rc f» u i w i, m ■ številka 28 / letnik 61 / Ljubljana, 25. julij 2002 Glasilo Zveze Svobodnih Sindikatov w Slovenije Na zavod namesto na morje V tekstilni in obutveni industriji te dni namesto na dopust ljudi pošiljajo na zavod. Po besedah Toneta Rozmana, predsednika Stupisa, je več podjetij v juliju začelo določati presežne delavce. Po njegovih podatkih so med njimi Peko, Planika, Tekstilna tovarna Prebold, Lisca ... Zelo negotov je tudi položaj v Loki Pro, Inpodu, Piku Tekstilu, podjetju Universale ... Mojca Sedminek, predsednica Pekovega sindikata, nam je povedala, da je podjetje določilo 93 presežnih delavcev. Šlo naj bi zlasti za delovna mesta v montažnih oddelkih, iz česar je mogoče sklepati, da bo Peko zmanjšal proizvodnjo in se bolj usmeril v trženje. Prav pri tem menda dosega zelo dobre rezultate Planika, ki kljub temu načrtuje zaprtje obrata v Majšperku in želi postopoma zmanjšati število zaposlenih v Turnišču in Kranju. Po predlogu naj bi v Majšperku dokončno ostalo na cesti 113 delavk, v Turnišču pa naj bi bilo začasno doma skoraj 200 delavcev. V slednjem se odpuščanju skušajo izogniti tudi s skrajšanjem delovnega tednika na 36 ur. Ker so vsi Plani-kini sindikati zavrnili predlog začasnega Prenehanja potreb po delu delavcev iz nujnih pperativnih razlogov, je razplet v tem podrtju še negotov. Zaposleni imajo kar 25- odstotni lastniški delež in lahko tudi sami soodločajo o svoji usodi. Lisca bo po načrtu odpustila 220 delavcev, Tekstilna tovarna Prebold 176, podjetje Universale pa 115. Mura načrtuje zmanjšanje števila zaposlenih v daljšem obdobju, vendar krute tržne razmere lahko povzročijo hitrejše ukrepanje. Temu se ne more izogniti niti paradni Prevent, ki ne podaljšuje pogodb za določen čas. Rozman pravi, da so v dobrem položaju le podjetja primarne tekstilne industrije (predilnice, tkalnice), ki so se pravočasno usposobila za tržne razmere in tudi investirala v posodobitev proizvodnje in kadre. Obutvena industrija se preveč drži domačega trga in upa na prodor na trge držav, nastalih na ozemlju bivše Jugoslavije. Na evropske trge si praviloma sploh ne upajo, ugotavlja Rozman. V tekstilnih in obutvenih podjetjih pa pospešeno razmišljajo o selitvi proizvodnje na trge s cenejšo delovno silo. Alpina ima denimo tovarno v Sarajevu in je z njo zelo zadovoljna. Tako bodo lahko ukrepali tudi drugi, in če bo šlo tako naprej, bosta doma ostala le še razvoj in trženje. Država je torej začela ukrepati prepozno, ugotavlja predsednik Stupisa, in zato brez pravih uspehov. Uredništvo Nove Delavske enotnosti bo v avgustu na oddihu. S časopisom se bomo med bralce vrnili 5. septembra. Nedelje naj bodo za trgovce proste Vodstvo SDTS seje po besedah Sandija Bartola te dni ukvarjalo zlasti z vprašanjem, kateri predpis bo po 28. juliju urejal obratovalni čas prodajaln. Čeprav so v sindikatu opozarjali odgovorne, da bo po tem datumu nastala pravna praznina, seji ne bo mogoče izogniti. Bartol je zaskrbljen, ker združenje za trgovino pri GZS samovoljno tolmači evropsko ureditev obratovalnega časa. Informacije tega združenja so 24. julija objavile, da je po evropski direktivi nedelja enaka vsem drugim delovnim dnem. Bartolje z Gregorjem Mikličem pregledal direktive in tudi Evropsko socialno listino. Po direktivi naj bi imeli delavci pravico do minimalnega tedenskega počitka praviloma ob nedeljah. Po Evropski socialni listini, v Sloveniji že ratificirani, pa naj bi bil dan počitka v tednu praviloma tisti, na katerega delavci po tradiciji ne delajo. V Sloveniji je to nedelja, je prepričan Bartol. SDTS si bo tudi zaradi tega prizadeval, da bi se do sprejetja nove zakonske ureditve obratovalnega časa neposredno uporabljale evropske norme. Hkrati sindikat javno sprašuje glavnega tržnega inšpektorja Romana Kladoška, po katerem predpisu bo nadziral urejanje obratovalnega časa prodajaln. Kako so v Steklarni Hrastnik izigrali 72 delavcev Na območni organizaciji ZSSS Zasavje so to sredo pripravili tiskovno konferenco o razmerah v podjetju Glascom. Na njej je predsednik sindikata podjetja Dušan Selinšek orisal razmere po potrditvi sklepa o uvedbi prisilne poravnave. Steklarna Hrastnik je po Selinškovih besedah decembra lani v to podjetje prerazporedila 72 svojih delavcev, od tega 42 invalidov. Stojan Binder, direktor Steklarne Hrastnik d. d., je 24. decembra prerazporejenim delavcem na zboru dejal, da bo Glascom (hčerinsko podjetje Steklarne Hrastnik) postal invalidsko podjetje. Vloge za ustanovitev invalidskega podjetja pa ni bila nikoli pripravljena. Ker delavnica za novo podjetje ni bila pripravljena, so bili delavci do 21. januarja na prisilnem dopustu. Vendar delavnica tudi po tem datumu ni bila pripravljena in delavci so lahko začeli delati šele, ko so po tovarni zbrali odpisane delovne mize. V delavnici še sedaj ni ne ogrevanja, ne dnevne svetlobe, ne prezračevanja. Vse to je res, čeprav so prezaposlenim obljubljali, da bo “mamica” zanje naredila vse. Zaradi nemogočih razmer pri delu invalidi (postali so med delom v steklarni) pri delu praviloma ne zdržijo več kot pet dni. Predsednik Sindikata KNG v Glascomu V Glascom so po Se-linškovih besedah prerazporedili samo delavce, ki niso bili popolnoma sposobni za delo. Zaradi tega je od 72 delavcev običajno delalo manj kot 30. Glascom je bil ustanovljen že leta 2000, opravljal naj bi trženje za steklarno. Ob koncu lanskega leta pa so program spremenili, prezaposleni delavci naj bi se ukvarjali s pakiranjem in zlaganjem steklarskih izdelkov. Glascom je že do svoje razširitve pridelal 19 milijonov izgube. Ker je v razšiijeni sestavi vsak mesec potrošil po 10 milijonov, ustvaril pa le pet milijonov, je že po petih mesecih nastal predlog za prisilno poravnavo. Tako so se odločili, čeprav je finančnica Mojca Jazbinšek Volk menila, da je podjetje zrelo za stečaj. Predlog je sodišče že potrdilo, upravitelj prisilne poravnave je Štefan Veren. V predlogu za prisilno poravnavo piše, da ima Glascom 38,8 milijona izgube, osnovni kapital pa naj bi znašal 31,9 milijona tolarjev. Po programu prisilne poravnave bo delo ohranilo le 25 zaposlenih. Sedaj v podjetju ne delajo. Večina delavcev je na čakanju, 21 je začasno prerazporejenih v Vitrom, sedem pa v Sinet (kjer tudi pakirajo in zlagajo steklene izdelke). Vse to se dogaja, čeprav je dela več kot dovolj. Če ne delamo, ne moremo zaslužiti za svoje plače, pravi Selinšek. V Sinetu zdaj pakirajo kar v dveh izmenah. Direktor Glascoma Assayed AT mutasev po Seliškovih besedah za to podjetje dela največ dve uri na dan. Delavci so z njim nezadovoljni tudi zaradi tega, ker od njega ne morejo dobiti nobene informacije. Zaradi tega se pogosto obračajo na Binderja. Vendar tudi pri njem dobijo zgolj obljube, ki se kasneje ne potrdijo- Zaposleni so plačo za maj prejeli 9. julija. Denarja za junijsko in naslednje plače ni. Plače pa so bile zelo nizke, velika večina je zaradi z zakonom določene minimalne plače prejemala dodatek k plači (tudi do 33.000 tolarjev). Načrt prisilne poravnave predvideva, da bodo presežni delavci prejeli po 800.000 tolarjev odpravnine. Drugih delavskih terjatev ne bo veliko, je dodala Tjaša Logar, sekretarka območnega odbora Sindikata KNG v Zasavju. . Franček Kavčič SDD0 zbira podpise proti vladni samovolji Inšpektorji bodo sodelovali Karmen Leban seje to sredo pogovarjala z glavnim inšpektorjem za delo Borutom Brezovarjem. Zagotovil ji je, da bodo inšpektorji na podlagi prijav SGIT obiskali vsa podjetja, ki kršijo kolektivno pogodbo, še posebej pravico do počitka in odmora. Posebej bodo pregledali podjetja na Celjskem, ki niso izplačala regresa za dopust, in tudi podjetja, ki delavcem dajejo le 95-odstotne plače. In- špektorji bodo na Gorenjskem pregledali zlasti presežne ure, ki jih podjetja ne plačujejo ustrezno. Brezovar bo septembra na seji predsedstva SGiT poročal o rezultatih inšpekcijskih akcij. Predsedstvo SGiT je določilo predloge listin za 3. kongres tega sindikata, ki bo 15. novembra v Mariboru. F. K V SDDO so začeli zbirati podpise proti načinu sprejemanja uredbe o količnikih za osnovne plače in dodatke zaposlenih v vladnih službah, upravnih organih in na sodiščih. Za zbiranje podpisov so se odločili, da bi tako poenotili pritisk na tiste, ki so izničili načela socialnega partnerstva. Z uredbama je vlada odvzela približno 30.000 zaposlenim v državni upravi že priznane dodatke. Če je vlada to storila zaradi finančnih težav, bi bilo prav, da zmanjša tudi prejemke preostalih 120.000 plačanih iz proračuna. Hkrati je republiški odbor SDDO na ustavno sodišče vložil pobudo za oceno ustavnosti dveh uredb in predlog za njuno zadržanje. Republiški odbor je za člane SDDO, ki se bodo odločili za tožbe, pripravil posebne obrazce in pooblastila za zastopanje. Stroške odvetnikov in administrativne stroške bo kril sindikat, za tožbo pa bo treba plačati tudi takso. Republiški odbor bo pripravil izračun glavnice in obresti. Tožbe bo vlagal do 31. avgusta letos. F K. Prijetne počitnice Vedno, ko so pred nami počitnice, premišljujem o uspehih in neuspehih v letošnjem prvem polletju. Skušam se spomniti vseh posameznikov, ki so prihajali za mojo okroglo mizo. Številni so prišli zaradi svojih stisk sami, sindikalne zaupnike pa sem iskala zlasti sama in jih vabila na pogovore. Pogosto smo ostajali brez besed ob presenečenjih, ki so nam jih pripravili naši delodajalci. Skupaj smo prepoznavali njihove namene in snovali svoje protiakcije, da bi grde načrte preprečiti oz. vsaj omiliti. S sindikalnimi zaupniki smo se iskali, včasih tudi ogibali drug drugega, se pogovarjali in pogajali. Prijetneje je bilo na športnih tekmovanjih in kulturnih prireditvah ... Tako so mi minevale ure in ure, veliko časa je šlo tudi za pisanje prošenj, zahtevkov ter opozoril. Čeprav je bilo naporno, mi truda ni žal. Prepričana sem, da je naše sindikalno delo prepoznavno. Ker delam, verjamem, da bomo tudi v prihodnje uspešno uresničevali poslanstvo naše organizacije. Pred nami so počitnice in dopusti. Potrudite se, da se boste imeli lepo - doma ali kjer koli že, in se ob tem spomnite Hemingwayevih besed: »Zdaj ni čas, da bi premišljevali o tem, česar nimaš. Premišljuj, kaj lahko narediš s tem, kar imaš.