Z57. MM V Uubljani. v soboto 10. novembra 19Z3. Leto LVI. Uhaja vsak dan popoldne, Urzemil nedelje ln praznike. •nseratl: do 9 petit vrst al D. od 10—15 petit vrst I 1 D 50 p, večji tnserat! peiit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne potiudbs beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — Inseratnl davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Vttrnvništvo „SIov. Naroda1 in „Narodna tiskarna*4 Kuaflovat ulica it 5, pritlično. — Telefon št. 304. Oredalsivo „Slov. Naroda14 Knaflova nlica it 5, U nada trop le Telefon stov. 34. Dopise sprojena le podolsaae in zadostno Irankovane. tmw Rokopisov se) no vrača. ~M IV Posamezne Številke: v Jugoslaviji vse dni po Din 1*— v inozemstvu navadna dni Oin i, nedelje Oln 1*25 PoStnina plačana v gotovini. „Slovenski Narod" velja: v L V fOKMUffjl ubliani po V i:~t:i9 12 mesecev • . . Dm 144'— Dm 144 — Din 264*— 6 . ... • • • 72-— 72*— . 132-- ■ 36-— ■ 36 — 65-— 1 . . . ■ 12 — » 12 — . 22-- Pri morebitnem povišanju se Ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj po51 eio v prvič naročnino vedno ©eJsT" P° nikazn:d. Na mstvu in zlasti njih Šol. Kjerkoli so imeli kolonije svojih rojakov, so takoj zahtevali Šolo za nemško deco, ker so predobro vedeli, da si s šolami najbolje zasigurajo nadaljnji razvoj nemštva v tuji deželi V svetovni vojni so prišli Nemci ob AIzacijo-Loreno. Danes tožijo, da so tamkaj mahoma izgubili, kar so 50 let gradili Francozi so neki ukinili vse nemške šole, nemške otroke poučujejo francoski učitelji Enak pojav se opazuje na Madžarskem v Burgenlandu. Otroci, ki so dovršili madžarske šole, niso znali ne madžarski, ne nemški A danes Nemci upajo, da na temelju naredbe o narodnostnih manjšinah na Madžarskem nemško šolstvo tam zopet oživi, vzcve-te. Lahi so zatvorili na južnem Tirolskem nemške šole, prepovedali delovanje Društvu za povzdigo nemškega jezika, ker to zahtevajo državni interesi. Niti v Franciji niti v Italiji nimajo zakona v obrambo narodnostnih manjšin. Nemškim manjšinam ni dovoljeno vzdrževati šole niti na svoje stroške. In tu je zanimivo, da morajo Nemci, če primerjajo te odnošaje, priznati, da so dali Slovani razmeroma največ prostosti njih šolstvu. V naši kraljevini kakor tudi v Cehoslovaški je za nemško šolstvo razmeroma dobro preskrbljeno: slednja peščica nemških šolarčkov in študentov ima v učilnicah nemški učni jezik. Skoraj iste ugodnosti uživajo Nemci na Sedmograškem, ki je pod romunsko krono, in pa v pobaltskih deželah. A tudi tukaj stopa zadnji čas v veljavo državno - nacijonalna tendenca. Tako je romunska vlada sklenila zatvoriti nemške šole v Banatu, Litva pa namerava omejiti nemško Šolsko avtonomijo, a najhujša nevarnost preti Nemcem na Poljskem. Poljaki so baje proti besedilu mirovne pogodbe prepovedali Nemško kulturno zvezo hi gospodarske organizacije. Nemci vidijo vsako najmanjšo škodo svojih rojakov v inozemstvu, toda kar počenjajo proti narodnim manjšinam doma, tega ne marajo videti. Kako nastopajo proti kulturnemu razvoju narodnih manjšin na Nemškem? Koliko se že pretrpeli pod germansko grobo pestjo n. pr. Lužiški Srbi?! Našim bratom-trpinom onkraj Karavank ne dovolijo niti zasebnih učilnic dasi je dunajska vlada po mirovni pogodbi dolžna vzdrževati vsem slovenskim občinam slovenske šole. Tako se Koroška, zibelka Slovencev, polagoma potaplja v nemškem morju, in slovenski živelj bo ginil na Koroškem, dokler se bo mala Avstrija posmehovala in roga-la sanžermenski mirovni pogodbi in velesilam, ki so jo diktirale. Avstriji je mirovna pogodba le nična krpa papirja. Preteklo je leto dni in več (2. avgust 1922), ko je naš zunanji minister dr. M. N i n č i ć izjavil, da so bili storjeni na Dunaju diplomatični koraki in da se tudi v bodoče ukrene za vsak nov slučaj vse, kar bo potrebno. Ce pa se pokaže, da se s tem rednim diplomatičnim potom ne more doseči povoljnih rezultatov, pride beogradska vlada v položaj, da bo morala iskati novih sredstev v varstvo naših narodnih manjšin, izvedla bo gotove represalije proti nemški narodni manjšini, bivajoči na našem ozemlju. O Ninčičevih represalijah pa ni do današnjega dne ničesar slišati in dunajska vlada dalje brezobzirno tepta v sanžermenski pogodbi prevzete obveznosti, da ne bo svojih narodnostnih manjšin zaviralo v svobodnem razvoju in udej-stvovanju na narodnem in kulturnem polju. Dasi torej Nemci danes sami na svoji koži čutijo, kako s trnjem je posuto življenje narodnih manjšin, vendar jih ta grenka izkušnja še vedno ni iz-pametovala. Mesto da bi dajali zgled, kako se pravično in humano postopa proti narodnim manjšinam, ter s tem posredno lajšali tudi usodo svojih rojakov v tujih državah, tekmujejo z Italijani v nasilnostih proti drugorodnim svojim državljanom. Ali imajo potem pravico zahtevati da naj druge države drugače postopajo s svojimi drugorodnimi manjšinami, kakor postopajo Nemci s svojimi tuje-rodci? Zob za zob, kakor Ti meni, tako jaz Tebi, to je danes parola. Zato se naj Nemci pri nas ne čudijo in ne zgražajo, ako pravimo: Tri leta že zaman čakamo, da Avstrija izpolni obveznosti, ki jih je prevzela nase v saintgermainskem miru ter dala našim rojakom na Koroškem vsaj eno samo ljudsko šolo. Mera našega potrpljenja je polna! Gospod minister dr. NincSč,, kličemo Vas na plan, da izpolnite to, kar ste lani napovedali in s čemer ste lani zagrozili! Represaliie zahtevamo, brezobzirne in učinkovite! Bodi i pri nas konec širokogrudnosti, koncilijantnosti m toleranci! Kakor pri Nemcih in Italijanih doma, naj tudi pri nas govori odslej sila in pest! Nazadnje bo tudi sentimentalen Ju-gosloven ukrotil svojo mehko naturo in se naučil — duševno ubijati ljudi . . . Telefonska in brzojavna poročila Pričefek državnega prevrata na Bavarskem. Bavarski nacijonalisti z Ludendorffom na čelu odstranili vlado. — Prvi vtisi v Berlinu in Parizu. — Državni prezident Ebert odstavljen. — Bavarski pohod na Berlin. — Monakovo, 8. nov. (Izv.) Že dolgo napovedani državni prevrat je bil danes ponoči izvršen s sodelovanjem državnega komisarja dr, Kahra. Dosedanja vlada je odstranjena, dr. Kahr je dobil naslov generalnega guvernerja bavarske države. Za ministrskega predsednika in voditelja ministrstva zunanjih zadev je imenovan dr. Plechner, za vojnega ministra Ludendorff in za notranjega ministra Zeigner. — Monakovo, 8 .nov. (Izv.) Danes ob 9. zvečer je bil v velikem Brcihausu shod bavarskih nacijonalistov, na katerem je imel kratek govor dr. Kahr. Za časa njegova govora je pred pivovarno prispelo okoli 800 oboroženih nacijonalistov pod vodstvom Hitlerja. 509 oboroženih nacijonalistov je odšlo v zboro-valno dvorano. Zbor nacijonalistov je nato proglasil odstavitev sedanje vlade, namesto katere prevzame vodstvo vladinih poslov nova nacijona'istična vlada. Hitler je imenovan za političnega svetovalca tej vladi. Gibanje nacijonalistov ni samo lokalnem značaja, temveč se razširja po vse Bavarski. Nacijonalisti so proglasil: Lndendorffa za diktatorja nad vso Nemčijo. — Berlin, 8. nov. (Izv.) Prve vesti o državnem prevratu v Monakovem so napravile na vlado veliko depresijo. Državni kabinet je imel skoraj celo noč sejo in se posvetoval o položaju. Stre-semanova vlada je popolnoma neodločena. — Pariz, 8. nov. (Izv.) Pod predsedstvom Millerandovim je bila nocoj dolgotrajna seja ministrskega sveta, ki je razmotrivala položaj v Nemčiji in državni prevrat v Monakovem Sklep ministrskega sveta je, da Francija v Berlinu jasno in odločno izjavi, da francoska vlada v nobenem slučaju ne more trpeti diktature desničarskih radikalov, ker bi to pomenjalo kršiti versailfske mirovne pogodbe. Politični krogi smatrajo sklep ministrskega sveta kot izredno značilen za francosko stališče. — Pariz, 8. nov. (Izv.) PosTaniška konferenca je danes razpravljala o angleškem predlogu, da se holandska vlada pozove zabraniti bivšemu nemškemu kronprincu Viljemu povratek v Nemčijo. Konferenca je predlog angleške vlade sprejela s pripombo, da se naj vsebina zadevne note holandski vladi čuva kot stroga tajnost. Konferenca je dalje zahtevala od nemške vlade, da da vse garancije medzavezniški kontrolni komisiji za neovirano poslovanje. Današnji seji pos'aniške konference so kot strokovnjaki prisostvovali maršal Foch, šef francoskega generalnega štaba in 1 angleški general. — Monakovo, 8. nov. (Izv.) O razvoju dogodkov povodom nocojšnjega državnega prevrata javljajo: Veliko manifestacijo patriotičnih društev v meščanski pivovarni je otvoril z nagovorom komercijalni svetnik Zentz. V toplih besedah se je na »preje zahvalil državnemu komisarju v. Kahru, da se je odzval vabita patriotičnih organizacij. Dalje je omeni!, da je bilo na ta dan pred petimi leti zabodeno bodalo v hrbtenico nemške vojske. Dalje je poveličeval domoljubno in požrtvovalno delovanje komisarja von Kahra, ki je združil Nemčijo pod novo »zastavo, črno-belo-rdečo«. Za njim je govoril komisar Kahr, ki je prečital manifest na nemški narod med viharnim odobravanjem. Med njegovim govorom je pri vhodu v dvorano nastalo panično gibanje. S 600 oboroženimi nacijonalisti se je pojavil Hitler, stopajoč s samokresom v roki na oder poleg državnega komisarja. Ob strani dr. von Kahn je dvakrat ustrelil v zrak in z odra vzkliknil: »Sedanja vlada ne ekslstira več! Nacijonalna revohicUa In nacijonalna diktatura ie tukaj!