Stev. 192.
V Trste« ¥ torek 13. julija 1915.
Letnik XI
Izhaja vsak dan, rudi ob nedelja*? in praznikih,
ob 5 zjutraj.
Urcdiiiiivo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega 5i.~20. I. nadstr. — Vsi dc;usi raj se pcSiIjjjo uredništvu lista. Ncfrankirana pisma se :»c
sprejemajo in rokopisi se «c vračajo. Uc^iMlel] in ed£G\crni urednik Sttfan Gcdica. Lastnik konsorcij L sta .Edirosti". — TUk tisknrne .Lčincsti", vpisane zadruge z t r tjenim fcrcstvom v Trstu, ulica Sv. i rančiska Asiškega It. 23.
1 e It fon uredništva in uprave šlcv. 11-57.
Naročnina l n a š a: Za celo leto........K 24.—
Za poi !cta.................12.—
za Iri mesece................ . 6.—
z a nedeljsko izdajo za celo leto ........ 5.20
za poi leta................. 2.60
Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone.
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov .... ..........mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.—
vsaka nadaljna vrsta.......: . . . . „ 2.—
A'ali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema in se rat ni oddelek .Edinosti*. Naročnin j in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trstu.
Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega ŠL 20. — Poštnohranilnični račun št. 841.<352.
Mi-Potejs
Živahno Me Črnogorcev ob hertesovinskl meji. - Nemški uspeh oh cesti Mhl-Hntoiiiria.
ti iMiicoski napadi pri Combresa in Ailiy. - flemci zopet zavzeli pokopališče, južno Souciieza.
i
liti
DUNAJ, 12. (Kot.) Uradno se objavlja: 12. julija 1915, opoldne.
Na primorski fronti so izvršili Italijani zur»et par napadov, ki so bili odbiti kakor vedno. Tako pri Vermeljanu, Redlpugli in na več točkah južno vrha Krna.
Na koroškem mejnem ozemlju se nadaljujejo topovski boji.
Tudi proti našim postojankam na mejnih gorah severovzhodno sedla Kreuzberg in proti posameznim tirolskim utrdbam ie bil naperjen sovražni artiljerijski ogenj.
Novi napadi sovražnika na Col di Lana, so se izjalovili kakor vsi prejšnji.
Namestnik šefa generalnega štaba, nL Hofer. fml.
DUNAJ. 12. (Kor.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča:
Oiiciialna poročila italijanskega generalnega štaba govore vedno o odbitih napadih naših čet. Ves svet ve, da smo na jugozapadu začasno v defenzivi. Oni poročanj napadi avstrijskih Čet so torej izmišljeni, k večjemu, če smatra sovražnik naše poizvedovalno delovanje za napade. Istotako so seveda napačne tudi obdolži-tve naših čet na Krnu, češ da se poslužujejo eksplozivnih krogelj. Zdi se, da sovražniku ni znano, da kroglje pri padcu na kamenje izpreminjajo obliko in se raz-lete.
Neresnične vesti o naši mornarici.
DUNAJ, 12. C^or.) Iz vojnega časnikarskega 5tana poročni**- z oštrom net inozemskega časopisja o izgubah ladij naše vojne mornarice <e po informacijah z merodajne strani konstatira, da avstro-ogr^ka mornarica v vojni z Italijo ni utr-pe a do sedaj nobene kakoršnekoli izgube in da so tudi ponovne vesti inozemskega časopisja o poškodbah podmorskih čolnov popolnoma neutemeljene.
Komunikeji Cadorne.
DUNAJ, 11. (Kor.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Oficijelni italijanski komunike z dne 7. julija pravi: \ val di Daone smo odbili sovražni napadalni poizkus proti našim postojankam pri Pas-so di Campo s težkimi izgubami. — ia vest je popolnoma neresnična. Tu zamore iti le za naš napad dne 5. julija zjutraj, pri katerem so imeli Italijani 5«)—60 mrtvih, 120 težko in 30 lahko ranjenih. Izgubili so tudi okoli 45 tovornih živali. Na naši strani je bil samo en mož mrtev. Poveljnik uspešnega oddelka je bil nadporočmk A-!ojzij Innerhofer.
DUNAJ. II. (Kor.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Poročila sovražnih generalnih štabov:
Italija. 9. julija. — V Val Daone je poskušal sov ražnik napad na našo postojanko na Monte Boazzolo, a je bil odbit. Na planoti Ansiei (?) je otvorila naša artiljerija ogenj proti utrdbi P!aetzwiese in je povzročila tamkaj težko škodo in požar.
Na Koroškem je napadel sovražnik dne 8. julija med Zellenkotiom in Gresta Verse naše postojanke, a je bil odbit ob izgubah. Enaka usoda je doletela nočni napad na Veliki Pal. Uspešno obstreljevanje utrdb Naborjet in Predela po naši artiljeriji, je bilo nadaljevano. Na oMali fronti je položaj neizpremenjen.
Naznanjeno je bilo, da se poslužuje so-| vražnik v ozemlju Krna številnih eksplo-I živilih krogelj.
Eden naših letalcev je vrgel z višine 100 ; m bombe na nabrežinski kolodvor in za-| del večkrat.
Sestanek podnačelnika italijanskega generalnega štaba z Joffrom in Freuchem.
LUGANO, 11. Kor.) Podnačelnik italijanskega generalnega štaba, general i Porro, se bo sestal tudi z Joffrom in Freu-' chem. Potovanju generala Porra se pripisuje v italijanski javnosti velik političen in vojaški pomen.
M na primorski fronti.
Izviren dopis.
Južno-zapadno bojišče, 8. julija 1915.
Slavno uredništvo!
Dovoljujem si poslati cenjenemu osobju uredništva pozdrave z bojišča, s prošnjo za priobčitev sledečega dopisa:
Bila je viharna, temna noč. Bliskalo se je, grmelo in deževalo. Imel sem nalogo, iti k poveljniku po ukaze, ker je bila telefonična zveza radi slabega vremena pretrgana. Pohitel sem, da izvršim povelje. Porabil sem trenotni svit bliska, da nisem zgrešil poti. Zraven slabega vremena, sem imel pa še drugo nadlego, namreč — kroglje. Tudi na te sem moral obračati svojo pozornost. Kadar so- bile bolj goste, sem si moral pač poiskati kritja in sicer nam v takih slučajih izvrstno rabi skalovje, oziroma veliko kamenje. Po te-


P O D L I S T E K
GREŠNICE.
