87. številka. Ljubljana, soboto 17. aprila. XIII. leto, 1880.
SLOVENSKI NAROD.
Izbija viak dnu, lavzemAi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poftti prejenian za a v stro- odrske dežele za celo leto 18 za pol lata 8 gL *a fiitrt leta 4 pld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doni za celo leto 13 tft«!., za četrt lota 3 gh\. ;,0 kr., za en mesec 1 tfld. It) kr. Za poSiljatijo na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pofitnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih solili in M dijake velja znižana MM in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 9 gUl -r>0 kr., po pošti prejeman za četrt leta 8 gold. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr., če bo oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če »e dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole frankirati. Rokopisi se ne vračajo. — U r e il n i š t v o je v Ljubljani v Franc Kohnanovej hiAi St. .gledališka stolha". Opravništvo, na katero naj «e blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiši.
0 položaji.
Z Dunaja 15. aprila. [Izv. dop.] Levičarji uže sami sprevidevajo, da s svojo toliko slavljeno zmago proti dispozieijskemu fondu so samo to dokazali, da znajo svoje Jjudi o pravem času skupaj zbobnati. Pa navzlic vsemu trudu nijso več kot 154 izmej 355 poslancev na svojo stran dobili in večina drž. zbora je še zmirom, kakeršna je bila, namreč avtonomistična.
Dogodek 13. aprila pa naj bode večini v poduk in svarilo, da jej je treba pripravljenej in zmirom na mestu biti, kadar gre za princi-pijalna politična vprašanja. Izostali poslanci zdaj dohajajo po izgubljenej bitki, a levičarji 60 dosegli košček svojega namena in zdaj jim nij mar, da je večina spet skupaj.
Kdor je včeraj in denes bil v zbornici, ta je videl, da je na desnej zdaj spet vse polno poslancev, od ustavovernih levičarjev pa Be jih je po glasovalci mnogo domov odpeljalo, ker vedo, da te dni, ko gre za navadne budgetne točke, ne bode nikakšnega principijalnega vprašanja.
Kaj pa m i n i s t e r s t v o V Da bi odstopilo, tega niti misliti nij, kajti ono nij stavilo pri tej točki nikacega vprašanja zaupanja. Za to bo denes glusovi o mimsterskej krizi popolnem omolknili in stvar teče naprej, kakor da bi se ničesar ne bilo zgodilo. Da, celo dobre nasledke utegne stvar za nas imeti.
Proti je tudi glasoval naš gorenjski rojak g. baron Schwegel, storil je menda iz „discipline" in v obziru na kranjsko Apfaltrernovo Btranko, ki ga je o svojem času volila. Kajti ne moremo si misliti, da bi on kot rojen IS 1 o-venec in bivši slovenski pisatelj mogel nas-
Nedelja v Kotoru.
Bilo je početkom marca, ko sem prvikrat potoval ob dalmatinskem obalu. Vse potovanje je prav zanimivo, polno izprememb m novih prizorov. Najbolje pa sem bil radoveden na slavno znano „Boko Kotorsko", od koje sem uže preje veliko slišal in čital. Strahom in veseljem sem torej pričakoval znanega mostu „Punta d' Ostro", kjer se nahaja v novejšem času meteorologiška postaja. Strahom, ker je bilo morje nemirno in pri omenjenem nosu vihar najbolje razsaja; a veseljem, ker je ravno ondi vhod v lioko.
Toda moj strah je bil prazen in brez najmanjše zapreke smo prepluli nevarna vrata ter črez malo časa dospeli v Erceg novi (Castel-nuovo). Bil je ravno lep, spomladansk dan, v nedeljo dopoludne. Solnce se je prijazno sme- j
protovati narodnoj ravnopravnosti in razvitku vsled tega tudi našega in njegovega slovenskega naroda, pristopivši k nemškim zagrizenim ljudem a la Herbst, Plener itd., tem zakletim sovražnikom slovenskega elementa. Sicer pa se čuje, da je Schvvegljevo glasovanje slab vtis napravilo tako v v nanje m ministerstvu, kakor še višje gori. Denes se celo govori, da poj de g. baron Schvvegel „na odpust" in da namerava dalje časa na Gorenjskem živeti.