« Oboroženi nacijonalisti so zasedli vso dvorano in niso pustili na to nikogar niti notri niti ven. Izhod je bil znbramen celo novinarjem. Državni komisar Kahr, Hitler in Ludendorff so za tem odšli v stransko sobo, kjer so imeli kratko posvetovanje. Nato so bil aretirani navzoči člani vlade, ministrski predsednik K n i 11 i n g, notranji minister Schweyer in brambni minister. Hitler je po kratkem posvetovanju naznani! zborovaleem, da prevzame državni komisar von Kahr upraviteljstvo Bavarske, ministrsko predsedništvo pa Pdhner. Z mogočnim glasom je ta objavil sklep: »Državna vlada v Berlinu In državni predsednik Eber sta ravnotako odstavljena!« Viharni kli^i in odobravanje. Dalje je Hitler naznanil, da se Je ustanovila narodna nemška vlada ln da se ie takoj organizirala narodna nemška armada, ki bo zavzela svoje položaje. Na odru so se nato pojavili člani nove vlade z Ludendorffom na čelu. Zopet nepopisni klici: »Hoch! Hoch! Es lebe die Freiheit Peutschlands!« Hittler je zaključil svoj govor: »Jutri Ima naša vlada marširati proti Berlinu!« še enkrat je vprašal navzoče ali so sporazumni s sklepi nacijo-nalne vlade, na kar so sledili viharni klici odobravanja. Končno je Hitler izjavil, da ima Nemčija ostati zvezna država na svobodnem federalističnem principu. Dr. Kahr je bil proglašen za vrhovnesa upravitelja države., ki naj privede Nemčijo v lepšo bodočnost. Shod Je končal z zmagovitimi klici:: »2iveia črno-bela-rdeča sastava.!« Nacionalna revolucija na Bavarskem je potekla popolnoma nekrvavo. Vso noč so po ulicah igrale godbe in fanfare. Vsa javna poslopja so zasedena od nacionalističnih čet. Za jutri dopoldne Jo odrejen pohod na Berlin. — Dunaj, 9. nov. (Izvir.) O polnoči so bile pretrgane vse brzojavne in telefonske zveze z Monakovim. Na monakovsk! telefonski centrali so odgovorili: »Mednarodni telefonski promet je nocoj ukinjen! Imamo novo nacijonalno vlado!« — Monakovo, 8. nov. (K.) Državni komisar von Kahr je nocoj v dvorani meščanske pivovarne prečita! manifest na ncm'ki narod. Bi! je viharno pozdravljen. Med govorom von Kahra je v dvorano vdrlo pod vodstvom Hitlerja okrog 600 oborožinih mož. Hitler je Izjavil, da je sedanja vlada odstavljena in obenem postavil novo vlad). Ta obstoja: Bivši policijski predsednik Pohner kot deželni upravitelj, L u d e n-d o r s f kot deželni poveljnik, general von Lossow kot brambni minister, Adolf H i t-1 c r kot politični svetovalec in porciiskt polkovnik Seisser kot policijski minister. Ob 10.30 ponoči so v mesto vkorakale čete »Oberland« In »Reichsflagge« ter so rascdle razna mesta. O držanju državne brambe nf nič znanega. Baje fraternizira * Hitlerjevimi četami. Ob 10.45 je bil zaseden brzojavni nrac! Vloca dr. von Kahra še ni Jasna. Preki sod nad vso Nemčijo. Alarm državne brambe. — Berlin. 9. novembra. (Izv.) Kmalu po polnoči se je sestal na dolgotrajno posvetovanje državni kabinet pod pred* sedstvom kancelarja dr. Strcsemanna. Člani kabineta so bili pripeljani z avto« mobili iz svojih stanovanj. — Berlin. 9. novembra. (Izv.) Dr* žavni kancelar dr. Stresemann je izdal držaxtnemu brambnemu ministru von Gesslerju na podlagi kabinetnega skle* pa ukaz, da odredi takoj »alarm vseh posadk državne brambe.« Vsak poskus odstraniti ustavno* pravno vlado se mora z vsemi sredstvi in najodločneje pobijati in udušiti. — Vsak, kdor bi poskusil borbo proti ustavno-pravni vladi, se ima po prekem sodu ustreliti! Nad državo je proglašen preki sod! V vladnih krofih še vedno priča* kujejo, da bo novoimenovani bavarski deželni upravitelj von Kahr začel važna podajanja. O držanju državne brambe na Bavarskem ni poročil, ni nobenega suma, da bodo ete državne brambe ostale državni vladi zveste. Z Mona« kovom je pretrgana vsaka zveza. Claude Farrere — prevel Miran Jarc: l Roman. 63 S široko odprtimi očmi se je Selvsette dvignila. Iz prsi se ji je izvil krik, — krik, ki se je Fierceu zasekal v srce kakor nož. To je bilo vse. Viktorija je brzo odrdrala. Celo minuto je stal Fierce nepremično kakor drevo, ki je vanj treščilo, a se še ni koj zvrnilo. Potem pa je s strašnim zamahom raztrgal usodno objet je in pometal obe ženski drugo na drugo, da je Čelo pri prvi zak rva velo. On pa je skočil iz voza in kot blazen stekel po ulicah. XXX. Kot smrtno ranjena žival, ki hoče izdihniti v svoji votlini, tako se je tudi Fierce ustavil šele v svoji kajuti na »Bayardu«. Vsedel se je na posteljo, komolce je naslonil na kolena in stisnil glavo med pesti. Mrmral je: »Vse je končano. Sicer mu pa te besede niso vzbudile nobene mislL Preburno mu je sprva vrelo po glavi; a za tem je ostala samo popolna in strahotna praznina. In vendar je grozno trpel: mirijade ostrih krempljev so mu stiskale in trgale srce. V telesu je čutil oni strašni pritisk, ki je znan samo ponesrečencem na visokih gorah. Ko je tako pretrpel preko svojih moči. mu je glava zdrsnila iz rok ter je zaspal ali se onesvestil. Toda ko se je spet prebudil, je znova trpel. Trpel je še mnogo bolj. kajti spet se mu je v možgane zavrtala misel. In zavest, da je zanj Selvsette mrtva, da je celo ne bo več videl — nikdar več! — ta zavest mu je iztrgala iz prsi mukotrpno ječanje. »Vse je končano,e je ponovil, a zdaj z jasnim spoznanjem, da je vse njegovo živi "en je pokošeno in da je edina rešitev — smrt. Da bi spet padel v greh, v nihilizem, v civilizacijo — ne, ne. »Še ljubim vino in ženske,« je nekoč dejal Lo-renzaccio; »to zadošča, da me napraviš za razbrz-danca. ni pa Še dovolj, da bi že imel željo, kaj takega postati.« Fierce ni imel ne želje, ne poguma več. Da bi mu Selysette odpustila ali se ga usmilila o tej nadi še san;al ni; zločincem odpustiš, nesrečnik se ti smili, toda kako bi se poročila z lažnivcem, ki si je vzdel ime in krinko nekdaj tako ljubljenega plemenitega človeka. In ta lažnik je bil Fierce, in Selysette je spoznala laž na lastne oči. Ali je Še kako zdravilo? Noben položaj se mu ni Še zdel tako jasen. Fierce se je rogal iz slabosti in obupa. Saj bi lahko pisal, prosil, jokal, a vendar je bilo že vsega konec — konec — konec. To besedo si je zasvedral v možgane. Potem pa je kakor nesrečnik, ki je padel v vodnjak in ki praska in praska po gladkih stenah — potem je pisal, prosil in jokal. Toda njegovo pismo se je vrnilo neodpečateno nazaj; priloženo mu je bilo kratko poročilo, kjer se mu vrača beseda. Ta list ga je vsekal kakor obsojencu vrat gil'otina. Ni zajutrkoval, tudi obedoval ni. Ura je odbila sedem« sedem zvečer. Opazil je, da je minil en dan — od jutra do somraka. V rastoči noči se je zdrznil v tej osamelosti: nekaka otroška plahost ga je gnala iz sobe ven. Križarka je mrko in gluho ležala. Sirene so dale znak za počitek. Moštvo je bilo na krovu. Prazna baterija je bila videti ogromna, nizka in pošastna kakor kripta katedrale. Fierce se ie pospešil k mostiču in izbežal tišini in temi. Na bregu ni bila Še popolna noč. Sprva je hodil kar tja v en dan. Toda nagaiivo naključje je vodilo njegove korake k Moiški ulici, in ko je zapazil, v katero smer gre. ga je spet obila tesnoba in okrenil se je. Zdaj se je napotil k Mevi-lovemu stanovanju, kajti v svoji bednosti ie potreboval pomoči, pa najsibo odkoderkoli. Toda Mevila ni bilo doma. Fierce je videl, da so vrtne duri odprte, na stopnicah pa je stala gruča vznemirjenih in preplašenih bovev. Njihov gospod, ki je odšel po kosilu z doma, ni jim dal nobene zapovedi in se še do zdaj ni vrnil. Fierce je odšel s težkimi koraki dalje. Preje je iskal Mevila, zdaj se je usmeril k Torralu. Iskal je roko, ki bi se je oklenil. Šel je po ulici Catinat: ljudi, ki so zadevali vanj, sploh ni čutil. V mestu je vladal hrup, ki ga ni opazil. Množico, ki je na večer vedno zelo gosta, je burila rastoča vznemirjenost Reka kričočih in mahajočih ljudi se je valila h glavni pošti, kjer vise brzojavi dopisnega urada; to je bil vrišč kakor ob vstaji. Štafete so dirjale, raz-našalci listov so vpili in nihovi časniki, za katere so se ljudje kar tepli, so plapolali kot zastave. Tesnobna drhtavost je privalovala celo do Ki-taicev, ki so pozabili na svoje neumorno delo in prišli na prag svojih prodajavnic; — privalovala je celo do belih — žensk in jih iztrgala iz njihove kreolske brezbrižnosti, da so gologlave in z razmr-šenimi lasmi tekle po novice. Čez Saigon je zavel skrivnostno blazen in vseuničujoč veter, in zdelo se je, da bo strahotno prebudil mesto iz večne brezdelice. XXXI. Ne. zdravnik Mevil se nocoj ni vrnil domov. Odšel je bil že zgodaj, ker mu je bilo mučno ostati sam s svojimi mrzlimi mislimi. Ob zori se mu je nočna pijanost razkadila; toda pred očmi so mu še vedno begale sence prividov in ga v presledkih trpinčile. Z grozno natankostjo je spet videl mrko in strašno nočno prikazen: gubajoča se mrtvaška halja je plapolala okrog razproženih rok in oči . . . srepe sfingine oči . . . ah, ta prikazen . . . in še neka druga . . . prikazen stoječe ženske . . . Zazeblo ga je v mozeg, navzlic teški dnevni prl-grevici. ki mu je ramena in vrat rosila z mrzličnimi znojnimi kapljami. Pred odhodom si je vse zgornje telo posul s prahom; potem pa je skočil na kolo, ker ni maral tekačev in Viktorije; nejasno je upal. da si z utrujenjem mišic pomiri živce. Tudi veter in solnce bi bili dobri zdravili za njegovo živčno raz-rvanost. Sklonil se je nad krmilni drog in se z vso silo pognal. Kolo je odbrzelo po rdeči cesti, ki je kmalu pobarvala obode iz kavčuka. Paleča sapica je izsušila jutranji naliv in blato, se je že drobilo v prah. mm Stran 2. »SLOVFNSK1 NAROD«, d n c 10 novembra ISO*. šev r7 Razvrstitev uradnistva v kategorije in skupine. Splošna nezadovoljnost uradni Siva proti vladini naredbi — Položaj poštnih uradnikov. — Beograd, 9. novembra. (Izv.) Za včeraj ob 18. jc bil sklican v dvorano Eskompine banke zbor vseh državnih uradnikov, na katerega »o bili pozvani tudi za-•topniki raznih uradniških organizacij iz vseh pokrajin. Iz tehničnih ozirov je ta zbor preložen za danes ob 16. popoldne. Tega zbora se udeleže zastopniki organizacij : za Slovenijo a. Makao L! 11 e z, za Hrvatsko In Slavonijo dr. Marnssi. za Bosno in Hercegovino Gj u k o ▼ 16. gimnazijski ravnatelj, za Vojvodino g. Vaso Matic Iz Novega Sada in za Dalmacijo Katunarič Iz Spltta. Zbor bo razpravljal o vladini naredbi glede razvrstitve uradnikov v kategorije In skupine v smislu »ovega uradniškega zakona. Sedanja, v »Službenih Novlnah« objavljena naredba le ▼zbudila v vseb uradniških vrstah splošno nezadovoljstvo. Nezadovoljni so tako uradniki kakor tudi držam! nameščenci. Mfnf-arskl predsednik Pašič Je po poročilu nekaterih beogradskfh listov že Izjavil, da mora biti ta naredba popTavIeJna. Tekom današnjega dneva obišče ministrskega predsednika deputacija uradnikov In name-Jčencev, ki bodo vlado naprosili za pojasnila, v kakšni smeri namerava vlada naredbo popraviti. — Beograd. 