostje le
zaigrali bolje in to razliko do odhoda na odmor prepolovili.
Nekaj podobnega se je dogodilo tudi na začetku drugega polčasa, ko so rokometaši Trima povišali svoje vodstvo na sedem zadetkov prednosti in to znali obdržati do konca ter si priigrali pomembne točke v borbi za četrto mesto.
V naslednjem krogu bodo ro-kometaši Velike Nedelje gostili ekipo Rudarja iz Trbovelj in se poslovili od svojih zvestih privržencev.
1. A LIGA - MOŠKI
Rezultati 21. kroga: Trimo — Velika Nedelja 32:26 (16:13), Slovan — Sevnica 34:31 (18:15), Celje Pivovarna Laško — Prevent 36: 33 (21:17), Rudar Trbovlje — Gorenje 31:31 (13:14), Inles — Mobitel Prule 67 25:41 (13:18), Termo — Izola 41:22 (26:10)
1. MOBITEL PRULE 67	21	19	1	1	39
2. CELJE PIVOVARNA LAŠKO - 1	21	20	0	1	39
3. GORENJE	21	13	1	7	27
4. TRIMO	21	13	0	8	26
5. PREVENT	21	11	2	8	24
6. RUDAR TRBOVLJE	21	11	2	8	24
7. TERMO	21	9	3	9	21
8. SLOVAN	21	8	3	10	19
9. VELIKA NEDELJA	21	6	1	14	13
10. INLES	21	5	1	15	11
11. SEVNICA -1	21	3	0	18	5
12. IZOLA	21	1	0	20	2
SPORT
NOGOMET
3. SLOVENSKA LIGA - SEVER
GERECJA VAS UNUKŠ-PED - INDE VRANSKO 1:0 (0:0)
Strelec: 1:0 Hertiš (90)
Gerečja vas: Prelec, Sagadin, Ferk (Slacek), Habjanic, Krajnc, Ciglar, Bauman, Frangez, Pacher (Hertiš), Bezjak, Hojnik.
Vsa prizadevanja in požrtvovalnost domačinov so bila poplačana v zadnji minuti. V enakovredni igri obeh ekip so napadalci zamujali idealne priložnosti, obe obrambi sta s skrajnimi napori reševali priložnosti z obema razpoloženima vratarjema. V drugem delu je Bauman iz gneče sicer poslal žogo v mrežo, toda zaradi prekrška nad vratarjem je sodnik zadetek razveljavil. Tako eni kot drugi napadalci niso znali izkoristiti priložnosti. Tudi domačine je dvakrat rešila stativa, in ko smo že pričakovali sodnikov zaključni žvižg, je z leve strani pred kazenskim prostorom Hertiš izvajal prosti strel in žoga je med nogami branilcev našla pot v mrežo, kar je navdušilo nad 500 premraženih gledalcev.
anc
1. LIGA MNZ PTUJ
BOC ANCHIINŽINIR-ING - HOLERMUOS ORMOŽ 1:4 (1:1)
Strelci: 0:1 Habjanič (11), 1:1 Beškovnik (31), 1:2 Habjanič (67), 1:3 Mlaker (70. Avtogol), 1:4 Jerebič (90)
BOČ ANCHIINŽINIRING: Pepelnak, Kralj, Curk, Korošec, Habjanič, Berglez, Beškovnik, Fridrih (Mlaker), Vehovar, Vola-všek, Dolšak. Trener: Rudi Pod-javoršek
HOLERMUOS ORMOŽ: Po-lak, Školiber, Zebec (Tušek), To-bijas (Pintarič), Jurčec, Govedič, Borut Prapotnik, Gašparič (Je-rebič), Habjanič, Habek, Boris Prapotnik. Trener: Drago Posa-vec.
SREDIŠČE - SLOVENJA VAS 4:2 (2:0)
STRELCI: 1:0 Kolenc (25), 2:0 Kolarič (45), 3:0 Kolenc (59), 3:1 Topolovec (71), 4:1 Kolenc (73), 4:2 Levstik (77)
SREDIŠČE: Majč, Jelovica (Balažič), Žerjav, Jurkovič, Ivan-čič, Kolarič, Rajh (Kaloh), Zad-ravec, Aleksič, Kolenc, Gašparlin (Vizjak). Trener: Miran Rakovec
SLOVENJA VAS: Matjašič, Erhatič, Mlinarič (Topolovec), Krajnc, Ekart, Mohorič, Vrba-nec, Lenart, Kotnik (Mlakar), Levstik, Predovnik. Trener: Ivan Ornik.
DORNAVA - TRŽEC 1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Kvar (61)
DORNAVA: Trop, Kokol (Novak, Arnuš), Flos, Hrga, Jurič, Metličar, Kvar, Plohl, Stergar, Cvetko, Florjanič (Trunk). Trener: Ivan Zajc.
TRŽEC: Krajnc, Fridauer, Kolednik, Sitar Bojan Emeršič, Fideršek, Breznik (Strmšek), Borut Emeršič, Pečnik, Medved, Nahberger. Trener: Janez Peč-nik
PODLEHNIK -GORIŠNICA 1:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Bohinec (20), 1:1 Topolovec (57. iz 11 m), 1:2 J. Horvat (84)
PODLEHNIK: Šibila (S. Gra-brovec), Lesjak, B. Grabrovec,
Gajšek, Podgoršek, Zajšek, To-polovec (M. Grabrovec), Vinko, Beloševič (Plavčak), Koren, Mi-lošič. Trener: Dušan Hvalec.
GORIŠNICA: Herega, Plohl, Dobaj, Bombek, Bohinec, Bezjak (Simonič), Purgaj, Brodnjak, Ž. Horvat (Lah), J. Horvat, Bromše (Donaj). Trener: Ivan Dobaj.
SKORBA - VIDEM 2:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 Panič (5), 2:0 Mlakar (50)
SKORBA: Brodnjak, B. Mer-telj (Vogrinec), Perko, Širovnik, Janžekovič, Lenartič, Strgar, Mo-horko, Mlakar (Škerget), S. Mertelj, Panič. Trener: Branko Krajnc.
VIDEM: M. Trafela, Matej To-polovec (G. Trafela), Bratušek (B. Ciglar), Bračič, V. Ciglar, Šipek, Koprek, Ovčar, Kokol, Varnica (Rodošek), Matjaž Topo-lovec. Trener: Rudi Štelcer.
ELTEHŠOP ROGOZNI-CA - PRAGERSKO 3:2 (2:0)
STRELCI: 1:0 Markež (18), 2:0 Pungračič (32), 2:1 Ducman (54), 2:2 Ducman (68), 3:2 Ku-kovec (76)
ELTEHŠOP ROGOZNICA: Krajnc, Kurbus, Arnuš, Pihler (Kukovec), Vauda, Cajnko, Ne-nad, Polanec, Pungračič, Kralj, Markež. Trener: Branko Žgeč.
PRAGERSKO: Lubej, Sagadin, A. Celan, Stojnšek, Ducman (Leskovar), Debevec, M.Celan,
Pišek, Kokol (Kmetec), Breznik, Lončarič. Trener: Zvonko Kocjan
2. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA
-	VZHOD
Rezultati 21. kroga: M. U.
Šentjur - Nafta 0:2, ERA Šmartno - Krško 8:1, Železničar Radio City - Kovinar Mascom 1:2, Ormož - Nissan Ferk 0:1, Pohorje - Dravinja 1:2, Bistrica - Ko-rotan 4:0. Srečanje Drava Asfalti
-	Zreče bo 1.5.
Vrstni red: ERA Šmartno 58, Dravinja 53, Nissan Ferk 49, Železničar Radio City 43, Nafta 39, Krško 37, Drava Asfalti 27, Zreče 24, Kovinar Mascom 23, M.U.Šentjur 19, Pohorje 18, Ormož 14, Bistrica 11, Korotan 6 točk.
2. SLOVENSKA KADETSKA LIGA -VZHOD
Rezultati 21. kroga: M.U. Šentjur - Nafta 0:1, ERA Šmartno -Krško 1:0, Železničar Radio City
-	Kovinar Mascom 2:1, Ormož -Nissan Ferk 0:3, Pohorje - Dravinja 0:0, Bistrica - Korotan 2:4. Srečanje Drava Asfalti - Zreče bo 1. 5.
Vrstni red: Železničar Radio City 59, ERA Šmartno 48, Drava Asfalti in Nissan Ferk 46, Dra-vinja in Nafta 34, Korotan 32, Krško 30, Pohorje 24, M.U. Šentjur 23, Kovinar Mascom 18, Bistrica in Ormož 8, Zreče 7 točk.
3. SLOVENSKA LIGA — SEVER
Rezultati 21. kroga: Gerečja vas Unukšped - INDE Vransko 1:0 (0:0), Krško Posavje - Hajdina 3:1 (0:1), Stojnci - Malečnik 4:0 (0:0), Šmarje - Bistrica 0:0, Pobrežje Gradis - Usnjar 5:5 (3:3), Zreče - Paloma 1:2 (0:2), Kozjak - Mons Claudius 0:1 (0:0)
1. KRŠKO POSAVJE	21	17	1	3	55:15	52
2. MONS CLAUDIUS	21	16	2	3	42:16	50
3. KOZJAK	21	9	6	6	25:23	33
4. HAJDINA	21	9	5	7	31:33	32
5. STOJNCI	21	9	5	7	31:33	32
6. PALOMA	21	10	0	11	43:40	30
7. [MARJE	21	9	3	9	27:30	30
8. USNJAR	21	7	5	9	38:33	26
9. INDE VRANSKO	21	7	5	9	22:30	26
10. GEREČJA VAS UNUKŠPED	21	8	2	11	26:38	26
11. MALEČNIK	21	6	7	8	24:35	25
12. BISTRICA	21	7	2	12	37:40	23
13. ZREČE	21	5	4	12	33:40	19
14. POBREŽJE GRADIS	21	4	1	16	27:48	13
Pari 22. kroga, sobota, 4. maja, ob 16.30 uri: Bistrica - Gerečja vas Unukšped, Hajdina - Kozjak, Mons Claudius - Stojnci, INDE Vransko - Krško Posavje, Malečnik - Zreče, Paloma - Pobrežje Gradis, Usnjar - Šmarje.
1. LIGA MNZ PTUJ
Rezultati 18. kroga: Skorba - Videm 2:0, Dornava - Tržec 1:0, Pod-lehnik - Gorišnica 1:2, Središče - Slovenja vas 4:2, Boč Anchiinžini-ring - Holermuos Ormož 1:4, Eltehšop Rogoznica - Pragersko 3:2.
1. HOLERMUOS ORMOŽ	18	16	0	2	83:17	48
2. ELTEHŠOP ROGOZNICA	18	11	4	3	43:31	37
3. SREDIŠČE	18	11	3	4	49:34	36
4. DORNAVA	18	11	3	4	36:23	36
5. PRAGERSKO -1	18	8	2	8	33:32	25
6. SKORBA	18	7	4	7	29:28	25
7. SLOVENJA VAS	18	7	4	7	31:39	25
8. PODLEHNIK	18	6	2	10	20:33	20
9. VIDEM	18	4	5	9	27:34	17
10. GORIŠNICA	18	3	6	9	21:46	15
11. TRŽEC	18	3	2	13	27:58	11
12. BOČ ANCHIINŽINIRING	18	1	5	12	19:43	8
Pari 19. kroga - četrtek, 2. maja, ob 17.00 uri: Videm - Boč An-chiinžiniring, Eltehšop Rogoznica - Dornava, Pragersko - Središče, Slovenja vas - Podlehnik, Gorišnica - Skorba, Holermuos Ormož -Tržec.