Spačenost ustavakov v državnem zboru
je od dne do dne večja in mora doseči skoro vrhunec, t. j. ustavaki morajo izgubiti — ako bodo tako nadaljevali — svojo moralično veljavo (če so jo kdaj imeli) pred vsem poštenim svetom in zlasti na najvišjem mestu. — Kakeršne reči slišimo zdaj iz državnega zbora, kjer bi se morala slišati sama gola resnica in pravica, to mora vznemiriti tudi najhladnejšega, najtreznejšega državljana. Kdaj se je prejšnja opozicija konservativnih Nemcev in Slovanov s takim orožjem borila V Kdaj so naši poslanci dragi (v dvojnem obziru) čas s tako puhlimi prisiljenimi in umetno skipanimi debatami tratili? Kako more prejšnji zborniški predsednik, vodja ustavakov, tako blesti, da se na Kranjskem v prejšnjih časih nij slovensko govorilo? Kako lažnjiv je zopet izrek drugega ustavaka, da vlada zatira na Kranjskem usta-voverstvo ali celo Nemštvo? Dežman, Kromer, Vesteneck res nijso bili hvala Bogu pri lanskih volitvah zmagali, ali imeli so veliko mi nor i te to glasov, in od koga?
Skoro od samih uradnikov.
Živa duša nij vpljivala pri zadnjih volitvah
jalo in popotnikovo oko je z veseljem opazovalo bhšeeči kanal, stisnen mej strme, lepo obraščeue bregove. Do Kotora se še trikrat zoži in ravno tolikrat razširi ter zavija na vse mogoče strani. Prva širina se zove „Baja di Teodo", druga „zaliv rižanski", a tretja n zali V Kotorski" v ožjem pomenu, Bizan je najstarejše mesto v Boki in po njem se je imenoval nekdaj ves kotorski zaliv „sinus Khizonicus". Imel je tudi svojega škofa, dokler ga nijso Turki leta 154u. osvojili. Blizu ltizana je mestece Perast, ki je imelo nekdaj važno kupčijsko brodovje. Tu je zadnja ožina in do Kotora imamo samo še pol ure. Tu postajajo bregovi vedno strmejši in višji. Visoke, skoro navpične stene se dvigajo kakor iz morja. Vse je golo in pusto, kakor pri nas le na onih pečinah, ki se dvigajo črez 2000 ni. nad morjem. Po obeh straneh zaliva vodi precej dobra cesta v Kotor. Ob tej cesti pa je skoro nepretrgana vrsta hiš, ki se le tu pa tam združujejo v večjo gručo
na uradnike, naj bi za narodne poslance glasovali ; zato so pa omenjeni propadli dobili morda 90% uradniških in komaj 10% meščanskih glasov. Ali bi morda ljubljanski nemšku-tarji zmagali pri volitvah v mestni zbor, ako bi jih uradništvo še precej krepko ne podpiralo? Zlobno je torej od nemških ustavakov, da vladi pred celim svetom take neistinosti kvasijo in nas črnijo, kakor neprijatelje obstoječih postav ali celo sovražnike Nemcev in nemštva na Kranjskem. In to podtikati seda njej vladi, ki sestoji skoro iz zgolj Nemcev, ki bi z Nemci vred rada vladala in to še s takimi malo poštenimi elementi, kakor so v sedanjem državnem zboru, kaže veliko drzovitost te stranke, ki je bila nastala pod protekcijo bivše vlade žalibog tako moćna. UstAVaifca stranka, ki nema zaslombe nikjer v ljudstvu, ki je samo zbog krivičnega volilnega reda in po protekciji ustavaško izrejenega uradništva še toliko močna tudi v sedanjem zboru, računi gotovo se na to, da pride zopet na krmilo. Ali to jej bode spodletelo, ona dela zdaj — vsaj tako upamo — račun brez krčmarja. Avstrija mora na pričetem poti s p o r a z u m 1 j e n j a svojih narodov dalje korakati, ako se hoče Obdržati in po malem zopet okrepčati. Ako vlada ne more s sedanjim državnim zborom izhajati, ne kaže jej nič druzega, nego razpustiti ga in nove volitve razpisati. Izid no vili volitev je pa uže naprej znan; kajti v Avstriji zadobi državni zbor vsled umetnega volilnega reda, po katerem so najvažnejši volilci v vladnih rokah, t. j. ogromno število vladnih organov, takošen obraz, kakorSnega ?i vlada ravno želi.