9. novembra. (Irv.) Hrvatski namestnik dr. CImIĆ Je poročal Nj. Vel. kralju, ministrskemu predsedniku fn notranjemu ministru o nezadovoljnosti hrvatskega uradnistva glede razvrstitve naredbe. Z naredbo so tudi nezadovoljni srednješolski profesorji In slavni odbor udruže-arednjegolskih profesorjev Je hnel več kon- ' ferenc, na katerih je konstattral, da je razvrstitev za srednješolske profesorje skrai-no slabo izvršena. Z razvrstitvijo so nezadovoljni tudi fodnftl, ker Je okrnjena njft ■•odvisnost, ker te lahko ▼ prvem let« premeščajo po podobnosti iz kraja t kraj. Nezadovoljni so tudi z razvrstitvijo sodni uradniki v Dalmaciji. Beogradski sodni uradniki pa zopet niso zadovoljni s položajem, ki ga Imajo sodni uradniki v Dalmaciji Nezadovoljstvo z naredbo pa Je posebno veliko med PoSrnfm in brzojavnim uradništvom. Dalmatinski postni uradniki v Splitu so postavljen! v 2 skupino II. kategorije, dočim Skor>Ije in Sarajevo v 1. skupino te kategorije. Od vseh strani prihajajo vladi protesti. — Beograd, 9. nov. (Tzv.) Ministrstvo pošte In brzolava Izda posebno naredbo o razvrstitvi poStnih In brzojavnih uradnikov. Večina promet no-poštnesa In brrojavneca osobja Je stavljena v IT. kategorijo. Minister pošte in brzojava Vuklčevtč sedaj zahteva, da se za prometno poštno in brzojavno oz. telef. osobie izdela posebna naredba, ki bo vsebovala vse to osobJe od najvišjega uradnika do najnižjega. Vlada Je pripravljena, da se prometno-postno, brzojavno In telefonsko osobje Izenači z železniško prometnim osohjem, kf izvršuje službo direktno na progi oz. ▼ prometu. V ministrstvu poŠte je sestavljena posebna komisija, ki hna proučiti načrt te Specijalne naredbe. Minister pošte in brzoiava je upošteval intervencijo Saveza poštnih uradnikov. Republikansko gibanje na Grškem. Kritičen položaj, — Izjava bivš — Položaj — Solun, 8. novembra. (Izv.) Re- | publikansko gibanje na Grškem se vedno bolj razširja. Položaj za dinastijo je postal zelo kritičen. Politične oblasti ne morejo obvladati gibanja. Vsak treno-tek pričakujejo proglasitve Grške za republiko. Na nasvet predsednika sedanji dinastiji zveste vlade, polkovnika Gonatasa, Je že pred tedni odpotovala kraljica Elizabeta v Bukarešto. Vsi grški listi propagirajo geslo: »Pdina rešitev Grške je v republiki! Kdor ljubi domovino, blagostanje in napredek naroda, naj glasuje za republiko!« Na dvoru vlada velika vznemirjenost. Pod kraljevim predsedstvom se dnevno vrše seje in posvetovanja, ki pa ne donese jo pravega pozitivnega rezultata, — Beograd, 9. novembra. (Tzv.) Beogradski listi objavliaio zelo obširen lnterview z bivšim grškim zunanjim ministrom AJeksandrisom, ki je 7. t. m. s Simplom orijent expressom potoval skozi Beograd v Pariz, kjer prevzame posle grškega delegata v reparaciiski komisiji. Minister Aleksandris in njegov spremljevalec general Otoneos sta podala zelo obširno poročilo o situaciji na Grškem. Med drugim sta izdavila: »Res je, da je republikansko gibanje na Grškem zadnje dni zavzelo ve- 1 e£a grškega zunanjega ministra, dinastije. lik razmah. Dnevno so ▼ vseh centrih notranjosti vrše manifestacije in zborovanja. Oblast? so brez moč', da bi varovale razne monarh'čne sfmhole pred zasmehovanjem širokih mas. Na zadnfifi republikanskih shodih v Atenah so bile raztrgane in pofiojene slike grških su-verenov. V taki atmosferi Je sedanf? vladi rezko preprečiti preroda reonhiikansVe forme vladavine. Prihod repnblrVe Je samo vprašan'e momenta In pa ob'lke, v kater! se Ima objavit?. VeČina odgovornih polHuVov je v tem oz«ni na čistem. Različna so samo mnenia o načina, kako se naj republika IzkPče.« Bivši zunanii minister je dalie zelo obširno opijal nazore dveh republikanskih struj. Ena pod vodstvom generala Pangalosa, zastopnica stare republikanske stranke v zvezi z voljko stranVo. je za to, da se izvede lindsk? pleb'sclt, kdo je za republiko in kdo ;e za monarhijo. Druga struga, v kateri ima veČino stranka venizelistov. je za to. da se za 2. decembra določene volitve v narodno skupščino izvrše, da ta narodna skupščina kot »nacijonalna skupščina« potem odloči, ali se obrani monar-hični princip ali se proglasi republika. Vprašanje razmejitve Reke. — Beograd, 9. novembra. (Izv.) Po Informacijah vašega dopisnika je pričakovati, da se pogaiania med Beogradom in Rimom zaključijo. Vsa znamenja kazeio na to, da bo Italija via factl dosegla aneksijo Reke. Svoj položaj na Reki si vedno bolj utrjuje. Na dan prihajajo več al? mani konkretni dokazi in okolnosti, iz katerih se da sklepati na to aneksijo. V prvi vrsti okolnost glede korekture mej v Sloveniji. Naš generalni štab je te korekture odobril. Korektura mej v Sloveniji bi naj bila nam nagrada Ttaliie za izgtibl;eno Reko. Pol-' kovnik Daskalovfč, ki je vodil razmejitvena dela, še dalie konferira z vodilnimi krogi. Razmeiitveno vprašanje napram Reki in TtaTi'i ima biti definitivno rešeno na eni prihodnjih sej ministrskega sveta. PODRŽAVLJEN TE VICENALNTH ŽELEZNIC. — Beograd. 9. novembra. (Tzv.) V naši kralievini je več vicinalnih železnic, katerih vodstva se nahajajo še vedno v nekaterih centralnih mestih inozemstva, tako na Dunaju aH v Budimpešti. Največ vicinalnih železnic je na Hrvars!:em in v Slavoniji, dalje v Sloveniji in v Dalmacri. Te železnice do-našajo dotičnim družbam velike dobičke, ki se stekajo v dobro izven naše kra!:evine. Prometno ministrstvo sedaj proučava načrt in predloge oz. pogoje, kako prisiliti te družbe, da preneso svoje sedeže v našo kraljevino. V kratkem bo pozvalo prometno ministrstvo posa-mne družbe vicinalnih železnic na prenos central v našo kraljevino in na izvršitev nacionalizacije teh podjetij. BAVARCI ZAPLENILI ČEŠKOSLOVAŠKE AEROPLANE. — M on 2kovo, 9. nov. (Tzv.) Bavarski politične oblasti so v Gornji Pfalci zaplenile češkoslovaške aeroplane, ki so Is Pariza pluli preko Nemčije v Prago. V Obrnil Pfalci so morali pristati na semlJo 4 aeroplani, td PoHttrnp vesti. = Pr?nc Pavle — ban Hrvatski? Po poročilih iz Beograda se princ Pavle, kakor smo že zaneWHi. po povratku iz ženitnvam'skesa potovanja stalno naseli v 7agrebu. Govori se. da prevzame v Zagrebu visoko službeno mesto. Pravijo, da je določen za hrvatskega bana. — 7akon o zaščit? države. Beogradski »Preporod« javlja: Minister notranjih del VujiČfć Je posTal vsem podrejenim županom okrožnico, v kateri ilm zabičuie strogo izvajanje zakona o zaščit? države nasproti onim, ki mečejo blato na vse. kar je srbsko, hrvatsko al? slovensko. K temu koraku so ministra napotile vesti iz raznih krajev o rfečn-venem nastopanju gotovih tujerodnih elementov proti narodnemu in državnemu jedinstvu. == Prevrat v Nemčiji. Pred dvema mesecema smo priobčili iz Monakovega dopis, v katerem so bili točna napovedani dogodki, ki se sedaj doigravajo na Bavarskem in v Nemčiji, dopisnik se je motil samo v toliko, da je napovedal revolucijo ii| prevrat na Bavarskem že začetkom meseca oktobra, dočim je v resnici izbruhnila revolucija šele mesec kasneje. Njegova ugotovitev, da ima pri revolucijonarem pokretu svoje prste vmes bivši šef generalnega Štaba nemške armade general Ludendorff, so bila, kakor izpričujejo sedanji dogodki, popolnoma točna. Dopis je vzbudil v naši javnosti sicer precejšnjo pozornost, vendar pa je prevladovalo prepričanje, da so vesti o p red stoječi revoluciji in o prevratu na Bavarskem samo kombinacije brez dejanske podlage. Da pa so te kombinacije kolikorto?iko utemeljene in da so slonele na docela pravilnih pre-mlsah, je razvidno iz dogodkov, katerih pozorišče je sedaj Bavarska. N? dvoma, da postane sedaj aktuelno tudi vprašanje — vzpostavitve monarhije. Ni izključeno, da se bo vodila borba tudi pod geslom: Tu Ruprecht Witte?sbachovec — Mesto ZombofJ se odstopi Romuniji. Mesto 2omboIj ali po nemško Hatzfeld. je glavno gospodarsko, politično in kulturno središče banatskih Nemcev. To mesto je pri zadnjih volitvah oddalo največ glasov za nemške kandidate. V razmejitvenem sporu med našo državo in Romunijo je romunska vlada stavila predlog, da se to mesto odstopi Romuniji proti primernim kompenzacijam. Banatski Nemci so takoj pričeli živahno akcijo, da ostane njih središče Jugoslavija. Po poročilih iz Beograda je sedaj dosežen sporazum med zunanjim ministrom in romunskim poslanikom za odstop tega mesta proti kompenzaciji, da Romunska odstopi naši državi MedoS in Pardanj, obenem z 20 km obmejne železnice. Vlada skuša za ta odstop najti primemo formulo, ker upošteva, da bo nemški parlamentarni klub protestiral z vso odločnostjo proti takemu sporazumu. Nekateri listi javljajo, da je že odrejena evakuacija Žom-bolja. drugi pa naglaŠajo, da je proti odstopu velik odpor v državi, čeprav odstop žele vojvodinski radikali iz stran-karsko-taktičnih ozirov. = Poset naše kraljevske dvojice v Parizu. Po poročilih beogradskih listov posetita spomladi I. 1924 Nj. Vel kralj Aleksander I. in kraljica Marija predsednika francoske republike Milleranda v Parizu. Ta poset je oficijelni obisk našega suverena Franciji. Poset bi se imel vršiti že to jesen, a je bil preložen radi veselega dogodka v kraljevi rodbini. = Komunistični kongres prepovedan. Neodvisna delavska stranka (preje komunistična) je sklicala v Beograd glavni strankin kongres, ki bi se imel vršiti od 18.