Roman. — Francoski spisal Xavier de Montepia
L boga deklica je mislila pri vsakem koraku, da bo srečala Karla, prizadevala si je neprestano, da bi med pestro množico. ki je vrvela mimo nje. zagledala lice svojega ljubimca.
Mislimo, da nam ni treba omenjati posel da so bila zastonj vsa ta njena prizadevanja. in ua se je varala v svojem upanju. Misliti pa je morala tudi na to. da si poišče prenočišče, za katero jej je povedal Nikola Crochard. Kakor vemo, je bila to majhna gostilna v Faubourg Saint Martinu in se ie imenovala »K srebrni
je večkrat povpraševala po poti, in ko je hodila že kaki dve uri po raznih cestah gorindol, je končno prišla do svojega cilja.
Gostilna - K srebrni skledi , kamor so zaliaj '!i skoraj večinoma le vozniki in
Bila je res grozna noč, katero bom imel vedno v spominu! Tu pokanje pušk, tam strojnih pušk. zadaj pa grme topovi. 2a-1 rometi razsvetljujejo bojišće. V daljavi se žari nebo; gotovo gori kako poslopje, vas, žrtev vojne. Vse bedi, čuva in se brani, da ne bi pridrl sovražnik v prekrasne
pokrajine, da ne opustoši krasno obdelanega polja, vinogradov, cvetočih j i nest in vasi! Žrtvovati hočemo vse, da, celo svoje najdražje, življenje, in ostati na mestu, kot neomajen branik domovine narn drage!
Tako bo omogočeno tudi tistim, ki so ostali doma, da bodo tudi nadalje tako pridno, skrbno in nemoteno izvrševali svoie delo, obdelovanje polja. I udi oni se vojskujejo, akoravno ne z orožjem v roki. Delajo s plugom in orodjem za skupno korist domovine. S tem preprečimo zlobni namen naših številnih sovražnikov. Storimo vsak svojo dolžnost in častna zmaga in zaželjeni mir sta nam zagotovljena!
Pozdrave vsem primorskim Slovencem in čitateljem naše -Edinosti«!
Ignac Breznikar.
NflitaljevflnJe bombardiranja no stiki fronti.
Vojni poročevalec »Neue Freie Presse-< piše svojemu listu 10. t. m. s soške fronte:
Brzojav poroča nanovo, da še vedno traja topovski ogenj, s katerim obsipajo Italijani naše postojanke v goriškem okolišu in ob robu Pomenske planote. Le z majhnimi presledki tulijo in grme topovi, havbice in možnarji vseh kalibrov dan in noč. Zrak napolnjuje bučanje in tuljenje, milje daleč se tresejo raztrgana in razora-na tla, skale se drobe kakor kamen pod
ljudje z dežele, je kazala vkljub temu. da se je nahajala v Parizu, vnanjost gostilne
na deželi.
Mignonne je stopila v gostilniško sobo, velik prostor, tlakovan s kamenitimi pločaini, ki je obenem rabil-tudi za kuhinjo.
Cisto na koncu sobe je bilo veliko ku-liinjsko ognjišče, na katerem je "Stala cela vrsta loncev in kožic z najraznovrstnejši-mi jedrni. *
Ob stenah je stala cela vrsta majnih miz. pokritih z debelimi prti, ne ravno preveč čistimi, ob katerih je sedelo nekoliko gostov, ki so deloma jedli in pili, deloma pa igrali na karte in kadili. Združeni duhovi tobaka, vina in različnih jedi so tvorili čuden duh, o katerem nikakor ne moremo podati natančnejšega popisa.
Velik, dobro rejen možak, okroglega lica, z gostilničarsko čepico na glavi in oblečen v tradicijonalni beli jopič, je hodil od ognjišča k mizam in zopet nazaj, polnil iz loncev in kožic krožnike ter jih prinašal na mize, pokramljal tupatam kako besedo z gosti, ali pa kakemu igralcu
kladivom, gozdovi zgorevajo, vse živali so že zdavnaj pobegnile iz svojih dupel in gnezd — toda naše vrle obmejne čete se vzdržujejo na svojih mestih žilavo in vztrajno, da se jim ni mogoče načuditi dovolj.
Kaj vse morajo prenašati čete tamkaj, in kaj vse zmorejo, se more presoditi vsaj nekoliko, če si človek predstavlja ono bombardiranje 2. dne meseca majnika, ki je omogočilo ob Dunajcu predor ruske fronte. Tudi tamkaj so bljuvale sočasno cele kolone najraznovrstnejših topov svoje kroglje na sovražnika. Ta sovražnik ni bil nič manj vajen vojne, kakor so sedaj naše čete. ter slabosti in strahopetno-sti mu gotovo ni bilo mogoče očitati. — Vzlic vsemu temu pa se je mogel upirati temu obstreljevanju komaj štiri ure. potem pa se je umeknil in se je ustavil šele po več dnevih. Neprimerno silnejše obstreljevanje, kateremu pa razmeroma ozko bojišče le še povečuje možnost zadevanja, pa naših že skoraj tri tedne ne more omajati.
Danes se že vidi, da je bil ta velikanski napor italijanskih moči samo uvod za velike splošne napade, ki so se pričeli 30. junija in potem še v povečani meri 4. in 5. julija istočasno ob goriškem predmost-ju in ob robu doberdobske planote v o-kolišu Polazzo-Redipuglia-Selce - Zdrav-ščina. Znano je, da so se brez izjeme izjalovili vsi ti napadi, ki so bili izvršeni deloma z zelo velikimi, daleč močnejšimi masami, kot pa so bile naše, in so staii sovražnika najtežje žrtve.
w julija nabadale samo na črti Zdravščina-Polazzo cele tri divizije in na
črti P0I37Z0 - Selce dve nadaljni diviziji. In ne glede na sv*»jt> »levimo picimn., K
bil sovražnik zaradi izkušenj v prejšnjih
porazih, sedaj opremljen z vsemi, deloma
čislo novimi tehničnimi pripomočki.
4. julija so se pojavile na vsej fronti sa-perske čete, ki so s posebnimi napravami skušale spraviti pod naše žične ovire razstrelilne cevi, da bi odstranile žične ovire. Opazili pa smo pravočasno njihove namene in jih temeljito onemogočili.
Tudi metalci min so sedaj v veliki množini delovali na sovražni strani in prav tako vidno narašča uporaba ročnih granat. Pri Zdravščini se je 5. julija pojavil večji bersaljerski oddelek, ki ni imel pu-šek, temveč je bil oborožen samo z ročnimi granatami. Bili so uničeni, še preden so mogli napraviti kaj škode
rekel prijazno besedo ali tnu dal dober svet.