Pri novih volitvah mora torej polovica sedanjih   opozicijonalnih   ustavakov propasti.
in delajo tako trge Stolivo in Porčanj na desnej, a Orahovac in Dobrota na levej.
Ravno sem premišljeval, kako čaroben prizor je moral biti po noči 2\K septembra leta 1842., ko je bil ves kanal v časi nadvojvode Franca Karla razsvetljen DO brezštevilnih ognjih in lučicah, ko se zaliv še malo dalje odpre in mi sopotnik pokaže: evo Kotor! Jaz sem pogledal na pokazano stran, a nijsem mogel verovati, da bi Kotor res ondi ležal. Videl sem pač neke zidove in za njimi dva zvonika z nekoliko hišami, a vse to se mi je zdelo premalo. Tudi som po svojem zemljevidu pričakoval, da leži Kotor v naj zadnjem kotu zaliva, ondi, kjer se razprostira mala ravnica, počasi vzdigajoča se proti jugu. „Da — mi opomni sopotnik — ves svet se čudi, zakaj nijso Kotora ondi stavili. Nekateri hočejo vedeti, da je prvotno mesto — „Ascrivium" imenovano — v resnici ondi stalo, a da so ga Bolgari leta 867. razsuli in da so zato
Od novega čitalničnega odbora pa pričakujemo, da bode tudi za naprej delal po svojej moči v narodno vzbujo, ter s tem pokazal, da Ptuj je naš in da mora ostati in še bolj narediti se slovansko mesto.
Domače stvari.
— (Gospod c. kr. finančni proku-rator Kaltenegger in deželni uradnik kustos Dežman v disciplin a mej preiskavi?) Slišali smo, da je nemškutar ski deželni odbor dejal necega uradnika v disciplinarno preiskavanje, ker ga ob času zadnjih volitev v kanceliji nij bilo, češ, da je ta Čas najbrž za narodnjake ngitiral. Gleiohes Recht fUr Alle. Mislimo torej, da bomo skoro Blišali, da sta tudi načelnik deželnega odbora, g. Kaltenegger, kot c. kr. finančni prokurator m ud deželnega odbora g. Dežman, kot tudi deželni uradnik, muzealni kustos, — v disciplinarno preiskavo dejana, ker tudi njiju nij bilo ob času zadnjih volitev v svojih kancelijah, temuč sta za nemške kandidate okolo agitirala. Zlasti gospoda KaltenegRerja je bilo vsa leta povsod po anitacijskih političnih potih najti, samo v njegovej prokuratorskej kanceliji prav malo. Komaj da je včasi pokukal vanjo ! Kar je za jednega pravično, za druzega nij krivično! Konsekvenca!
— ( „ O b er wohl gehen vvird?!") Pod tem naslovom prinaša tukajšnji nemški organ naših K a 11 e n e g g e r j e v , P i r k e r j e v, Zhubrov in druzih c. kr. uradnikov, udov kazinskega „konstitucijonalnega društva", 1"> t. m. Članek poln psoTanja in zabavljanja na ministerskega predsednika in načelnika obstoječe vlade, grofa Taaffeja. Kavno tako pri naša tak članek prej ta dan. Pred malo dnevi bo „Tagblattovci" ljubljanskim uradniškim vo-lilcem še pridigovali. da poznajo natanko intencije ministerskega predsednika, ki da so prav za prav tudi njihove ustavoverne. A denes hudo psujejo nanj, da je v državnem zboru govoril le „banale Phrasen", da mora pred njim „der geduldigste Gegner die Geduld ver-lieren," da minister Taaffe kaže „Missachtung der ofTentlichen Meinung," da mu manjka „takta in poznanja strank," in emfatično v „Laib. Tngbl." kliče: „wie lange wird es noch dauern, bis Taaffe unter dem Jubel der liberalen Bevolkerung Oesterreichs von der Re-gierung zurliektritt." — Ali nij originalno, da tako" piše  zoper  vlado  javno priznani
Sel za množico. Skozi mala starinska vrata pride se mimo glavno straže hitro na precej obširni trg, zbirališče vsega javnega življenja v Kotoru, ker vsakdo, kdor nema ravno stalnega posla v hiši, gre na trg, se sprehaja gori in doli, ter pogovarja se znanci. Od toga trga smo prišli po nekoliko ozkih in zakrivljenih ulicah na drugi trg pred stolno cerkev BV. Tripuna z dvema nejednakima zvonikoma. Stopil sem tudi jaz v cerkev, neprostorno, a zadosti lepo. Komaj sem se malo ogledal po njej, stopi na prižnico beli dominikance in prične mnogoštevilnemu ljudstvu postno pridigo o pnpatu.