« Justi Arnuš lT3 PfflH TTmrmTT! ki 70, pa je s 17 nadurami zaslužil bruto 13().0()() tolarjev oz. neto 95.000. Delodajalec kolektivno pogodbo upošteva stoodstotno, vcndar ne da delavcem niti tolarja več. Prej-^nji teden so zaposleni prejeli tudi letošnji fegres za letni dopust v višini 125.805 tolar-Jev. “Plače so majhne, vendar redne. Sedaj j'h podjetje že tri mesece izplačuje do 18. v 'Mesecu, prej je bil plačilni dan tudi 28. v me-*ecu. Ljudje s tem seveda niso zadovoljni. Vendar se pogajati o več enostavno ne da. No skušam načeti pogovor, se zgovarjajo, da razmere v podjetju niso rožnate. Mogoče je Gko tudi zaradi tega, ker še nimamo znane-p lastnika. V podjetju nihče ne ve, kdo so astniki,” pravi Zubovič. In zakaj lastnik še n* znan? “Ne vem. Mislim pa si, daje skriv-n°stnost tudi posledica tega, da ni vse po-Vsem čisto.” Kako pa je z nadurami?“Kar nekaj jih najdimo, v naših obratih delamo skoraj vsa-0 soboto in nedeljo. Plačujejo jih s faktor- Omer Zubovič, predsednik sindikata v GPG: “Da bi lahko normalno živeli, vsi gradbinci delamo tudi na črno. Uidi dopust in proste dni uporabimo za delo in izboljšanje zaslužka.” jem 1,30. V posameznih obratih pa del nadur tudi kompenzirajo. Poleti se dela od 7. do 17. ure, pozimi je delovni čas precej krajši. Na sindikat se zaradi nadur nihče ni pritožil.” In kako bi bilo mogoče doseči višje plače? “Mislim, da moramo pri pogajanjih na državni ravni pokazati tudi svojo moč. Delodajalcem moramo dokazati, da je za pogajalsko skupino 25.000 jeznih delavcev. Po mojem mnenju smo to sposobni, povsem prepričan pa nisem.” Ste v GPG kdaj resno stavkali? “Le enkrat leta 1989. Takrat nas je bilo v podjetju še 2600 in seje nabralo veliko nepravilnosti. Imeli smo tudi več manjših ustavitev, ki smo jih rešili zelo hitro.” Kaj pa sindikat v GPG počne? Po Zubo-vičevih besedah se z vodstvom podjetja pogovarjajo o vseh zadevah in jih dogovorno rešujejo. Prizadevajo si, da ljudje ne bi imeli težav, in to tudi uspevajo. Pomagajo ljudem v stiski z denarjem. Če denarja v sindikalni blagajni podjetja ni dovolj, pomaga tudi območni odbor in izjemoma tudi republiški odbor. Sindikat varčuje v Delavski hranilnici in tako omogoča tujcem, da pridejo do kreditov. V GPG je kar polovica tujcev, večina jih ima stalno delovno dovoljenje. Imajo tujci še vedno veliko administrativnih težav? Če bi sodili po Zuboviču, je teh problemov sedaj manj. Sam pa je kar šest let čakal na državljanstvo, saj je bil ob osamosvojitvi Slovenije prijavljen v samskem domu. Sedaj problemov več nima, tudi njegova dva otroka sta dobila državljanstvo. Kako pa je s počitniškimi objekti, druženjem, rekreacijo? počitniške domove je GPG prodalo. Rekreacijo skušajo oživeti. Enkrat letno se v podjetju zberejo tudi na srečanju, pol plača sindikat, pol pa prispeva direktor. Kako pa sindikat sodeluje z upravo? “Sodelovanje je korektno, dobimo se, ko je to potrebno. Moj princip je, ne se vtikati v poslovanje, saj zanj sindikat ni pristojen. Številni moji kolegi imajo težave, ker ne ravnajo tako. Ker smo sindikalisti v podjetjih praviloma volonterji in se pri našem delu hitro prikradejo napake, bi se morali pogosteje posvetovati s strokovnimi delavci z območij in z državne ravni. Skoraj vsak dan imam stik s 15 do 20 člani, ki prihajajo k meni zaradi različnih bojazni. Največkrat se bojijo, da ne bo plače ali da ne bo izplačana v roku. Veliko večino uspem prepričati, daje strah odveč. Mene osebno uprava še z nobeno obljubo ni žnategnila’. Moj direktor Jože Ši-menčak mi je tudi zagotovil, da me bo o morebitni kasnitvi izplačila sam obvestil.” Zakaj pa ljudje radi prihajajo k vam? Ker jim skušam pomagati s srcem in nikogar ne žalim, nikoli se ne obnašam birokratsko.” Lahko vaše besede o nevtikanju v poslovanje konkretizirate? “Svojim kolegom sem že večkrat dejal, naj si s tem sami ne kopljejo jame. Sindikalisti smo tudi premalo zaščiteni in zato sta kolega iz Gradisa in Klime Montaže na spisku presežnih delavcev. Sindikalisti lahko s svojim vztrajnim iskanjem odgovorov in resnic tudi povzročimo hitrejši potop podjetij. Prepričan sem, da moram najprej delati, šele po delu se lahko grem tudi sindikalista. Profesionalcu se vedno lahko zgodi, da ga sunejo v rit.” In kako šefi gledajo na vaše sindikalno delo, vas kdaj poskušajo podkupiti? “Tega ne morem reči. Je pa kar veliko pritiskov, da ne bi bil več sindikalist. Ker mi v zvezi s tem ponujajo dobro mesto, bom verjetno moral sprejeti. V to bom moral iti tudi zaradi boljše eksistence. Sicer pa mislim, da seje treba na sindikalnih funkcijah tudi menjavati, saj se te ljudje po 16 letih tudi naveličajo. Sicer sem tudi sam že poskušal odstopiti, vendar člani tega niso sprejeli.” Začeli smo z nizkimi plačami, ki komaj zagotavljajo preživetje. Ali gradbinci zaradi tega skoraj brez izjeme delate še na črno? “Da bi lahko normalno živeli, vsi gradbinci delamo tudi na črno. Tudi dopust in proste dni uporabimo za delo in izboljšanje zaslužka. Letos sem prvič po dolgih letih šel na dopust na morje.” Franček Kavčič Pogovor z Iztokom Cilenškom, podpredsednikom Sindikata delavcev energetike Slovenije Rudarje je težko prekvalificirati Iztok Cilenšek je v SDE Slovenije odgovoren za področje premogovništva in je tudi prvi mož SDE v Rudniku Trbovlje Hrastnik (RTH). Z njim smo se pogovarjali zlasti o vprašanjih, ki jih povzroča zapovrstno zapiranje rudnikov. V SDE je za področje premogovništva organizirana posebna konferenca. Vanjo se povezujejo sindikalne organizacije RTH, RGD, RŽV, Minervo in treh rudnikov v zapiranju (Zagorje, Kanižarica in Senovo). V teh družbah je še kakšnih 2000 zaposlenih. Vse družbe so v državni lasti, izjemi sta le Minervo (vrtanje in miniranje) in RGD, ki sta delniški družbi. In prav v vseh družbah razen v Mi-nervu se zaposleni srečujejo s kar težkimi problemi. Za zapiranje rudnikov je država sprejela več zakonov, po katerih v rudnike priteka tudi denar. Najbolj boleč problem je določanje trajno presežnih delavcev. Rudarski poklic je po Cilenškovih besedah nekaj posebnega, zaradi česar so v preteklosti rudarjem praviloma pomagali, da so se predčasno upokojili in jih niso odpuščali. Dosedanji potek zapiranja je bil sicer krut, vendar nihče ni bil vržen na cesto, pravi Cilenšek. Po letu 2012, ko naj bi bili vsi našteti rudniki že zaprti, pa se del rudarjev ne bo mogel upokojiti, potrebne bodo tudi prekvalifikacije. Po neuradnih podatkih se kar polovica sedanjih rudarjev v RTH leta 2012 še ne bo mogla upokojiti. Ker jim manjkajočih let ne bo mogoče dokupiti, se bodo morali prekvalificirati. Že razmišljanje, da si bodo morali poiskati drugo delo, pa je za rudarje pravi šok. To je tudi posledica sedanjega načina plačevanja rudarjev, ki imajo v osnovni plači dodatek za težko delo. Če se bodo zaposlili drugje, bodo ta dodatek izgubili in plača bo precej nižja. Glavna skrb sindikata velja prav tem rudarjem. Novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne pozna več različnih vrst predčasnega upokojevanja (urejal jih je jugoslovanski zakon iz leta 1969), lani seje po tem zakonu upokojil zadnji rudar. Tako imenovani zasavski zakon seje letos začel temeljiteje izvajati in posledice so že tu - prvi seznami presežnih delavcev. Na njih je 46 presežnih delavcev, ki jih bo treba na različne načine rešiti do konca letošnjega leta. Premog v RTH bodo za potrebe trboveljske termoelektrarne (ljubljanska toplarna ga ne kupuje več) kopali do leta 2007, do leta 2012 pa bodo opravljali le še zapiralna dela. Že sedaj potekajo nekatera zapiralna dela in saniranje površin, prizadetih zaradi rudarjenja. Sindikat ocenjuje, da so plače v rudarstvu skladne s kolektivno pogodbo. Od leta 1996 pa rudarji pri plačah niso več v privilegiranem položaju v primerjavi drugimi delavci. Rudarji še zaslužijo nekaj več, kot je povprečje v gospodarstvu, ne pa bistveno