—20 t. m. Notranje ministrstvo je ta kongres prepovedalo. = »Neue Fre?e Presse« prepovedana. Češkoslovaško notranie ministrstvo je prepovedalo do preklica uvoz in prodajo dunajskega dnevnika »Neue Freie Presse« na Slovaškem. Vzrok temu je dejstvo, da ie list razširjal v zadnjem času v žaljivem tonu neresnične vesti o Češkoslovaški Ta korak notranjega ministrstva je spre'ela slovaška javnost z velikim odobravanjem. so Jih oblasti taJcoj t« VeU&t rim sesife 1923/24 od 8. do 11. I. del od 12. do 14. II. del M želi mm MlWna lene KHIO MATICA M Gospodarstvo. —g K polomu »Ujedinjene banke«. »Zagreber Tagblatt« piše: Ob aferi beograd* ske »Ujedinjene banke* stopa jasno da dan dejstvo, da so beogradski denarni zavodi podpirani od strani vseh mogočih uradnih mest tudi preko dovoljene mere. Ta velika postrežijivost se je sedaj kruto maščevala. Angažirana je ne le »Narodna banka«, ter* jatvijo od 12 milijonov Din, ampak tvdi poštna hranilnica a 5 milijoni Din. razredna loterija z \% milijona ter državna hipote. kama banka z nad 2 milijona. Ko so bili tej notorično nesolidni banki podeljeni tako visoki krediti, kako visoki morajo šele biti krediti, predujmi in vložki, podeljeni veli* kim in solidnim beogradskim denarnim za* ▼odom. Naravno je tedai. da morejo beogradski bančni zavodi lažje prenašati defla-cijsko politiko in pomanjkanje denarja, ne* go naše in slovenske banke, ki se ne morejo ponašati s tako postrežljivostjo. Tako »Zagreber Taoblatt«. Temu nam je še do* dati. da je vlada pred meseci za postno hra* nilnico odkupila od »Ujedinjene banke« palačo »Moskva«, kolikor nam je znano, za nad 20 mili tonov dinariev. katero palačo je omenjena banka kvpila malo prej za okoli polovico označene kupnine. Zanimivo je pri vsem tem, da poštna hranilnica niti ne potrebuje vseh prostorov v omenjeni palači ter da je večji d~l niih dala v najem. Vsa ta koncentrična oficijelna pomoč pa ni mogla preprečiti poloma banke, katere glav* ni ravnatelj ie minister na razpoloženju. —g Dobava modre galice. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotid se vrsi 23. nov. ti. ofertalna licitacija glede dobave 15.000 kg modre galice. Oglas je v trg. m obrtniški zbornici v Ljubljani interesentom na vpogled. —% Dobava barve za fige In telegraf- Pri ravna tel »stvu državnih železnic v Su-botici se vrši 23. nov. ti. ofertalna licitacija glede dobave barve za žige fn telegraf. Oglas Je v trg. in obrt. zbornici v Ljubljani interesentom na vpogled. —g Za borzo v Ljubljani. 2e večkrat so nali gospodarski krogi In trgovsko-obrtniška zbornica sprožili vprašanje ustanovitve efektne borze v LIJ ubijani. Ne glede na vsa prizadevanja je ostal ta pereči problem do sedaj nerešen. Slovenski gospodarski krogi energično nadaljujejo svojo akcijo za ustanovitev borze v Ljubljani. Te dni s> se ponovno obrnili na fin. ministrstvo z zahtevo, naj se merodajni činitelji resno zavzamejo za to vprašanje In tako omogočijo končno otvoritev ljubljanske borze, ki bi bila tretja v naši kraljevini. Finančno ministrstvo namerava v sporazumu z ministrom trgovine in industrije v kratkem ponovno razpravljati o tej zahtevi sloveiskin gospodarskih krogov in definitivno odločiti da-ll In kdaj bo soloh mogoče otvorit! efektno borzo v LJubljani. —Prodata dravske vojašnice v Mart* boru. V pisarni inženirskega oddelka Drav« •ke divizijske oblasti v Lb'bljtnl, Kongres« ni trg 1 vršila se bo dne 20. novembra t. 1. ob 11. dopoldne ponovna javna uatmena dražba za prodalo dravske vojašnice ▼ Mi« ribom. Predmetni oflaa Je ▼ ninmi Trgov* ake in obrtniške zbornice v Ljubljani in te* imma m vpogled. Prosveta. Repertoir Narodnega gledališča v LmbljanL DRAMA. Začetek ob 8. nri zvečer. Petek 9. nov.: Smrt majke Jugovičev. F. Sobota 10. nov.: Judit. Red C. Nedelja 11. nov. ob 3. pop.: Kar hočete. Ljudska predstava. OPERA. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Sobota 10. nov.: Psozlav^i. Red A. ★ * ★ — Sprememba opernega repertoarja. Vsled obolelosti g. Levarja se danes v petek ne poje opera Zrinjski, temveč ostane ta večer operno gledališče zaprto in se vrši generalna vaja za opero Mignon, ki se poje v nedeljo zvečer. Na to spremembo se prav posebno opozarjajo abonenti reda B, katerim odpade danes zvečer predstava. V nadaljnih predstavah Zrinj-skega pole vlogo Zrinjskega z. Nikola Cve-ji£. V nedeljo se poje Thomasova opera Mignon. V tej operi nastopj več domačih novih moči: vloso Mignon poje gdč. 5ax-ova, Filino g. Gaj-Jermanova, Viljema g. Burja, Lohtarija g. Betteto. Laerta g. Mo horlč, Jama g. Pugelj. Friderika gdč. Kocuvan in Antonija k. Perko. Opero dirigira g. Neffat, režijo vodi g. Sevastijanov. Pri tej operi nastopi prvič na našem odru novo angažirani baletni mojster g. Aleksander •Trobiš, ki je bil dosedaj kot tak na državni operi v Draždanih. Solistinji Svobodova rn Vavpotičeva ter baletni zbor plešejo ciganski ples, prirejen po novem baletnem mojstru. šentjakobski gledališki oder: V soboto 10. nov.: Zakonske zmešnjave. V nedeljo 11. nov.: Zenitev (gostovanje v Skofji Loki). — Ljudska vlso&a Šola v LJubljani priredi v nedeljo, dne 11. t. m. ob 20. dop. v zbornični dvorani na univerzi Javno, vsnkomur dostopno predavanje o temi: Socialni red v živalstvu. Prcd^va g. vseučil. prof. dr. J. H a d ž i. Ker daje zadnje, izborno obiskano predavanje, lepih upov za nadaljnji razvoj predavani, vabimo vse krosre naše javnosti, da se v čim večjem številu udeleže tudi vseh naslednjih predavanj. Književnost. — Emil Gaboriau: AKT št. 113. roman, poslovenil E. V. »Splošna knjižni:ac št. S v Ljubljani 1923. Založila in natisnila Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani. 53f» strani. Cena broš. D 22.—, vez. D 23.— So detektivski romani, ki računajo v prvi vrsti z nizkimi nagoni človeškimi. 2a! so ta dela med I]-'dstvom zelo razširjena. Pogos*o služijo celo mladini kot nezdrava duševna hrana, ki često ostavi zle posledice. Tudi »Akt št. 113« Je nekak detektivski roman, toda nikakor ne v tem slabem pomenu besede. Nasprotno, iz vseh, mestoma zelo nadetih zapljctljajev izzveni koncem dejanja klic. ki ga nam sto in stokrat ponavlja življenje, da namreč krivico In zlo prej ali slej doleti zaslužena kazen. Zato bodo po tej zanimivi knjigi gotovo prav radi segali vsi tisti ljudje, ki hočejo v branju v prvi vrsti zabave in razvedrila. Rranja jim ne bo žal, kajti v vednem pričakovanju bodo spremljali Junake in junakinje, dokler se jim ne odkrije končno njihova usoda. Kakor vsi ostali zvezki »Splošne knjižnice« ie tudi ta lepo opremljen in vzlic svoji obšJrnosti v ceni skromen. Dobi se po vseh knjigarnah in pri založnici Zvezni tiskarni v LJubljani, Marijin trširani knjigi 89 Din. vezani 90 Din. Glasbeni vestnik. — Pevsko društvo »Stankovlč« v Bratislavi Beogradsko pevsko društvo »Stan-kovič« prispe v Bratislavo v ponedeljek 13. t. m. ob 16.07 z brnskim brzo vlakom. Na kolodvoru ga sprejme župan dr. Okanik s predsednikom »Zore«, zastopniki uradov, korporacij. vojske, šol in člani narodnih društev. Ob 20. zvečer se vrši skupna slavnost Pevski zbor »Zora« bo zapel nekaj primernih pesmi. V torek dop. si ogledajo gostje mesto. Popoldne se zbero društva, zastopstva vojaške in civilne oblasti z vojaško godbo pred vojašnico Svetopclka, od koder odidejo skupno s »Stankovičem« na vojaške grobove. Tam prirede posmrtnico padlim za svobodo. Sodelovala bo »Zora«, »Stankovič« in vojaška godba. Ob 20. zvečer se vrši v vladni palači koncert. »Stan-koviču« se obeta v Bratislavi sijajen sprejem in uspeh. — Pevci In pevke »LjubiJ. Zvona«! V petek, dne 9. t. m. točno ob polosmih zvečer vs| v druStvenih prostor'h. — Odbor. — A mar - Hindemithov kvartet v Zagrebu. Po poročilu zagrebških listov se ie koncertni poslovnici Hrv. glacbenega zavoda posrečilo angažirati svetovni Amar-Hin-demithov kvartet za več javnih nastopov. Kvartet je v poslednjih letih zaslovel po svojih izvajanjih najmodernejše, oziroma najesktremnelše glasbe ter velja zlasti za najboljšega Interpreta kompozicij Hindemi-fha. ki Je sam član kvarteta. Opozarjamo koncertno poslovnico naše Glasbene Matice, da poizkuša kvartet oridrbiti tudi za gostovanje v LJubljani. Sploh želimo pri ti priliki, da Glasbena Matica in intendanca tuk. opere stopi v blifie stike t zagrebško opero in s tamošnjlmi koncertnim' agenturami. da rnide tudi 1 juMjana In ljublj. onera do svoji* niednaiodnih koncertov in gostov. Sckclstvo. — Sokol I. v LJubljani si MoJe v častno doPnost. da se »KoLi Jugoslov nski!i sester v LJubljani« prsrčno zahva^ 73 uprav se-stersko zaobljubo na p~moč. k j? na ^r:d1->g visokosp štovane sestre predsednice gospe Frnnje dr. Tavčarjeve bila sklenjena v seli kola dne 8. t. m. v prid Kradh' Skolskega doma na Taboru. 