Mene je pa bolje zanimalo, kar mi je prijazni drug pripovedoval o mestnem patronu sv. Tripunu, kojega do tedaj niti po imenu nijsem poznal. Pravil mi je, da je bil ta mučenik iz prvih kristijanskih časov po rodu iz Apameje v Frigiji. L. 809 so si kupili pobožni KotorČani njegovo truplo od Benečanov in si ga izvolili za svojega posebnega priprositelja.
organ političnega društva ljubljanskih c. kr. uradnikov ?
— (Kranjska kmetijska družba) je spremenila § 27 svojih društvenih statutov tako, da osnuje tudi poseben oddelek za konjerejo. To prenaredbo je potrdilo c. kr. poljedelsko ministerstvo.
— (Kranjski 7. lovski bat a lij on,) ki je uže od meseca julija 1878 v Hercegovini, se je denes v Dalmaciji vkrcal, ter pride prihodnjega tedna skozi Ljubljano na svojem potu v Wiener-Neustadt. Ta batalijon je jeden zadnjih, ki se vrnejo iz zasedenih dežel.
— (Občinska volitev.) V Itaki, krškega okraja je voljen za župana T. Malenšek, za svetovalce pa M. Šiško, .M. Metelko, J. Kotar in M. Cvelbar.
— (Z Dunaja) se nam piše: Češko akadcmičko društvo na Dunaji priredi soboto 17. aprila v cvetličnih dvoranah dunajskega vrtogradnega društva slavnostno akademijo na korist češkega narodnega gledališča. Program: I. 1. Furchtgott-Tovačovskv : Ruže, zbor. 2. Dvofak Anton: Trio G—mol igrajo gospici Šetrilova, Kampelikova in g. Tobiš. 3. Smetana Fr. Halek-ove večerne pesni a) Kdor ubira strune zlate, b) Ne kamnjajte nam prorokov, poje g. Josip Lev, član češkega narodnega gledišča. 4. Vrchlicky Jaroslav: Pantheon, dekla-muje g. J. O. Ilnizkv. 5. Zamara Alfred: Grand duo brillante o „Rigoletta" za dve harfi, igrata gospica Zamara in g. Alf. Zamara. G. Isaurd: koloraturna arija iz opere: Loterijska srečka. 7. Konst. .laboda: Zagorski zvonovi, zbor, de-diciran društvu „Sloveniji''. II. Koncert vojaške godbe. III. Ples. Pri tej akademiji sodelujejo tudi slovenski pevci. Začetek ob 8. uri. Vstopnice po 1 gld. 50 novč.
— (V Bogate i) je gorel Reherjev hram, česar seje krčmar Martin Lesjak toliko ustrašil, da je iz prvega nadstropja skočil in se smrtno pobil.
— (Ubojstva) na slovenskem Štajerji se množijo strahovito: v Smolincih št. Lenart-skega okraja so ubili 70 letno žensko in jo na drevo obesli; v Breznici slov. bistriškega okraja so kmetskoga fanta J. Kožuha zaklali; v Sto-percah pa fanta Matija Kamenšaka ubili.
— (Iz Pekla) pri Poličanah je tamošnji župan odposlal prošnjo državnemu zboru, naj se ohrani 8 letno šolanje. Poslanci se utegnejo vsi prestrašiti one prošnje iz „Pekla", meni „Slov. Gosp.", ki to poroča.