Pri vseh teh opravilih je kazal mož veliko spretnost in gibčnost.
Tedaj je vstopila Mignonne.
Z levico je držala palico, ki jo je imela na rami in na kateri je visela culica z vsem njenim imetjem, v desnici pa na preprostem papirju pisano, zapečateno pismo.
Gostilničar jej je smehljaje prišel naproti in jo je vprašal prijazno:
—	Kaj bi pa rada, draga moja?
—	Ali ste vi Boštjan Crochard? — je odgovorila Mignonne.
—	Da, jaz sem. S čim naj vam postrežem?
—	Prinašam vam pismo.
—	Od koga?
—	Od vašega bratranca Nikola.
—	Glej, glej! Kako pa kaj gre mojemu ljubemu bratrancu?
—	O, popolnoma dobro, ko sva se pred osmimi dnevi poslovila v Tonerru.
—	Veseli me, veseli me. Kje pa imate njegovo pismo, draga moja?
Topovski ogenj traja dalje, toda zadnje dni so bili Ie manjši napadi, ki so se izjalovili vsi.
Isti list priobčuje iz nekega vojnopošt-nega pisma naslednje:
Italijanom se tu ne godi dobro. Obsipajo nas danzadnem s tisočernimi krogljaini brez pomembnega uspeha. Pri naši bateriji nimamo doslej nobenega ranjenca. Tudi pri pehoti so izgube majhne. Sovražnikove izgube so velikanske. Ko začnejo pokati naši 30.5 centimetrski možnarji, je učinek naravnost grozen. Nočni napadi italijanske pehote jo redno stanejo strahovite žrtve. Svet pred našimi postojankami je posejan z mrtveci. Danes so nas zopet enkrat obstreljevali ves dan, a smo že tako otopeli, da se niti ne menimo več za to.	___
Hotni bol v Krnskem pogorju.
Globoko pod nami šume opalno-zeleni valovi Soče, iz katere se dvigajo sem-tertja mogočne kleči: Nahajamo se na visoki pečini v zračni višini, zemljevid nam kaže višino 1186. Na desnem bregu se nahaja greben Kolovrata. Levo tega grebena, ki kulminira v 1243 m visokem Kuku, se vije državna cesta. Jugovzhodno se razteza krasna tolminska kotlina. Za našim hrbtom se dviga mogočni Krn, visok 2245 m, z dolgimi, ostrimi čermi. V prepadih In razpoklinah se sveti še sneg.
Nam nasproti so postavili Italijani močno artiljerijo. Ves dan so frčale kroglje najrazličnejših kalibrov na naše postojanke in so se razbijale ob mogočnem skalovju, ki nas obdaja. Celo deževje skalnatih drobcev se je zlivalo na naše posto-
;__»_ _ t t	v	..........- -	«
nik razbil glave; posta! je sedaj previdnejši. vendar pa ni odnehal. Dobil je nova ojačenja, da nam zasvira novo igro. Mi smo se tega veselili, kajti v vseh gori sovraštvo proti zakletim verolomcem. Sovraštvo in zaničevanje, kljub temu, da se bori sovražnik z občudovanja vredno vztrajnostjo, da se ne boji niti bojev mož proti možu. kar pa ravno naši vojaki najbolj željno pričakujejo. Naše pesti so namreč dosti hujše. V teh krajih ima sovražnik le svoje elitne čete. Toda tudi te nam ne imponirajo. Če zaslišijo naši vojaki glasne krike: »O dio mio!« in če se kotalijo Italijani po strmem pečevju v prepade, je videti na njih obrazih samo lahek nasmeh. Danes je zopet pravi pekel. Neprestano grmi iz zakritih topovskih žrel. Ogromno število krogelj paua na naše čete. Kakor da bi Italijani vedeli, kje se nahaja največ naših ljudi, so namerili ves ogenj na skalovje, kjer je bilo naše kritje. Skale so frčale med naša kritja. ne da bi nam povzročile večjo škodo. Le neka naša kuhinja, je okusila silo skalovja. Apnenec je namreč pogoituil sam vse porcije.
Kmalu nato so imeli Italijani opoldanski počitek, da potem popoldne podvoje silo svoje artiljerije. Naši oficirji so nam povedali, da je pričakovati za danes ponoči sovražnega napada. Patrulje so o-pazile z Mrzlega vrha gibanje onstran grebena. Tudi artiljerija nas je podpirala v našem mnenju. Sovražnik je mislil, da nas bo tako uničil. Naše opazovalne straže so bile popoldne ojačene municija pripravljena in vse je pričakovalo prijatelje »Avanti!« Še je viselo zahajajoče solnce nekoliko časa nad širokim grebenom Ko-
iovrata in Matajurja in poziačevalo vrhunce Kanina. V družbi oficirjev smo šli v pripravljene postojanke.
Noč je topla, brez vetra in mirna. — Zvezd ni videti, še manj lune. Skozi motno meglevje, ki se dviguje iz nižine, je o-paziti nekako svetlikanje. Pod nami v do-iini spe ljudje in živali, tudi vrhovi in grmičevja. Precej časa je vladal božji mir. Nato je bilo nenadoma zaslišali krik iz daljave. Daleč spodaj je zalajal pes. Najprej, kakor da bi se sanjalo, potem pa je začelo pravo lajanje. Glasno in ostro. Vohal je nekaj. Napeli smo ušesa in prisluškovali. Iz lajanja je nastalo cviljenje in končno samo mrmranje. Ubogi, zvesti čuvaj. je najbrže poginil pod bajoneti. Preko grebena Kolovrata, v mehkem, temnem baržunu so se zasvetile prve zvezde. Noč je postala nenadoma nemirna. Zavr-šal je veter, postajal močnejši in pričel žvižgati. Voda je zašumela iti svarila. Videla je blede obraze onih, ki so jo skušali prekoračiti, plazeč se od grma do grma. Mi smo čakali. Mirno, brez vznemirjenja. Imeli smo dovolj časa. Čim pozneje pride sovražnik, tem slabše. Ko se pokaže luna, ga vidimo dobro. Kalna, mlečna sopara se je dvigala iz doline in šla na roko sovražniku. Slišali smo, kako se je valilo skalovje v dolino. V redkem grmičevju, ki pokriva pobočje, je pokalo in šumelo. Pri nas je vladala grobna tišina. Le roka se je krčila in stiskala krčevito orožje.