več. Pravice se sicer vseskozi krčijo, v sindikatu pa jih uspevajo kar precej ohraniti, pravi Cilenšek. SDE bo po izkušnjah svojih kolegov iz Francije in Nemčije predlagal sprejetje posebnega zakona, ki naj bi omogočal pasivno reševanje rudarjev. Na vprašanje, kakšno kolektivno pogodbo imajo rudarji, je Cilenšek povedal, daje bila sprejeta leta 1996. Čeprav bi bile zaradi zakona o delovnih razmerjih potrebne spremembe, jih nobena stran še ni predlagala. Sicer pa ima SDE edini od sindikatov možnost rednega sodelovanja z lastniki in delodajalci. Za področje energetike je namreč ustanovljen eko-nomsko-socialni odbor, v katerem vsi trije socialni partnerji redno obravnavajo vsa vprašanja, povezana s položajem zaposlenih. Po Cilenškovih besedah zaposleni niso zadovoljni s tem, kar je sindikat dosegel pri novem pokojninskem zakonu. Vzrok za nezadovoljstvo je ukinitev beneficirane delovne dobe, obvezno dodatno zavarovanje, ki je nadomestilo za beneficirano dobo, zaposleni vidijo in občutijo drugače. Čeprav delodajalci za zavarovanje rudarjev plačujejo enako kot prej, se posamezniki bojijo, da bo naloženi denar izpuhtel. Tudi nasploh rudarji niso pristaši sprememb in nobene ne sprejmejo z navdušenjem. Prej je vsak rudar sam zase lahko izračunal, kdaj se bo lahko upokojil, sedaj pa tega ne more več, pravi Cilenšek. Kakšni pa so še problemi v podjetjih? Kar Da delo ne počiva, kaže tudi oblikovanje dveh dežurnih ekip v Sindikatu delavcev energetike Slovenije (SDE), vodita jih podpredsednika Valter Vodopivec in Iztok Čilenšek. Na sedežu SDE je vedno dosegljiv vsaj eden, pravi Dolar. Dokaz, da njegove trditve držijo, je tudi pogovor z Iztokom Cilenškom, ki ga objavljamo posebej. In kaj se dogaja na energetskem področju? Največ dogajanj je v Holdingu slovenskih hudi problemi so bili v RGD (Rudarska gradbena dejavnost), ker so pred časom izgubili delo v trojanskem predoru. Sedaj so prevzeli vrtanje predora Podmilj in imajo za nekaj časa dela dovolj. Zaradi pomanjkanja dela so se morali delavci skupaj s sindikatom začasno odpovedati delu plač in drugih pravic iz kolektivne pogodbe. Poleg tega je prihajalo do zamika izplačil, tudi polovice lanskoletnega regresa podjetje ni izplačalo. Sindikat je upravi ponudil predlog poravnave za zaostala plačila, vendar odgovora še ni dobil-Zaradi tega so se v SDE odločili, da pripravijo izračune, ki bodo omogočili vložitev tožb za razliko do polnih plač in drugih prejemkov. RGD je po novem v lasti Preventa, ki je to podjetje združil z mariborskim Gradisom NG. Sindikat po Cilenškovih besedah ni dobil nobene informacije o ciljih in posledicah združitve. V zapiranju je tudi Rudnik urana Žirovski Vrh. Zapiranje poteka po posebnem zakonu in zaradi tega so v podjetju ostale le štabne službe. Na razpis za zapiralna dela se je prijavil tudi RTH in bil izbran. Cilenšek je obveščen, da bodo trboveljski rudarji začeli v Žirovskem Vrhu delati že 19. avgusta. Seznami kakšnih 40 ljudi se že pripravljajo. F. K- elektrarn. Prejšnji teden seje v Mariboru sestala koordinacija sindikata tega novega holdinga. Vodstvo je sindikalne zaupnike seznanilo s razvojno vizijo. Udeleženci so z zadovoljstvom spoznali, da so cilji, h katerim teži SDE, skladni s cilji holdinga. Majhna razlika je le glede soupravljanja. V SDE menijo, da naj bi v nadzornem svetu holdinga sodelovali predstavniki zaposlenih iz družb, p° mnenju uprave pa naj bi bili v nadzornem svetu Franc Dolar, predsednik Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije Proti privatizaciji za vsako ceno Franca Dolarja smo prestregli kar na hodniku. Zdaj so drugi na dopu* stu in imate verjetno čas za nas energetike, je navrgel. Sedli smo za mizo in nastal je zapis, ki kaže, da se na tem področju res kaj dogaja tudi med poletjem. Glavna tema je privatizacija in prodaja objektov tujcem, zaradi česar lahko pride do večjega odpuščanja zaposlenih. SEDEM DNI V SINDIKATIH_______ Sistemizacija delovnih mest, vloga sindikata Sistemizacija delovnih mest in njihov opis se ureja s splošnim aktom. Akt o sistemiza-eiji je temelj za razvrščanje delovnih mest. Zakonski temelj sta 7. in 8. člen (3. odstavek) zakona o temeljnih pravicah iz delovnega raz-nierja ter 112. člen zakona o delovnih razmerjih. Delovno razmerje lahko sklene vsak, ki izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakonom in posebne pogoje, določene z zakonom ■n splošnim aktom. S Splošnim aktom se določijo vrsta in stopnja strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica, znanja in zmožnosti ter drugi posebni pogoji, potrebni za opravljanje del delovnega mesta. V postopku sprejemanja akta ima sindikat že na podlagi 4. člena zakona o temeljnih pra-vicah iz delovnega razmerja posebno vlogo, delodajalec mora pred sprejemom tega akta Pridobiti mnenje sindikata. Tako določata splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti (4. točka 7. člena) in tudi kolektivna Pogodba za dejavnost kovinskih materialov Predstavniki sveta delavcev na ravni holdinga. Predstavniki sindikata so na svoja vprašanja dobili zadovoljive odgovore in so z njimi Zadovoljni. Holding sedaj obvladuje vsa podjetja v skupno korist in tudi v škodo posameznega podjetja. SDE je vključen v mednarodne sindikalne organizacije PSI, MCF, EPSU in EMCF. Vse te organizacije združujejo zaposlene s pod-rpčij javnih služb, rudarstva, kemije, energe-dke ... Sodeluje tudi v misiji Republike Slo-Venije pri Evropski komisiji v Bruslju. Predstavniki SDE si prizadevajo zlasti za omilitev predlogov za takojšnje in popolno od-Prtje energetskega trga. O tem bo govor tudi na konferenci sindikatov Višegrajske skupino v Budimpešti, kjer bo SDE tudi nastopal Proti popolnemu odprtju energetskega trga in •tehteval prehodno obdobje. Dolar pravi, da ste v Evropski uniji tudi Nemčija in Franci-Ja. vendar sta njuna trgu popolnoma zaprta. Sklicevali se bodo tudi na izkušnje Madžarske, Češke in Poljske, kjer je zaradi odprtja energetskega trga (tujci so kupili skoraj vse l)bjekte in prenosno mrežo) prišlo do velike-jte števila presežnih delavcev. Najhuje je bi-»na Madžarskem, kjer je delo izgubilo 40 astotkov zaposlenih. Cene elektrike po pri- in livarn ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije (predzadnji odstavek 58. člena). Slednja določa še dodatno obveznost delodajalca, da se mora do mnenja sindikata pisno opredeliti. Kolektivna pogodba dejavnosti je še določnejša glede kriterijev in meril za ugotavljanje delovne uspešnosti, saj zahteva, da se akt, s katerim se opredeljujejo merila in kriteriji, sprejema v soglasju s sindikatom (61. člen). Splošni akt, kije sprejet mimo postopka, določenega z zakonom in kolektivnimi pogodbami, ne more biti pravna podlaga za izdajo posamičnih sklepov. Novi zakon o delovnih razmerjih, ki bo začel veljati 1. januarja 2003, v 8. členu izrecno določa, da mora delodajalec splošne akte, s katerimi določa organizacijo dela ali obveznosti, ki jih morajo delavci poznati zaradi izpolnjevanja pogodbenih obveznosti, pred sprejemom akta poslati v mnenje sindikatu. Če sindikat pošlje delodajalcu mnenje v osmih dneh, ga mora delodajalec obravnavati in se do njega opredeliti. Zakon v istem členu določa obveznost sklepanja kolektivnih pogodb pri delodajalcu, kjer je organiziran sindikat. Sprejem splošnih aktov o pravicah, ki se v skladu z zakonom urejajo v kolektivnih pogodbah, pa zakon dovoljuje tistemu delodajalcu, pri katerem sindikat ni organiziran, vendar mora v takem primeru o vsebini splošnega akta pred sprejemom obvestiti neposredno delavce. Gre sicer za novo zakonsko določbo, katere vsebino pa je do sedaj poznala tudi naša kolektivna po- vatizaciji v teh državah so padle za kakšnih deset odstotkov, kasneje pa so se povečale za 15 odstotkov nad prejšnjo raven. Napovedi, da bo zaradi privatizacije elektrika cenejša, se torej niso izpolnile, pravi Dolar. Sploh pa v SDE ugotavljajo, da zunaj nihče ne proizvaja tako poceni energije kot naše elektrarne. Prav zaradi tega je holding lahko tako uspešen pri izvozu elektrike. Ko je govor o cenah, je mogoče tudi veliko zavajanj. Če je dobava zanesljiva, lahko dobavitelj zaračunava veliko več kot tisti, ki prodaja trenutne presežke. Naš elektro holding je prav zaradi tega oblikoval tudi posebno prodajno službo, ki že uspešno trži. Zaradi tega po Dolarjevih besedah SDE ne bo pristal, da se elektrarne prodajajo, kakor se bo komu zahotelo. Menijo, da bi bilo dovolj, da država proda le 25 odstotkov zmogljivosti. V sindikatu tudi menijo, daje v zameno za prodajo treba dobiti druge ugodnosti, na primer pooblaščen položaj na trgih Avstrije, Italije in držav na ozemlju bivše Jugoslavije. Delegacija SDE bo še v tem mesecu odšla v Nemčijo, kamor so jih povabili predstavniki RWE, ki se zanimajo za nakup podjetij za prenos električne energije. F. K. klavska enotnoši godba dejavnosti. V 45. členu je namreč določena obveznost delodajalca, da delavce obvešča o osnutkih oziroma predlogih splošnih aktov in sklepov, s katerimi se na splošno urejajo določena vprašanja