(Tu ima skoro vsaka vas svojega posebnega svetnika, o kojem nelieejo sosedje nič vedeti.) Praznik sv. Tripuna je 3. februarja. Obhajajo ga z veliko slavnostjo, zlasti društvo kotorskih mornarjev. Ti so uže od starih časov združeni v posebno bratovščino, ki ima svojega admirala, svoje kapitane, častnike itd. Bratovščini namen je bil, vzajemno si pomagati mej soboj, zlasti pa povzdigovati svečanost sv. Tripuna. Tri dni pred njegovim praznikom dignili so njegov prapor in pri tej priložnosti so imeli mornarji pravico zahtevati, da mestni sodniki pnmiloste dva zločinca. Se vedno se je ohranilo mnogo te stare navade. Svetinje sv. Tripuna nosijo v sijaj noj procesiji po mestu in celo v hiše, da jih ljudstvo poljublja. Na nist sv. Tripuna tudi plešejo izvanredni ples. Ta je nekako „kolo", kojega pa vodijo samo moški, držeči se za žepne robce, a ne za roke. Ta ples je baje velika redkost našega veka.
(Konec prih.)
— (Jugoslovanska domača obrt.) Zasrrebški profesor dr. Kršnjavi je te dni na Dunaji govoril v znanstvenem klubu o jugo-slovanskej obrti domačej. On trdi, da Slovenci nemajo prave umeteljniške obrti v strogem pomenu besede, temuč imajo jo Bolgari, Srbi in Hrvatje. Pri prvih je uže bolj tovarniška. Jugoslovani imajo jako razširjeno zanimivo narodno tektoniko. Jugoslovanska hiša je zidana tako. kakeršna je bila videti nuka hiša na dunajskej razstavi. Keramika je sorodna dotičnim vstočnim delom, baš tako metalotehnika. Najbolj razširjeno je filiKranno delo. V Turčiji prebivajoči Slovani so v tem delu posebno izurjeni ter so se tehnike priučili od orijentalcev. Na tej stroki najzanimivejša dela so lesena dela sč srebrom vdelana, kakeršna delajo v Livnu. Najvažniša jugoslovanska domača obrt je tekstilna umetnost. O početku jugoslovanske domače obrtnije je govornik dejal, da izvira po Stanovej trditvi od nekega uralsko finskega naroda, ki je v 7. stoletji prisvojil si Bolgarijo ter si je potem prisvojil tudi ime in jezik Bolgarov. Bivši zdravnik perzijskega šaha, ki je bil navzočen pri tem predavanji, je dejal, da tudi v Perziji upliva jugoslovanska domaČa obrt in da tam pričenjajo celo bogato vezljane žepne rute rabiti. Neki obrst pa je dejal, da je Karel V. podaril tako žepno ruto nekemu dalmatinskemu velikašu, čegar rodbina jo še dandenes hrani.
Razne vesti.
* (Oživljeni o b e š e n j a k.) Včeraj smo poročali na tem mestu nezaslišano dogodbo, da je v Rabu na Ogerskem neki morilec Janez Takacs bil obešen, da je pa potlej, odrezan in kot mrtev v mrtvašnico prenesen, spet oživel. Denes se poroča, da je oživljeni obešen jak drug dan zjutraj umrl, in tako je Najvišji sodnik rešil vprašanje, katero so si posvetni sodniki stavili: kaj početi ž njim, ki je, enkrat obešen, kazen dostal in vendar ne dostal? Obešenjak je še 24 ur po svojem slabem obešenji živel Razburjenje v Rabu je bilo veliko, sodnija se je kar oddahnila, koje Takacs umrl. Takacs je bil sicer surov dečak. Lani novembra meseca je zaklal dve ženski.
* (Cela rodbina umorjena.) V Vt-sockem na GalUkem so dno 7. t. m. v noči inagjarski kmetje umorili celo rodbino tamošnjega krčmarja. Sedem osob je bilo takoj mrtvih, 3 so pa tako ranjeni, da ne bodo okrevali. Uzrok zločinu nij znan.
* (Umorjen finančni stražnik.) Dne 10. t. m. so šli iz Esenevja v Banatu patrolna t trije finančni stražniki v sosednjo občino Avrelhaz. Popoludan, ko so se vračali domov, s** jim je pa naznanilo, da so zunaj vasi skriti ljudje, ki imajo tihotapskega tobaka soboj. Patrolja gre tja na zaznamovani kraj in najde res dosti kmetov zbranih. Komaj pa so jo ti opazili, hoteli so patroli pot zapreti, da bi ne mogla nazaj v vas. Vse tri finančne stražnike so kmetje podili v blizu tekočo Vego. Jeden, ki je znal pip vati, rešil se je na drugi breg, drugi je sredi vodo utonil, a tretji stražnik je prosil kmete, naj mu ne store nič zalega in naj mu dovolijo, da gre iz vode. Komaj je pa stopil na suho, padli so kmetje nadenj in ga ubili. Sodnija išče zdaj zločincev.