Šumenje postaja močnejše. Naš podpolkovnik je še enkrat pregledal fronto. Kazal nam je znamenja in pohvalil sedaj tega in onega, ki se je posebno odlikoval pri zadnjem boju. Ljude so se mu sme-besede: »Kaj"fo. danes, danes!« Sedaj se je zmešal veter s soparo, jo pognal iz doline in očistil greben Kolovrata, kjer so se nahajale sovražne baterije. Obzorje je jasnejše, nove zvezde so zasvetile in se zablesketale. "V tej svetlobi smo opazili, kako se pomikajo temne črte proti nam na višine. Opaziti jih je že čisto dobro. To so alpinci. Plazijo se dobro, kakor mačke, ki se bližajo plenu. Le par korakov so še od nas. Prioravljajo se že za napad in nas skušajo s svojimi šapami udariti v bok.
Tu je zadonel rezek žvižg in v istem trenotku je nastalo iz naše fronte pravo ognjeno morje. Kakor grmenje gromov so nam gorski velikani vračali odmev. Ni*i en strel ni zgrešil cilja. Kričali so glasno: »Avanti, avanti Savoia. coraggio!< vse prekinprek. Slišati pa je bilo tudi klice: »Madre njia, oh dio, mama mia!« Naš o-genj je bruhal dalje. Zarezal je vrzel za vrzeljo v naskakujoče italijanske vrste. Udarec s kopitom, kratek sunek z bajonetom je pripravljal Italijanom žalosten konec. Sovražni oficirji so z vihtenjem sabelj in mahanjem rok navduševali svojce. Zastonj! Izgube so pregrozne. Počepali so v zevajočo globočino, zasledovani
po našem ognju. Obmolknilo je vse____
Veselje, veliko veselje radi sijajne zmage, se je kmalu izprcmenilo v globoko žalost. ko smo izvedeli, da je eden zadnjih sovražnih strelov smrtno zadel našega ljubljenega, povelinika. (Po »Tagesposti«.)
Prestolonaslednik na Dunaju.
DUNAJ. 12. (Kor.) Prestolonaslednik, nadvojvoda Karel Franc Jožef, je prispel od armadnega višjega poveljstva ua Dunaj, da poroča cesarju.
— Tukaj je.
Gostilničar je vzel pismo, ga odprl, razvil, zbrisal z njega pesek in ga začel čitati poluglasno.
»Ljubi bratranec Boštjan!
Te vrstice nimajo drugega namena, kot da se spominjam Tebe, mojega sorodnika in ti povem poleg tega. da ti jih prinese mlada deklica, ki jej je ime Mignonne in za katero Te prosim, da jo prenočiš nekaj dni po znižani ceni, ker bo v svoji denarnici kmalu videla dno.
Dekle potuje v Pariz, da tamkaj poišče nekoga, ki jej je bolj na srcu kot bi jej sinel biti.
Vkljub temu pa je dekle pridno in dal bi lej ti morda lahko dober svet, kaj naj stori, da doseže svoj namen. Veselilo bi me, Če bi jej mogel ti pomagati.
Tokrat se že res nisva videla dolgo časa, ljubi bratranec; upam pa, da te obi-ščem v par mesecih, če mi ljubi bog ohrani življenje, kar je zelo verjetno, ker sem še vedno tako zdrav, kakor sem bil pred dvajsetimi leti.
Upam, da je pri Tebi ravno tako in prav tako tudi pri Tvoji ženi. ki jo leno pozdravi v mojem imenu, dasiravno je ne poznam.
Gostilna ti pač gotovo gre še vedno dobro, kajti čul sem doma, da imaš veliko gostov.
Zelo me veseli vse to in tako te prisrčno pozdravljam in ostajam
Tvoj
Te ljubeči bratranec Nikola Crochard.
—	Lepo, lepo! — je dejal gostilničar, ko ie prečita! pismo.
—	Prenočevati torej mislite pri meni, moja draga? — je vprašal nato Mignonno.
—	Da. gospod gostilničar, če bi bilo mogoče in bi vam bilo prav.
—	O, seveda, sevedu! DaV vam bom majhno, toda zelo prijazno sobico s krasnim razgledom----na dvorišče.
—	Ali bo zelo draga? — je vprašala Mignonne bojazljivo.
(Dalje
Stran II.
.EDINOST- štev. 192.
V Trstu, dne 13. julija 1915
Z austrijsKo-ruskesa H|ltti.| mmmi in m.
ni dne 21. julija 1718 sklenili s Turki mir fin sicer tako, da bo takoj viden, ako se
DLNAJ, 12. (Kor.) Ur2dno se objavlja: 12. julija 1915, opoldne.
Ob Bugu, severozapadno Buska, so zavzele naše čete pri Derewlanih neko rusko oporišče.
Hudi časi so prišli nad nase kraje. Sinovi naroda so morali na meje, da branijo integriteto naše domovine. Velikanske so žrtve, ki jih zahteva ta gigantska borba ne le od njih, ki se bore in krvave na boj-1 nih polianah, ampak tudi od prebivalstva.
ložaj je neizpremenjen.
Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Mofer, fml.
Balkansko bojišče.
Na vsej ostali fronti na severovzhodu ne pripada vojski kornbatantov. Veliko, se tudi včeraj niso vršili nobeni boii. Po- neizmerno je breme, ki je morajo nositi
vsi - prav vsi! Nepregledna je škoda.
ki io provzroča vojna na vseh vrednotah ' in imetjih — materijalnih, fizičnih in socijalnih. Ves naš napredek, vse naše snovanje na vseh poljih, posebno na gospodarskem in kulturnem, zastaja, mora i
^!i o^radn° " ^V,i31mSine so žrtve, ali prebivalstvo jih 12. Juha 1 »1=, opoldne.	črn0if0rc| doorinaša mirno in vstrpljivo, ker ve, da
V zadmem casu so	^ za obrambo naše lasti, naše grude -
na hercegovsKi meji z^^mejše, vendar	. kj , bj kdo nad vse, ne
vprašujoč, aH je bogata al, ubožna. prav
dva črnogorska bataljona nase mejne po-
stojanke vzhodno Avtovca. Po dališem
tako, kakor ljubi otrok svojo mater, ne meneč se, ali je lepa ali nelepa. Ljubi jo,
.. . .	o^is^riift eta hita kcr je to čut narave,.ker mu je božja ro-
obstrel.evan,u s težko smljenj^ sta b.la ^	y ^ ^ p!eincn5ti fiut In če bo
odb,ta-	.	' dosežen veliki cilj, če nam domovina osta-
P.deu naših letalcev je med tem uspešno I (, ranjena^ bo narod pač plakal za nji-obmetaval z bombami neko crnogorsko mj kj sq izkrvaveH zanj0? aii čutil se bo
taborišče.	_ , vendar srečnega, da žrtve niso bile dopri-
Dal»e južno je udri bataljon sovražnika	ne§ene zastori j, in bo blagoslavljal njihov
preko meje. Tudi ta ie b?l s proinapadom	sroiT1in. Veliko delo bo imelo veliko plačilo,
naših čet pognan razžj na črnogorsko o-	jn to SV0j0 domovino bomo potem ljubili s
zemlje.	tem večjim žarom svojega srca. To bo ve-
Vzhodno Trebinja je skušal sovražnik	likanska pridobitev, ki bo nadkriljevala
po neuspehih preteklega tedna zaman do-	Vse doprinesene žrtve: varnost domovine
seči uspeh s težko artiljerijo.	za -- tako trdno npamo — vedno.
Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer, fml.
Z m&mPM bolijo.
BERLIN, 12. (Kor.) Veliki glavni stan,
12. julija 1^15: V zhodno bojišče.
Na vzhodnem bojišču so zavzele naše čete z naskokom sovražne predpostoianke ob cesti Suwalki-Kal^arja, v ozemlju Li-pine. v širini 4 km.
Nu, eno pridobitev neizmerne važnosti moremo beležiti mi južni Slovani monarhije že danes: svet se je zače! zanimati za nas i»i naše ! raje, kakor se ni še nikdar.
Velika javnost se zanima za nas, priznava našo ekzistenco, važnost našo po ge-< grafični legi naših dežel in po veliki mo-ralični \ rednosti našega naroda, pred vsem po hrabrosti naših sinov!
Ravno radi neizmerne važnosti te pridobitve po tej vojni prinašamo dan na dan posnetke iz glasov, ki dokazujejo to, kar trdimo. Tudi danes moremo zabeležiti tak glas. Praška Union« prinaša pod gornjim
Jugovzhodno boiišče. Na jugovzhodnem bojišču je položai pri naslovom vrsto reminiscenc iz minolosti nemških četah neizprememen.	j naših krajev, oziroma, o posezanju sose-
Vrhovno armadno .vodstvo. ! dnjega kraljestva po tej naši zemlji.
Pred 25 leti — tako začenja avtor — ie izjavil seda toliko imenovani italijanski državnik Sidney Sonnino: »Naši interesi
Militariziranje Rusije.
PARIZ. 11. (Kor.) Po poročilu »Tem-psa- iz Petrograda. je predsednik dume izjavil časnikarjem, da bo podala duma inicijativo za militariziranje cele dežele.
PARIZ. 11. (Kor.) Petrograjski kores-pondent -Temrsa« poroča: Predsednik dume R»x3zianko je izjavil moskovskim žurnalistom, da bo smatrala duma pri svojem sestanku kot svojo glavno nalogo predvsem militariziranje dežele.
Rodzianko je izjavil dalie, da so izpre-membf^v kabinetu izzvale v vsej državi veliko zadovoljstvo.
* <vHv«frfn*fti« fcfljftfn
BERLIN, 12. (Kor.) Veliki glavni stan.
12. julija 1915:
Na severnem pobočju višine 60, jugozapadno Vperna, je bil pognan del angleške postojanke v zrak. Boj" iz bližine na zapadnem robu Soucheza napreduje. Južno Soucheza J^e nahajajoče pokopališče, ^ . .	. . , , , . , za katero so se vršili dolgi, hudi boji. smo Ogrska imaenake interese kakor m. kar včeraj zvečer zopet pridobili pc hudem ,ačl medsebojno prijatelistvo med obema
boju. Ujeli smo 2 oficirja in 163 mož in u- zvre/n;I1naMv:ladania.<<-
Po libiski vojni je pomembnost vojnega
pristanišča v Tarentu tako silno narastla.
v Trentihu so povsem brezpomembna stvar v primeri s tem, kar velja za nas odkritosrčno prijateljstvo Avstrije in Nemčija* ~ .
Ko se je Italija borila s Turčijo za i ri-polis. ni v Avstriji in Nemčiji — primerno sprejetim zavezniškim dolžnostim — živ krst mislil na to, da bi v tein prirastku o-zemlja videl kako nevarnost. Nasprotno je vedenje Francije vsled premestitve tretjega brodovja iz Bresta v Bizerto — kar se je zgodilo v snorazumljenju z Anglijo — izzvalo v Italiji grenko razočaranje.
San Giuliano je govoril dne„ 22. febru-
rr, "^."/i'iirv? u j/utin7i oni tvijavi \
Sredozemskem morju pod utisom omenjenega vedenja velesil: »Posest Libije (tako so Italijani prekrstili Tripolitanijo) je rešila za Italijo vprašanje severoameri-škega ravnotežja, ali ni zmanjšala našega interesa na ohranitvi splošnega ravnotežja v Sredozemskem morju. Avstro-
ene*^ metalca
plenili 4 strojne puške in min.
Sovražni napadi pri Ccmbresu in v gozdu pri A5II-" so bili odbiti.
Vrhovno armadno vodstvo.
Blokada angleškega vodovja.
GRIMSBG. 11. <Kor.) (Reuterjev urad.) Ribiški parnik Flecuood je, močno nagnjen na stran, prispel semkaj. Ladjo ie obstreljeval nek nemški podmorski čoln. En ir. o ž je mrtev, trije pa ranjeni!
T	v(	1	•• v v
i ursko bojišče.
Boj za Doržcnete in rq tavkfliiđ frčati
CARIGRAD. 10. (Kor.) Iz glavnem stana se poroča:
Na kavkaški fronti ie skušal dne 8. julija na na-k'"- desnem krilu pri meji sovražni konjeniški polk napasti enega naših oddelkom ki je zavzel obvladujočo višino. Sovražnika snio odbili in mu prizadejali težke izgube.
\a dardanebki fronti se pri Ari Burnu in Secdil Bahru ni zgodilo ničesar posebnega.
da je italijanska vlada dala izvesti tam mnogo zgradb, ki naj bi gotovo služile v to, da pomorejo kanal Otranto in s tem Adrijo čim hitreje zapreti. Skoro istočasno so izvedli prezidavo in novo oborožitev obrežnih utrdb v Benetkah. In to tik ob meji trozveznih prijateljev.
Nobena duša pri nas ni obdolževala Italije, te »zveste zaveznice«. Iz samih obzirov si skoro niso upali pri nas proglasiti Šibenika za vojno pristanišče!