2. LIGA MNZ PTUJ
Rezultati 17. kroga: Lovrenc - Markovci 2:1, Spodnja Polskava -Zgornja Polskava 1:2, Leskovec - Hajdoše 1:6, Grajena - Bukovci 1:1, Podvinci - Apače 4:1, Zavrč - Cirkulane 0:1
1. ZAVRČ	17	13	2	2	43	:16	41
2. PODVINCI	17	11	3	2	54	:23	36
3. LOVRENC	17	10	5	2	37	:25	35
4. GRAJENA	17	10	4	3	54	:22	34
5. HAJDOŠE	17	8	2	7	52	:37	26
6. ZGORNJA POLSKAVA	17	7	3	7	35	:36	24
7. BUKOVCI	17	7	2	8	37	:41	23
8. CIRKULANE	17	5	5	7	31	:35	20
9. APAČE	17	6	2	9	27	:43	20
10. SPODNJA POLSKAVA	17	5	2	10	36	:50	17
11. MARKOVCI	17	3	1	13	18	:48	10
12. LESKOVEC -1	17	1	1	15	15	:63	3
ROKOMET
1. B SRL - MOŠKI
Rezultati 21. kroga: Mitol Pro Mak - Dol TKI Hrastnik 30:28 (15:18), Pivka Perutninarstvo -KIG mokerc 44:34 (21:16), Chio - Gorica Leasing 25:26 (13:14), Šmartno 99 - Ormož 25:29 (11:14), Gorišnica - Novoles 31:25 (16:10), Dobova - Cimos Koper 27: 23 (14:17)
1.	CIMOS KOPER 21 17 1 3 35
2.	PIVKA 21 17 1 3 35
3.	GORICA 21 13 3 5 29
4.	DOBOVA 21 14 1 6 29
5.	GORIŠNICA 21 12 3 6 27
6.	ORMOŽ 21 11 3 7 25
7.	NOVOLES 21 8 3 10 19
8.	CHIO	21 8 0 13 16
9.	HRASTNIK 21 6 2 15 14
10.	MITOL PRO 21 4 5 12 13
11.	ŠMARTNO 99 21 4 1 16 9
12.	KIG MOKERC 21 0 1 20 1
GORIŠNICA - NOVOLES 31:25 (16:11)
GORIŠNICA: Valenko, Gaj-šek 6, Štorman, Fricelj 9, Kumer 6, I. Ivančič 1, Zajnkovič 2, Cvi-tanič, Buzeti 2, D. Ivančič, Fir-bas, Pisar 5, Sok, Štrbal.
Tekmo s sedmouvrščno ekipo Novolesa iz Novega mesta so Go-rišničani začeli manj agresivno kot prejšnje, saj gostje niso ekipa, ki bi jih na to prisilila. Igrali so "na obroke", v katerih s višali ali pa izgubljali razliko. Tako so povedli z 8:4, nato je bilo 9:8, do polčasa pa je razlika narasla že na sedem zadetkov (16:9). V drugem delu so se gostje izključno po zaslugi napak domačih ali pa uspešnih obramb svojega vratarja Kostevca približali na samo tri zadetke razlike (20:17) in nato še na štiri ter imeli pri-ložnosi za resno približanje, vendar so domači spretno izkoristili njihovo nezbranost (beri slabšo kakovost) in tekmo zanesljivo dobili. Tokrat je navdušil organizator igre Fricelj, ki se je ob podpori soigralcev poigraval z nasprotniki, tudi ko so bili v številčni premoči. Voda na domači mlin je bila tudi slabo in napačno odigrana varianta obrambe 4:2, ki jo je od začetka uporabil gostujoči trener in igralec Gla-ser. Pohvaliti velja tudi krožnega napadalca Pisarja in vratarja Va-lenka.
Tekmo sta pred 200 gledalci vodila sodnika Klančar in Pa-rezanovič, ki pa še nista primerna za ta rang tekmovanja, saj ne čutita igre in nimata enakega kriterija skozi vse srečanje.
Sezono v prvi B ligi bodo Gori-šničani zaključili z visoko uvrstitvijo, ne glede na torkovo tekmo v Ormžu in še vedno ne registriranim srečanjm s Cimosom Koprom.
l. kotar
ŠMARTNO 99 -ORMOŽ 25:29 (11:14)
Ormož: Radek 1, Belšak 6, Horvat, Klemenčič, Bezjak, Pra-potnik 5, Grabovac 1, Kirič 2, Lukaček, Hanželič 4, Bistrovič 1, Hrnjadovič 9(6), Dogša, Lus-kovič. Trener: Ivan Hrupič
Na zadnjem gostovanju v tej sezoni so Ormožani zmagali proti mladi ekipi Šmartnega 99, ki se žal skupaj z Mokercem poslavlja iz 1. B lige. Domači rokome-taši so vodili do izida 5:4, nato pa je sledila serija gostov 6:0 in Ormožani so povedli z rezultatom 5:10. Do konca srečanja so gostje uspeli povišati na 20:29, ob koncu pa so domači s serijo petih zadetkov postavili končni izid 25:29.
V letošnji sezoni so Ormoža-ni na gostovanjih osvojili deset točk, pri tem pa tu in tam izgubili kakšno točko (Dobova,
N. mesto, Gorišnica, Mitol). Ob točkah v gosteh ter ob popolnem domačem izkupičku pa bi Ormož bil v samem vrhu lige, vendar ...
Uroš Krstić
2. LIGA
KRIM - MRK DRAVA PTUJ 28:21 (12:13)
MRK DRAVA PTUJ: Klinc, Štager, Djekič, Honigmann 2, Osterc 10, Majcen 1, Bračič 4, Skaza, Horvat, Počivavšek, Pre-dikaka, Berlič, Selinšek 2, Vajda 2. Trener: Marjan Valenko
Rokometaši ptujske Drave so s porazom v Ljubljani proti Krimu zaključili prvenstvo v enotni drugi slovenski rokometni ligi. Gostje, ki niso nastopili v popolni zasedbi, so v prvem polčasu igrali dobro in ta del igre dobili z zadetkom prednosti.
V drugem polčasu so še nekaj časa vodili, nato pa so domačini izenačili in povedli. Nekaj napak je bilo dovolj in rokometaši Krima so si priigrali zmago v zadnjem krogu. Poraz rokometašev Drave ni tragičen, saj se je že nekaj časa vedelo, da so si izborili obstanek, da pa tudi na sam vrh ne morejo. Svoje možnosti so Ptujčani zaigrali na svojem parketu. Sedaj jim ostaja, da se dobro pripravijo za naslednjo tekmovalno sezono. Ne bi pa nič škodilo, če bi RZ Slovenije končno uredila tekmovalni sistem v drugih ligah in nižje. Nihče si namreč ne želi takšne lige, da na koncu ne veš, koliko ekip bo še ostalo v tekmovalnem sistemu. Potem se ti lahko tudi marsikaj zalomi in še nekaj časa po končanem tekmovanju ne veš, katero mesto si osvojil. Ker še vsa srečanja niso registrirana, tudi končne lestvice ne moremo objaviti.
Upamo pa, da bo to v dokaj razumnem času.
I.	B LIGA - ŽENSKE
ZAGORJE - TENZOR PTUJ 25:24 (11:10)
TENZOR PTUJ: Gregoreče-va, Potočnikova, Šijančeva 7, Pu-čkova 2, Cvetkova 3, Molnarjeva, Maračičeva, Srebrnjakova 2, Bru-mnova 1, Majnikova, Raukovi-čeva 9, Vidovičeva, Kelenčeva.
V	Zagorju so rokometašice ptujskega Tenzorja tesno izgubile z domačo ekipo. Igra in rezultat sta bila vseskozi dokaj izenačena, gostjam pa je na koncu zmanjkalo tudi nekaj sreče.
V	soboto ob 19.00 bodo ro-kometašice Tenzorja v športni dvorani Center gostile ekipo Ke-tinga iz Ajdovščine.
Danilo Klajnšek MLADI ORMOŽANI V FINALU
Mladi ormoški rokometaši, letnik 1989, so na turnirju v Ško-fji Loki pod vodstvom trenerja Saša Prapotnika pripravili presenečenje in se uvrstili v konkurenci Terma, Mobitel Prul in Celja v veliki finale. Na poti do zaključnega turnirja, ki bo
II.	in 12. maja, so najprej premagali domači Termo z rezultatom 13:11 (Korez 9, Bogadi 4) in nato še Mobitel Prule z rezultatom 13:9 (Petek 1, Bogadi 4, Kovačič 3, Korez 5). Poleg Or-možanov bodo v velikem finalu nastopili še Velika Nedelja, Gorenje Velenje in Celje P. Laško.
Velik uspeh za mlade Ormo-žane so dosegli: vratar Borko, Hebar, Rajšp, Petek, Bogadi, Kovačič, Klemenčič, Korez in trener Saša Prapotnik.
Uroš Krstić
lokalni derbi v ormožu
Ormož - Gorišnica 27:27 (13:12)
Utrinek s srečanja
ORMOŽ: Radek, Belšak 5, Horvat, Bezjak 2, Prapotnik 1, Grabovac 4, Ivanuša 1, Kirič 1, Lukaček, Bistrovič, Hanželič 1, Hrnjadovič 12, Luskovič, Juršič. Trener: Ivan Hrupič
GORIŠNICA: Valenko, Gaj-šek, Sok, Štorman, Fricelj 4, Ku-mer 2, I. Ivančič 2, Zajnkovič 3, Cvitanič, Buzeti 1, D. Ivančič 10, Pisar 5, Štrbal, Janžekovič.
Rokometaši Ormoža in Gori-šnice so v torek z medsebojnim dvobojem zaključili letošnje tekmovanje v 1. B slovenski rokometni ligi. Sosedski derbi je dodobra napolnil ormoško športno dvorano in ustvarjeni so bili vsi pogoji za dobro igro.
Gostje iz Gorišnice so na začetku srečanja prišli do visoke prednosti petih zadetkov in ni nič kaj dobro kazalo za domače rokometaše, ki so si želeli zmage, saj bi z dvema točkama lahko
prehiteli sosede na prvenstveni razpredelnici in osvojili končno peto mesto. V nadaljevanju igre se je vse obrnilo in Ormožani so do konca prvega polčasa preobrnili rezultat sebi v prid.
Gledalci so lahko v drugem polčasu videli solidno rokometno predstavo. V vodstvu so bili z zadetkom prednosti Gorišniča-ni, vendar so jih domačini uspeli ujeti. Postajalo je vedno bolj napeto in razburljivo. Gostje so bili nekoliko bolj zbrani in ponovno je njihova prednost znašala dva zadetka, a je niso ubranili. V končnici srečanja pa so prvič povedli domačini s 27:26 in kazalo je na njihovo zmagoslavje. Da do tega ni prišlo, je poskrbel Fricelj, ki je uspel izenačiti.
Delitev točk daje možnosti za razne diskusije, a glede na rezultat v sosedskem boju enostavno ni zmagovalca.
Danilo Klajnšek
SPORT
SAM
Državno šahovsko prvenstvo do 20 let
V tehnični izvedbi Šahovske zveze Maribor poteka na Ptuju odprto državno šahovsko prvenstvo za fante in dekleta v kategoriji do 20 let. Pri fantih sodelujejo z izjemo Boriška in Lazarja vsi najboljši slovenski mladi igralci, izmed katerih bodo najbolje uvrščeni prav gotovo nastopili tudi v mladi slovenski šahovski reprezentanci na šahovski olimpiadi, ki bo od 25. oktobra do 11. novembra na Bledu. Poleg tega se zmagovalec in drugouvrščeni uvrstita na svetovno oz. na evropsko šahovsko prvenstvo.
Pri fantih nastopa 26 šahistov iz vseh močnejših šahovskih središč, med njimi je mednarodni mojster in osem mojstr-
skih kandidatov. Pri dekletih je konkurenca precej slab{a, nastopa samo deset deklet, pri tem pa se je slovenska reprezentant-
Državno prvenstvo poteka na Ptuju, organizira ga pa ŠK Piramida iz Maribora. Foto: D. Klajn{ek
NAMIZNI TENIS
11. prvenstvo za mlajše kadete in kadetinje
Namiznoteniški klub Ptuj je v soboto in nedeljo, 20. in 21. aprila, v dvorani Center organiziral državno prvenstvo mlajših kadetov in kadetinj v namiznem tenisu. Udeležba na prvenstvu je bila zelo dobra, saj se ga je udeležilo 85 fantov in 45 deklet, iz 23 klubov.
Prvenstvo je odprl podžupan MO Ptuj Ervin Hojker, potekalo pa je pod vodstvom Damijana Samojlenka.
Po dvodnevnih bojih so bili zadovoljni tudi v domačini. Urška Rojko je dosegla odmeven rezultat v posamični konkurenci, kjer je v polfinalu klonila v dvoboju s kasnejšo zmagovalko Manco Fajmut. Še uspešnejša je bila v dvojicah v paru s Polono Županc (Fužinar), saj sta se uvrstili v finale, kjer sta morali priznati premoč paru Fajmut-Zera (Fužinar). Med ml. kadeti so bili v predtekmo-vanju v svojih skupinah prvi trije Ptujčani (Martin Kelenc, Luka Rebek in Žiga Eržen), Erženu pa se je uspelo uvrstiti med 16 najboljših. V dvojicah sta Kelenc in Rebek prebila med osem, v četrtfinalu pa sta
KOLESARSTVO
Mlajši mladinci so prevozili 28 krogov in potekal je ogorčen troboj med ekipami Tropovci, Rog in TBP Lenart. Na koncu je Jože Senekovic zasedel drugo mesto. Ekipni uspeh so dopolnili Aleš Obreht z 9. mestom,
po hudem boju (3/2) morala priznati premoč dvojici iz Izole.