s področja delovnih razmerij in delitve plač, pa tudi o drugih vprašanjih in zadevah, za katere meni, da lahko pomembneje vplivajo na kakovost dela in izpolnjevanje tekočih in dolgoročnih planskih obveznosti ter na počutje delavcev in njihov pozitivni odnos. Delodajalec ima torej tudi glede obravnavanega splošnega akta po kolektivni pogodbi dejavnosti dvojno obveznost: obveščanje sindikata in neposredno tudi delavcev. Od prava k pravu -s pravico V okviru obmejnega sodelovanja in v duhu širitve Evropske unije so Avstrijska zveza sindikatov (OGB) dežele Štajerske, Zveza svobodnih sindikatov in Madžarska zveza sindikatov (pridružila seje v zaključni fazi) pripravile projekt Od prava k pravu - s pravico. V njem je primerjava delovnopravne zakonodaje udeleženih držav in primerjava z normami Evropske unije. Iz ZSSS smo pri projektu sodelovali Gregor Miklič kot vodja slovenske skupine, Katarina Lavrinc in Lidija Jerkič (SKEI). Projekt je trajal od jeseni 2001 do poletja 2002. Sodelujoči so se najprej sestali v avstrijskem Gradcu, kjer so določili vsebino projekta. V naslednjih štirih mesecih so pripravili analizo določb zakonov z dogovorjenih področij. Rezultate analize so predstavili v Gradcu, kjer so pripravili tudi analizo vpliva približevanja Evropski uniji na delovnopravno zakonodajo ter pravice zaposlenih in položaj sindikatov. Rezultati dela so objavljeni v posebni publikaciji, kije prevedena v jezike sodelujočih. Projekt smo zaključili na konferenci v Bad Radkersburgu 11. julija. Na tej konferenci so poleg sodelujočih v projektu iz Slovenije sodelovali tudi predstavniki Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije in Sindikata prometa in zvez Slovenije. Razpravljavci so največ besed namenili pričakovanim spremembam v delovnopravni zakonodaji, trgu delovne sile in vplivih približevanja na pravice delavcev. Program je financiral Evropski socialni sklad. Publikacija o projektu vsebuje primetjavo splošnih delovnopravnih norm, kolektivnih pogodb in podjetniških dogovorov, pogodb o zaposlitvi, delovnega časa, dopustov, bolezenskih odsotnosti z dela, kolektivnih odpustov, prepuščanja delavcev, minimalne plače, delavskih predstavništev, nadzora, načina uveljavljanja pravic in stavke. Posamezne izsledke bomo v nadaljevanjih objavili v Novi Delavski enotnosti. Lidija Jerkič V Evropi se širi teledelo Najvišji predstavniki Evropske konfederacije sindikatov in evropskih delodajalskih organizacij UNICE, UEAPME in CEEP so 16. julija v Bruslju ob navzočnosti evropske komisarke za socialne zadeve in zaposlovanje An-ne Diamantopoulou podpisali sporazum o delu na daljavo ali teledelu, kot ga nekateri imenujejo. Sporazum je nadaljevanje že podpisanih sporazumov o starševskem dopustu, delu s skrajšanim delovnim časom ter pogodbah o delu za določen čas, ki so, ko jih je sprejel Evropski svet, postale evropske direktive. Najnovejši sporazum ne bo postal evropska direktiva, saj so se partnerji sporazumeli, da bodo uporabili 139, člen pogodbe o Evropski uniji. Ta določa, da lahko socialni partnerji zaupajo članicam, da bodo sporazum uresničevale skladno s postopki in prakso v državah Evropske unije. Podpisniki sporazuma so povedali, da v Evropski uniji trenutno dela na ta način 4,5 milijona zaposlenih. Nekateri ocenjujejo, da bo do koncu leta 2010 to število naraslo na okoli 17 milijonov. Podpisani sporazum je prispevek k cilju, postavljenemu na evropskem vrhu v Lis-boni, da se Evropa spremeni v najbolj konkurenčno gospodarstvo, temelječe na znanju. Sporazum, sestavljen iz 11 členov, najprej pojasnjuje, kaj je teledelo. To je oblika organiziranega in/ali storitvenega dela, pri katerem se uporablja informacijska tehnologija, kjer se delo, ki bi se lahko izvajalo tudi v prostorih delodajalca, opravlja izven teh prostorov. Po sporazumu je teledelo prostovoljno, ki velja tako za delodajalca kot za delavca. Teledelo je lahko sestavni del opisa del in nalog delavca ali pa se opravlja samostojno. V obeh primerih mora delodajalec oskrbeti teledelavca z ustreznimi informacijami o kolektivnih pogodbah, pristojnih zanj, z opisom dela, ki ga mora opraviti. Prav tako ga mora delodajalec obvestiti, v kateri oddelek podjetja spada, kdo je njegov nadrejeni oziroma tista oseba, na katero se lahko obrača z vprašanji. Če delo na daljavo ni sestavni del opisa del in nalog delavca in mu delodajalec ponudi takšno delo, ga lahko delavec sprejme ali zavrne. Nasprotno pa lahko tudi delodajalec zavrne delavca, ki seje ponudil, da bo opravljal delo na daljavo. Če je delavec zavrnil ponudbo delodajalca za opravljanje teledela in slednje ni v opisu njegovih del in nalog, to nikakor ne sme vplivati na status delavca oziroma na določila in pogoje o njegovi zaposlitvi. Podrobnejše pogoje o zaposlitvi teledelavca mora določiti pogodba o zaposlitvi in/ali kolektivna pogodba. Poseben člen sporazuma je namenjen zaščiti podatkov. Tako mora delodajalec z računalniško opremo sam poskrbeti, da bodo podatki, s katerimi bo teledelavec delal, ustrezno zaščiteni. Delodajalec mora teledelavca seznaniti s sankcijami, zakoni in podjetniškimi predpisi, ki urejajo zaščito podatkov, delavec, ki opravlja delo na daljavo, pa je odgovoren za njihovo spoštovanje. Delodajalec mora tudi spoštovati zasebnost teledelavca. Vso opremo za delo na daljavo mora delavcu preskrbeti delodajalec in mora pokriti tudi vse stroške, še posebej tiste, ki nastanejo s komuniciranjem (internet). Teledelavec je dolžan skrbeti za opremo, ob nastali škodi na opremi, ki jo upravlja teledelavec, ima delodajalec pra- vico do njene povrnitve. Delodajalec je dolžan spoštovati ustrezne direktive EU, nacionalno zakonodajo in kolektivne pogodbe s področja zdravja in varnosti pri delu. Delavca mora seznaniti s politiko podjetja, ki jo vodi na področju zdravja in varnosti, teledelavec pa lahko kadar koli zahteva inšpekcijski pregled v prostorih, kjer opravlja delo. Svoj delovni čas teledelavec urejuje skladno z zakoni, kolektivnimi pogodbami in podjetniškimi pravili. Njegove delovne obremenitve in delovni rezultati morajo biti enaki tistim, ki jih opravljajo delavci s podobnim delom v prostorih delodajalca. Delodajalec mora še poskrbeti, da teledelavec ne bo izoliran od delovne skupnosti v podjetju, in mu mora omogočiti redna srečanja s kolegi ter zagotoviti vse informacije, ki jih za delavce izdajajo v podjetju. Delavec, ki opravlja delo na daljavo, mora imeti enake možnosti dostopa do programov izobraževanja in usposabljanja, kot jih imajo delavci, ki delajo v podjetju. Ima tudi enake pravice iz kolektivnih pogodb in pravice do komuniciranja z delavskimi predstavniki. Lahko tudi sodeluje pri volitvah delavskih predstavnikov v podjetju in je lahko izvoljen. Pomembno je tudi določilo, da morajo biti delavski predstavniki seznanjeni z uvedbo dela na daljavo v podjetju. Sporazum o delu na daljavo ne bo spremenjen v evropsko direktivo, ampak ga morajo uresničevati članice organizacij podpisnic. Rok za uresničitev sporazuma v državah članicah EU je tri leta, evropski socialni partneiji pa bodo ustanovili tudi telo, ki bo spremljalo uresničevanje sporazuma. V štirih letih bo pripravljeno poročilo o uresničevanju sporazuma, najkasneje v petih letih pa bodo partnerji pregledali, ali je treba določila sporazuma spremeniti. Pavle Vrhovec Gradbinci urgentno predlagali pogajanja Izvršni odbor SDGD je 8. maja poslal Združenju gradbeništva pri GZS pobudo za začetek pogajanj o spremembah in dopolnitvah kolektivne pogodbe dejavnosti in tudi o povečanju izhodiščnih plač v gradbeništvu. Čeprav sta minila več kot dva meseca, sindikat še ni prejel nobenega odgovora. Zaradi tega je vodstvo SDGD sredi jul ija odgovornim na združenju gradbeništva poslalo še urgentno pismo. Naslovili so ga kar Branku Selaku, predsedniku združenja. V pobudo so med drugim zapisali, da bi poleg rešitve številnih problemov v aneksu kolektivne pogodbe morali upoštevati tudi novi zakon o delovnih razmerjih. V svoji pisni pobudi pa je SDGD naštel kar 13 večjih vprašanj, o katerih naj bi po pogajanjih nastale nove rešitve. Ker urad za makroekonomske analize letos predvideva povečanje obsega del v gradbeništvu, bi po mnenju SDGD morali preprečiti odhajanje usposobljenih gradbincev v druge dejavnosti. Ze sedaj pa v gradbeništvu zelo primanjkuje strokovno usposobljenih kadrov, med mladimi pa ni zanimanja za gradbin-ske poklice. Če odgovorni ne bodo izboljšali položaja zaposlenih, se lahko v gradbeništvu zgodi kolaps, trdijo v sindikatu. S svojo urgenco je SDGD seznanil tudi območne odbore in sindikalne podružnice. Na ta način želijo v vodstvu sindikata tudi na temeljni ravni povečati pritisk na svoje partnerje, ki se pogajanjem brez pravih argumentov izmikajo. F. K. Obvladajmo stres na delovnem mestu -11 Raziskovalci narave dela v Evropski uniji in drugih razvitih državah ugotavljajo, da razmere na trgu dela delavcem prinašajo nove oblike stresa. Osemurni delavnik v dopoldanski izmeni pri visoko strokovnem delu morda kmalu ne bo več nekaj