Zc od nekdaj niso bili Italijani izbirčni v dosezanju sredstev za svoje namene. Že v letu 1382 so hotele Benetke uničiti pomorsko trgovino Trsta! Brezobzirno sebični Benečani so prisilili prebivalce Trsta v to, da so poslali odposlanstvo na dvor Leopolda 1IL. Pobožnega, v Gradec, da je temu vojvodi ponudilo svojo dobro voljno podreditev.
Letos, po 533 letih hočejo italijanski državniki osvoboditi to ozemlje iz ptujega gospodstva. Ali ne gre tu le za soplemenja-ke, Italija hoče celo južne Slovane odlikovati s svojim gospodstvom. Zgodovina nas uči. da so južni Slovani že večkrat mo-
Anatolske baterije so z uspeh m i bom- ra5i drago plačati svoje zveze s se-
bsrdirale neko sovražno taborišče. Teke Burnu in okolico, kakor tudi Seddil Bater in na pclicdu ?c nahajajočo infamerijsko koleno. Popoldne je v oLoiici Teke Burnu izbruhnil no?ar. Od ticnctka do trenotka je bilo nfflfrff eksplozije.
Poz®?? d@Sa¥€lI
Razglas.
C. kr. sekcija za vojaške delavce šl. 34 3 v Trstu sprejme takoj okoli 80 delavcev proti dnevni mezdi K 4 —, 5 —, 6 —.
Delavci se sprejemajo vsak dan proti predložitvi delavske knjižice in legitimacije v pisarni sekcije za vojaške delavce št. 34/3 v 11. nadstropju velike vojašnice od 9 do U dopoldne.
Trst, 12. julija 1915.
Mestni magistrat.
verno Italijo (Benetke), da je vredno, da
osvetlimo nekatere teh pogodbenih do-| broi.
Poj vladiko Vizarijonom (1680 do 1692) je v letu InS/ izbruhnila vojna med Turki ir Benečani in republika je zahtevala od Crnegore podporo. Kmalu na to so Crnogorci pri Mokrini porazili turškega vojskovodjo. V kmalu na to sklenjenem miru pa so Benečani pozabili na svoje zaveznike in vsa maščevalnost sultana se je obrnila proti Crnigori. Ko se mu je posrečilo j maščevanje nad Črnogoro, so se Benečani veselili tega in so dali vladiko cek> zastrupiti, da so tako Crnogorce oslabili, da napravijo s tem uslugo — Turčiji! Ko je v letu 1714 Duman Cuprilić-paša s pomočjo vojne zvijače Črnogoro opustošil in so prebivalci morali bežati celo na be-nečansko ozemlje, so nazvesti Benečani izkazali svojo krščansko ljubezen s tem, da so 600 beguncev izročili Turkom, ki so pomorili vse moške otroke!!
Vzlic temu se je posrečilo Benetkam v letu 1717—1718 pregovoriti Danila I., da jim je zopet dal na razpolago 5500 mož proti Turkom. Po stari navadi so BencČa-
in Črnagora je bila zopet zapuščena. Kaj pravijo sedaj Srbi o novih zaveznikih, ki so tradicijonelno tako plačevali vojne vspehe?
Kakor vidimo,, so bili južni Slovani cesto deležni posebne dobrohotnosti vero-lomnega italijanskega plemena, katerega državniki so neizpolnjevanje pogodb prejemali vsikdar takorekoč kot dar v zibel. Timeo Danaos!
Ali to pot se dozdeva, da boginja pravičnosti poravna za večne čase to, kar se je zamudilo doslej. Ljudski značaj Italije morajo izpremeniti udarci z mečem, kajti papir ni mogel, niti s sprejetjem najočitneje, na njem zapisane resnice, spraviti tega naroda na poti nravstvene čistosti!
Domats vesti.
Promocija. Danes je bil promoviran^ na dunajskem vseučilišču g. Vekoslav Košir doktorjem vsega zdravilstva. Čestitamo!
Himen. Minulo nedeljo se je v cerkvi sv. Petra v Ljubljapi poročila gca. Z o r-ka Kravosova z gosp. Ferdom V e š n i k o m. Bilo srečno!
»Odrešene« še niso, ali svojega ministra so že dobile! Ali je to ironija, ali pa nenamerovano samoironiziranje, toda izvrstno zadeto je vsekakor: »terra irre-denta«, to je ozemlje, ki bi je Italijani — hoteli osvojiti, sicer ni še »odrešeno«, ali svojega ministra ima že. In kako nazor-no-pomembno! Trsta sicer nimajo še in le cd daleč moreio hrepeneče gledati nanj. gospoda B a r z i I a i a iz Trsta pa imajo
že! Jemlje se pač to, kar se — more do- včeraj predpoldne okoli enajstih, vračaje se biti! Skromnost je, kakor znano, lepa čed- jz šole domov, lovila v javnem vrtu s svo-nost. ako izvira — iz lastne volje! Ali v'jimi sošolkami. Pri tem je pa padla na neko našem slučaju menda ni temu tako. — Na-; ograjno žico in se na njej porezala levo roko daljna ironija usode ie, da je vest o tej pod laktom. — Mezgecova in Valdemarir promotio in absolventia odšla v svet isto- sta morale obe na zdravniško postajo, časno z vestjo p zadnjem velikem pora- jima je zdravnik podelil slučaju prim< zu Italijanov pri Gorici. Ni treba torej še- pomoč, le praviti, kakov efekt mora poročilo o i-menovanju Barzilaia ministrom brez portfelja. to je: za »neodrešene pokrajine« — imeti v vsem svetu, izvzemši seveda Italijo samo. A to ne le zato, ker je njihov nacijonalni karakter že tako zasnovan, da včasih nekoliko težko razbira mejo
najdeno uradno odpre v svrhe ugotovitve, komu da pripada prtljaga.
Iz ruskega ujetništva se je oglasil — potem, ko ni bilo od 21. septembra nobenega. glasu o njem — Anton K o c m a n iz Trsta (Škorklja). Ujet je bil s posadko v Przemyslu in se nahaja sedaj v Ta-škentu. Piše, da so prišli tjakaj po 20 dneh Vožnje, da je zdrav
Delo vojnih ujetnikov v Rusiji. — Glasom neke petrograjske vesti v angleškem listu »Times«, je 30.000 nemških in avstrijskih ujetnikov, ki so po večjem delu civilne osebe, zaposlenih v rudnikih na Donu. Dobivajo baje polovico navadne mezde. Ostali ujetniki bodo zaposleni pri bodoči žetvi, ker v Rusiji vlada veliko pomanjkanja delavcev za žetev. Zato so baje sklenili, da pritegnejo iz Sibirije 300 tisoč ujetnikov za obdelovanje polja v Rusiji. • _____
Da bi prihranila na obuvalu, je 14 letna, v hiši št. 577 v ulici delle Linfe stanujoča Malvina Frankelnova hodila bosa. Stopila je pa na drobec stekla in se porezala na stopalu desne noge, vsled česar je morala na zdravniško postajo, da ji je zdravnik desin-ficiral rano in obvezal nogo.