Rezulatati: ml. kadeti: 1. Aleš Rot, NTK Merkur Kranj, 2. Jernej Ošlovnik, NTK Fužinar, 3.-4. Tilen Mlinar (NTK Fužinar) in Dominik Škraban (NTK Fužinar); ml. kadeti - dvojice: 1. Ošlovnik-Mlinar (NTK Fužinar), 2. Rot-Škraban (Merkur-Kema), 3.-4. Trbovc-Vukovič (Arrigoni) in Krasner-Poročnik (Muta); ml. kadetinje: 1. Man-ca Fajmut, 2. Ivana Zera (obe NTK Fužinar), 3.-4. Vesna Roj-ko (Ptuj) in Polona Županc (Fu-žinar); ml. kadetine - dvojice:
1.	Fajmut-Zera (NTK Fužinar),
2.	Rojko-Županc (Ptuj-Fužinar-r), 3.-4. Ropret-Fatarič (Arrigo-ni) in Maloku-Švigelj (Rakek)
B. Terbuc
Jože Senekovit drugi
V soboto, 27. aprila, so kolesarji kolesarskega kluba TBP Lenart nastopili na kolesarski dirki za veliko nagrado Medvod. Na krožni dirki, ki je štela za pokal Slovenije, se je v kategoriji dečkov A, ki so prevozili 18 krogov po 1,8 km, na odlično 6. mesto uvrstil Aleš Jauk, tik za njim pa na 7. mesto Leon Pivec.
Niko Cucek z 10. in Davorin Bukvic z 11. mestom. Na 19. mesto se je uvrstil Jan Karaži-nec, na 24. mesto pa Aleš Vido-vic.
Zmago Šalamun
ka Ana Srebrnič odločila, da bo nastopila med fanti.
Ob otvoritvi je udeležence pozdravil predsednik Šahovske zveze Slovenije Milan Kneže-vic ter poudaril pomen tega tekmovanja za mlade v za slovenski šah neponovljivem olimpijskem letu.
Odigrana so bila štiri kola. Večjih presenečenj ni bilo, saj so favoriti oz. favoritke dosegali v glavnem pričakovane rezultate. Mogoče sta presenetljivo tik pod vrhom domačina Crtomir Strucl pri fantih in Vanja Bu-tolen pri dekletih.
Po četrtem kolu je pri fantih v zasluženo v vodstvu mednarodni mojster Matej Šebenik (Vrhnika) s 4 točkami pred lanskoletnim zmagovalcem Tadejem Skelškom (Piramida Maribor), Črtomirom Štruclom (Ptuj) in Blažem Bratovičem (LŠK Ljubljana) s po 3 točkami.
Pri dekletih so po četrtem kolu v vodstvu Suzana Švent, Vesna Rožič in Vanja Butolen s po 3,5 točke, sledijo Karmen Mar s 3 toke, Karmen Orel s 2,5 točke itd.
Tekmovanje, ki poteka v športni dvorani Mladika in bo trajalo do 3. maja, sodita Romana Bilbija in Martin Majceno-vič.
Janko Bohak
STRELSTVO
KOLESARSTVO
"Po Sloveniji 2002" tudi na Ptuju
Med 7. in 12. majem bo na slovenskih cestah že devetič potekala kolesarska dirka Po Sloveniji, uvrščena tudi v koledar Mednarodne kolesarske zveze (UCI), ki spada v težavnostni razred 2,5.
Dirka je sestavljena iz sedmih etap v skupni dolžini 1034 kilometrov. Na njej bo nastopilo 20 ekip, od tega sedem slovenskih. To so ekipe Sava Kranj, Radenska Rog, HiT Casino, HiT Casino II, Krka Telekom, ter "domači" ekipi Perutnina Ptuj in edina slovenska profesionalna ekipa Perutnina Ptuj — Krka. Tekmovalce Mitja Ma-horica, Rada Rogina, Boštjana Mervarja, Valterja Bonca, Jureta Golcerja ter Borisa Pre-možica bo vodil trener Robert Pintaric. Ekipo Elite do 23 let KK Perutnine Ptuj pa bodo sestavljali: Gregor Gazvoda, Matej Marin, Andrej Omulec, Boštjan Krevs, Tomislav Danculovic in David Demanu-ele. Vodil jih bo trener Marjan Kelner. Nastopilo bo tudi 13
močnih tujih ekip, in sicer: Ma-pei — Quick step, Van Haemert Groep, Iteamnov.com, Volks-bank Ideal, Tem Gericom Bi-kedrive, Weltour, Team LTA — Quattro Logistics, Team La-monta, Record Cucine — Ca-neva ter državne reprezentance Avstrije, Nemčije in Hrvaške.
Dirka se bo začela v Čatežu. Prvi dan je na sporedu najdaljša etapa, dolga kar 190 kilometrov, s ciljem v Beltincih. Kolesarje bomo lahko Ptujčani spodbujali že prvi dan dirke, saj jih bo pot predvidoma med 14. in 15. uro vodila tudi skozi Ptuj, kjer bo bonifikacijski leteči cilj.
Drugi dan, 8. maja, sta na sporedu kar dve etapi. Dopoldan bodo tekmovlci iz Raden-cev skozi Lenart in Trnovsko vas kolesarili do Ptuja, kjer jih
RAZPORED ETAP			
1. ETAPA	7. MAJ (torek)	ČATEŽ — BELTINCI	190 KM
2. ETAPA	8. MAJ (sreda)	RADENCI — PTUJ	120 KM
3. ETAPA	8. MAJ (sreda)	PTUJ (posaml~nl kronometer)	14 KM
4. ETAPA	9. MAJ (~etrtek)	SLOV. BISTRICA - LJUBLJANA	161 KM
5. ETAPA	10. MAJ (petek)	GROSUPLJE — AJDOVŠČINA	189 KM
6. ETAPA	11. MAJ (sobota)	NOVA GORICA — VRŠIČ — KRANJ	182 KM
7. ETAPA	12. MAJ (nedelja)	RIBNICA — NOVO MESTO	178 KM
DOLŽINA	DIRKE:		
1034 KM			
obvestilo
Zaradi kronometra bo 8. maja med 16.30 in 20. uro popolna zapora ceste na relaciji Ptuj — Destrnik (Gomilci).
med 12. in 13. uro pričakujemo v cilju. Tik pred ciljem kolesarje čaka gorski cilj II. kategorije (Drsteljski vrh), ki bo najverjetneje odločal o zmagovalcu te etape. V popoldanski urah, začetek je predviden ob 17. uri, pa bodo svoje mojstrstvo pokazali specialisti v vožnji na čas — na 14-kilometrskem posamičnem kronometeru. Etapa bo verjetno med najzanimivejšimi v dirki Po Sloveniji. Proga bo potekala od Ptuja do Destrnika in nazaj. Med favoriti krono-metra sta tudi domača kolesarja Mitja Mahoric in Gregor Gaz-voda.
Kolesarji bodo dirko prihodnji dan nadaljevali iz Slovenske Bistrice preko Gornjega Grada in Kamnika vse do Ljubljane. V naslednjih dveh dneh pa bodo na svoj račun prišli specialisti v vožnji v klanec, saj so na sporedu kar štirje gorski cilji I. in II. kategorije.
Dirko bodo kolesarji zaključili 12. maja, ko se bodo podali na pot iz Ribnice do Novega mesta.
Boštjan Lampret
Zmagovalca drugega turnirja Mojca Lazar in Uroš Krajnc
V počastitev dneva upora proti okupatorju je Strelski klub Ptuj 27. aprila na strelišču Mladika organiziral drugo pionirsko strelsko tekmovanje v streljanju z zračno puško -drugi turnir Star. Tekmovanje je tradicionalno, na njem pa sodelujejo pionirji ptujskega območja.
Med pionirkami je zmagala Mojca Lazar s 156 krogi, druga je bila Mateja Levanic, tretja Suzana Vajda, vse iz OŠ Olge Meglič. Zmagovalec pri pionirjih je bil Uroš Krajnc s 155 krogi iz OŠ Olge Meglič Ptuj, enako število krogov in slabšo zadnjo serijo je imel drugouv-rščeni Domen Solina, OŠ Mladika, in tretji Nejc Žmavc, OŠ Olga Meglič.
Najboljšim tekmovalcem je Franc Simonič, predsednik SK Ptuj podelil diplome, darila pa Bojan Slavik, direktor Stara.
Najboljši dosežek na tekmovanju je dosegla Mojca Lazar in kot pionirka prvič premagala pionirje. Tekmovanje je sodil Marjan Gril.
S.I.
KOLESARSTVO / ilesic v italiji
v	'
sesti
Poiena zrainica prepreiila zmago
Na mednarodni mladinski kolesarski dirki v Italiji v Mon-falconeju 25. aprila se je ponovno izvrstno odrezala ekipa KK Perutnine Ptuj. 105 kilometrov dolgo dirko je Aldo Ilešič končal na odličnem šestem mestu.
Na prestižni dirki Coppa Montes je nastopilo 150 kolesarjev, med njimi tudi 6 tekmovalcev Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj. Prvih 60 kilometrov ravninskega dela so se vrstili posamezni pobegi, ki pa glavnini tekmovalcev niso delali večjih težav, saj so jih z lahkoto ujeli. Po 80 kilometrih je sledil daljši klanec, tam je glavnina razpadla na več manjših skupin. 5 kilometrov pred ciljem je Ilešiču uspelo ujeti vodilno četverico, v kateri je bil
ravno Ilešič najmočnejši sprinter. Ko je že vse kazalo na Ile-šičevo zmago, se mu je poldrugi kilometer pred ciljem poškodovalo prednje kolo. Prvo mesto je kljub temu obdržal vse do zadnjih 300 metrov pred ciljem. S praznim prvim kolesom je tako prevozil ciljno črto kot šesti.
Njegov uspeh je z odličnim 13. mestom dopolnil Tilen Matej Cervek, slavili pa so domačini.
Bo{tjan Lampret
Od leve: trener Slavko Ivanovi}, prvouvr{~ena Mojca Lazar, drugouvr{~ena Mateja Levani~ in tretjeuvr{~ena Suzana Vajda. Foto: Langerholc
GIMNASTIKA / ODPRTO PRVENSTVO V SKOKIH Z MALE PROŽNE PONJAVE
Ptujski gimnasti spet zmagovali
V nedeljo, 21. aprila, je v Ljubljani potekalo 27. odprto prvenstvo Bežigrada v skokih z male prožne ponjave, ki šteje za pokal Slovenije. Udeležili so se ga tudi ptujski gimnasti.
Prvič so tekmovali najmanjši člani gimnastičnega društva, cicibani in cicibanke. Cicibanke so ekipno dosegle 2. mesto, kar je zelo velik uspeh za prvi javni nastop. Med cicibani se je kot posamezniki izkazal Nejc Maltar s 6. mestom. Mlajši dečki so ekipno dosegli 1. mesto, mlajše deklice pa 3. Med starejšimi deklicami je Ivana Fekonja dosegla odlično 2. mesto. Med mladinci pa se je enkratno odrezal David Erjavec, saj je zasedel 1. mesto.
Suzana Maltar
ZANIMIVOSTI
PTUJ / novo v knjižnici ivana potrča
Spominska knjiga ljubljanske plemiške družbe svetega Dizma
Ob koncu lanskega leta smo v knjižnici rezervirali sredstva za nakup dragocene Spominske knjige ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma. Gre za najpomembnejši iluminirani rokopis slovenskega baroka, naš edinstveni knjižni spomenik 17. in 18. stoletja. Original hrani Arhiv Republike Slovenije, faksimile pa je izdala Fundacija Janeza Vajkar-da Valvazorja pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v 200 oštevilčenih in pri notarju overovljenih izvodih. Projekt je trajal osem let, nosilec projekta, urednik in oblikovalec pa je umetnostni zgodovinar Lojze Gostiša. Investicija je bila vredna 1.410.500 SIT.