samoumevnega. Delodajalca vse manj zanima zgolj, ali je delavec na delovnem mestu prav teh osem ur. Zanima pa ga, ali je bilo delo pravočasno in zadovoljivo opravljeno glede na pričakovanja kupca. Kupec danes pač lahko izbira, kdo na globalnem oziroma svetovnem trgu bo zanj delo opravil. Globalna konkurenca od delavca nujno zahteva vse večjo učinkovitost pri delu ter kupcu dostavljeno blago in storitve v najkrajšem možnem času. Pritisk zaradi kratkih rokov za opravljeno delo je seveda povezan z zavestjo, daje treba istočasno kazati vse večjo kompetentnost, vse višjo izobrazbo ter obvladanje informacijske tehnologije, ne da bi se pri tem lahko zanašali na strokovno pomoč nadrejenih. Tu je še pritisk zaradi zavedanja o visoki brezposelnosti, ki v družbi obstaja. Možnost, da te odpustijo in tvoje delo dajo sposobnejšemu od tebe, je zelo realna. Kombinacija vseh teh pritiskov od delavca zahteva maksimum. Prav zato je vse manj časa, v katerem se delavec sploh lahko odpočije in »znova napolni baterije«. Najslabše v takem položaju je skušati ostati konkurenčen z ukinjanjem odmorov, počitkov, časa za malice, nočnega počitka, tedenskega počitka in dopusta. Delavci se bodo slej ko prej zlomili-Vse bližje so zlomu in »izgorelosti«. V takih razmerah človek in delovna organizacija preprosto ne moreta dolgo ostati ustvatjalna in konkurenčna. Lučka Bohm Vir: publikacija Evropske komisije, Direktorata za zaposlovanje in socialne zadeve, 1999 Odpuščeni delavci podjetja Univerzale zborovali pred “rampo” Kot nam je povedala Justi Arnuš, sekretarka domžalske območne organizacije ZSSS, seje prejšnjo sredo zbralo pred tovarniško “rampo” podjetja Univerzale iz Domžal kakšnih 70 bivših delavcev. Podjetje jih je kot trajno presežne odpustilo ob lanski prisilni poravnavi. Čeprav je načrt predvideval, do sedaj od podjetja še niso dobili niti tolarja odpravnine (eno minimalno plačo jim je dal le Jamstveni sklad RS), kije pri večini odpuščenih znašala skoraj dva milijona tolarjev. Delavci so protestni zbor zahtevali zaradi govoric, da naj bi eden od odpuščenih delavcev prejel 4(X).000 tolarjev odpravnine. Čeprav je direktorica Almira Nemec najprej obljubila, da se bo protestnega sestanka udeležila, je območni organizaciji ZSSS poslala le pisno pojasnilo. Iz njega povzemamo: “Po potrditvi prisilne poravnave je bilo proti Podjetju Univerzale vloženih več tožb za razveljavitev sklepov o prenehanju delovnega razmerja |n tudi več tožb za izplačilo plač in drugih prejemkov, terjatve so nastale po potrditvi prisilne Poravnave. Poplačilo terjatev delavcev in drugih upnikov je temeljilo na predpostavki, da bodo v letu dni Prodane nepremičnine in da bo proizvodnja preseljena na drugo lokacijo. Podjetje pa kupca, ki hi plačal 550 milijonov tolarjev, ni dobilo, tudi največji hipotekami upnik (Banka Domžale) s tem ni soglašal. Zato do izteka enoletnega roka po prisilni poravnavi niso bile poplačane niti terjatve delavcev, niti drugih upnikov. Ker nismo mogli izpeljati obveznosti iz skle-Pa o prisilni poravnavi, smo skladno z zakonom Predlagali stečaj podjetja. Naknadno smo se us-Peli z naj večjima upnikoma državo in Banko Domžale dogovoriti za reprogramiranje dolgov in zato namesto stečaja predlagali novo prisilno po- V Heliosu tri četrtine zaposlenih dodatno Pokojninsko zavarovanih v Na zadnji seji pred začetkom po-totnic so se sestali člani vseh treh 'Vršnih odborov Sindikata KNG v Podjetju Helios Domžale. Pred-sudnik konference Alojz Županje poročal o re-ftototih aktivnosti sindikata v zadnjem obdobju. s Heliosu imajo plače nad ravnijo, določeno ' kolektivno pogodbo. Podjetje bo upoštevalo , Se pskalacije v naslednjih mesecih. Regres za l^toi dopust je bil izplačan v višini 70 odstot-1^1v Povprečne slovenske plače, tudi drugi stroš-v zvezi z delom se izplačujejo v skladu z ve- ravnavo. Tudi nova prisilna poravnava bo temeljila na poplačilu upnikov iz naslova kupnine za nepremičnine. Upamo, da nam bo tokrat uspelo. Če prisilna poravnava ne bo potrjena, bo za podjetje uveden stečaj. Brez dela bodo ostali še delavci, ki smo jim po prejšnji prisilni poravnavi zagotovili delo in zaposlitev. Ker na sestanku ne bi mogli razložiti nič drugega, kot smo zapisali, mislimo, da ni smiseln.” Direktorica naj bi poleg tega organizatorjem shoda še dejala, da bo po potrebi poklicala policijo. Na shodu je sodeloval predsednik nadzornega sveta (je tudi denacionalizacijski upravičenec) Marko Kobe, ki je potrdil navedbe direktorice o stečaju in novi prisilni poravnavi. Z vprašanjem, kaj naj bivši delavci Univerza! naredijo, se ubada Justi Arnuš. Vložiti predlog za sodno izvršbo, je po njenem mnenju lahko slabo, saj izvršitelji iz prazne blagajne ne bodo imeli česa vzeti. Slab je tudi predlog za novo prisilno poravnavo, saj bo poplačilo upnikov verjetno močno okleščeno. Ar-nuševa je dolžna misliti tudi na še zaposlene, teh je sedaj v podjetju že manj kot sto. Plače že zamujajo, tudi letošnji regres še ni bil izplačan. “Ljudje od sindikata veliko pričakujejo, tudi nerealna pričakovanja so prisotna. Naredimo le tisto,kar je mogoče,” pravi Arnuševa. Skupina bivših delavcev, ki seje zbrala v pisarni območne organizacije ZSSS, nam je še povedala, da so se še zaposleni, ko so se zbrali na shodu, izognili srečanju z njimi. Mendajimje bilo naročeno, naj odidejo skozi stranski izhod. Bivši delavci so se zbrali tudi zaradi tega, ker imajo v podjetju Na skupni seji so sodelovali tudi (od leve) Alojz Zupan, Beno Marenk in Marjan Slatnar. (javnimi predpisi. Sindikat je zelo zadovoljen z rezultati projekta dodatnega pokojninskega zavarovanja - vanj se je vključilo kar 76 odstotkov zaposlenih. Podjetje bo plačevalo 7000 tolarjev mesečne premije. Na skupni seji so obravnavali tudi priprave na kongres KNG in spremembe statuta tega sindikata. Justi Arnuš Zborovalci pred zapornico pri vratarnici podjetja Univerzale svoje lastniške deleže, vsi mali delničarji imajo skupaj 34-odstotni delež. Razmišljali so tudi o tem, kako bi te deleže zavarovali. Hoteli so postati bolj odgovorni za sedanje razmere, so povedali. F. K. Mura bodo število zaposlenih zmanjšala za 1500 Nadzorni svet Mure je po dolgi razpravi potrdil program prestrukturiranja podjetja, ki gaje v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki pripravila uprava podjetja. Člani nadzornega sveta so podprli tudi razvojne usmeritve Mure, ki izhajajo iz programa prestrukturiranja. Po besedah predsednika nadzornega sveta Leonarda F.Peklaija bodo v Muri v skladu s programom prestrukturiranja število zaposlenih delavcev zmanjšali za 1500. Zaradi naravne fluktuacije bo odšlo 900 delavcev, okoli 600 zaposlenih pa bo trajno presežnih. Če se bodo tržne razmere zaostrile, bo ta del programa treba dopolniti. Konec avgusta, ko bo program prestrukturiranja dokončno sprejet, se bodo začeli pogovori z vlado o dodelitvi enkratne pomoči za prestrukturiranje Mure. Predsednik vlade Janez Drnovšek je namreč ob svojem obisku spomladi obljubil, da bo vlada Muri pomagala pri prestrukturiranju. Takšna pomoč ni v nasprotju z bruseljsko zakonodajo, saj tudi v Evropski uniji lahko vlade podjetjem pomagajo pri izvedbi programa prestrukturiranja. Vendar pa je lahko takšne pomoči vsako podjetje deležno samo enkrat. Po Peklarjevih besedah potrebuje Mura za premostitev sedanjih likvidnostnih težav 385 milijonov tolarjev. Za izvedbo programa prestrukturiranja pa Mura poleg lastnih rezerv potrebuje še pet milijonov evrov letos in pet milijonov evrov prihodnje leto. Pogovor s Slavkom Majzljem, predsednikom koordinacije Stupisa v poslovnem sistemu Beti Delavce pritegne živ, dejaven sindikat Slavko Majzelj je referent za požarno varnost v metliški tekstilni tovarni Beti. Pred skoraj letom in pol je začel nepoklicno voditi sindikat Stupis v Beti in kmalu za tem še svet delavcev. Hkrati je postal tudi predsednik območnega odbora Stupisa za Dolenjsko in Belo krajino. Odtlej je sindikat aktiven predstavnik svojih članov v podjetju, ljudje so to začutili in se številni včlanili vanj. Majzelj pravi, da je v sedanjih, zelo težkih časih tekstilne industrije za zaposlene zelo koristna tudi tesna povezava sindikata in sveta delavcev, ob natančnem ločevanju pristojnosti enega in drugega predstavništva zaposlenih v podjetju. Obveščenost sindikata je tako boljša in uprava si zato težje privošči kakšne bližnjice mimo zakonskih določil pri izpolnjevanju obveznosti do zaposlenih. Kako je Beti organizirana? Delniška družba Beti Metlika ima hčerinska podjetja v Metliki, Črnomlju, Mirni Peči in Dobovi, en obrat pa je v Žakanju na Hrvaškem. V Metliki so proizvodnja konfekcije, proizvodnja pletiva, centralna krojilnica, družba Preja in strokovne službe. V Metliki je zaposlenih 678 ljudi, od katerih jih dela v delniški družbi 500, v družbi za izdelavo preje pa 178. Vseh skupaj Beti v Sloveniji zaposluje 1070 delavk in delavcev in še v Žakanju 174. V metliškem delu Beti je zaposlenih okoli 300 hrvaških delavk in delavcev, kar je slaba polovica vseh zaposlenih. V konfekciji, v