Igraje. V hiši št. 27 v ulici Amalia (do-sedaj „Giuseppe Gatteri") stanujoča 14Ietna Marija Mezgecova, se je včeraj na ulici lovila z drugimi svojimi sovrstnicamf. Pri tem je pa tako nesrečno pad!a, da si je izvila levo roko za pestjo.
— Tudi 10 letna Dragica Valdemarinova stanujoča v ulici del Ronco štev. 9, se je
ju Hataju, ki ima svojo delavnico na Ribiškem .nabrežju, in tako ju je zasačil redar Hugon Turus pri Repiču. Giovanin, bolj izurjen tiček, jo je popihnil. Justa je pustil na cedilu, seveda s sodom vred, in ubožec je padel v roke pravice. Na policiji je Lavrenčič zanikal, da bi bil vedel, da je sod ukraden in tudi imena Gio-vanina ni vedel. Pravi, da ga pozna le pod imenom »Giovanin storto«. Policiji so pa take tržaške »pravljice* znane. Sod so izročili gospodarju, Lavrenčiča pa v zapor v ulici Coroneo, kjer je bil kaznovan za udeležbo na tatvini na 1 teden
zapora.
Sodnik: Kernev.
Comel, za drž. pravdnika::
Kdo ve kaj?
Druž
min (vprašuje Anica Verginc, Trst, Skedenj 1222). _Ana Beč, Pristava, obč. Kožbaua v Brdih. in dva otroka, Peter in Marija Beč (vprašuje Josipina
___________Beč, Barkovlje pri Trstu št- M3, mati omenjenih
med resnostio in smešnostjo, ampak tudi; otrok).
ZatO, ker je Sedaj V Italiji Strogo prepove- j _ Josipina in; Alojz^ pasparin,^Jenje-Nebio dan uvoz poročil z bojišča, ako ni^o malce apretirana in posladena z — vremenskimi poročili. Kakor pri potici: če je mnogo rozin vMijej, morda niti ne opažaš, da je — moka slaba! — In ta-Ie slučaj kaže tudi, kako čudno se usoda igra včasih z ljudmi in njihovimi interesi! ,
Brdih (vprašuje oče Miha Gas^arin) Jelovica, pošta Podgorje v Istri, pri Mariji * ndak),
Marija Pulc z otroki, Fani Pole in njegova Žena Terezija, Biljana-Barbana (vprašuje Anton Pulc. Jelovica, poštaJPodgorje v Istri, pri Mariji Jendak),
Cene raznih živil u Trsiu.
(Dne 12. julija 1915.)
Moka (za kuhinjsko rabo) . .
Sladkor..........
Meso (goveje) sprednji deii • zadnji „ .
Meso telečje .......
Meso koštrunovo . • • . . Slanina (soljeDa) ....
Maslo sirovo ...*•■*. Kokoši . . • .......
Piščanci
Polenovba suha......
_	namočena ...
Fižol (stročji) vinarjev
Grah	,
Kromp'r	„
Paradižniki	9 Radič
Salata	•
Česen	„
Čebula	n
Jajca	,
Buče	„
Pesa	„
Malancane	„
Kumare	a Mleko
Olje (najceneje) Sardele (sveže) Sardoni (sveži)
.... K — 9G kg .... K 1— kg
.....K 3 60 kg
.....K 5 20 kg
. . . . K 8 - kg K 2 — do —•— kg . . . 4.-10 do 5.40 kg .... K 6-— kg K 6*— do 7*50 ena K 2-50 do 3.50 eden ... K 2-20, 2 40 kg
...... 1 28 kg
..... 32 36, kg
.......60 kg
. . .	20, 24, kg
, ... 24. 28, 32, kg . .... 4, 6 merica
.....6, 8, glava
...... 12 glava
.....K 1-60 k«j
. . • 17, 16 komad . . . 4, 8 komad . . . 4 do 6 komad . ... C, 10, komad . . . 4 do 8 komad » . - ... 56 liter . . P. , K 2-24 liter
.....K —•— kg
.....K —■— kg
- 30 5Q			SkU OGLASI		j Bil 1 C S
□ □ □□		se računajo po 4 stot. besedo, ilastna tiskane besedo $e računajo enkrat veS. — Najmanjša : pristojbina zna$a 40 Btotinlč. :		□□ □□	
ki Je v četrtek 8. t. m. okoli 11 ure UUSpU kupila zase en par čevljev in odhajajoč vzela v pomoti nekatere v nemščini tiskane listke z kolki od 2 vinarjev, je naprošena prinesti jih proti primerni nagrati nazaj. Naslov pove laser, odd. Edinosti.	296
In glej, sedaj naključje usode: le nekoliko italijanskih nezgod ob soški fronti nam je vrglo — kakor da je padel iz oblakov — g. Barzilaia kot ministra za naše dežele! In mi bi bili radi strašno veseli, da ni vmes male nevšečnosti! Dočiin namreč gospodje italijanski velmoži na fronti lahko gledajo na naš Trst, ako se le hočejo malo potruditi na kak »campa-riile<, pa nimamo mi v »neodrešenih« pokrajinah — csrečeni na tak način in tako iznenada — nobenega zvonika in nobenega stolpa, s katerega bi mogli vsaj od daleč gledati svojega —brezportfeljskega moža!
Iz sv. Ivana. Nedeljska otroška prireditev v sv. Ivanske:n „Narodnem domu" je izpadla nad vse pričakovanje. Dvorana je bila nabito polna, tako kot še nikoli. Videli smo vse svetoivanske rodoljubkinje in rodoljube, a tudi nekatere mestne.* Iž tega je razvidno, kako naše ljudstvo rado vidi svoje malčke, ki proizvajajo razne točke. Res, vsakomur je solza silila v oči, ko je mala Melica pozdravljala „tudi one, ki so daleč od nas, daleč, da branijo našo domovino !• V duhu smo jih pozdravljali tudi mi in jim želeli, da se slavni vrnejo zopet v svojo domovine. Ves spored se je vršil v občno zadovoljnost. Za tem so bili otroci obdarovani letos z vojnim kruhom, namazanim s povidlom in malinovcem. Skromno je bilo to pogoščenje, a ravno tako hvaležno sprejeto ko druga leta. Pozabiti pa ne smemo tudi naših štirih mladih igralcev, ki so tako lepo igrali razne godbene točke, da jim je obč estvo živahno
.Poizvedovalni uiad za begunce" v Trstu, ulica del Boschetto št. 32, vrata 23, daje natančnejše naulpve o naslednjih beguncih :
Iz Trsta: Hanek Terezija pl, liske Gottlieb. jVIatož vd. "Jerica, Kosec Julijana, Adamič Ivanka, Schenk Frančiška, I^chner Ing. B., Hagens Hedvika, Jeraj Minka, Lichtensteiger Oton, dr. Andrich Fran, Madon Albina, Čotar Juiijaua, Kutschera Gabrijela, Rvbir Zinka, Breziger Ivanka, tuiu^ niiLuri. rTaucic "manja, navusinr ivatarrna,
Šlapin Marija.