Obsežno delo je zahtevalo osem let študija, priprav in organizacije za faksimilirano izdajo izvirnika najrazko{nej{ega baročnega kodeksa. To je že četrti kulturnozgodovinski podvig Fundacije Janeza Vajkarda Valvazorja, ki jo vodi prof. dr. Matjaž Kmecl, njena soustanoviteljica pa je Slovenska akademija Znanosti in umetnosti. Paket vsebuje tri obsežne knjige, shranjene v beli škatli, ki tehta 14 kilogramov. Pri delu je sodelovala izbrana skupina strokovnjakov iz različnih področij. Največje delo pa je opravil prav urednik Lojze Gosti-ša, saj je vsa leta aktivno delal in spremljal nastajanje tega dragocenega faksimila.
Prva knjiga je sam kodeks, odet v črni žamet s kovinskim okrasjem, ki ga je izdelal pasar Marjan Ojsteršek iz Heledisa v Celju. Pri izdelavi okrasnih okovov so se strokovnjaki oprli na sočasne izdelke iz drugih bibliotek in arhivov, ker pa so motivi raznoliki, so o pravi obliki reliefov le ugibali. Platnice so
lesene, enake kot na izvirniku. Natis faksimila je bilo nadvse zahtevno delo, saj je šlo za tehniko šestbarvnega tiska, ki ga v Sloveniji ni bilo moč realizirati, ker tako kakovostne tiskarne sploh nimamo. Delo je opravila tiskarna Print & Art v Gradcu. Z nasveti je pri vezavi faksimila strokovno pomagala dr. Je-dert Vodopivec. Vezava je delo
švicarskih strokovnjakov, ki so obudili izviren, mnogo bolj trpežen način vezanja papirnih pol, kot ga poznamo danes. V preteklosti je moral biti rokopis obrezan (vsaj tri do štiri centimetre), na kar kažejo okrnjene zlate obrobe okoli iluminiranih strani. Da so lahko natisnili faksimile, so morali originalni razdreti na posamezne liste. Na določenih mestih je bilo mogoče videti tudi podrobnosti, ki so bile prej očem skrite. Opaziti je bilo, da so izvirne pole sčasoma začeli nadomeščati z debelejšim, bolj trpežnim pergamentom. Tako so pole proti koncu vse debelejše, vse več je vstavljenih pergamentov, ki po kakovosti nihajo.
Dizmova kronika je najbo-gateje ilustrirana bratovščinska
Faksimile, ki ga je izdala Fundacija Janeza Vajkarda Valvasorja
knjiga na Slovenskem. Vsebuje številne celostranske iluminacije. Za bratovščino je skozi čas delalo vsaj dvajset iluminator-jev. Uvodna ilustracija predstavlja duhovni namen družbe sv. Dizma. Dvignjeni zastor odpira pogled na krajino, nad katero plavajo tri figure - v sredini je genij Ljubljane, ki na veliki plošči dviguje mestno veduto v nebo, od koder se spuščata Apolon in Minerva, ki obliva Ljubljano s curkom svojega mleka.
Sledijo slavnostno okrašene strani s pravili bratovščine, ki si je zamislila koncept knjige. V bratovščini je bilo vedno šestindvajset članov. Če pa je bil kdo sprejet nad tem številom, se ga je štelo kot nadštevilnega. V družbo ni mogel biti sprejet nihče, ki ni bil plemenitega stanu, oz. v kaki ugledni službi. Če je kdo umrl, je svoje mesto dobil na straneh rokopisa. Vendar pa imajo vse podobe nekaj skupnih značilnosti: grb, lastnoročni podpis, naziv in letnico vstopa v bratovščino. Sledita strani, dodani po pokojnikovi smrti. Za te podatke je bil odgovoren tajnik bratovščine. To delo je najbolj vestno opravljal prvi- Janez Gregor Dolničar, saj je pozneje vse manj življenjepisov, ohranjene so le še ilustracije in imena članov.
Družba je bila ustanovljena 5. maja 1688 na pobudo Volfganga Sigismunda pl. Kunpacha, direktorja idrijskega rudnika živega srebra. Prvi člani so bili vpisani
FRANKFURT / društvo sava praznovalo 30 let
Pri rojakih v Frankfurtu
Odzvali smo se prijaznemu vabilu rojakov iz Frankfurta in se podali na pot: župan Mestne občine Ptuj Miroslav Luci s soprogo Ireno in predstavnica kolektiva OŠ Mladika Ptuj, Nada Gojčič. Na prireditev, ki je bila 23. marca, so rojaki povabili tudi veleposlanika RS v Nemčiji Alfonza Naberžnika, generalnega konzula RS v Munchnu Matjaža Jevniška, poslanca državnega zbora in predsednika Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Franca Pukšiča ter pisatelja in poslanca državnega zbora Toneta Partljiča.
V programu so se predstavili pevci, harmonikarji, folklorna in dramska skupina, ki je zaigrala prav za to priložnost napisan skeč Toneta Partljiča Saša iz Ptuja.
Ob tako visoki obletnici Slo vensko kulturno prosvetno društvo Sava zasluži kratko predstavitev.
Nastalo je kot eno izmed prvih slovenskih društev v Zvezni republiki Nemčiji. Na enem mestu so se znašli ljudje iz vseh koncev Slovenije. Ljubezen in navezanost na rodne kraje jih je
spodbujala, da so ohranili slovensko besedo in kulturno izročilo, kar so izražali z besedo, pesmijo in plesom v dramski in folklorni skupini.
Tako so se povezali s Ptujem, s katerim so leta 1976 podpisali listino o sodelovanju.
"V takratni Evropi meja, v takratni Evropi nezaupanja, nepoznavanja, krhkega sodelovanja, je Slovensko kulturno prosvetno društvo Sava Frankfurt opravljalo pionirsko delo na veliko področjih, od spodbude pri na-
vajanju na drugo okolje, reševanja organizacijskih in življenjskih težav do ambasadorskega dela. Predstavljati sloven stvo, našo kulturo, naš jezik, naše delovne navade in naše uspehe ni bilo enostavno. A društvo ga je opravilo nadvse uspešno. Veseli smo, da smo ob tem lahko pomagali. Ne vedno materialno, ampak na področju kulture, športa in s človeško solidarnostjo," je razmišljal ptujski župan Miroslav Luci.
Velik uspeh za Slovence iz Frankfurta je bil, da so starši in člani društva že zgodaj spoznali, da mladi rod na tujem ne sme ostati brez domače slovenske besede. In leta 1974 so prvič skupaj sedli v šolske klopi slovenski učenci pri dopolnilnem pouku slovenskega jezika in kulture. Slovenske učiteljice želijo, da bi pot do slovenske
šole našel prav vsak otrok, katerega korenine segajo do Slovenije. Prav to pa jih je vodilo, da so navezali stike z OŠ Mladika iz Ptuja. Več kot dvajsetletno medsebojno sodelovanje in obiski otrok bodo ostali nepozabni, saj so spoznavali slovensko šolo, svoje vrstnike, na izletih pa svojo matično domovino.
V Evropi, v raznolikosti njenih številnih narodov, jezikov in kultur bo društvo Sava gotovo nadaljevalo svoje poslanstvo pri ohranjanju slovenskega jezika, šeg in vrednot. Vsi se zavedamo, da slovenski jezik ne sme ponikniti v družbi večjih, ampak naj s svojo drugačnostjo bogati to pisano druščino, naj utrdi samozavest, ponos in občutek pripadnosti narodu z bogato kulturno zakladnico in zgodovino.
Nada Gojčič
Naslovna stran Spominske knjige ljubljanske plemi{ke družbe sv. Dizma 1688-1801
12. septembra 1689. To združenje so vodili laiki in ni imelo značaja cerkvene bratovščine. Sprva je hotelo delovati izrazito v javno dobro. Ob ustanovitvi Akademije operozov, predhodnice Akademije znanosti in umetnosti, leta 1693, pa je ta naloga začela stopati v ozadje. Javno delo je postajalo vedno bolj individualno služenje državi in cerkvi.
Dizmova kronika je bila doslej znana le dobrim poznavalcem iluminiranih rokopisov, raziskovalcem pa je dostopna le na mikrofilmih ali diapozitivih. Nastajala je 113 let (med leti 1688 in 1801) kot kronika ljubljanske družbe sv. Dizma. Vsebuje 187 celostranskih poslikav in je delo večjega števila slikarjev, od Antona Trosta, njegovega učenca Jerneja Ramschissla, Matija Greyscherja do Simona Tadeja Volbenka Grahovarja, ki je na vsaki ilustraciji tudi podpisan. Večina med njimi je delo neznanih iluminatorjev. Umetnostni in kulturni pomen Spominske knjige izpričuje intelektualno raven članov Dizmove družbe. Zajema iz bogastva Valvasorjevih prizadevanj ob koncu 17. stoletja. Je delo razsvetljenske kulture v Sloveniji, v času, ko so nastopili Marko Pohlin, Anton Tomaž Linhart, Valentin Vodnik in baron Žiga Zois.
Ta družba si je nadela ime Družba združenih. Za svojo podobo je določila veliko, iz 51 drugih src sestavljeno srce, za
vodilo pa je besedi Concordiae fructus- sad sloge. Za svojega zavetnika si je izbrala sv. Dizma, desnega razbojnika pri Kristusovem križanju, saj je bila ena temeljnih nalog molitev za pokojne člane. Skoraj sto dvajset let so si sledili zapisi v knjigo. V začetku 19. stoletja pa jo je v last dobil Jožef Kalasanc, grof Er-berg, ki je imel graščino v Dolu pri Ljubljani. Kranjski deželni odbor je kasneje odkupil njegov arhiv skupaj z dragoceno knjigo. Od tod je romala v Kranjski deželni muzej, svoje mesto pa je dokončno našla v Arhivu republike Slovenije v Ljubljani. Prve restavratorske posege je doživela že, ko je bila v lasti grofa Er-berga. V Arhivu Slovenije je bila knjiga leta 1990 deležna manjših posegov: suhega čiščenja in polepljanja veznikov in vogalov prvih listov. Vezava iz 19. stoletja je bila hudo poškodovana, saj so bile deščice platnic počene, šivanje pa potrgano. V letu 1993 je bila knjiga prevezana, zaradi priprav na publikacijo pa je ponovno razvezana.
H kodeksu sodita še dve deli za razumevanje prve: knjiga s transkripcijo in s prevodi besedil iz nemščine in latinščine s knjigo razprav in spremnim gradivom. Razprave strokovnjakov so za področje kodikologije, kulturne in umetnostne zgodovine. Studije so prispevali dr. Jože Kastelic, dr. Nataša Golob, dr. Emilijan Cevc in dr. Marijan Smolik. Prepis izvirnika iz latinščine in stare nemščine sta opravila kapucinski pater Angel Kralj in jezuit mag. France Baraga. Studijski knjigi sta natisnjeni v 280-ih izvodih. 80 kompletov, to je 160 knjig, je bilo podarjenih knjižnicam v študijske namene. Knjigi sta bili natisnjeni v Mladinski knjigi v Ljubljani.
Dragoceni komplet knjig smo katalogizirali in ga umestili v domoznansko zbirko naše knjižnice. Ogledati si ga je možno vsak dan od 8. do 15. ure, v četrtek od 12. do 19. ure. Vabljeni!
Božena Kmetec-Friedl
PTUJ / gimnazijci sodelujejo z vrstniki
Prostovoljci gimnazije v Franciji
Ptujski gimnazijci so zelo aktivni na področju prostovolj-stva. Dvainpetdeset dijakov je vključenih v osem različnih institucij (pet osnovnih šol, dijaški dom, dom upokojencev in VDC Sonček). Enkrat do dvakrat na teden se srečujejo s svojimi varovanci.
S projektom prostovoljno socialno delo je Gimnazija Ptuj vključena v projekt Comenius, ki poteka v okviru Evropske unije. V projektu sodelujeta še šoli iz Tanzenberga v Avstriji in šola iz Les Herbiersa v Franciji. Namen sodelovanja v projektu Comenius je tudi predstavitev dela med partnerji, spoznavanje dežel, iz katerih prihajajo partnerji, in razvijanje jezikovnih veščin. Po gostovanju avstrijskih in francoskih partnerjev na Ptuju se v Francijo odpravlja ekipa ptujske gimnazije.
Na pot odhajajo 4. maja pod vodstvom mentorice projekta Darje Rokavec. V ptujski ekipi so še dijakinje, ki so zelo aktivne pri delu na projektu. To so: Laura Sardinsek, Anja Po-
povic in Mateja Arnuš. V Les
Herbiersu bo gimnazijska ekipa imela zelo odgovorno vlogo, saj bo poleg predstavitve projekta francoskim vrtstnikom predstavila tudi svojo šolo, mesto Ptuj in Republiko Slovenijo.