* (Potovanje na južni tečajnik.) V Rimu se je osnovala družba, da s pomočjo nd laške vlade zagotovljene si podpore nabere toliko novcev, da bode priredila „antarktiško ekspedicijo**, ki bode meseca marca 1881 odšla na južni tečajnik in preiskala morja in dežele na južnem tečajniku Potovanje bode trajalo tri leta. Kazen veo pomorskih častnikov gre s to ekspedicijo tudi več zdravnikov in natoroznancev.
* (Vse se izve.) Iz blagajne davkarije v Litomišlji je pred tremi leti zginilo 1800 gl, 60 kr. katere je moral davkar nadomestiti.
Kako lehko bi n. pr. na Koroškem, v Istri in na štajerskem zmagalo več konservativnih poslancev, ako bi uradniki s to stranko glasovali, namesto s protivno, kakor so še pri zadnjih volitvah večinoma storili. Ako bode Taaffe-jeva vlada s presvitlim vladarjem vred pričeto porazumljenje narodov nadaljevala in z resno in trdno doslednostjo o pričetem smislu dalje delovala, koplje si spačeno in zagrizeno usta-voverstvo le samo sebi jamo, ako z navajanjem takdi ničevih, izmišljenih in lažnjivih razlogov oponira vladi, katera še ljubi in njeguje te ljudi in to stranko iz samega miroljubja in ljubezni do poštenega nemškega naroda v Avstriji, ki je zdaj žalibog po tako malo vrednih možeh v našej prestolnici tako slabo zastopan
—e.
Iz državnega zbora.
K točki: .Osrednje vodstvo notranjega ministerstva" je v četrtek govoril še specijalni poročevalec grof H. C 1 a m - M a r t i n i c. Poročilo budgetnega odseka razdeluje on v tri točke: 1. Zdanja organizacija se ne more pridržati; 2. ali bi se ne dalo ščediti s spremembo v organizaciji, in 3. vladina inicijativa. Kar se tiče prve točke, o tej pravijo tudi centralisti, da se ne more ostati več pri zda-njej organizaciji. V organizmu se more samo dvoje razločevati: birokratska centralna uprava in na družbo naslanjajoča se ideja samouprave; obe sta si nasprotni, ker si obe mislita državo drugače. Birokratsko tolmačenje državnega pojma je pripeljalo do absolutizma. Ako pa je gotovo, da se v zdanjej upravi ne da ščediti, potem se lehko vpraša, je-li bi se ne dalo ščediti, ako se uprava izpremeni. Ležeče je pri tem samo na vladinoj inicijativi.
Tri glasovanji o „Osrednjem vodstvu" je zbornica sprejela po odsekovem predlogu odločenih 4G9.0O0 gld. v ordinariji in prešla k drugej točki: „Stroški za državno redarstvo" s 120 000 gld.
Poslanec Kronawetter je zoper dovoljenje te vsote, ker ne ve, kaj se dela s temi novci, ki ne služi v korist prebivalstvu, ki je zatirano ravno tako, kakor je bilo zatirano pod Metternichom. Potem se govornik obrača zoper svojo lastno stranko in reče, da nemštvo zlorabijo absolutistični centralisti, ki nehčejo nobene ustave, katerih liberalizem je samo laži-liberalizem. Prebivalstvu se morajo dati vsaj one pravice, ki so mu zagotovljene v državnih osnovnih  zakonih.   Jedina  politična pravica,
katero imajo nevolilci v Avstriji, je zborovanj-ska pravica. A kako vladni uradniki spoštujejo to pravico? Zakon sicer dovoljuje, da vladni komisar razpušča zborovanje ako se godi kaj protipostavnega, a ne dovoljuje, da se v pogovor diktatorno vmešava. Tako pa je bilo pod prejšnjimi ministerstvi, tako je zdaj in ostalo bode tudi tako. Trajna je samo ona vlada, ki spoštuje pravice prebivalstva. Kro-navvetter potem predlaga: Vlada naj zakone o društvih in zborovanjih, o varstvu osobne svobode, o hišnej pravici, o varstvu pismene tajnosti jednakomerno rabi nasproti vsem razredom in stanovom prebivalstva v ustavnem smislu.u
Pri 4. točki: „Politična uprava v posamičnih deželah" govori poslanec Len z o zastavnicah. C. kr. zastavnice so za najubožniše prebivalstvo. Ker se pa nekateri sramuje iti vanje, obrnejo se do kakega mešetarja, kateri jim na blago za visoke obresti posodi novcev. Lenz zahteva, da vlada osnuje podružnice zastavnic.