7, bratfk m Zdravol — »Sokol« Moste pri LJuMJanl obvešča nJemu naklnncno oMPstvo da se vr-Si v nedcVk) 11. trn. v popr'noma nn novo preurejeni dvo-ani na Selu orvrr'tvena predstava »Ljubezen treh kraljev« tragedija v treh đejanflh. Prt otvor1:vi svlrn salonski orkester. K obilni ude'e:W vabi — Odbor. — Sokol VTC Ollnce r^'ređl v nedr'*o 11. tm. cb H s, zvečer »Martinov večer« z zabavnim sporedom. Na programu Je burka enodejanka »Ne*^*Vi ne rnajo«. oar veselih In smešnih kvpletov ter p'es. Člani in prijatelji našeza društva, ne farrruditt lepe zabave! — Sokol v Šmarju pri JclSsh pr're-đ! v nedeljo dne 11. nov. ti. popoldne ob 16. g'edal:ško predstavo in sicer F'r.Jgarevo žalofgro »Razvalina Hvljenfa«. Po Igri domača veselici z godbo, plesom, licitacijo in šaljivo pošto. Društvene vesti. — Ceska obec. V sobotu večer v Narodnim dome koncertuje panl Miilierova a recituje si. Ježkova. člen narod, divadla- — Slovensko pevsko drušivo Moste vabi za v nedeljo 11. t m. na Marttnnvo gos k gosp. Jak. Smoletu, gostilničarju In mesarju pri Malem Slonu. Novi Vod mat Nastopi pevski zbor z godbo na lok. nato Je ples in druga zabava. Dobro štajersko vino, domače krvave klobase in druga okusna jedila po zmernih cenah. Vstopnina 3 D. — Petje se prične ob 16. pop. — PozorI Pevsko društvo »Zarja« priredi veselico s prosto vstopnino 11. t. ra pri »Slepem Janezu« v Zapuzan. Začetek ob 18. uri. — Narodna čitalnica v Siškl priredi v soboto 10. t. m. pri Valjavcu v Šiški »Martinov večer«. Ker Je na sporedu toli zanimivosti, ne zamudite prilike ter posetite tO prireditev. Začetek ob 20. uri. — J. A. D. Triglav ▼ Zagreba naznanja svojim članom, da se vrši dne 10. nov. ob 20. zvečer v društvenih prostorih Prilaz 34 III. I. redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1.) Pozdrav predsednika; 2.) čitanje zapisnika; 3.) poročilo odbora; 4.) poročilo revizorjev. 5.) volitve novega odbora. 6.) slučajnosti. Vabimo tudi cenjene gg. starejšine. — Odbor. — Društvo drž. pis. uradnikov za Slovenijo prosi svoje Člane, da po možnosti čanpreje poravnajo zaostaJo Članarino. Pri nakazilu čJanarine za več članov skupaj, naj se ne prezre poslati društvenerrru blagajniku Iv. Sotelšku (Ljubljana. Turjaški trg 311.) seznam vplačnikov kakor tudi od posameznih vplačanih zneskov ker Je sicer nemogoče Izvršiti dobropise v kontih posameznih članov. Tovariši strnlmo svoje vrste, kajti organizacija nam ni bila nikoli tako zelo potrebna kakor ravno sedaj, ko je eksistenca marsikoga že v bljiž-nji bodočnosti na tehtnici. Ne izstopajte radi borih mesečnih 5 Din, marveč pridobivajte še novih članov in sodelujte z nasveti. Društvo bo imelo Izvesti težke naloge, na uspeh pa zamore računati le tedaj, ako bo imelo za seboj vse tovariše. V slogi je moč! — Pevski zbor »Ljubil. Zvona« še enkrat vljudno vabi društvu naklonjeno občinstvo, da se udeleži v soboto Martinovega večera v Narodnem domu (velika dvorana in stranski prostori). Poleg koncertnih točk »Bratstva« in društvenega zb3ra bomo srečkali za kapitalno gorsko z nje vernim gosakom, doma iz Bizeljskega. Plesali bomo v znamenju krizanteme, v pavljonih bo na razpolago izvrstna kapljica. Vstopnine ni: z ozirom na to pa, da Je dohodek večera namenjen društvenemu fondu za izdajo novih skladb, torej posvetnemu namenu, darežllivrsti posetnikov ne stavimo nobene mele. Kdor hoče v prijetni pevski družbi preživeti par veselih urlr. naj nrPn v soboto na Martinov večer v Nar. domu, RaznN no slnvanstem svetu. — Češka poezija t poljščin*. V Varšavi je izšla zbirka moderne češke poezije v prevodu Wiholda Bunikiewic7a pod naslovom »VVspolczesnalirvka czeska«. Knjiea Je vzbudila v poljskem tisku veliko zanimanje. Kritik »Kurlera Warszaw«kega« F. Hoesick je v svoii oceni nove zbirke Izrazil željo, da bi če?ka muza vnlivala na poljske čitatelje v tem smislu, da bi odstranila disonance, ki so v zadniem času pogojto zvenel med obema bratskima narodotua kot škripanje £eleza po steklu. — Rutinske »imprntij* ra ČSR. »Cazeta Levowtka« pile: Politične simpatija mainfke intelifence »e n«g:Miejo »adnji čas na str«n CeškoslovaiVe. Pragi se pripinje danr« r*~ veHVega i'o»-tntVr*ffa kulturnega sredi« Sča. Te simpatije porablja na ugoden naMn rusinsko časopisje ter povxdi7'iiejo gostoljubnost in požrtvovalnost čelko»lova2Ve vlad? do r;:iinskth .-rn"g-»n/ov, rs -* *C je v Pragi ustanovila univerza, kt podeljuje stipendije msinskim visokoiolcem. Ntipt)l» no pa odredbe poljske vlad* v solsVem vp«a* šanju v Galiciji vzbujajo nejevoljo in riz* burjenost med rusinskim prebivalstvom, ki je pripravljeno bojrvnti se z vsemi sredstvi za svojo narodno šolo. — Češko manjšinsko šolstvo v Sleriji Tz Statistike češkega man ionskega -trebo postaviti na železniški postaii. naročnina po kategoriji takega naročniki. Ako si pa napravi v»eč narednikov skupaj tak?ca telefon, se plačuje namč-vna zmeraj ro kategoriji a) takega naročnika. — Naročnina za telefon, ki si za naročnik postavi na železniški postaji. Ministrstvo je odredilo, da se plača za telefon ki si ga da naročnik za svojo potrebo postaviti na železniški postaji, naročnina po kategoriji takega naročnika. Ce si pa napravi več naročnikov tak telefon, se plačuje naročnina vedno po kategoriji a) telefonskih naročnikov. — Razstava mlečnih Izdelkov v MIlana odložena. Kakor poroča naš generalni konzulat v Milanu, se Je razstava mlečnih izdelkov, ki se Je imela vršiti tekom tega meseca, odložila do aprila 1924. — Predavan]« o gospodarskih problemih Slovenije, ki se Je vršilo v sredo. 7. tm. v akademiji »Bratstva« na državni realki, je bilo rudi ro pot zelo dobro obiskano. O. predavatelj Fran Erjavec je predvsem naglasi! veliko važnost gospodarskih vprašanj, katerim Slovenci posvečamo vse premalo pozornosti. Čeprav so gospodarska vprašanja gonilna sila vsega javnega življenja. Do najnovejše dobe smo bfli Slovenci gospodarsko odvisni od -tujcev, v čemer je tudi iskati glavni vzrok našega nacionalnega nazadovanja oh mejah. Glavni pomen našega osvobojenja obstoji v tem, da smo s politično svobodo odbili ekspanzijo nemškega kapitala m se gospodarsko osvobodili, kar pomeni napredek vsega naroda. Žal pa je naše gospodarsko orvobojenje nepopolno, ker nam je Italija odrezala naša gospodarska pljuča, Trst, In nam s tem pred nosom zaprla vrata v svet, radi česar trpijo slovenski delavci, obrtniki, trgovci Itd. Nato Je g. predavatelj orisal socialno strukturo slovenskega naroda in posamne panoge našega gospodarstva ter dokazal, da je naša rešitev in bodočnost edino le v industriji, trgovini in obrti, za katero ima Slovenija najlepše pogoje. K temu bo pripomoglo v prvi vrsti zadružništvo, v drugi vrsti pa spretna politika slovenske delegacije v Beogradu. Predavanje je trajalo dve url in je bilo zelo zanimivo in prečno, tako đa je vsakdo odhajal zelo zadovoljen. Prihodnjo sredo predava g. Stane Vidmar o telesni vzgoji in Sokolstvu. — Decctnberska poroda. Zadnje letošnje porotno zasedanje pri ljublj. dež. sod. se otvori v ponedeljek dne 10. dec. hi so določeni do sedaj za zasedanje tile slučaji: Podbevšek Fr. oskrumba, Bizjak Fr. Kisel Jos in Leopold Resnik tež. telesna poškodba, Petrovčič Peter, uboj, Sterle Josip, oskrumba, Kajfež Ant. goljufija, Kristan Miha in Blažič Peter oskrumba, Ivan Rak in Matevž Rak. zloraba uradne oblast*. Roblek Josip, posilstvo, CigiiČ štcfa*i. uboj, in Zorko Janez, obrekovanje. Določene dneve priobčimo sproti, ker tudi rti izključeno, da pride v seznam še nekaj slučajev. — Zlorabe pri novosadski carinami. Nadzornik beogradskeg* finančnega ministr* atva Veliković, ki se je mudil te dni v N"o# vem Sadu, je suspendiral več uradnikov radi zlorabe. Stranke so bile namreč prisiljene plačati velike podkupnine, da je njihovo blago hilo pravočasno zacarinjeno. — Dela pri gradbi gravitacijske lelez: niče v Bakru, ki bo vezala postajo Bakar r luko Bakar, povoljno napredujejo in po mnenju strokovnjakov, bo proga stavljena v promet še tekom te zime. Glavne težkoče pri zgradbi te proge povzroča niveliranje hribovitega terena. Glavni del niveliranja je medtem že končan in pred dnevi je bilo izvršeno tudi tran«iranje proge. — ŽeleznUka zveza z morjem, železni* ška proga Gospič*Knin bo dograjena naj« brže še tekom te zime, ker je ministrstvo za zgradbo dovolilo ootreben kredit za zjra* ditev poslednjega dela proge v do'žini 40 kilometrov. Po končani zgradbi bodo konč« no Hrvatska, Slavonija in Slovenija zvezane a morjem. — Obdukcija umorjenega deteta. Ob* dukcija trupla v peči sežganega novorojen* čka, ki se je vršila včeraj ob 17., je ugoto* vila, da je bilo dete služkinje Roze Blaiko živo rojeno in zadušeno. Ni pa se anoglo konstatirati, na kakšen način je bilo dete zadušeno, ker na truplu niso bili odkriti nikaki znaki nasilja in je verjetno, da je služkinja dete najpreje zadušila. — Detomor tudi v Zagrebu. Zagrebška policija je aretirala služkinjo Julko Kovačič. ki Je osumljena detomora. Pred dnevi je bilo v Zagrebu najdeno truplo nekega de* teta. Policija je po končanem poizvedovanju ugotovila, da je bila Kovačieeva pred krat* kem v drvgem stanju, da pa je hodila ne* moteno na delo in je skrivoma rodila dete. Na policiji je zdravnik ugotovil, da je Ko* vačičeva rodila pred enim mesecem. Bila je oddana državnemu pravdništvu. vendar taji vsako krivdo. — Toča v Zagrebu. V četrtek opoldne je v Zagrebu med hudo nevihto padala pre* cej gosta toča, ki pa ni napravila posebne škode. — Nesreče. V gozdu Bori pri Sv. Barbari v Halozah je padlo pri podiranju drevja težko deblo na drvarji Janeza Ke-lenca. Mož je dobil smrtnonevarnc poškodbe na glavi in so ga prepeljali v bolnico v Ptuj. — Pri nakladanju opeke Je padel z vozička m si zlomil levo nogo delavec družbe »Slograd« v Trbov-iiah L. Valdegar. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico. — V karrrnolomu Inž. Lavrenčiča v Ribnici na Pohorju je padel delavec Kovač« na neko skalo tn si zlomil kost v rami. V tvornici »Tita«« v Kamniku sta si težko poškodovala očesi ključ. Kočar Al. in vajenec Kolman Jos. — V tvornici za dušik v Rušah se je poškodoval pri stružnem stroju del. C. Schulz levo podla*rnico. — PoaktiSena eoliufifm v trgovinskem ministrstvu. Pred dnevi je bil v Beogradu aretiran bivši šef računskega oddelka trgovinskega ministrstva M. Stojanovic radi go* Ijuflje. Slednji je namreč meseca junija t. 1. v času, ko je dr. Jankovie" zastopal ministra trgovine, temu izročil prošnjo svoje žene, ▼ kateri Je prosil« «• poporo 500.000 dinar, jev, ker je bila njena opekarna »Hink«« menda pasivna. Prošnji je bila pripisana pripomba, da se ima podpora izplačati. Poleg tega p* je bilo prošnji priloženo nakanio na Hipotekarno banko, da se takoj izplača ne prosilki, temveč njenemu možu nakazana vsota. Nihče v celem ministrstvu ni vedel za to prošnjo in tudi zastopnik trgovinskega ministra ne. Ko je istega dne šef računskega oddelka ministru dr. Jankovi Ju med števil* nimi drugimi trgovskimi akti predložil tudi slednjega v podpis, jc dr. Jankovič podpisa, oba akta. Vendar to ni bilo dovolj. Da bi odvrnil vsako krivdo od sebe, je Stojanovii prišel nekega lepega dne v oddelek za pro* tokole in jc pri tej priliki prisilil protokole vodećega uradnika, da pusti v sled« njih eno mesto prazno, ker »to želi gospod minister«. Uradnik je ubogal. Kasrleje je Stojanovic izrabil ugodno priliko in je med protokole zabeležil prošnjo svoje žene pod številko 1491 od 11. junija, kot ugodno rc* Seno. S tem se jc skuša! izvleči iz afee. Sleparija pa je bila kmalu odkrita in dr. Jankovič je na mestu odslovil brezvestnega uradnika ter ga ovadil državnega pravdni* štvu. Ker je preiskovalni sodnik ugotovil Stoianovičevo krivdo, je bil slednji sedaj oddan prvoinštančnemu sodišču v Beogradu. — Ubit ljubimca svoje mfftere. V Savskem mostu je živela ločena Slovenka Josi* pina Maric v korVubinatu z nekim Ahme* dagom Gučičem. Pred kratkim pa io ie obi* skal na dopust prišed^i sin B?rnard. NeVega večera sta Sla mati in sin v kino ter za tem v hotel v družbi z drugimi. Nenadoma pa je pridrvel v hotel Ahmcdaga in odvzel svoji ljubici denarnico. Ko sta se mati in sin vrnila domov, je prišlo do prepira med Bernardom in Gučifem, pri čemer je sin z bajonetom zabodel ljubimca svoje matere. Maric je bil aretiran. — Rarprava Paskijevič * Thierry. R-z* prava Paskiievič*Thierry se vrši dne 20. t. m. v Zagrebu. Za razpravo vlada veliko zanimanje in neki list je celo poročal, da se je za vstopnice prijavilo do sedaj 15.000 ljudi, kar pa menda ne odgovarja resnici. — Roparii v Slavoniji. Občinski notar v Hlebini v Slavoniji. Pavle Tmbrišan. je bil na cesti med NaSieami in Podgorčaco napaden od treh maskiranih roparjev in ker se je branil, ustreljen. Njegovo truplo so kasneje našli na sejem idoči kmetje. O storilcih ni sledu. — Zanlenjeni komunistični letaki v Zagrebu. Državno pravdnišrvo v Zagrebu ie včeraj zaplenilo letake, ki so jih razdeljevali komuiilstiCni delavci. V letakih se ie pozivalo delavce, da proslavijo četrtek 8. t. m. kot dan ieste obletnice obstanka ruske sov'^tske republike. — 5»?be kimčlfe Mlekarla Salovlc Jože in J. Pustovrh na Vrhniki sta bika obujena vsak na 150 D globe za uboge na Oro-supljem, ker sta bJla tako neprevidna, da sta k"oi!a od znanega kolesarskegla uz-moviča Jakoba BrfcUa tri kolesa za nizko ceno *n j'h z l^oim dobičkom zop?t prodala. Poleg te glob« sfa oh kupnino tako, da prav sbbo naletch. — Tatvine v LfuhTiant. Josip Mnvrfn, trgove \t. <**qrt1je Pri Črnomlju, je v Kolo* dmrr'i --t?ci na stotniki brani*vke HfHn»k »x>t<»pU listnico s Itflfl Din.— Vo a t*> i7g'r-?Tt — ]> hleva TT"T<*re ZioVn na S**t»i so bile ukradeno tri VoVoši, vredne Oin. — Med vožnjo Li"Miana* fCe^ovai-BaVarr. ie Mn *'lorn:i vlorMiero v košaro inr. K?nVa A^abanrlerja in ukradena pi- ?oor< T)^n v*ra boa. Pustolovka - iz Monte C*r!a - od 8.-11. I. de!. — V treh dMih. V glavni *3og! ELLEK RICHTER SI HO TIVOLI •v — FIlma »Pustolovka iz Mome Carla« prvi del »Šahova ljubica«, predvajan v Kino Tivoli, je presegel vs3ko pričakovanje. Vsak obiskovalec je po svoje zadovoljen. Ženski svet se naslaja nad krasnimi toaletami, prijatelji narave se divijo lepim obmorskim in pomorskim slikam, veseljakom izvabljata jeguljasti ravnatelj igralnice (Herman Plena) in sluga Ali (Karol Huszar) s svojimi šahovskimi manirami obilo prisrčnega smeha. Vse pa zadovoljuje film po vsebini, ki radi frapantnih trikov in presenetljivih domislekov daleko nadkriljuje običajne pustolovine. Prvi del se predvaja samo še do nedelje. NE 2ELI SVOJEGA BLIŽNJEGA ŽENE. L del od danes do nedelje. »Ne želi svojega bližnjega ženet, to je bila 9. božja zapoved Gospodova, ki tvori tudi glavno filozofično jedro tega filma, predvajajočega se v kino Matica. Nevrednega služabnika božjega, ki ne izpolnjuje, temveč celo zlorablja njegovo zapoved, zadene maščevanje Gospoiovo. Lastni oče ga prekolne, žena mu zblazni in celo njegov pes beži od njc?a. Strt in un':en se umakne iz življenja in pobegne v kreje, kjer ne biv. živa duša. O nadaljnji njegovi u"cd prikazuje drugi del. Film, vsebinsko In režijsko sijajen, prikazuje v vsej kurakterist ki tipične slike iz življenja Švedskega naroda, nadalje prekrasne motive monotone pokrajine, glasovite Fjorde itd. Občinstvo se opozarja na izredni film. — Kino ^Ljubljanski dvor- 9. 10. 11. In 12. novembra največja senzacija sedanjosti! »živali filmski igraHc. Za mladino. — Koncert. Jutri v soboto 10 nov. ti. v kavarni »Europa« koncert dravske godbe. Začetek ob 9. uri zvečer. Vstop prost. — Kakor srao svoječasno poročaJl. da Industrija preprog Lavoslav Neuhaus Osijek priredi v našem mestu razstavo svojih proizvodov »Smirna Knupftepihi«. Danes lahko javljamo, da je lastnik g. Neuhaus že prispel. Razstava se vrši samo 3 dni i. s. petek, soboto, nedeljo dnevno od 9. do 12. dopoldne in od 2. do 3. popoldne v veliki dvorani hotela »Union«. Vstop brezplačen. — Dnevni koncert ▼ restavraciji, kavami In kleti »Zvezda«. Vsak večer reden koncert vojaške godbe od pol 2D. do 23. v restavraciji, od 23. naprej v kavarni »Zvezda.« V kleti svira vsaki dan od 17. naprej priljubljena ciganska godba. — Koncert v kavarni »Emona« se vrši danes v petek ob 8. zvečer. Igra I. ljublj. salonski orkester. — Opozarjamo, da se je tvrdka J Maček stara, priznano solidna trgovina z oblekami, preselila v hišo Pokojninskega cavnda na Aleksandrovi cesti št. 1?.. kjer prodaja 5c nadalje po izdamo znižanih cenah. J|M1I!]SI VPRAŠANJE REKE IN KOREKTURE MEJ SLOVENIJE. — Beograd, 9. nov. (Izv) V dobro informiranih krogih je danes prejel Va£ stalni dopisnik točne informacije o stanju pogajanj med Rimom in Beogradom glede Reke. Kategorično se zavračajo vesti, da vlada namerava privoliti v aneksijo Reke od strani Italije proti Kompenzaciji v obliki korekture mej v Sloveniji Predlogi v tem smislu so bili taktičr.o storjeni od strani rimske vlade. Uveravajo merodajni kregi, da naša vlada slejkoprej še vedno vztraja na sta'i>ču striktne izvršitve rapallske po« godbe. — Sei naše razmejitvene delegacije polkovnik Daskalović ni predlagal nikakih predlogov glede Peke, on je samo strokovnjak za razmejitvena dela, ne more predlagati nikakih korektur meje v Sloveniji in je dospel v Beograd, da poroča o napredku razmejitvenih del v Sloveniji, ne pa napram Reki. RAZVRSTITEV URADNISTVA — Beograd. 