proizvodnji pletiv in v proizvodnji preje je približno polovica zaposlenih, delavk in delavcev s Hrvaške. V Stupis je v Metliki od 678 zaposlenih včlanjenih skoraj 500 oseb. V zadnjem letu se je v ta sindikat včlanilo preko sto ljudi, bodisi nekdanjih članov ali članov Alternative in tudi ljudi, ki prej niso bili v nobenem sindikatu. Je to vaša zasluga ali je tako zaradi težkih razmer v tekstilni industriji? Ljudje so se začeli včlanjevali zaradi aktivnosti sindikata. Lani izvoljeni izvršilni odbor Stupisa je začel obnovo sindikata, ki je bil pred tem tako rekoč v razsulu. Ljudje so vračali članske izkaznice in se vpisovali v Alternativo. Pred menoj je bila predsednica sindikata direktorica kadrovskega sektorja, v katero so ljudje izgubili zaupanje, zakaj ne vem. Del članstva je zaradi tega v podjetju Beti ustanovil Alternativo. Zaposleni potrebujejo za vodjo nekoga izmed sebe, saj menijo, da bo človek, ki jim je blizu, bolje razumel njihove težave in jim bo lahko laže pomagal. Predvsem pa zaposleni hočejo aktiven sindikat, ki se zavzema zanje in se za dosego kakega cilja z vodstvom tudi spoprime. V kakšne spopade z upravo ste v sindikatu šli v tem zadnjem letu? Slavko Majzelj: Zaposleni hočejo dejaven sindikat, tak, ki se je pripravljen za dosego kakega cilja tudi spoprijeti z upravo. V tak sindikat se potem včlanjujejo in naš sindikat se je v letu dni povečal za sto novih članov. TL upravo se pogajamo o spremembi plačilnega sistema, pri čemer nam pomaga tudi območna sindikalna organizacija. Radi bi namreč dosegli, da bi vsi zaposleni, ki delajo na normo, dobili nekaj dodatka k plači za preseganje norme. Sistem doplačil k najnižjim plačam, da dosežejo raven zakonsko določene minimalne plače, jemlje zaposlenim voljo do večje prizadevnosti. Več kot 300 naših delavk in delavcev trenutno dobiva doplačilo do minimalne plače. Z avgustovsko eskalacijo bo to število še precej večje. Zato smo se z upravo dogovorili, da bo za tri mesece (julij, avgust in september) vsaka delavka v konfekcijskih oddelkih dobila po 500 tolarjev bruto dodatka k minimalni plači za vsak odstotek presežene norme. Do dodatka bo upravičena, če jo bo presegla vsaj za pol odstotka. Po treh mesecih bomo ugotavljali, ali so delavke ocenile, da se jim normo splača presegati in kako se bo ta dodatni strošek dela poznal družbi. Mislim, da bo to koristilo tako zaposlenim kot podjetju. Šli smo torej v boj za izboljšanje plačnega sistema, da bi ljudje spet dobili voljo do dela. Z vodstvom smo se dogovorili za izplačilo regresa v enkratnem znesku po dolgih letih izplačila v dveh delih, enega dela celo v bonih. Šli smo v boj za pravičneje plačane nadure, v boj za izboljšanje delovnih pogojev, pa za izboljšanje medsebojnih odnosov, ki so za uspešnost podjetja zelo pomembni. So bili ti odnosi doslej slabi oziroma še niso na ustrezni ravni? Odnos srednjega vodstvenega in nižjega kadra do delavcev ni dovolj dober? Hja, lahko bi pritrdilno odgovoril na obe vprašanji. Ali morda odnose kvari rivalstvo med domačimi in tujimi delavci? Ali morda domači zamerijo tujim, ker v strahu za delovna dovoljenja molče poprimejo za vsako delo? Rivalstva in zamer ne poznamo, ljudje se dobro razumejo. Pri nas je namreč dosti mešanih zakonov in drugih družinskih povezav. Zamera bi lahko nastala pri organiziranju stavke, v kateri tuji delavci zaradi strahu pred izgubo delovnih dovoljenj zagotovo ne bi sodelovali. Kaj je z nadurami? V Beti delavke ne morejo izkoristiti prostih dni, kijih zaslužijo zaradi nadurnega dela. V šivalnicah delajo marca in aprila tako rekoč noč in dan, uprava pa ne izpolni obljube, da bodo imeli zato ljudje maja in junija proste dneve. Toda tudi takrat se dela, saj imamo dela dovolj. Problem je tudi plačilo nadur, ki so plačane po tarifni prilogi kolektivne pogodbe, ne po dejansko izplačani minimalni plači. Zato zaposleni s tem niso zadovoljni in neradi delajo nadure, čeprav Hrvatice pridejo vseeno delat, ko jih pokličejo. Zaposleni terjajo od sindikata, da doseže povišanje plačila nadur. Sindikat se pogaja z upravo, ta pa odgovarja, da plačuje po kolektivni pogodbi in glede na to je s plačilom nadur žvse v redu'. Menimo pa, da bi podjetje lahko bolje plačevalo zaposlene, namesto da daje toliko sredstev za ekonomsko propagando. S tem denarjem bi lahko izboljšalo delovne pogoje. Ali je sploh mogoče doseči povečanje plač, če se uprava drži predpisov, na kaj več pa ne pristane? Zdaj se pripravljamo na pogajanja za povečanje plač v vsem sistemu Beti, vendar priznam, da bo to težak boj. Uprava trdi, da izpolnjuje svoje obveznosti do zaposlenih, kot jih določata kolektivna pogodba dejavnosti, ki je zelo slaba, in zakon o minimalni plači, kar je res, toda tarifni del kolektivne pogodbe je na zelo nizki ravni. Povprečna plača v Beti je bila v preteklem mesecu 136.800 tolarjev bruto. Povprečna neto pla-ča v šivalnicah pa doseže med 70 in 74 tisočaki. Ker v Metliki in okolici ni industrije, kjer bi se lahko v večji meri zaposlila moška delovna sila, je v marsikateri družini plača tekstilne delavke edini redni dohodek. Kakšne poslovne rezultate dosega Beti? Lani smo imeli majhen dobiček, letos pa nam prodaja malo zaostaja. Morda se bo popravila v zadnjih mesecih leta. Imamo dokaj staro tehnologijo in stroje, nekaj pa tudi nove. Obnavlja se bolj v obratu preje kot drugje in ta proizvodnja je najuspešnejša, predvsem glede dobička. V konfekciji pa ni dobička. V oddelku trikotažnih pletenin pa zdaj teče sanacijski program, ki ga vodi zunanja sanacijska ekipa. Ta trenutno ima rezultate, tudi nekaj dobička, toda stari grehi so preveliki in ko oboje seštejemo, je ta enota še vedno v minusu. V slovenski tekstilni industriji se število delovnih mest hitro znižuje na račun nižjih stroškov dela v bližnjih vzhodnih državah. Je tudi v Beti tako? Tudi Beti preusmerja delo na jug, za nas že delajo kooperanti iz drugih delov nekdanje Jugoslavije. V Beti bo brez državne p°' moči, kakršno zdaj vlada pripravlja za Muro, po izjavah vodstva de- mm 1[ksm mmm THulS^oHI S Ali bodo vse te delavke v prihodnjem letu še zaposlene v tovarni Beti? 'o izgubilo 220 delavcev. Govorim o obratih v Dobovi in Mirni Peči, kjer so proizvodni stroški Previsoki. Za delavke iz Mirne Peči bi sicer bila rešitev vožnja na čelo v Črnomelj in Metliko, Dobova pa je za takšen vsakodnevni prevoz preveč oddaljena. Šušlja se pa tudi o 20 do 30 presežnih delavkah in delavcih v proizvodnji trikotažnih pletenin. Uprava se je že odločila, da bo obrat v Mirni Peči zaprla 30. sep-tembra letos, o Dobovi pa se še ni odločila. Zaposleni v Mirni Peči naj bi se vozili na delo v Črnomelj, bpatn, da bo država pomagala prej, čeprav se zdi, da nima velikega interesa, obdržati proizvodnjo tekstila. Pomembno pa je, da so ljudje /aposleni. V metliškem delu Beti dela skoraj 700 delavk in delavcev, 'n če to primerjamo s krajem, ki šteje 3000 prebivalcev, in občino z 8000 Prebivalci, je jasno, kaj bi opuščanje proizvodnje v Beti pomenilo za kraj in občino. Država bi morala pomagati Beti *daj, ne šele potem, ko bo prepoz-n°- In na pravi način, pri investici-Jah v tehnologijo, da bomo lažje konkurirali. Hoteli smo vas vprašati še po drugih razlogih za naraščanje števila članov sindikata. Omenili ste predvsem boj za večje plače. Morda gre tudi za zavedanje ljudi o težkem ekonomskem položaju Podjetja, o grozeči možnosti, da se bodo morda kmalu znašli na cesti? . Težave podjetja lani niso bile tako Mrazite, pa so se ljudje vseeno včlanjevali. Morda bo strah pred prihodnostjo izrazitejši letos, če bo prišlo d° težav. Ljudje so pač ugotovili, ,l se sindikat zavzema za vse ko-'sti zaposlenih, ne samo za plače, s 1 So seveda največji interes. Videli ^O- da je sindikat dejaven, da se z odstvom pogovarja in marsikaj tudi oseže. Vodstvo sindikata je tudi od-1 n° do predlogov članov. Ste tudi predsednik sveta delavcev: kako sodelujeta sindikat in svet delavcev? Sodelujemo dobro, pri čemer zelo pazimo, da ločimo pristojnosti enega od pristojnosti drugega predstavniškega telesa zaposlenih. Upravi v začetku ni bilo najbolj všeč, daje predsednik sindikata tudi predsednik sveta delavcev, potem pa je ugotovila, da ne mešamo pristojnosti. Mimogrede, zdaj so vsi člani sveta delavcev tudi člani našega sindikata. Je pa to, da sem v svetu delavcev, dobro za sindikat, saj lahko pridobim določene podatke, ki bi jih kot sindikalist težko neposredno dobil. Ali je poleg boja za plače pa za pokojninsko zavarovanje letos še kaj drugega pomembnega za sindikat? Saj vidite, vse se vrti okoli plač. In če človek tu nekaj naredi, naredi ogromno. Seveda se ubadamo tudi z drugimi vprašanji, denimo izboljšavo delovnih pogojev. Precej težki pogoji za delo so v šivalnicah in centralni krojilnici, kjer bo treba namestiti klimatske naprave. Najhuje pa je v barvami in suhi apreturi, kjer je vroče in soparno. Uprava govori o namestitvi ventilatorjev, vendar to ne bo zadostovalo, da bi se temperatura znižala s 40 stopinj na znosno delovno temperaturo. Odpraviti bo treba tudi težave s stranišči v krojilnici in skladišču, ki so preveč oddaljena. Urediti bo treba tudi prostore za kajenje. Toda uprava zatijuje, da za vse to ni na voljo dovolj denarja. Ali ste si v podjetju uredili prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje? Imeli smo to v načrtu za to poletje, pogajali smo se že z upravo o plačevanju premije. Vendar mislim, da bo težko zbrati 51 odstotkov glasov zaposlenih za to stvar. Podjetje bi dalo polovico najnižje možne premije, pol pa zaposleni in to odvrača delavke in delavce z najnižjimi plačami. Zanje tisti trije in pol četrtega tisočaka mesečno pomenijo velik strošek. B. R. Sindikalna lista Julij 2002 Gospodarske dejavnosti Javni sektor’ (temelj je SKP (nekdanje za gospodarstvo) negospodarstvo) SIT SIT Prvi del 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 3.500.00 1.750.00 1.218.00 4.252.00 2.125.00 1.480.00 2. Kilometrina (od 5. 