Grof Taaffe je prt tej priliki odgovoril, da je vse potrebno storil, da se bode takim mešetarjem, ki dero ubožno ljudstvo, stopilo na prste.
Zbornica je potem po odsekovih predlogih sprejela razen 4. točke tudi še druge tri, potem pa je sejo završila.
jatkovskega, na katerega leti sum, da se je udeležil napada v cesarskej zimnej palači.
O knezu Oorčakovem se trdi, da ne bode več ozdravel, in da car misli uže na njegovega naslednika. V to srrho se je baie posvetaval sč svojim sinom, cesarjevičem naslednikom.
■ tn II f mivko novine poročajo, da je načrt za reformiranje laške milice uže dovršen. Po tem načrtu bode imela milica 1000 kom-panij. 300 peskih bataljonov in 1O0 artilerijskih kompanij. Bataljoni se bolo združevali v polke in brigade ter bodo imeli imena onih krajev, kjer so bili sestavljeni. Častniki bodo reservisti, ki so stari uže 30 let.
Na Ini;loškem je bilo doslej voljenih 034 poslancev; mej temi je liberalcev 349, konservativcev 228 in Ircev 57. 19 volitev se še nij zvršilo. Liberalci imajo doslej nasproti združenim konservativcem in Ircem r>7 glasov večine.
„Times" poročajo: Nedvomno je, da je vlada sklenila takoj odstopiti. V malo dneh nastopi uže novo ministerstvo. Oladstona se sili, da bi prevzel on vodstvo. V \Vindzoru je vtorek ministerski svet, kateremu bode predsedovala kraljica.
Politični razgled.
Mo t rta n Je <!4->.4>l«».
V Ljubljani 16. aprila. Oblačfca, ki je bila vsled slučajne zmage ustavovercev dne 13. aprila zatemnila notranje obzorje naše politike, uže se je razpodila. Nič ministerske krize nij več. Taaffe ostane. Vsi protivni glasi ustavovernih novin so prazne želje. Položaj glede tega razjasnjuje naš dunaj ski dopis na čelu denašnjega lista, prejet od zanesljive roke. Tudi „Vaterland" pravi, da je cela stvar bolj sitna, nego važna. rN. fr. Pr.", ki je bila prej ta dan vsa navdušena svoje zmage, jezi se uže v večernem listu 15. aprila, da „državni zbor tako zdravo budgetno debato nadaljuje, kakor da se ne bi nič zgodilo". A „D Ztg." se uže sama iz sebe norca dela, da je mislila, da bode Taaffe odstopil. Pač pa pričakuje, da odstopijo Stremavr, Korb in Horst. — Mi tudi to upamo.
Viiitiif«- države. Iz Pet<>rl>urg-a se piše, da so tam prijeli nekega mladega moža, z imenom Kvi-
Dop
INI.
■z 1'tfufa 14. aprila (Izv. dop.] Naša čitalnica je imela 4. t. m. svoj letni občni zbor. Ileči se mora, da je naša čitalnica jedno tistih narodnih društev na spodnjem Štajerskem, katera svojo nalogo dobro izvršuje. V prek vsem neugodnim razmeram osnovala je v pretečenem letu jako mnogo lepih veselic, katere so pri naših občutljivih nasprotnikih mnogo jeze prouzročile. Imela pa je tudi mnogo tacih veselic, katerih čisti dohodek je bil obrnen dobrodelnim namenom. V teku jednega leta dalo se je v taka namena 177 gld. — gotovo za Ptuj zadosti. — 12. t. m konstituiral se je odbor ter obstoji iz sledečih gospodov: predsednik dr. A. G r e g o r i č, podpredsednik M. K a i s e r, blagajnik M. Planinšek, tajnik J. Urbane c, dalje odborniki gg.: dr. F e r j a n č i č, J. Trstenjak, prof. Ž i t e k in Jurca.