9. nov. (Izv.) Danes dopoldne se je zglasila v predsedstvu ministrskega sveta pri g. Nikoli P a Š i-ću deputacija državnih uradnikov ter prosila vlado, da ji da pojasnila glede razvrstitve uradnikov v kategorije in skupine in kako namerna vlada razne pogreške popraviti. Ministrski predsednik jc deputaciji odgovoril, da je vlada odločena pogreške popraviti v »Službenih Novinati«. potom uradnega popravka. Deputacija je predsedniku omenila veliko nezadovoljstvo uradnistva proti naredbi. Glede plač in draginjskih do-k!ad je ministrski predsednik odgovoril, da se mora o tem predmetu posvetovati z resornimi ministri. Za danes ob 16. je sklican v dvorano Eskomptne banke velik protestni shod uradnistva vseh kategorij in skupin. ODKRITJE VOHUNSKE DRUŽBE. — neograd, 9. nov. (Izv.) V Belem Monastirju ob madžarski meji so prijele obmejne oblasti vojaškega begunca, bosanskega Turčina Imre Hasana, ki Jc pobegnil od svoje čete v Novem Sada ter stopil v vohunsko službo madžarske vlade Hotel je odnesti važna poročila o razvrstitvi naših vojaških edinic napram Madžarski. Prepeljan je bil v Beograd, kjer je med zaslišanjem priznal vohunstvo. Hasan je bil v zvezi z raznimi madžarskimi gospicami in uglednimi banntskimi Madžari. Hasan je tip internacionalnega vohuna. HRVATSKA IN DRŽAVNI PRORAČUN. — Beograd, 9. novembra. (Tzv.) Po-* krajini namestnik za Hrvatsko in Slavonijo dr. Cimič je bival 3 dni v Beograda ter je snoči odpotoval nazaj v Zagreb. Dr. Cimič je poročal ministrskemu predsedniku o položaju na Hrvatskem tn o prosvetni politiki za Hrvatsko, Istotako tudi notranji minister. Poleg poročila o nezadovoljstvu hrvatskih uradnikov radi razvrstitve je namestnik poročal tudi o budgetarnih razmerah za Hrvatsko In Slavonijo. Namestnik je dal potrebna pojasnila sa gotove postavke budgeta za Hrvatsko tn Slavonijo. Finančnemu odboru je prkleljen po odhodu namestnika poseben uradnik pokr. uprave iz Zagreba. Borzna poročila. ZAGREBŠKA BORZA. Dne 9. nov. Sprejeta ob 13. Ob zaključku notirajo: Devize: Curih 15.30—15.35, Pariz 4.92—4.96, London SS3.25-3S4.25. Dunaj 0.12123—0.12225. Praga 2.51—2.52, Trst 3.S225—3.8325, Bukarešta 42.50—43, Newyork 85.5—66. Valute: dolar 84.5—So, lira 3.77— 3.79. Efektov nismo prejeli. INOZEMSKE BORZE. — Curih, 9. nov. (Izv.) Današnja pred-borza :Beograd 6.52.5, Amsterdam 217.60, Newyo:k 564.75, London 25.03 Pariz 32.15, Milan 24.97, Praga 16.43, Budimpešta 0.0305, Bukarešta 2.80, Soiija 5.05, Dunaj 0.00795, avstr. žig. krone 0.00795. — Trst. 9. nov. Predborza: Beograd 3*. 10-26.20. Dunaj 0.03*35—0.0322. Praga 65.60-o6 Pariz 129 -129.5. London 100.50— 100.60, Newyork 22.40—22.60, Curih 400— 402. — Dunaj, 8. nov. Devize: Beograd 824—828. London 314.700—315.700, Mila« 3144—3156, Ncwyork 70.935—71.155, Pari« 4062—4078, Praga 2075—2085, Curih l*.690 —12.610. Valute: dinar 817—823. dolar 70^60—70.960. fr. frank 4015—4045. funt Sterlinz 312.900—314 500, Ura 3110-3130, švic. frank 12.475—12.555, čeika krona 2057—2073. Poizvedbe. _- Nasia se Je na Tržaikl cesti vratna verižica s križem. Dobi se na Taboru §L 3^ I. nadstr. — Mlad volčji pes, temnosiv, se Je zatekel v nedeljo 4. t. m. \z Resljeve cestt proti Poljanam. Najditelj se prosi, da ga odda proti nagradi pri J. Končan, Resljev* cesta 22. «■ stran. 4. »SLOVENSKI NAROD* dne 10. novembra 1923. jjtev 257. Turistika in sport. MEDKLUBSKI LAHKO ATLETSKI TURNIR JADRAN : LASK. Dva naša najmlajša in najagilnejša lah-koatletska kluba Jadran in Lask sta priredila v nedeljo 4. t. m. prvi medklubski turnir v Ljubljani. Prireditev sama, ki je bila tehnično dobro organizirana in se je vršla y redu, je uspela nad vse pričakovanje dobro in so bili dosežem razmeroma zelo ugodni rezultati. Iznenadil je predvsem Lask, ki je zmagal z 10 tekmovalci nad Jadranom, kateri je nastopil samo z 8 tekmovalci, v razmerju 59:54 točk. Res je, da Jadran ni poslal v boj vseh svojih moči. Doseženi so bili sledeči rezultati: Tek na 100 m: 1. Kregelj (J) 12, 2. Kandare (L) 12.1. 3. Umek (L). Metanje kroglje: 1. Vukmano-vič (L) 10.03. 2. Jovanović (L) 9.375, 3. Kandare B. (L) 9.31. Štafeta 4X100 m: I. Lask v postavi Umek, KandaTe B., Ljubic Kandare L. v času 49.6, 2. Jadran v postavi Špan, Jam-nlk, Praunseis .Kregelj v času 50.6. Tek na 400 m: 1. Kregelj (J) 56.7. 2. Hartman (L). 3. Jamnik (J). Metanje kopja: 1. Primožič (J). 33.75, 2. Vukmanović (L) 38.28, 3. Lojk (J) 32.10. Skok v daljavo z zaletom 1. Lojk (J) 5.16. 2. Kandare L. (L) 5.05, 3. Kregelj (J) 4.82. Metanle diska: 1. Vukmanović TO 28.84, 2. Oražem (L) 27.98, 3. Sever (J) 25.79. Švedska Štafeta 100-F2004-300-P 400: 1. Lask v postavi Kandare L. in B. Har-man, Umek, 2:16.2. 2. Jadran v isti postavi kot pri teku na 400 m, 2:18. Skok v daljavo brez zaleta: t. Lojk C.I) 2.50, 2. B. Kandare (L), 3. Kandare L. (L). Tek na 1500 m: 1. Kregeli '(.T)" 4:50:2, 2. Praunseis (IV 3. Slaoničar (LY. — Propozicije za biciklistički f moto-dklijrrlCki metting na 11. studenoga 1923. na klnbskom trkalištu Koturaška cesta Vožnje za bicikliste obdržavatu se po pravilniku J. K. S. u Zagrebu. Vožnje za motoriste obdržavaju se po pravHn ka J. M. S. u Zagrebu. Rok prijave usljedjuje najkasnije do 11. o. ml. (na dan utrke) 12 sari podne. Prijave za bicikliste iznašli ;u 5 D, a za motocikliste 10 D, za svevožnje, te se rmaju poslati na tajništvo gornjega kluba. Vožnje biciklista: Utrka *uni-ora 5 okruga 2500 m, utrka otvorena 10 okruga 5000 m, Motor, vodstvo 10 okruga okruga 5000 m, utješna utrka 5 okruga 2500 m. Vožnje motorista: 1.) Po- moćni motori do 150 em 5 okruga, 1) Motori do 250 cm 8 okruga, &) motori do 350 cm 10 okruga, 4.) motori do 500 cm 15 okruga, 5.) motori do 750 cm 15 okruga, 6.) motori od 750 cm dalje 15 okruga, 7.) motori sa prikolicom 15 okruga. Početak vožnja točno u 2 sata po podne. M. Z.: — Atletiki (Celle) : IHriJa, V nedeljo 11. tm. nastopijo celjski Atletiki v Ljubljani proti Hfriji. Po svoji sedanji formi spadajo Atletiki nedvomno na eno prvih mest med sportnhrri klubi Slovenije. Tekma « Ilirijo ie v kratkem času njihov šesti nastop proti ljubljanskim klubom: z iiierno Ilirije, kateri so pretečeno nedeljo podlegli po trdem boju z 0 : 2, so sigurno obvladali ostale protivnike, tako Hermes s 5 :0, Jadran s 3:2, Primorje z 2:0 m 1:0. Najmočnejši so Atletiki v obrambi, kjer igra kot desni branilec Šaleker, ki je nastopil že parkrat reprezentativno za ljublj. nogom, podsavez. Mesto sred. krilca zavzema Čeh Piša. Še pred nedavnim igralec praškega ČAFK-a. Napadalno vrsto vodi Diirschmied, večkratni reprez. dunajski igralec. Pod njegovim vplivom so se razvili Atletiki v dobro, strogo trenirano hi izredno odporno moštvo, proti kateremu treba nastopiti le dobro pripravljen. Po-četek tekme ob pol 15. uri, predtekma med Svobodo in rez. Ilirije se prične ob 13. uri. Predprodaja vstopnic v petek in soboto v trg. J. Goreč, Dunajska cesta. Izpred sodišča. — Prehude očitke je priobčil odg. ure d »Socijalistac napram beogradski policiji. Očital ji je nečuvene stvari, znanje in nočno pocestno občevanje s propalimi ženskami, umazane kupčije in druge nečedne komedije. Zaradi te neprevidnosti je bil obsojen odg. urednik na 50 D globe. — Prepir za »Muškoata«. Med vožnjo od vinske trgatve so se začuli v noči glasovi »Auf biks Jarci!« In ustavili so se Jarčevi vozovi, ki so jih vozili bratje Lojze, France in Jaka iz Črnevasi in Pavel Ker-Šič z Ižanske ceste v spremstvu žensk, da pogledajo .kakšni strahovi plešejo po cesti. Pri tem so naleteli na godca Kozarska, ki pa je šel mimo v svoji družbi in ga povabili na voz. da jim zaigra. Ta pa se vabila rri odzval. Naenkrat so se pa znašli na cesti brata Skrabe in Lojze Vidmar in nastal je ravs in kavs in padale so palice in klofute. Največ jih je skupil Ivan Škrabar, ki pravi, da so ga kar štirje tepli. Pri obravnavi je bilo težko ugotoviti, kdo je kaj zakrivil in ie bil obojen samo Pavle Keršič na 400 D globe, drugi pa so bili radi pomanjkanja dokazov oproščeni. — Mlada lovca. Sla sta na lov v nedeljo popoldne mlada bratca Krivca tam od Šmarja Janez in Jernej ček. Janez je res ustrelil zajca, Jernejček pa ga je šel tekat v grmovje, Tam pa je naletel na svoje ve-hko začudenje na čuvaja Samca, ki si je že prilastil Janezovega zajca. In konec braka de Je bil ta, da bo Janez en dan zaprt in so mu vzeli puško, kar le še najhujša kazen. Darila. Za nerešeni Sokolski dom (Tabor) daroval veseli gost v kavarni Jadran 20 D. Srčna hvala! — Za Malgajev spomenik v Guštanjn ie odbor prejel sledeče nadaljnje zneske gg. nabiralcev: Tilka, Šmarje pri Jelšah D. 200: I. Nabergoj, Dravograd D 117: uprava SI. Naroda, Ljubljana (oficirski zbor 39. pp.) D 620: Ela Mrak, Brezno D 112: Vekoslav Španger, Murska Sobota, D. 436.50: dr. J. Kotnik, Maribor. D. 100; prej D 7351.25, sedaj D 1585.50. skupaj D 8.936.75. — Odbor za Malgajev spomenik v Ouštanju izreka ceni. darovalcem najiskrenejšo zahvalo in se obenem priporoča ostalim cen j. nabiralcem. — Dražba sv. Cirila In Metoda v Ljubljani je prejela meseca oktobra 1923 sledeče prispe-Vke: I. Podružnice: Krško, m. 430, Žalec, ž. 35. Trebnje 500. Domžale 135. Ormož, ž. 2250, Šoštanj 50. Ribnica, m. 200, Slati-na-Radenci 1216. Ribnica na Pohorju 62.19 Novo mesto, ž. 690, Trbovlje, ž. 250, Ljubljana: I. mestna ž. 112, šentpeterska ž. 300, šentjalcobsJco-fmo-v-ska, m. 1540. šent-jakobsko-trnovska ž. 500, šentpeterska, m. 155: skupaj 8425.19 Din. II. Nabiralniki: Dr. Juro Hrašovec. Celje 25, podružnica Ribnica na Pohorju 80.64: sknpaj 105.64 Din. III. Dr. Ivana Tavčarja sklad: Podruž. Loški potok 60 Din. IV. Razni prispevki: Dr. Oton Fet-tlch, odv.. Ljubljana po naročim R. Seliš-karja iz Rožne doline 250, Zveza kulturnih društev, Ljubljana 306.75, Uprav. »SI. Naroda«, Ljubljana 642. Uprav. »Jutra« Ljubljana 60, Amalija Magdfč. trgovka, Ljubljana v spomin na pok. soproga Pavla Magdič, 500, Dr. C. Oblak. Ljubljana v počaSčenje pok. J. Cveka 100, gdč. C. M. 10 Din: skopal 1868.75 Din, Vsota vseh prefemkov 10.459.58 Din. Glavni urednik: RAST O PUSTOSLEMŠEK. Odsovorni urednik: VALENTIN KOPITAR. imajo EJElE3EiBEiEi£ tri Četrt ure od Maribora, z 9 In pol orali posestva, 7 in pol m dolgim gospodarskim poslopjem, klet za strojarno, bazi no m, cementno podlago, velika stiskalnica, enainpo-orala vinograda, lep sadni vrt in travniki za hi govedi ter njive, voda za celoletni pogon strojarne se takoj proda. Hipoteka lahko ostane. Cenjene ponudbe na Fr. Pergier, Maribor Mlinska ul. 44. DELNICE .Jadranske banke* Beograd se ugodno prodajo Ponudbe pod .Jadranska* na A!o-mi Companv, anončna družba. Ljubljana. 