3. 2002 dalje) 51,63 51,63 (od 19. 3. 2002 dalje) 53,76 53,76 (od 3. 4. 2002 dalje) 55,35 55,35 (od 16. 4.2002 dalje) 57,24 57,24 (od 30. 4. 2002 dalje) 56,10 56,10 (od 14. 5. 2002 dalje) 55,47 55,47 (od 28. 5. 2002 dalje) 55,92 55,92 (od 11. 6. 2002 dalje) 54,54 54,54 (od 25. 6. 2002 dalje) 54.75 54.75 (od 9. 7. 2002 dalje) 54,99 54,99 (od 23. 7. 2002 dalje) 54,84 54,84 3. Ločeno življenje' 90.546,00 62.066,00 4. Prenočišče - povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano (od 1. 7. 2002) - po SKPGD (na delovni dan) 690,00 690,00 Drugi del 1. Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) - za 10 let - za 20 let - za 30 let 64.887.00 97.331.00 129.774,00 52.178.00 78.266.00 104.355,00 2. Odpravnina ob upokojitvi I 452.728,00 oziroma dve plači delavca, če je to zanj ugodneje 686.430,00 oziroma tri plače delavca, če je to zanj ugodneje 3. Solidarnostne pomoči' - po SKPD - ob smrti delavca 135.818,00 - ob smrti v ožji družini 67.909,00 104.355,00 4. Minimalna plača (od 1. 1. 2002) 94.675,00 94.675,00 5. Zajamčena plača (od 1. 1. 2002) 47.570,00 47.570,00 6. Regres za letni dopust - najmanj (od 26. 4. 2002) - ali največ 125.805.00 160.167.00 125.805,00 (70 % povprečne slovenske plače) * 1. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97). 2. V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade, regres za letni dopust in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba. 3. Regres za letni dopust v gospodarstvu (najnižji - minimalni znesek) je določen z Aneksom k kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti 26. 4. 2002. Strokovna služba ZSSS Vlado Dimovski na pogovoru z zaupniki SKEI v Podravju Pri zakonu o kolektivnih pogodbah je soglasje socialnih partnerjev bolj pomembno kot hitrost sprejemanja Utrinek s pogovora, na katerem so med drugimi sodelovali (z leve) Vlado Dimovski, Branko Medik, Drago Gajzer, Edi Ozimic in Martin Dular. Območno organizacijo SKEI v Podravju je konec prejšnjega tedna obiskal minister za delo, družino in socialne zadeve Vlado Dimovski. Na pogovoru s 35 zaupniki SKEI iz podjetij so sodelovali tudi predsednik SKEI Slovenije Drago Gajzer, državna sekretarka v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Staša Baloh Plahutnik in direktor območne službe zavoda za zaposlovanje Žare Markovič. Govorili so zlasti o pripravah na uresničevanje novega zakona o delovnih razmerjih. Dimovski seje najprej zahvalil SKEI v Podravju za korektno sodelovanje. Dejal je, da so mnoge pripombe in sugestije, ki so mu jih dali zaupniki SKEI na februarskem pogovoru v Mariboru, vgradili v besedilo novega zakona, kije bilo pred sprejetjem v državnem zboru usklajeno med vsemi socialnimi partnerji. Ravno to je po besedah Dimovskega največja vrednost zakona. Slovenija je ena redkih držav v Evropi, ki ji je uspelo zakon o delovnih razmerjih sprejeti v soglasju z vsemi socialnimi partnerji. To dokazuje, da se lahko socialni partnerji pri nas dogovorijo tudi o najtežjih vprašanjih. V socialnem dialogu ni mogoče iz dogovora izključiti nobenega socialnega partnerja. Ker se socialni partnerji o vsem dogovarjajo in ne preglasujejo, je tudi njihova odgovornost večja. To je še posebej pomembno ob vstopanju Slovenije v Evropsko unijo. »Po uveljavitvi novega zakona o delovnih razmerjih ne bo nič več tako, kot je bilo,« je dejal Dimovski. Filozofija zakona je pogodbeno raz-meije med delodajalcem in delojemalcem. Členi zakona o zaposlovanju, odpuščanju ter zaposlovanju za določen čas so za delavce najbolj zanimivi, pa tudi pomembni. Dimovski seje ob tem strinjal z Dušanom Semoličem, da bo zelo pomembno vlogo odigrala sodna praksa. Zato je še posebej pomembno, kako učinkovito in hit- ro bodo v naslednjem obdobju sodne spore reševala delovna sodišča. Ministrstvo za delo in ministrstvo za pravosodje skupaj že intenzivno pripravljata spremembe zakona o delovnih in socialnih sodiščih, ki naj bi ga temeljito prenovili. S spremembami zakona želita ministrstvi pospešiti delo delovnih sodišč in skrajšati postopke. Novi zakon o delovnih razmerjih bo dal tudi več pristojnosti inšpekcijam za delo, zato je mogoče pričakovati, da bo ukrepanje proti kršiteljem delavskih pravic v bodoče bolj učinkovito. Po besedah Dimovskega se učinkovitost dela inšpektorjev za delo že nekaj časa povečuje. Dimovski je govoril tudi o pripravah na sprejem novega zakona o kolektivnih pogodbah. Gre za zelo zahteven zakon, pri katerem je bolj pomembno soglasje med socialnimi partnerji kot hitrost njegovega sprejemanja. »Zakon mora biti rezultat socialnega dialoga in ne premoči kogar koli,« je dejal Dimovski in poudaril, da neusklajenega zakona ne namerava predlagati v sprejem. Razprava o tem zakonu poteka praktično že od leta 1995, kar dokazuje, kako zahteven zakon je. Branka Medika in Zvonka Slano je zanimalo, ali bodo poslej podjetniške kolektivne pogodbe obvezne ali pa bodo lahko delodajalci še vedno bolj ali manj enostransko sprejemali akte oziroma pravilnike, s katerimi bodo urejali pravice delavcev. Dimovski je odgovoril, da zakon o delovnih razmerjih vsebuje nekaj prehodnih določb, ki bodo to področje urejale do uveljavitve zakona o kolektivnih pogodbah. Po novem je vlo- TVT Nova proizvedla 30 sodobnih vlakov za Slovenske železnice V podjetju TVT Nova v Mariboru, kije v lasti Siemensa, je bila prejšnji teden slovesnost, na kateri so Slovenske železnice prevzele zadnjega od 30 novih sodobnih elektromotornih Siemensovih primestnih vlakov vrste desiro, ki so jih naročile v tem podjetju. Direktor Siemansa •z Dunaja Agidius Wolf je generalnemu direktorju Slovenskih železnic Igorju Zajcu izročil ključe novega vlaka. Mariborski župan Boris Sovič je ob tem dejal, da novi uspeh podjetja TVT Nova dokazuje, da se je začela krivulja uspešnosti maribor-skega gospodarstva ponovno vzpenjati. S 30 sodobnimi Siemensovimi elektromotornimi vlaki, ki sojih montirali v TVT Novi, so Slovenske železnice nadomestile stare »gomulke«, s katerimi seje v minulih dveh desetletjih prepeljalo največ potnikov. Novi vlaki desiro iz TVT Nove dosegajo naj-večjo hitrost 140 kilometrov na uro. Komponente za nove vlake so proizvedli v različnih Siemensovih tovarnah po svetu, montažo vseh elementov pa so opravili v TVT Novi. Delež slovenskega gospodarstva pri izdelavi vlakov je bil v neposredni ali posredni obliki okoli 60-odstoten. Slovenske železnice so morale za nakup 30 novih vlakov odšteti 18 milijard tolarjev. Sicer pa imajo v TVT Nova še vedno polne roke dela. Trenutno izdelujejo 41 spalnikov za nemške železnice. Poleg tega izdelujejo 780 šti-riosnih tovornih vagonov za avstrijske železnice. Kmalu pa bodo začeli montirati tudi pet štiridelnih dizelskih garnitur za iranske železnice. »Na to, da nam je pred rokom uspelo izdelati 30 najsodobnejših vlakov za Slovenske železnice, smo ponosni tudi delavci,« pravi predsednik podružnice SKEI v TVT Novi Martin Dular, ki so ga pred kratkim zaradi njegovega dela in uspehov izvolili tudi za predsednika območne organizacije SKEI v Podravju. »Takšni uspehi pozitivno vplivajo na delovno razpoloženje in na odnose v celotnem kolektivu.« Sicer pa po Dularjevih besedah delavci TVT Nove prejemajo plače in vse druge prejemke od regresa za letni dopust do regresa za malico in povračila potnih stroškov po kolektivni pogodbi. Tuji lastnik in uprava imata korekten odnos so delojemalcev, zato imamo tudi delavci zaupanje v vodstvo podjetja. Lani so zaradi kršitve delavskih pravic in nezaupanja v tedanjo upravo delavci TVT Nove pod vodstvom SKEI iz- Martin Dular: Socialni dialog v TVT Novi je dobro razvit, posledica tega pa je, da podjetje v celoti spoštuje kolektivno pogodbo. vedli stavko. Tuji delodajalec je takrat v celoti zamenjal vodstvo podjetja. Zdaj sta na njegovem čelu dva tuja strokovnjaka, ki se vsako jutro pripeljeta iz avstrijskega Gradca. Delavci vedo povedati, da imata izjemno odgovoren odnos do dela, saj sta denimo vsako jutro v tovarni že pred delavci. Delavci vidijo, da si resnično prizadevata za uspešno delo in poslovanje podjetja in za spoštovanje delavskih pravic, zato tudi sami radi poprimejo za delo. »Čeprav imamo v podjetju nekaj težav zaradi zmanjšanja naročil Slovenskih železnic, ki so v procesu prestrukturiranja, imamo v TVT Novi veliko dela. Glavnina naših proizvodnih kapacitet je z naročili zasedena že za dve do tri leta naprej,« pravi Dular. »To pozitivno vpliva tudi na razpoloženje delavcev, saj vidimo, da ima podjetje perspektivo, delavci pa imamo zagotovljeno delo in socialno varnost.