Prejšnji jako marljivi blagajnik gosp. J. Trstenjak imenovan je župnikom pri sv. Marjeti niže Ptuja. V njem izgubi naša čitalnica jednega najdelavnejših odbornikov. Sicer mu bode še vedno prilika dana za našo čitalnico delati, vsaj od sv. Marjete do Ptuja nij daleč, — zato ostane tudi dalje v odboru. — Omenim naj še, da napravijo čestilci omenjenega, povsod jako priljubljenega ter izvrstnega narodnjaka g. J. Trstenjaka 28. t. m. banket v prostorih tukajšnje Čitalnice.
novo mesto radi večje varnosti prilepili pod steno, kjer še zdaj stoji".
Tako sem se moral počasi privaditi na misel, da leži Kotor res na pokazanem mestu, Čeravno nijsem mogel umeti, kako more na tako malem prostoru bivati do 3000 duš. Omenjena stena se dviga ravno nad Kotorom. Obrobljena je okolo in okolo z močnim zidom in vrhu nje stoji fort S. Giovanni, katerega so Benečani deloma popravili, deloma z nova pozidali. Takoj v začetku stene nad mestom stoji mala kapelica in dalje tu pa tam kaka tvrdnja-vica ali depot za strelivo. Pot do forta se neizrečeno zvija tja pa sem po steni, in pravijo, da vodi do forta 1900 stopnic. Na levej strani forta je mala zaseka v goro Pračište. ki je tiko strma, da hudobni svet pripoveduje, ka m rajo skale na njej z verigami priklepati, da ne popadajo v mesto. Po tej gori vodi stari pot v Črno goro. Njena dolgost do črnogorske meje znaša še ne 7 0 kilometrov, a vendar ima 62 ovinkov do zadnjega telegrafskega kola na
avstrijskej zemlji, kojega moreš iz kanala prav j dobro videti. Na desnej strani Kotora pa se | zvija nova črnogorska cesta, pred kratkim dodelana. Tudi ona ima strašno dolge in nešte-vilne ovinke, tako da se bode, dasi je zložna, malo rabila, ker je jako nepraktično in na dolgo izpeljana. Temena omenjenega pogorja so bila še snegom pokrita, a zdolaj na obalu je uže drevje evolo.
Okolo tretje ure popoludne približali smo se počasi obali pred Kotorom iu stopili na kopno. Velika množica ljudij je stala ob morji, ker prihod parnika in pošte je za vsa primorska mesta velik dogodek. Mej morjem in mestnim ozidjem razprostira se široki nquai", nasajen z drevoredi in malim vrtom, ki mora nadomestovati velikomcstne parke. V tem vrtu se nahaja pivarna in kavarna in jaz sem jo krenil naravnost tja. Pivo je bilo zoper moje pričakovanje dobro. V natakarici sem našel Slovenko iz Ljubljane in dobro mi je delo, da sem mogel tudi v Kotoru slovensko
govoriti. Kmalu začne godba svirati pred kavarno in jaz sem takoj izišel v „park", da si ogledam Kotorski svet. Bilo je mnogo ljudstva zbranega, različne noše in tudi različne govorice, ker v Kotoru govore italijanski in srbski na isto sapo, v jednem in istem stavku. Zraven pa se je Čulo tudi mnogo nemščine od vojakov, katerih je vse mrgolelo, zlasti častnikov in podčastnikov. Zraven teh je bilo tudi mnogo odlične gospode, meščanov in uradnikov vsake vrste. Nekateri so vodili svoje gospoje, a večjidel se je krasni spol (ne da bi bil posebno „krasen") sam za-se sprehajal in radovedno oziral po neznanem tujci. Pripovedovali so mi, da nikjer ne vre tako vse na prosto, kakor ravno v Kotoru in da v Dubrovniku na pr. hodijo samo dekle godbo poslušat. Razlika, kojo sem hitro opazil, je v Dalmaciji ta, da puši vse same cigarete, ker tu se dobiva skrivaj izvrstni turški tobak za majheno ceno.
To muziki je vrelo vse v mesto. Jaz sem