Na svoji poti se bodo ustavili za kratek čas tudi v Parizu, kjer si bodo ogledali pomembnejše znamenitosti mesta.
Sodelovanje v mednarodnih projektih bogati izobraževalni in vzgojni del pouka. Delo v projektih z evropskimi razsežnostmi pa odpira nove dimenzije v osebnostnem razvoju posameznika.
Gimnazija Ptuj pa je s sodelovanjem v evropskih mednarodnih projektih takože naredila velik korak v Evropo.
DR
OD TOD IN TAM
PTUJ / tretja gradbena faza cerkve se koncuje
Zvonik minoritske cerkve pokrit
Tako so na minoritsko cerkev dvigovali novo kupolo zvonika. Foto: Kosi
Stari in zagotovo najlepši del Ptuja je sredi prejšnjega tedna dobil novo podobo: gradnja minoritske cerkve, ki so jo pri~eli 29. junija lani, se po desetih mesecih vztrajno približuje koncu tretje gradbene faze, saj so v ~etrtek, 25. aprila, v dopoldanskem ~asu nadvse slovesno, ob zvokih ptujske godbe na pihala, na zvonik nove cerkve potegnili z bakrom obloženo streho.
Slovesnosti se je poleg številnih Ptujcanov udeležil tudi župan mestne občine Miroslav Luci, novo pridobitev pa je blagoslovil minoritski provincial pater Slavko Stermšek.
Kot je povedal gvardijan minoritskega samostana pater Tarzicij Kolenko, je zvonik skupinsko delo ptujskega kleparja
Martina Kokola, Egolesa iz Škofje Loke in podjetja Poredoš iz Beltincev. Zvonik so na vrh sakralnega objekta potegnili s pomočjo podjetja Dvig iz Ljubljane, do jeseni, ko se bodo lotili še gradnje izredno zahtevne baročne fasade, pa bodo v cerkvi opravili še vrsto drugih del.
-OM
PTUJ / projektno delo na [oli dr. l. pivka
Prispelo po posti
V~asih so golobi pismonoše prenašali pisma. Danes potujejo pisma po pošti in po internetu. Pošta je v vsakem malo ve~jem kraju in je zelo pomembna. Vsake prijazne poštne pošiljke se razveselimo. V~asih pa dobimo tudi kaj manj veselega, ampak pošta ni kriva.
Učenci 4., 5., 6. razredov in OKMO 2 OŠ dr. Ljudevita Pivka na Ptuju so v tem šolskem letu izvedli projekt Pri^jpelo po pošti, ki je bil poučen in zanimiv. Pošta je del našega vsakdanjega življenja, mi pa se učimo za življenje. Spoznali so delo pošte, poštne pošiljke, naučili so se pravilno izpolnjevati poštne pošiljke ... Pri tem so jim pomagali tudi na ptujski pošti, za kar so jim bili zelo hvaležni. Obiskali so ptujsko pošto, kjer so jih prijazno sprejeli, jim razkazali prostore in opisali svoje delo ter odgovorili na vprašanja otrok.
V šoli je učence obiskal pismonoša ter prinesel poštne pošiljke, ki jih je poslala pošta. Pri projektu so sodelovali vsi učenci, razredniki in predmetni učitelji. Projekt so zaključili 10. aprila z uspešno zaključno
prireditvijo in razstavo poštnih pošiljk, albumov znamk, zbirko razglednic in prečudovitih likovnih izdelkov. Prireditve so se udeležili starši, učenci in delavci naše šole.
Pa še nekaj pisem, ki so jih učenci pripravili v okviru projekta.
Dragi Bojan!
Kako se kaj imaš? Ali ti gre dobro v službi? Kdaj boš prišel na obisk na Štajersko? Vsi te že težko čakamo. Meni gre v šoli zelo dobro. Tu mi ni nič dolgčas. Večkrat mislim nate. S sosedi se zelo lepo razumemo. Tudi jaz komaj čakam, da pridem spet kaj v Ljubljano. Upam, da se spet kmalu vidiva. Lepo se imej še dolgo časa. Pa ostani zdrav. Lep pozdrav iz Štajerskega konca.
Tvoj Primož Krulc, 6.n
Draga babica!
Najprej sprejemi en lep pozdrav. Kako se kaj imaš? Jaz se imam dobro. Telo te pogrešam. Kaj delaš v službi? Ti je tam dobro ali ne? Meni je v šoli dobro in imam lepe ocene: petice, šti-rice in trojkice. Vsak dan mislim nate, babi, upam, da ti tudi name. Kaj delaš sama doma? Komaj čakam, da prideš domov. Lep pozdrav ti želijo mami, ati, Boštjan in jaz. Od tvoje Nataše.
Nataša Jerenec, 6.b
Draga babica
Draga babica, jaz te tako pogrešam. Kje živiš? Mogoče v Mariboru? Draga moja babica, ko sem bila v Mariboru si me zapustila. Odšla si v Zagreb in
mi napisala pismo. Jaz sem bil tvojega pisma zelo vesel. Za teboj sem jokal. Ko si bila v Mariboru mi je bilo zelo lepo. Hvala za igračke in bonbone, ki si mi jih poslala. Jaz te imam zelo rad, babica moja. Tvoj Srečko.
Srečko Trupkovic, 6.b Zapisala: Jožica Kolar
OBČINA KIDRIČEVO
Na podlagi 4. člena Pravilnika za vrednotenje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Ob~ini Kidri~evo (Uradni list RS, {t. 54/01) ob~inska uprava Ob~ine Kidri~evo objavlja
RAZPIS
ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV LJUBITELJSKE KULTURNE DEJAVNOSTI V OBČINI KIDRIČEVO
1.	Ob~ina Kidri~evo bo sofinancirala programe ljubiteljske kulturne dejavnosti, ki se izvajajo na
-	obmo~ni ravni
-	medobmo~ni ravni, na podlagi poro~ila do 15. 11. 2002
-	republi{ki ravni, na podlagi poro~ila do 15. 11. 2002
2.	Pravico do sofinanciranja programov ljubiteljske kulturne dejavnosti imajo nosilci in izvajalci kulturnih dejavnosti, ki so registrirani za področje ljubiteljske kulturne dejavnosti in izpolnjujejo naslednje pogoje:
-	da imajo sedež v občini Kidričevo oziroma opravljajo dejavnost v občini,
-	da imajo zagotovljene materialne, prostorske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih aktivnosti na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti,
-	da imajo organizirano redno dejavnost, za katero so registrirani,
-	da imajo urejeno evidenco članstva
-	poročilo o porabi dodeljenih proračunskih sredstev za leto 2001
3.	K vlogi za sofinanciranje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti je potrebno priložiti programe za sofinanciranje in dokazila o izpolnjevanju pogojev iz 2. točke tega razpisa. Za udeležbo na medobmočni in republiški ravni je potrebno poslati poročila do 15. 11. 2002.
4.	Prejemniki sredstev morajo po opravljenih nalogah predložiti dokazila o izpolnjevanju prevzetih obveznosti. Če izvajalci ne izpolnijo obveznosti, se jim ukinejo finančna sredstva.
5.	Prijave na razpis za sofinanciranje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti je potrebno z vsemi dokazili oddati v roku 20 dni od dneva razpisa na občinsko upravo Občine Kidričevo. Nepopolnih in nepravočasno oddanih vlog ne bomo obravnavali.
6.	Izvajalci oziroma nosilci programov ljubiteljske kulturne dejavnosti bodo o sofinanciranju programov obveščeni v roku 8 dni po opravljeni izbiri.
Alojz Šprah, župan Občine Kidričevo
DORNAVA / stanovalci vdc o cestnem prometu
V finalu ekipa ptujskega Sožitja
Varovanci, ki so vklju~eni v varstveno-delovne centre, imajo razli~ne motnje v telesnem in duševnem razvoju, pa tudi razli~ne želje, med drugim tudi po intelektualnem dokazovanju, seveda prilagojenem njihovi stopnji razvoja. Zato že ~etrto leto organizirajo kvize, v katerih sodelujejo stanovalci varstveno-delovnih centrov iz vse Slovenije. Idejni vodja omenjenega projekta je Darja Fišer iz Velenja, projekt pa je podprlo tudi ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
V zavodu dr. Marijana Borš-tnarja v Dornavi je v prejšnjem tednu potekalo regijsko predtekmovanje. Tema letošnjega kviza je varnost v cestnem prometu. V znanju so se pomerile ekipe iz varstveno de-
lovnih centrov Murska Sobota, Gornja Radgona, Polž Maribor, Lendava, Mravlja Lenart, Ljutomer, zavod Dornava in Sožitje Ptuj. 54 tekmovalcev je pokazalo veliko znanja. Na finalno tekmovanje, ki bo 17.
maja v Velenju, se je uvrstila ekipa Sožitja iz Ptuja.
Komisija, v kateri so bili Branko Šenkiš, vodja policijskega okoliša Dornava, Darja Fišer in Darko Cuš, predstavnik sveta za preventivo občine Dornava, je imela kar težavno delo. Udeležence kviza in njihove navijače je v imenu gostiteljev pozdravila Ida Jurgec, vodja pedagoške dejavnosti v zavodu dr. Marijana Borštnarja, pripravili pa so jim tudi zanimiv kulturni program.
MS
PTUJ / mednarodna [tudentska izmenjava
Študentje spoznavajo problematiko drugih
Od 25. do 31. marca je Mladi forum ZLSD Ptuj organiziral mednarodno izmenjavo, katere tema je bila študentska organiziranost in vloga študentov v njej. V okviru te izmenjave je potekal tudi seminar, ki so se ga udeležili študentje iz Srbije (Studentska unija Srbije), Črne gore, Makedonije, Vojvodine in Avstrije.
Po besedah podpredsednice Mladega foruma Ptuj Sandre Jankovi~, je bila rdeča nit izmenjave spoznati celotno strukturo študentske organiziranosti v drugi državi in jo primerjati z našo. Namenjena je bila vsem mladim, mlajšim od 26 let, ki jim navsezadnje tudi omogoča izmenjavo izkušenj, mnenj in rešitev, saj so v vseh državah sveta študentje organizirani na različne načine, soočajo se z različnimi problemi in le-te rešujejo na svoj način. Glavni cilj,
ki si ga je zastavil Mladi forum Ptuj, pa je boljše razumevanje študentskih organizacij in položaja študentov v sodelujočih državah. Prav tako je zelo pomembno spoznati težave, s katerimi se študentje soočajo v času študija in s skupnimi močmi skupaj zgraditi temelje za nadaljnje sodelovanje.
Udeleženci seminarja so obiskali tudi Fakulteto za družbene vede v Ljubljani, kjer so svojo organiziranost predstavili dekanu dr. Igorju Lukšiču. Organi-
Tuji {tudentje s ptujskimi kolegi
ziranost slovenskih študentov pa jim je Mladi forum ZLSD Ptuj predstavil na Študentski organizaciji Univerze v Mariboru, kjer so lahko po pogovoru s predsednikom Matevžem Frangežem in mednarodno sekretarko Petro Aršič poskušali poiskati rešitve na aktualna študentska vprašanja, kot so prehrana, bivanje in štipendiranje. Seveda zabave ni manjkalo, saj so si študentje lahko ogledali mesto Ptuj, obiskali tradicionalno vinsko klet, kjer dobre kapljice ni manjkalo.
Mladi forum Ptuj je pred kratkim postal tudi zelo aktiven v Evropskem forumu (European Youth Forum), katerega glavni projekti so organizacija mednarodnih izmenjav na področju Balkana oziroma na področju manj razvitih držav. Gre za evropsko organizacijo, ki z raznimi seminarji na temo social-demokracije vzpodbuja študente, da se udeležijo mednarodnih izmenjav in tako skuša pomagati pri oblikovanju skupnih rešitev. Tako bo tudi Mladi forum v prihodnjem letu organiziral velik seminar na temo Networking for Democracy, kjer je prioriteta naučiti se objektivnega pisanja o političnem in mladinskem stanju v državi.