Iz Gorice: Vi^intin Edvard. Košiša !Marija (Stražice), Novak Karo!, jurist, Vidmar Marija, Kropar Marija, Tacco baron Ghino (Števerjan). Komjanc Marija. Fajdiga Ivan, Klebel Emerik (Solkan), Košiša Franc (Stražice), dr. Brumat L, prelat, Drufovka Karolina, (Miren), Zajec Alojzij, Gozani Ludvik, marki. Kom pare France, Kogoj Tereza, Sfil goj Teophil, Simšič Josip. Skočir Ana, Medeotti Emilija, Gusti Albina, Ivančič Adolf.
Iz Nabrežine: Besek Marija.
Iz Pule: Sighartner Silva, Schicko Mara, Santin Ana, Denžič Marija, Bersich Matej (Di-njan). Bisian Ana, Wawrik Marija, Otorepec Marija, Fioranti Marija i Dinjan) Bisiani vdova Ana.
IzBiljanepri Krm inu: Trampua Katarina.
Iz Tolmina: Perpar Ivan.
Iz Kanala: Urbančič Miha.
Iz Sesljana: Kerschbaumer Natalija.
Iz Tržiča v Furlaniji: Letn ar Julij ana.
Iz Dornberga: FilipiČ Amalija.
Iz Idrije: Bezeg Marya.
Iz Primorskega? Bogataj Vilma, Miklavič Olga, učiteljica, Miklavič Marija, Miklavič Itozi Miklavič Zofka, Miklavič Tonči,
Unn'm volno no dobri ceni, baker po 2 K, nud flUPilH po 1 K. Naslov : APPEL, Piazza Scuole
Israelitiche.
Sledilne družinske pen
:: za pečenje
________ ____________kruha itd. [>o
K 7-20, medena obešala za zavese K 3*50, prodaja CESCA, Trst, ul. Caserma štev. 14.	29
Kupujem
žaklje (vreče) vsake vrste. — Ulica Solitario 21, Jakob Margon. 129
Dfhlintlflt kakor tudi novo volno kupim po do-KuĐIJUIB bri ceni od prekupovalcev. Obrniti se na kavarno „Universo" blizu „Narodnega doma" Špehar.___2t3
IffO CD poštena stareiša slu; ki ija ki ljubi otroke Ju in je sposobna hišnega dela. — Naslov pove Ins. odd, Edinosti.	400
Oglasi, osmrtnice, zahvale in vsakovrstna naznanila reklamne vsebine, naj se pošiljajo na »Inse ratni a rUielek Edinosti« -
Umetni zobje |
z in brez čeljusti, zlate krone in obrobki l
VILJEM TUSCHER f
konces. zobotehnik	♦
TRST, ul. Caserma ti 13, II. n.!
Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer, t

Izpred sodišča.
Ukradeni sod.
Lavrenčič Just, 53 letni Tržačan, je Sel preinišljevaje svoje • financijalno stališče, po ulici Stare mitnice. Naenkrat ga odza-daj potipa nekdo po ramah. Ozrl se je in zagledal svojega znanca, kako pelje prazen sod.
—	Caro Giovanin, kam pa s tem sodom?
—	Peljem ga k sodarju Repiču v zagato sv. Tekle. Giusto, pomagaj mi po hri-| bu, bo že za pol litra dalmatinca. ,
Giusto, žejen v teli pasjih dneh. a cven-; ka v žepu nič, je takoj bil pripravljen, in hajd s sodom v reber.
Prišedši do sodarja Repiča, Giovanin takoj ronudi temu sod na prodai. Repiču, ki pozna tržaške »poštenjake «, se je i zdela ta ponudba sumljiva. Sod, si ie mislil, je bil gotovo kje ukraden.
Med tem časom pa so bile že policijske
Hermaeigild Tr@cca
TRST, ulica Barriera veccbia 8
Ima veliko zalogo
mrtvaških predmetov
Venci iz porcelane in biserov, vezanih z medeno žico, iz umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike itd. itd, Najnilje konkurenčne cene.
to mi
.	.. stražnice obveščene, da je nekdo ukradel
ploskal?. Le tako naprej, nas slovenski na- prazen S(k], vreden okoli 25 kron, sodar-raščaj!
Potna prtljaga naj se označa z^fciienom in naslovom lastnika. Težavne razmere, ob katerih se sedaj razvija železniški promet, ovirajo često tudi redovitost prometa s prtljago. V interesu potujočega občinstva je torej, da tudi ono samo pomaga, da se ureditev morebitnih nevšečnosti olajša. Potnikom se priporoča nujno, naj na vsak kos svoje prtljage pritrde tablico iz kartona ali drugačnega trpežnega materijala, na kateri naj bo napisano polno ime lastnika, zadnja postaja, kamor je prtljaga namenjena, in pa naslov, kamor se je obrniti, ako so se dogodile kake ne rednosti. Pri izberi tega naslova je posebno vpoštevati. da se obveščenje o najdbi kakega predmeta more Cesto zgoditi šele po daljšem času. Slednjič je priporočati, da se tudi v notranjost vsakega kosa prtljage dene listič z isto vsebino,1
ZOBOZDRAVNIK
v
Dr. J.Cermak
se ie preselil in Grdinira sedaj
v Trstu, ulica G. Rossini št. 12, vogal ulice delle Poste.
Tziluaaie zobov brezbolečlne. PIsiztiTiranje.

"H
C
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-žalostno vest, da je včeraj ob 5 zjutra', v dobi 75 let, preminul naš preljub-Ijenl oče, stari oče, brat itd.
HlartelanK ffvau
stavbenik.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil danes, dne 13. t. m. ob G popoldne s hiše žalosti štev. 47, Barkovlje-obrežje.
BARKOVLJE, dne 13. julija 1915.	Žalujoči ostali.