11875 v novi stavbi, v sredini mesta, ob prometni ulici, se tako] odda. Ponudbe pod .Loka! 11913* na upravo Slov. Naroda. 11913 Zahvala. -.- . -ti »- ~~ ■ V svojem imenu, v imenu družine Kappusove in Svigljeve, se najiskreneje zahvaljujem za zadnje, mojemu možu izkazane časti s spremstvom na zadnjem potu, za zapete mu žalostinke in darovano lepo cvetje. Posebna zahvala častiti duhovščini, občinskemu odboru iz Kranja, ki se je udeležil sprevoda z načelstvom g. župana, Kranjski čitalnici, bratom Sokolom iz Kranja, Radovljice in Stražišča, kranjskemu, kamnogoriškemu in stražiškemu gasilnemu društvu in vsem drugim tujim in domačim udeležencem sprevoda. Zahvaljujem se domačemu župnika g. Zorku za tola-žilne, g. dr. Degleriji za skrbne zdravniške obiske in vsem drugim dobrim prijateljem umrlega, ki so ga med boleznijo obiskavali, kakor tudi za vsa pismeno in ustmeno izražena sožalja. Stanka pL Kappusova. ■ ■i ■ Tvornica oblek v Trstu prodaja? 60 šivalnih strojev nemškega sistema: 3 stroje za vrtanje; I stroj za pritrjevanje gumbov; 1 stroj za rezanje, vse solidno blago ftGT popolnoma urejeno na električni pogx>n za napravo moških oblek fn moškega In ženskega perila. •/praSanja In ponudbe ie poslati na C. Tenze, Tr»!e*ie, Via S. Micold No. 4. 11J00 Z9 M Keksi pnepecenci čajno pecivo oblati vsi izdelki te Rogaške Slatine Direktna detajlna prodaja v parni pekami Viljem Bizjak, Ljubljana, Gosposvćtska ceste. Pisarna 2—4 sob, v novi stavbi, v sredini mesta ob prometni ulici, ie tako] odda. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod .Pisarna 11912*. Javna sodna dražba 12.000 kg lepega bukovega oglja in 21 kubm. lepih bukovih hlodov se vrši v Močvirju, četrt ure oddaljeno od farne cerkve na Bučki ali uro od Škocjana na Dolenjskem, v ponedeljek, dne 12. t. m. ob 10 uri dopoldne. Blago bo poceni. Kupci pridite! 11832 odgovore uprave naj se priloii 1 dinar. Cone oglasom do 29 besed Oln 3"—; vsaka nadaljna beseda 50 para, s davidno vred ■aVSHBDBnBDBBORT? i Že za malo denarja dobite novo Nalivno-pero Izdelek Iz lese z na-polnilnškom In 2 peresoma Din 17-50 I lahko IzmeniJbrlm jeklenim peresom. Enkrat na teden s tankim črnilom napolnjeno pfse čisto In zanesljivo kakor zlato nalivno pero. Patentirano v vseh državah. Izdelek Iz kavčuka •Istem avtomat, polnjenja z t peres osne Din as*— Poslužujte se Penkala svinčnika! To je prvi vedno naSITjeir! In za pisanje pripravljeni krsfoa. — W§* tanko z grafitom in v barvah. Dobi se v vseh papirnicah. 11639 I Slufbe I Kot sobarica ali blaga j ni carica iščem službe v Dalmaciji; naj* raje v Dubrovniku. — Naslov pove uprava »SI. Naroda*. 11.888 - --" -3— Moderna šivilja izdeluje plašče pod 400 kron; najmodernejši kroj. Popravljam tudi klobuke po nizki ceni. — Ponudb be pod »Počkaj/11.017« na upravo »Slov. Nar.«. Ne drag advokat, ali advokat, ki ne izvršu* je več prakse, ali vpoko* jen sodnik se išče za za= rumive juridične stvari. — Ponudbe pod »B. D F./11.847« na upravo »SI Naroda«. Graščak išče višjega državnega uradnika ali častnika v pokoju, da bi zastopal njegove interese v Ljtib= liani. — Ponudbe pod Graščinske zadeve/11.848 na opravo »Slov. Nar.«. Potnika za Slovenijo s stanova* njem v Ljubljani, Celju aH Mariboru, s stalno mesečno plačo, plača* njem potnih stroškov in provizijo, išče vclilco tovarniško podjetje it* leme stroke z nastopam takoj ali 1. januarja 1924. Zahteva se znanje slo* venščine in nemščine v govoru in pisavi. — Toč* ne ponudbe z naznače* njem zahtev, odnosno plače, poslati na: Savjet* nika M. R. Marsanič. Za* greb, Gjorgjičeva ulica 8, ITI. kat., desno. 11.857 Velika železna peč se proda« Tomažič Marijo, Sv. Pe* tra cesta 2/II. 11.S97 Beneški gater (samica) s popolno opre* m o, najnovejšega tipa na 1—3 liste, z zvlako za nazaj, več žaginfh listov, iermenica, jermen, 6 m dolg voz z vsem ogrod* jem, se proda radi nado* mestitve drugega stroja. — Ljubljana, Prule št. 8. 11.866 Stanovani Praktikan tinja, absolventinja trg. šole, perfektna stenograf in j a in strojepiska vešča popol* noma nemškega ter slo? venskega ali hrvatskega jezika, se takoj sprejme. — Ponudbe je poslati na upravo »Slov. Naroda« pod Praktikan tinja '11903. Praktičen jnrist išče primernega posla za nekaj ur dnevno pri od* verniku ali notarju, v banki ali večjem trgov* skem podjetju. Prevza* me tudi upravo hiš, gra* ščin ali trgovskih pod je* ti j. — Ponudbe na upra* vo »Slov. Naroda« pod »Praktičen jurist '11.889« Gospodična« vešča vseh pisarniških del strojepisja, skrren* skega, nemškega in itali* janskega jezika ▼ govoru in pisavi, išče službe. — Najraje gre k odvetniku ali notarju, ker je službo* vala ie več let ▼ odvet* niški pisarni. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 11.814 Lesene sode od petroleja in strojnih olj kupuje družba »Zo* ra«. z o. z. v Ljubljani. Dunajska cesta 33. 11.925 I Prodam Uravnalnik (50 cm širok) in bencin* motor (7—8 HP) takoj po ugodni ceni naprodaj. — Ljubljana, Prule št. 8. 11.867 Kot sostanovalki se sprejmete dve solidni gospodični. — Naslov pove uprava »Slovenske; ga Naroda«. 11.898 Stanovanje iz ene ali dveh sob s ku* hinjo, ali vsaj s soupo* r.ibo.tse išče za takoj. — Ponudbe naj se vpošlje* jo na upravo »Slov. \Ta^ roda* pod »L./11.859«. Dijakinja ali pa druga boljša gospodična se sprejme ▼ lepo stanovanje k boljši rodbini. — Naslov pove uprava »SI- Nar.«. 11-S90 Išče se gostilna ▼ najem ali na procente. — Izka Hartman. k.t a na »Corso*. Nova ^ diska, Hrvatsko. 11.927 Stanovanje, obstoječe iz treh elegantnih sob, kuhinje, kopal* nice in pritiklin, se odda s 1. decembrom tistemu, ki plača najemnino za par let naprej in nekaj posojila. — Naslov pove uprava »SL Nar.«. 11.905 Ribje olje* zajamčeno pristno, naj« boljše norveške znamke, dospelo. — Lekarna Da* karčič, Karlovska eests št 2. — Direktni import iz Kristijanijc! 11.834 Otroški vozički, dvokolesa, mali motori", šivalni stroji, pneumati' ka po znižani ceni. »Tri* buna« F B. L., Karlov* ska cesta št. 4, Ljubiiana. | Dopisovanje 1 Sjzj aaaaaaaaaaaan1 asaaaa* 11.720 Ženitna ponudba* Mladenič, 24 let star, z dvoje obrti, pa po nesreči zgubil kapital, sc želi seznaniti z gospodič* no ali mlado vdovo z nekaj kapitala. — Le resne pon"dbe pod »Pe* karna/11.928« na upravo »Slov. Naroda«. 1 Na dobro domačo hrano se sprejmeta takoj sli s I. decembrom dva bol j s ša gospoda. — Naslov pove uprava »Slovenske« ga Naroda«. ll/>24 Gostilno na račun Voz, popolnoma nov, za sam* ca ali par, se ceno proda. — Naslov: S. Rožič, ko* vač, Brezovica pri Ljub^ Ijani. 11.915 Prodam po nizki ceni celo ali po* lovico za obrt pripravne hiše s štirimi stanova* nji in velikim vrtom bli* zu električne železnice. Odstopim stanovanje. — Vprašajte: Hinko Priv# šek, Miklošičeva 18/1. 11.868 Jeftino za prodati radi povečanja pogona: 1 kompi. secači motor fa* brikat Brno Konigsfel* der od 56 HP, 2 parna kotla: 1 ogrijevne povr* šine od 30 m sa 5 atmos* fera, a drugi 40 m sa 8 atmosfera. Sve u dobrom stanju te odmah sposob« no za pogon. — Upitati kot Sisačke pivovare d. A u Sisku. 11.923 Iščem meblovano sobo v mestu pri boljši obitelji, po možnosti z vso oskrbo. — Ponudbe pod I. M. L. 11.887« na upravo »Slor. Naroda«. Oddaste se dve meblovani sobi z eno posteljo v novi hI* si pod pogojem, da se nl-i-'i» najemnina za celo I leto naprej. — Naslov i pove uprava »Slovenske* | ga Naroda«. 11.858 Elegantna soba z dvema posteljama, v bližini glavne pošte, se išče za takoj ali s 1. de* cembrom. Plačam dobro. — Dopisi se prosijo na kapelnika Ludwiga, bar »Emona« (kavarna »Kmo= na«). 11.821 I £oka!i i Išče se manjši trgovski lokal na prometni cesti za fe» bruar. — Ponudbe pod »Lokal 1924/11-596« na upravo »Slov Naroda«. Delavnica« Kdo H hotel začasno odstopiti srcdnjevelik lo* kal mlajšemu obrtniku s sijajno bodočnostjo. — Najugodneje na dvorišču. — Ponudbe pod »Resno delo/11 004« na upravo »Slov. Naroda«. v kakem prometnem kra* ju išče mlad zakonski par brez otrok. — !' nudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Gostilna na račun/11.926«. Demoiselle distinguče accepte cham« brc sans meubles, en ćehange des Iccons fran* caises. — Mcilleurs refe« rences 1* adresses au »SL Narod«. 11.886 V komisijo. se sprejme večja partija moškega in ženskega ms = nufakturnega blaga proii dobremu jamstvu. — Po* nudbe je poslati na upra* vo »Slov. Naroda« pod Zanesljivo 50.000/11.891. Zamenjam stanovanje. obstoječe iz sobe in ku* hinje, v pritličju, z ena* kim ali večjim; dam tudi dobro nagrado. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 11.852 Pohištvo vsake vrste iz trdega in mehkega lesa imam ved* no v zalogi, kakor tudi kuhinjske oprave itd. ze» po ugodnih cenah. — Mi* zarstvo in zaloga pehist« va Matija Andlovic, Vi* dovdanska cesta 6, Ljub* ljana. 11.910 Izj ava. S tem izjavljamo, da smo t. vašim aparatom »Toplodar«. kateri se je čez vse naše pričakova* nje dobro obnesel, ze'o zadovoljni in ga toplo priporočamo. Centralna banka d. d. Zagreb, po* družnica Maribor. — Na» roča se: »Jugometalija«, Ljubljana, Kolodvorska ulica 18 ali R. Ninič in drug. Maribor. 11.892 lastnina in tisk »Narodne tiskarne«« 64 36 61