Mirjana Nenad
POSLOVNA SPOROČILA IN OBJAVE
OBČINA KIDRIČEVO
Po pooblastilu župana občine Kidričevo, štev. 015-03-13/02 z dne 26. 4. 2002 in na osnovi Pravilnika o financiranju športa v občini Kidričevo objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA SOFINANCIRANJE ŠPORTNIH PROGRAMOV IZ PRORAČUNA OBČINE KIDRIČEVO ZA LETO 2002
1.	PREDMET RAZPISA
Predmet razpisa je sofinanciranje športnih programov v občini Kidričevo z naslednjimi vsebinami:
-	športna vzgoja otrok, mladine in študentov, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom zunaj obveznega izobraževalnega programa
-	športna rekreacija
-	kakovostni šport
-	vrhunski šport
-	šport invalidov
-	izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu
-	znanstvenoraziskovalna dejavnost
-	založniška dejavnost
-	velike mednarodne, državne, medobčinske in občinske športne prireditve
-	informacijski sistem na področju športa
-	delovanje društev na lokalni ravni
Višino namenskih sredstev je določil občinski svet Občine Kidričevo s sprejemom proračuna občine Kidričevo za leto 2002, v posebni postavki "Nacionalni program športa".
2.	POGOJI SOFINANCIRANJA
Pravico do sofinanciranja športnih programov imajo nosilci in izvajalci športne dejavnosti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
-	imajo sedež v občini Kidričevo,
-	imajo materialne, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti,
-	imajo organizirano redno dejavnost in vadbo,
-	imajo urejeno evidenco o članstvu in plačani članarini.
Kot kandidati za sofinanciranje športnih programov iz občinskega proračuna lahko, ob izpolnjevanju zgornjih pogojev, nastopajo naslednji izvajalci športnih programov:
-	športna društva
-	zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa,
-	zavodi za področja vzgoje in izobraževanja.
Izvajalci športnih programov, ki zgornje pogoje izpolnjujejo, vendar se na ta razpis ne prijavijo ali pa se ne prijavijo skladno z razpisno dokumentacijo, v letu 2002 ne bodo upravičeni do namenskih sredstev proračuna občine Kidričevo.
3.	ROK IN NAČIN PRIJAVE
Kandidati na razpisu svojo prijavo podajo na izpolnjenih obrazcih razpisne dokumentacije in z vsemi potrebnimi prilogami. Prijavo lahko pošljejo s priporočeno pošto ali oddajo osebno na naslov:
OBČINA KIDRIČEVO Ul. Borisa Kraigherja 25 2325 Kidri~evo
Prijava mora biti podana v zapečateni kuverti. Na sprednji strani kuverte mora biti razviden pripis "RAZPIS — ŠPORT 2002", na hrbtni strani pa naslov kandidata na razpisu. Prijave morajo biti predložene v sprejemni pisarni Občine Kidričevo najkasneje do 22. 5. 2002 do 12.00 ure.
Po tem datumu prejetih prijav komisija ne bo upoštevala v postopku točkovanja in razdelitve sredstev.
4.	VSEBINA PRIJAVE
Kandidat za sredstva tega razpisa se prijavi na razpis z izpolnjenimi obrazci razpisne dokumentacije in zahtevanimi prilogami. Vsaka prijava mora vsebovati najmanj OBRAZEC 1 razpisne dokumentacije, z vsemi zahtevanimi prilogami. Kandidati lahko razpisno dokumentacijo prejmejo, v času od 6. 5. 2002 do 20. 5. 2002 v sprejemni pisarni Občine Kidričevo. Obrazci naj bodo izpolnjeni čitljivo in pregledno. Kandidat izpolni glede na vsebino programa ustrezen obrazec za vsak posamezen program. Če kandidira z več programi pod isto vsebino, izpolni enak obrazec večkrat, za vsak posamezen program. Če kandidat opravlja en program z več skupinami, izpolni ustrezen obrazec za vsako posamezno skupino. Obrazcev za vsebine, na katere ne kandidira s svojim programom, ne izpolnjuje in jih tudi ne prilaga prijavi.
5.	INFORMIRANJE KANDIDATOV
Vse dodatno potrebne informacije lahko kandidati pridobijo v rednem delovnem času na naslednjem naslovu:
-	OBČINA KIDRIČEVO, pri gospe Zdenki Frank, tel. 02/799-06-13
6.	POSTOPEK OBRAVNAVE PRIJAVE
Strokovna komisija za šport bo pravočasno prispele prijave odprla in pregledala njihovo vsebino v torek, 23. 5. 2002, ter v skladu s točkovnim sistemom pravilnika programe točkovala do 31. 5. 2002. Strokovna komisija bo kandidate, ki imajo nepopolne vloge, pozvala k dopolnitvi vloge. Kandidat mora vlogo dopolniti v roku 8 dni. Nepopolnih vlog v nadaljnjem postopku komisija ne bo obravnavala.
Strokovna komisija poda poročilo o rezultatih razpisa županu Občine Kidričevo do 14. 6. 2002.
Na podlagi poročila strokovne komisije župan sklene pogodbe o sofinanciranju izbranih programov športa z izbranimi izvajalci.
Alojz Šprah, župan Občine Kidričevo
Mali oglasi
DELO
V REDNO DELOVNO razmerje prejemo 4 osebe. Pogoj: V. stopnja, urejenost, po{tenost, komunikativnost. Nudimo službeno vozilo ter redni OD - ostalo po stimulaciji. Delo se upravlja na podoročju Štajerske. Pisne vloge pošljite na naslov: Črnčič Co, d.n.o., Koroška 14, Maribor.
INFOKOMERC, Danica Male-šev, s.p., Šercerjeva 20, 3320 Velenje, vam nudi vse informacije o dobrem zaslužku, tudi o delu na domu. Inf. na tel. 041 747-121.
ZAPOSLIMO monterje centralne kurjave. Rajko Bela, d.o.o., Zabovci 85, Markovci, tel. 02 788-88-11 ali GSM 041 675-974.
IŠČEMO natakarico v bistroju "Bar Bistro Mitrej" Vera Banfi, s.p., Gubčeva 23, Ptuj, tel. 031 842-239.
vsak četitek
TEDNIK
vaša štajerska kionika
TRIČLANSKA družina v večji hiši išče mlajšo osebo za pomoč v gospodinjstvu dva do trikrat na teden. Ponudbe na tel. 780-04-60 od 4. maja dalje.
ZAPOSLIMO dve dekleti (ženski) za delo v strežbi, dobro in takojšnje plačilo. Bar Picasso; Janežovci 6, Darij Predan, s.p., tel. 031 800-144.
DELO dobi dekle, lahko je tudi študentka ali dijakinja, ki ima veselje do dela za šankom. Bar Bistro Oaza, Topolovec, s.p., Str-nišče 7 b, Kidričevo, GSM 041 510 708.
STORITVE
ANALIZE VINA in uradne odločbe za prodajo po novem lahko pridobite tudi na Ptuju. Andreja Brglez, s.p., Enološko svetovanje Analiza, Grajska ul. 1, Ptuj, Vabljeni. Tel. 78 76 770 in GSM 041 484-062.
VINOGRADNIKI, POZOR! Sidra, natezalnike, nosilce dobite pri kovinarastvu METLIČAR, Slavica Metličar, s.p., Potrčeva 28, Ptuj, vsak dan - cel dan. Tel.: 771-28-61.
Smo največji prodajalec in montažer k/imatskih naprav ^ LG v Sioveniji!
ČE NAM ZAUPAJO MNOGI,
ZAKAJ NAM NE BI ŠE VI?

^podcýo » Moitloio » Stfvii
FamUmEC.s.p.. VHmatmíPlií
Montiramo tudi: - hladilm sisteme za vinske Ideti - toplotne črpail(e
M: 02/78 06
PORCELANKA
*	darila v, za različne "^	hm priložnosti ■•-ť.^
*	izdelki iz stel<la in porcelana
*	napisi, posvetila, ure #izparilnil<i, eterična olja,
tekoči vosek
*	dekorativne steklenice
*	izdelki za poslikave
AKCIJA
* ŽENSKE BLUZE
viskozne - kratek rokav NOVO že za 2.000,00 SIT
* ŽENSKI KOSTIMI
že za 12.500,00 SIT
Lina, Zagrebška cesta 70 a, Ptuj
SENČILA MARIBOR
Ružica Levar, inž, gr., s.p.
Suhodolčanova ul. 10 2204 MIKtAVŽ
Tel.: 02 629 23 78
MARKIZE ZA BALKONE EV TERASE
ROK IZDELAVE: do 4 dni. Velika izbira konstrukcij markiz in platna za markize
Dnevno A 5 malic, " 5 kosil,
Z jedi po naročilu, ^ solate, slaščice ^ in pijače.
^^^ PPS ptujske pekorne insltjščifarned.d. A okrcpčevolnica PEPSI PANDA ■H Novi trg 3, 2250 Ptuj
ELEKTRO STORITVE, elek-troavtomatika, elektroinštalacije, strelovodi, servisi - Branko Ko-drič, s.p., Naraplje 1, Majšperk, GSM 041 617-077.
TLAKOVANJE, ASFALTIRANJE dvorišč in parkirišč. Nizka gradbena in zemlejska dela Ibrahim Hasanagič, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
PLESKARSKA SLIKOPLE-SKARSKA dela - kvalitetno, ugodno. O. Kampl, s. p., Ptuj, Rimska pl. 11, tel.: 02 772-94-51 ali 041 982-343.
TEKSTILNA ZA.ŠČITA Danilo KELC s.p.
POIJSKA CESTA IJ, PtUJ Telefon: 02/788-51-70
RAZNO
STARINE, pohištvo, slike, ure, drobnarije kupim - plačam dobro. Tel. 779-50-10 in 041 897-675.
KUPIM pez figurice, ponujam zelo visoko plačilo. Tel. 041 429-376, Mario.
ROLERJE ALPINA številka 37, malo rabljene, prodam. Tel. 743-60-23.
KUHINJO Brest 11, malo rabljeno, ugodno prodam. Tel. 781-20-41.
IZDELOVANJE ZAŠČITNIH TEKSTILNIH OBLAČIL
NAREDITE BOLJŠI YTIS
OAtO
aMOMTd
\o.o.
&
grndb€nn
MCHRNIZflCIJR
CLEKTROMONTHŽH
RLCKSRNDCR GRBROVCC s.p.
IZVAJAMO: - IZKOPC (bager, mini bager, JCB)
-	PRCBOJ6 CCSTIŠČ
-	POLRGRNJC iNFRRSTRUKTURNiH VODOV (l<anaiizocija, vodovod, piinovod)
-	KOMPRCSORSKC STORITVC
-	UTRJCVRNJC TCRCNR, RCZRNJC RSFRLTR
ŽNIDRRIČEVO NRBRCŽJC 12,2250 PTUJ, TEL: 02 / 748 18 90 FRKS: 02 / 774 21 51. GSM: 041 648 255.031 648 255
CMITTooo
TRGOVINA IN STORITVE STOJNCI19,2281 Markovci tel. 02/788 81 60, faks 02/788 81 íi
Material za: elektroinštalacije, strelovodne
instalacije Hermi, vodovodne instalacije, centralne kurjave
Po ugodnih cenah: radiatorji (classic, ventil kompakt)
kopalniški radiatorji v različnih barvah in veukostih - generalni uvoznik!
Prodaja in montaža
Po novem ODPRTO od 7-17 h, sobota od 7-12 h
opečni strop MAP 50 že od 1.873,34 sit/m2 (PC brez DDV-ja) tlak za hleve HLEV-TEN - 10%
Opekarna Opté Ruj d.o.o., Žabjak 1,2250 Ruj, Tel.:02/ 745 9001
SALON POHIŠTVA Ptuj	V SUPER
doo Ormoška c. 30, Tel.: 748-19-86 MESTU
e-mail: tepo.ptuj@amis.net
AKCIJA od 6.5. do 11.5.!
REGAL "ATA"
118,800 SIT
Bi™
BARVA: JELŠA
d=4,05,v=2,12
Navedeno blago je na zalogi! Cene in popusti veljajo od 6.5. do 11.5. oziroma do odprodaje zaiog. V cene je zajet 20% DDV._
OGLASI ÊN OBJAVE
l^^m^iFdobite po ceni, ki se je ra^eselit^^

oooo

PORSCHE
roRSCHEimïKAÏÏOd.o.o.,podr.m,ia.Maribor	Sdî
Šentiljska c. 128 a, 2000 Maribor gsm: 04i 675 758
Pleterje 34, Lovrenc na Dravskem polju
vam v svoji PE AGROLES v Kidričevem po ugodnih pogojili ponuja:
-	ves gradbeni material
-	kmetijsko mehanizacijo (novo ah rabljeno)
-	semena in sadilni material
-	umetna gnojila
Na voljo smo vam vsak dan od 8.00 do 16.00 ure, na tel.: 796 14 41.
Pričakujemo pa vas tudi na sedežu podjetja, kjer vam bomo ponudili še vse rezervne dele in zaščitna sredstva.
PRAVI NASLOV ZA VSE VASE POTREBE
A .j ^ j i
Ë POGOVORI V STISKI, SREČNE ŠT, RAZLAGA SANJ
I 090-42-22
a LJUBEZEN, DELO, DENAR,... POKLIČfTE IN NAM ZAUPAJTE!

AKTALd.o.o. Industrijska 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30
10 let
SRI® IkZAV/® Đl^lJfA^
©caioí] m "m/m m ïpw©
DKIMÙDIMSÎÔM^W
ZOBNA ORDINACIJA
dr Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po u-. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR-TODONTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE.
RoletarstvoABA
Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29,2250 RuJ «02 771-40-91,041 716-251 PE Štuki 26/a » 02 787 86 70 1aks02 787 86 71
Izdelujemo in montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA.
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
DEMIT FASADE
in druge vrste izolacijskih fasad
v vseh barvnih odtenkih - barvanje fasad in napu{~ev - vsa druga slikopleskarska dela
UGODNE CENE STORITEV. SLIKOPLESKARSTVO VOGLAR,
s.p., ZABOVCI 98, tel.: 041 226-204, 02 766 90 91.
Razpored dežurstev zobozdravnikov
(ob sobotah od 8. do 12. ure) 4. maj
Cvetka Potočnik, dr. stom.
Domino center Ptuj
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski c.) tel.: 02 780 67 10
Možnost piačiia na obrol<e, gotovinsiti popust _in popust za upoltojenoe_
ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo, Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj
samopla~ni{ka zobna ambulanta
tel.: 774 28 61
Zobozdravstvo RADIX, d.o.o., Lovrenc na Dr. polju 37 b, tel.: 02 790 23 11, GSM 041 985 046
Izdelava vseh vrst zobnoprotetičnih izdelkov! Izkoristite popust pred dopusti.
DELNICE, OBVEZNICE POKOJNINSKI BONI.
Odkup in prodaja, hitro izplačilo, minimalni stroški pri prodaji.
Agencija CEKIN, Osojnikova 3, Ptuj (za GBD, d.d.), tel.: 02 748 14 56.
Strojne estrihe: 04i 646 292 strojne omete: 04i 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno. Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovič, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gorišnica
GOSTILNA EL RESTAURANTE DE PONCHO
redno in honorarno zaposli natakarja in kuharja. Pogoj: srednja {ola, komunikativnost, veselje do dela z ljudmi. Boris [egula, s.p., Rogozni{ka cesta 20, 2250 Ptuj. Tel.: 02 780-62-90 ali 041 631-578.
Mali oglasi
MOTORNA VOZILA
AVTO-RAK, na zalogi ve~ vozil, uredimo kredit ali leasing do 5 let. Prodamo: alfa romeo 33 1.5, 1994, passat 1.8 T comfor-tline, 1997, kia clarus 1.8, 1998, felicia LXI, 1995, seat inca 1.4 CL, 1996, corsa 1.2 swing, 1989, twingo base, 1998, esort 1.4 CLX karavan, 1993, golf JXD, 1989, favorit 135 GLX, 1993, BMW 520i, 1992, felicia 1.3 LXI, 1996, renault 19, 1990, mazda 626 1.8 i kar., 1998, sephia 1.6 GTX,
1995,	toyota hi ace 2.4 furgon, 1993, sephia 1.5 LS, 1998, ZX 1.4 avantage, 1992, niva 1.7i,
1996,	astra 1.4i, 1993, passat 1.9 TDI kar., 1997, passat 2.5 v6 TDI, 2000, punto 55 S, 1997, jeep cherokee 4.0, 1991, felicia LXI, 1995, jetta JXD, 1989, sephia GTX, 1996, AX 1.0 i, 1997, punto 55 s, 1995 ... Posredovanje pri gotovinskem odkupu vozil do 7 let starosti, Radko Ke-kec, s.p., Nova vas pri Ptuju 76 a, Ptuj, tel. 02/78-00.-550, http:// www.avto.net/auto.rak
JUGO 55, registriran do 9/2002, prodam. Tel. 745-69-61.
UGODNO PRODAM za Viso R 11 dele, prve blatnike, vrata, lu~i in evro priklop. Gustel, Strelci 15, Markovci, tel. 749 71-72.
KMETIJSTVO
KOSILNICO BCS, lahko vu-harko, in nakladalko za traktor Tomo Vinkovi~ kupim. Tel. 769-22-71.
MLADE NESNICE, pred ne-snostjo, rjave, grahaste in ~rne, opravljena vsa cepljenja prodam. Jože Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
BIKCE simentalce za nadaljnjo rejo kupim. Tel. 041 263-637.
BIKCE simentalce kupim. Lov-ren~i~, Kr~evina. Tel. 02 751-29 71.
NESNICE, rjave - ~rne, graha-ste, pred nesnostjo, 800 sit/kos. Vsak dan. Babinci 49, dostava tudi na dom. Vzreja nesnic, Ti-baut, Babinci 49, Ljutomer, tel. 582-14-01
OBRAČALNIK 2,40 Sip, pajek, prodam. Janko Hergula, So-dinci 10, Velika Nedelja.
OKOPALNIK ZA sladkorno peso, 6-vrstni, prodam. Tel. 578-87-83.
RABLJEN trosilec hlevskega gnoja in molzni stroj mlekovod -Vesfalija in traktor Deutz 60 06 prodam. Tel. 041 417-562.
NESNICE, rjave, Hisex, stare 13 tednov, cepljene ter graha-ste, prodam 550 SIT, dostava na dom. Mar~i~, Starošince 39, tel. 792-35-71.
NAPRODAJ je ~rno-bela teli-ca v 8. mesecu brejosti. Tel: 041 236-340.
NEPREMIČNINE
V NAJEM oddam dva poslovno prostora (2 krat 22 m2), I. nadstropje, v centru Ptuja, primerno za pisarno. Inf. na tel. 041 611-404.
ODDAM v najem enoinpolsob-no stanovanje na Ptuju. Tel. 05 33 33 296.
NA ZELO lepi lokaciji Zavr~ se prodaje vikend in 2 ha zemlje (vinograd, gozd, pašnik), v celoti primerno za vinogradništvo, sadjarstvo, vzrejo drobnice ali divjadi. Tel. 756-60-03.
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Nič več ni tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja.
V SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 1. maj, ko si nas pred enim letom zapustila, naša draga
Rozalija Krapsa
roj. Gonza IZ KICARJA 142
Iskrena hvala vsem, ki prinašate cvetje in sveče ter z lepo mislijo obudite njen spomin.
V globoki žalosti tvoji najdražji
Skrb, delo in poštenje bilo tvoje skromno je življenje, nam ostali sta praznina in velika bolečina.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tete, tašče, babice in prababice
Nežke Voda
15. 12. 1919 - 19. 4. 2002
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo v tako lepem številu spremljali na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala g. Marjanu za opravljen pogrebni obred, ga. Veri za poslovilne besede, pevcem, godbeniku, društvu upokojencev Rogoznica ter pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj.
Žalujoči: vsi njeni
V ZETALAH prodam gozd v velikosti cca 12 ha. Tel. 746-56-91.
POSLOVNE prostore v prvem nadstropju, primerne za mirno obrt ali pisarne, oddamo v najem v centru Ptuja. Informacije po telefonu 02 749 38 49.
KUPIM dvoinpol- ali trosobno stanovanje, po možnosti v novem delu mesta Ptuja. Tel. po 16. uri 773-46-81.
GRADBENO PARCELO z ob-
stoje~im starim poslopjem in nekaj zemlje prodam. Tel. 758-18-91.
KUPIM gradbeno parcelo, 12 arov ali ve~, na levem bregu Ptuja ali bližnji okolici do 4 km. Tel. 041 649-667.
ZELO UGODNO prodamo hišo in 1,6 ha zemlje z ribnikom v Svetincih in gradbeno parcelo v izmeri 1600 m2 v Spuhlji. ADS Petek&Lah, d.n.o., telefon 02 251 42-08 ali 041 777-930.
OPREMLJENO enosobno stanovanje na Ptuju oddam, oddam tudi samsko sobo s souporabo kuhinje in kopalnice. Tel. 745-03-21.
PARCELE za vikend v Doleni prodam. Tel. 796-24-01.
POSESTVO v Vareji 22, Videm pri Ptuju, prodam ali menjam za stanovanje v Mariboru. Tel. 764-02-61.
STORITVE
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo seka-nec, pesek, gramoz. Tel.745 08 51, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj.
PREVOZI PREMOGA iz Velenja zelo ugodno, možnost pla~ila na ~eke. Tel.: 629-10- 95. Prevozništvo Vladimir Pernek, s.p., Sedlašek 91, Podlehnik.
POPRAVILO TV aparatov, vi-dorekorderjev ter druge elektronike. Servis pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev. Storitve na domu. Elektromehanika Juri~, s.p., Borovci 56 b, telefon: 02 / 755 - 49 - 61, GSM 041 631-571.
SUHA GRADNJA Knauf sistem - adaptacije stanovanj, mansard, predelne stene, spu-š~eni stropi, suhi estrihi, vgradnja strešnih oken Velux - od ideje do izvedbe. Ugodni krediti do enega leta TOM + 0%. Za informacije pokli~ite na tel. 02 / 78 83 110, GSM 041 675-972, Bojan Štumberger, s.p., Zg. Hajdina 157.
DELNICE po uradnih borznih cenah: Moneta, Infond, Kme~ka PID, Sava in vse druge delnice. eBrokers, d.d., poslovalnica Domino, Trstenjakova 5, Ptuj, tel. 78-78-190.
KNAUF (stene, stropovi, suhi estrihi, ometi, mansardna stanovanja na klju~), Armstrong in dampa Stropovi, pleskarstvo. TOMALES, s.p., Tomaž Lep, Glavni trg 31, Muta, GSM 041 499-579 in 031 886-268.
30 LET SOBOSLIKARSTVO
-	PLESKARSTVO Ivan Bezjak, s.p., Vitomarci 6. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje
-	kvalitetno delo - priporo~amo se. Telefon 02/ 757-51-51, GSM 031 383-356.
SKUPINA USPESNIH TRŽNIH ZASTOPNIKOV širi dejavnost tudi na Ptuju. Nudimo realni zaslužek od 150.000 do 250.000 sit/mes., možnosti redne zaposlitve, napredovanje, delo v timih ter bogato nagrajevanje. Pogoj: srednja šola, komunikativnost, veselje do dela z ljudmi. Pridružite se najboljšim . Boris Šegula, s.p., Ro-gozniška cesta 20, 2250 Ptuj, tel. 02 771 01-86 ali 041 631-578.
Kogar ljubiš, ne umre, le nekje daleč je...
SPOMIN
Mineva eno leto, odkar sem izgubila dragega moža
Milana Kozela
18. 7. 1966 - 5. 5. 2001 IZ ZG. GRUSKOVJA 22
Hodim in tavam ...
Za trenutek te zagledam pred seboj, stopim hitreje, a vedno si korak pred menoj.
Jaz pa bi se ti vseeno rada zazrla v oči in ti rekla hvala. Hvala ti za vse lepe in srečne dni.
Z mislijo vedno pri tebi žena Betka ter vsi, ki so te imeli radi
Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka.
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, tašče, babice, prababice, tete in svakinje
Neže Kostanjevec
IZ DRAŽENCEV 26
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno iskreno sožalje, darovano cvetje, sveče in sv. maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala sodelavcem KK Farma prašičev Draženci, sodelavcem PP Tovarna krmil, MPZ Komunala Ptuj, g. duhovniku, govorniku in podjetju MIR. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
NOGOMET / PRVA FINALNA TEKMA ZA POKAL NZS V NOVI GORICI
Hit Gorica—Aluminij 4:0 (2:0)
Za nogometaše Aluminija je bila uvrstitev v finale pokalnega tekmovanja izjemen uspeh, saj bi se na njihovem mestu radi videli prav vsi prvoligaši. Naenkrat so bili v centru dogajanja nogometne in športne javnosti vse Slovenije, dobrih deset dni in ve~ se je govorilo samo o tem sre~anju. Pa ne samo v Kidri~evem in okolici, ampak predvsem v Novi Gorici, saj naj bi doma~i nogometaši po nekoliko slabši sezoni skozi šivankino uho prišli v evropski pokal UEFA.
STRELCI: 1:0 KRŠIČ (5), 2:0 Pus (26), 3:0 Pus (61), 4:0 Srebrnič (90)
HIT GORICA: B. Mavrič, M. Mavrič, Panič, Srebrnič, Debe-njak, Težački, Krsič, Pus, Ko-vačevič, Ekmečič (Kremenovič), Goga. Trener: Pavel Pinni.
ALUMINIJ: Šeremet, Koren, Pučko (Panikvar), Prapotnik, Pe-kez, Sambolec, Gojkovič, Dončec Pipenbaher, Franci, Šimundža, Rakič. Trener: Branko Horjak.
Na tribunah novogoriskega športnega parka se je zbralo nekaj več kot tisoč gledalcev, predvsem domačih, opazni pa so bili tudi navijači Aluminija v tradicionalnih rdečih obeležjih; vsekakor jim gre velika pohvala, da so prisli tako daleč vzpodbujat svoje nogometase.
Pred srečanjem so v taboru rdeče—belih iz Kidričevega napovedovali, da se v Novo Gorico niso prisli branit, saj bi to lahko imelo katastrofalne posledice. Pri domačih je manjkal samo en no-gometas in so bili plat zvona, kaj bi sele morali narediti pri Aluminiju, saj so bili na tribuni Boštjan Zemljič, Aleš Čeh, Se-bastijan Golob in Danijel Širec, medtem ko so nekako zakrpali Danila Pučka in Petra Prapotni-ka. No, če koga ni, se enostavno mora brez njega.
Že v 5. minuti so se domači veselili, saj so dokaj nepričakovano prisli v vodstvo. Nad Edhadom Gogo je bil storjen prekrsek na
Danilo Pucko v akciji
robu kazenskega prostora Aluminija, Kidričani so postavili živi zid, za strel pa se je pripravil Admir Krsič. Ta je močno brcnil žogo in presenetil gostujočega vratarja Dina Šeremeta, ki bi lahko nekoliko bolje posredoval, saj je žoga nasla pot v mrežo ravno v tistem delu vrat, kjer je stal. Kot da so prisotnost televizijskih kamer in se druge okoli-sčine povzročile pri gostih nekaj treme in preveliko spostovanje do nasprotnika, sicer lanskoletnega pokalnega zmagovalca. V 17. minuti se je Danilo Pucko znašel v dobrem položaju za strel pred vrati gostov, vendar je z glavo za las zgrešil vrata. V 26. minuti so se domačini ponovno veselili. Akcija pred tem ni nič kaj dišala po tem, da bi se žoga znašla v mreži Kidričanov: po desni strani je prodiral napadalec Gorice Neven Kovačevič in poslal predložek pred vrata Aluminija, kjer sta bila Danilo Pučko in Boris Sambolec. Srečnejši je bil domači napadalec Aleš Puš, ki ga je žoga nepričakovano zadela in se odbila mrežo. Toda s tem nevšečnosti za nogometaše Aluminija ni bilo dovolj, saj sta domača napadalca Ismet Ek-
Gregorja Donceca so v napadu zaustavili s prekrškom
mečič in Matej Mavrič zamudila priložnosti za še višje vodstvo.
Po dokaj bledi predstavi gostov v prvem polčasu so Kidričani v nadaljevanju zaigrali neprimerno bolje. Toda pred tem so Go-ričani nepričakovano dosegli še tretji zadetek. Domači igralec Aleš Puš je streljal z desne strani
Boris Sambolec, kapetan Aluminija, razočaran zapušča igrišče
proti vratom Aluminija, vratar je zelo slabo posredoval in žoga je na presenečenje vseh končala v mreži rdeče—belih. V pokalnih tekmovanjih si gostujoči klubi želijo doseči zadetek, ki lahko veliko pomeni. V 64. minuti je napadalec Aluminija Ante Šimundža močno streljal, žoga je v kazenskem prostoru Goriča-nov zadela njihovega kapetana v roko, vendar sodnik ni pokazal na belo točko. To je bila najava gostov, da bi lahko izid zmanjšali. Štiri minute kasneje je Ante Šimundža pobegnil domači obrambi, se znašel sam pred domačim vratarjem, a je bil ta uspešnejši in žogo izbil v kot. Podobne priložnosti sta zamudila še Iztok Pipenbaher v 76. in
Napoved vremena za Slovenijo
Napoved za Slovenijo
če maj se z vročino začenja, mraz še po Urbanu (25.) ne jenja.
Danes zjutraj se bodo na zahodu države začele pojavljati padavine. Največ sonca bo na vzhodu. Popoldne bodo nevihte tudi v osrednji Sloveniji. Še bo pihal jugozahodni veter, ob morju jugo.
Obeti
V soboto bo oblačno s padavinami, ki bodo popoldne oslabele. Hladneje bo. V nedeljo bo spremenljivo do pretežno oblačno s plohami in nevihtami.
Peter Franci v 80. minuti. Napadalci Aluminija so tako za junaka naredili domačega vratarja Boruta Mavriča in le njemu se imajo domačini zahvaliti, da niso prejeli zadetka.
Kdor ne da, pač dobi! V zadnjih trenutkih srečanja se je za strel odločil domači kapetan Miran Srebrnič iz večje razdalje in žoga je še četrtič končala za hrbtom vratarja Aluminija.
Kidričani so res izgubili - vsaj po rezultatu - visoko. V povratnem srečanju, ki bo to sredo v Kidričevem, imajo majhne možnosti za napredovanje oziroma zmagoslavje. Vendar je upanje tisto, ki zadnje umre. Še dolgo časa bodo lahko navijači Aluminija in seveda nogometaši žalovali za štirimi priložnostmi, ko je težje zgrešiti kot zadeti, o morebitnem slabem dnevu in podobno. Glavo gor in poskusite vsaj premagati prvoligaša na povratnem srečanju ter pokazati, da uvrstitev v finale pokala NZ Slovenije ni bila slučajna.
Branko Horjak - trener Aluminija: "Vse, kar se je dogajalo pred srečanjem, in prisotnost TV kamer je vseeno nekoliko vplivala na igralce. V prvem polčasu naša igra ni bila na želenem nivoju. Zamujene priložnosti v drugem delu, ki bi se lahko končale drugače, pa dajo drugačno podobo. Poraz je previsok, skorajda smo premagali sami sebe. Na
Končna usoda o lastniku pokala NZS bo znana prihodnjo sredo
povratnem srečanju gremo na zmago, da vsaj premagamo HIT Gorico."
Danilo Pu~ko — kapetan Aluminija: "Mislim, da je poraz previsok. V obrambi smo naredili preveč napak, v napadu pa zamudili izredne priložnosti. Zmaga Goričanov je zaslužena, žal pa previsoka. Prepričan sem, da podobnih napak v povratnem srečanju ne bomo naredili."
Danllo Klafnšek
Kulturni križemkražem
PTUJ * Danes, v petek, 3. maja, bo izjemoma mladinski oddelek Knjižnice Ivana Potrča odprt do 17. ure. Hvala za razumevanje! ORMOŽ * Planinsko društvo Maksa Meška Vas vabi na predavanje z diapozitivi Kazimir-ja Perka o vzponu v Andih na Aconcagua. Predavanje bo v starem delu hotela Ormož v petek, 3. maja, ob 19. uri. KOLNKIŠTA * Petek, 3. maja, ob 21. uri: potopisno predavanje: Grenlandija. PTUJ * Jutri (v soboto) bo ob 20. uri v Gledališču Ptuj predstava Martina Šilerja Pikado za izven, v torek pa bo ob 20. uri gostovala gledališka družina Bastien iz Zagreba z monodramo Venedikta Jerofejeva Moskva — Petuš-ki. Igral bo Ljubo Zečević. PODLEHNIK * KD Podleh-nik prireja v nedeljo, 5. maja, ob 15. uri v občinski dvorani koncert pihalnega orkestra. SLOVENSKA BISTRICA * V ponedeljek, 6. maja, bo v domu Svobode 3. medob-močna revija odraslih gleda-li{kih skupin: ob 10. uri bo Teater III iz Ptuja predstavil En pri{paran jurij, ob 17. uri bo gledali{ka skupina iz Vidma zaigrala Vorančeve Sa-morastnike, ob 20. uri pa bodo gledali{čniki z Zgornje Ložnice prikazali igro Ivana Nepomuka Nestroya Trije bratci in {tevilka 7359. PTUJ * 9. maja ob 17. uri bo v mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča Pravljica z jogo. Vabljeni otroci od 4. leta dalje.
PTUJ * 9. maja ob 19. uri bo v slavnostni dvorani Knjižnice Ivana Potrča otvoritev razstave slik Jana Oeltjena iz zasebne ptujske zbirke. CIRKULANE * Ljudski pevci KPD Cirkulane bodo 11. maja ob 19.30 v večnamenski dvorani s prireditvijo Veseli večer proslavili petletnico delovanja. V programu bodo sodelovali: ljudski pevci Trta iz Zavrča, ljudski godci Škorci iz Apač, tambura{i iz Cirku-lan, ljudski pevci iz Cirkulan z Vladom Korenom ter Luka in Pepi.
KINO PTUJ * Do konca tega tedna si lahko ib 19. in 21. uri ogledate film Asterix in Obelix.
RADIOPTUJ
89,8-98,e-l04;3MHz
OSEBNA KRONIKA
Rodile so: Maja Repnik-Platovšek, Prežiho-va 3, Slovenska Bistrica -Lizo; Marta Matja{i~, Le-vanjci 4, Destrnik - Leona; Simona Kokol, Hajndl 6/f, Velika Nedelja - Lana; Andreja Vidovi~, Sedla{ek 32/a, Podlehnik - deklico; Gor-dana Zavratnik, Mladinska ul. 8, Kidri~evo - Dominika; Irena Milinkovi}, Shakespearova 8, Maribor - de~ka; Zlatka	Cimerman,
Radoslavci 6/a, Mala Nedelja - Nejca; Mateja Rožman, Markovci 9 - Kajo; Slavica Petek, Polenci 29, Polenšak
-	Jerneja; Polonca Capuder, Reševa 9, Ptuj - Majo; Erna Plajnšek, Majšperk 51 - Evo; Katja Zadravec, Ormoška 15, Ljutomer - Jana Luka; Lea Gorjup, Sladka Gora 9/a, Šmarje pri Jelšah - Klaro.
Poroka - grad Borl: Aleksander Cvitani~ in Fran~iš-ka Voglar, Gorišnica 56. Umrli so: Katarina Pokri-va~, rojena Mihori~, Kog 35, rojena 1922 - umrla 18. aprila 2002; Helena Gašpari~, rojena Anžel, Prežihova ul. 8, Ptuj, rojena 1937 - umrla 19. aprila 2002; Marija Inti-har, rojena Paveo, Gere~ja vas 12, rojena 1944 - umrla 21. aprila 2002; Neža Kostanj evec, rojena Plohel, Dra-ženci 26, rojena 1917 - umrla 21. aprila 2002; Neža Voda, rojena Vil~nik, Podvinci 136, rojena 1919 - umrla 19. aprila 2002; Alojzija Osvald, rojena Hentak, Arbajterjeva ul. 9, Ptuj, rojena 1907 - umrla 20. aprila 2002; Neža Dre-venšek, rojena Hliš, Ul. 14. divizije 14, Ptuj, rojena 1910
-	umrla 23. aprila 2002.
CRNA KRONIKA
MIRNI PREDPRAZNIČNI DNEVI
V predprazničnem času, ko smo zbirali poročila UNZ maribor o dogajanju v prometu na našem območju, pri nas ni bilo prometnih nesre~, kar je mogo~e dobro znamenje za brezskrbne majske dneve. Vsem voznikom želimo varno in mirno vožnjo!
VLOM V PRODAJALNO
Neznani storilec je v noči z 22. na 23. april vlomil v prodajalno Diana v Gerečji vasi, ukradel večjo količino različnih cigaret, živil, alkoholnih in brezalkoholnih pijač, nekaj menjalnega denarja in podjetju Bradisa, d.o.o., iz Hajdoš povzročil škode za 500.000 SIT.
d.o.o.
• TRGOVINA •VODOVOD
• CENTRALNA KURJAVA • PLINSKE INSTALACIJE
Ugodni krediti od enega do petih let!
Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85,2281 Markovci, Tel.: 02/788 8812
30l?
ZAfO I SMO Ml t
Servis smo posodobili in povečali še v karoserijsko delavnico!
AKCIJA
do 15.05.2002
Menjava olja (10W40) in oljnega filtra
Že od 7.780 sit
Avto Prstec d.e.e.,Ob Provi 3a, Ptuj, 02/782-3001,050/613-310