« T K. ^olavcem TVT Nove sta se za dobro opravljeno delo zahvalila direktor Hermann Spari in mariborski župan Boris Sovič. Sa sindikatov mnogo večja in s tem tudi njihova 'Zgovornost. Sindikat bo delavcem nudil strokovno zaščito njihovih individualnih pravic. De-odajalci, ki zaposlujejo do 10 delavcev, ne po-rebujejo aktov. Drugi delodajalci pa jih mo-ri*JO imeti, vendar mora sindikat nanje dati so-Dasje. Sicer pa je zakon naravnan tako, da se odo razvijale podjetniške kolektivne pogod-e’ Pomembno vlogo pa dobivajo zlasti panožne Kolektivne pogodbe. Drago Gajzer je dejal, da marsikateri delo-aJalec ni zainteresiran za sprejem podjetniš-o koiei<(jvne pogodbe. Opozoril je, da so ne-ko]01' podajalci na podlagi tolmačenja določil . oktivne pogodbe ob zadnjem povišanju plač I^Z^rjem delavce prikrajšali za 2,4 odstot- m ^ajzerjcvem mnenju so kolektivne po-b e obligacijski akt, pravilniki pa ne. Delo- dajalci sicer tudi za pravilnik potrebujejo soglasje sindikata, vendar praksa marsikdaj teče po svojih poteh. Sindikalne funkcionarje in zaupnike je zanimalo, kako bo poslej z disciplinskimi postopki v podjetjih, kako bo z zaščito delavskih pravic in kako bo z zaposlovanjem tujcev. Dimovski je dejal, da seje število zaposlenih tujcev od 40.000 v letu 2000 zmanjšalo na 32.000 v letu 2001. Konkretne primere, na katere so opozorili sindikalni zaupniki, pa bo proučila območna služba zavoda za zaposlovanje. Sindikalni zaupniki so pokazali velik interes tudi za spremembe zakona o delovnih in socialnih sodiščih, saj si vsi želijo, da bi reševanje delovnih sporov potekalo kar se da hitro. Vlado Dimovski je v spremstvu novega predsednika in sekretarja območne organizacije SKEI Martina Dularja in Branka Medika ter dosedanjega sekretarja Edija Ozimica (funkcijo bo opravljal do konca septembra) obiskal tudi podjetji Lestro Ledinek in TVT Nova. V podjetju Lestro Ledinek so mu povedali, da bi lahko ob ustrezni finančni pomoči povečali proizvodnjo in število delovnih mest. V TVT Novi pa so Di-movskega seznanili s težavami, ki jih ima podjetje zaradi izpada naročil Slovenskih železnic. Zato bodo določeno število zlasti starejših delavcev, ki so usposobljeni za izvajanje remontov, ob pomoči zavoda za zaposlovanje morali prekvalificirati in zaposliti na drugih delovnih mestih. Tako predstavniki Lestra Ledinek kot TVT Nove bodo pogovore za rešitev nekaterih svojih problemov in dosego razvojnih ciljev nadaljevali s pristojnimi službami ministrstva. T. K. Tovarna vozil Maribor letos proizvedla že 225 avtobusov So se dvomi razblinili? V Tovarni vozil Maribor (TVM) so prejšnji teden po dobrem letu poslovanja pripravili novinarsko konferenco in javnost seznanili z rezultati dela in poslovanja v minulem obdobju. Tovarna vozil Maribor je bila ustanovljena aprila lani, vendar je po besedah direktorja TVM Borisa Gazvode proizvodnja normalno stekla šele januarja oziroma februarja letos. TVM je v letošnjem letu doslej proizvedla že 225 mini in midi avtobusov in jih 210 prodala na tujih trgih. Po Gazvodovih besedah je tovarna, ki tekoče pozitivno posluje, v prvih šestih mesecih letos ustvarila dve milijardi in 50 milijonov tolarjev prihodkov oziroma štirikrat več kot lani. Do konca leta nameravajo v TVM, ki daje delo in kruh 175 delavcem, proizvodnjo še povečati in ustvariti za nekaj več kot 3,3 milijarde tolarjev prihodkov. Zato nameravajo v podjetju septembra uvesti delo v dveh izmenah. V zadnjem letu so v TVM največ pozornosti posvetili razvoju družine novih sodobnih avtobusov z blagovno znamko Marbus, ki ustrezajo vsem evropskim okoljevarstvenim zahtevam in predpisom. Vsi Marbusovi avtobusi imajo vgrajene sodobne motorje euro 3 znamke Man, na željo kupcev pa tovarna vgrajuje tudi druge motorje. TVM izvaža avtobuse v glavnem v države srednje in jugovzhodne Evrope, od Nemčije, Avstrije, Italije in Francije do Madžarske in držav na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Tako ima že podpisane pogodbe za izvoz 30 avtobusov v Nemčijo in Francijo, 27 avtobusov v Italijo in večje število avtobusov v Rusijo, Madžarsko in države na območju nekdanje Jugoslavije. Na domačem trgu ima tovarna s kupci podpisane pogodbe za dobavo 20 avtobusov. Omeniti velja, daje TVM ohranila tudi blagovno znamko Tam, kiji zagotovo pomaga pri prodoru in razpoznavnosti na tujih trgih. Pred dnevi so v TVM parafirali tudi pogodbo z ministrstvom za obrambo za dobavo 17 kamionov, z enim od poslovnih partnerjev pa so podpisali tudi pismo o nameri za dobavo 400 tovornih vozil na področje bližnjega vzhoda. V drugi polovici leta se nameravajo v TVM posvetiti zlasti razvoju programa tovornih vo- r i I M J n Boris Gazvoda: Največ avtobusov prodamo majhnim podjetjem in podjetnikom iz srednjeevropskih držav. zil. Poleg 17 vozil za Slovensko vojsko imajo naročenih še 35 tovornih vozil za druge kupce. V TVM so v prvi polovici leta proizvedli tudi 50 traktorjev Holder, do konca leta pa jih bodo še 60. TVM je okrepila tudi sodelovanje s kooperanti, saj potrebujejo za proizvodnjo enega samega avtobusa od 9500 do 9700 komponent. V tovarni si prizadevajo, da bi število kooperantov zmanjšali in dosegli višjo kakovost komponent. TVM je bila lani še v 100-odstotni lasti Slovenske razvojne družbe, zdaj pa je njen delež samo še 31,92-odstoten. Poleg nje ima tovarna še šest institucionalnih lastnikov. Po Gazvodovih besedah pa se bo morala tovarna povezati s strateškim partnerjem. Med primerne strateške partnerje sodi tudi MAN. TVM ima tudi hčerinsko podjetje Karoserije, v katerem je 150 zaposlenih. Po prisilni poravnavi podjetje posluje pozitivno, zato v Karoserijah že razmišljajo o investiciji v energetiko, ki bo zmanjšala stroške proizvodnje in povečala rentabilnost poslovanja. »Daje proizvodnja v TVM po ustanovitvi stekla uspešno, imajo velike zasluge tudi delavci,« je prepričan sekretar konference SKEI v družbah na lokaciji nekdanjega Tama Zvonko Slana. Po njegovih besedah je preselitev in uvajanje nove proizvodnje terjalo veliko naporov tudi od vseh zaposlenih. »Delavci TVM prejemajo plače po kolektivni pogodbi. Podjetje spoštuje kolektivno pogodbo tudi pri izplačilu regresa za malico, po-vračilu stroškov prevoza na delo in z dela ter drugih obveznostih do delavcev,« pravi Slana. »Letos so zaposleni v TVM že prejeli tudi regres za letni dopust.« Po zaslugi SKEI se pravice delavcev po prehodu v TVM niso v ničemer zmanjšale, saj so njihove sedanje pravice samo nadgradnjo pravic, ki sojih imeli prej v družbi MPP Vozila in še prej v Tamu. SKEI v Tamu je v minulem desetletju ob vseh reorganizacijah na lokaciji Tama uspel zagotoviti kontinuiteto in nadgradnjo delavskih pravic iz nekdanje Tamove kolektivne pogodbe. »Podružnica SKEI v TVM, ki jo vodi Srečko Da jemanje zelo aktivna,« pravi Slana. »Dobro deluje tudi svet delavcev, ki ga vodi Manja Stropnik. V kratkem bomo v TVM začeli usklajevati participacijski dogovor. Na splošno pa moram reči, da v TVM socialni dialog poteka dobro in da se delavci ne srečujejo z večjimi problemi. Različne težave pa socialni partnerji rešujejo sproti s pogajanji.« Očitno je torej, da v TVM dosegajo poslovne cilje, ki so sijih zadali ob ustanovitvi podjetja. Če bo podjetje še naprej poslovalo uspešno, bo lahko odprlo še več novih delovnih mest. To pa je tisto, kar je za mariborske kovinarje še posebej pomembno. T. K- Zvonko Slana: V TVM spoštujejo kolektivno pogodbo, poleg tega pa podjetje odpira tudi nova delovna mesta. PRAVNA §VETOVALKA Lučka Bohm, svetovalka predsedstva ZSSS_ Starejši delavci so zaščiteni pred odpuščanjem Vprašanje: Delavec je bil rojen 8! 7.1946. Ima dva otroka. Vojaški rok je služil 18 mesecev. Konec leta bo imel 36 let in 9 mesecev delovne dobe. Delodajalec namerava letos določiti visoko število trajno presežnih delavcev. Delavca zato zanima, kaj bi se mu zgodilo, če vza- me odpravnino. Če bi si dokupil pokojninsko dobo za čas služenja vojaškega roka, za koliko se mu bi zaradi tega znižala pokojnina? Odgovor: »Polnih« 40 let pokojninske dobe bo delavec brez dokupov dopolnil 31.3.2006. Takrat bo star že 60 let in se bo zato smel takoj starostno upokojiti. Ker bo v tem primeru imel čisto delovno dobo, ne bo nič odbitkov od pokojnine na račun upokojitve pred polno starostjo. Če si dokupi 18 mesecev vojaškega roka (kar ne bo poceni), bo »polnih« 40 let pokojninske dobe dopolnil že 30. 9.2004, ko bo star 58 let. Zato se bo smel takoj starostno upokojiti. Toda če se bo upokojil z nečisto delovno dobo (ker bo imel v 40 letih pokojninske dobe tudi nekaj dokupljene na račun vojaškega roka), se mu bo do smrti pokojnina zniževala na račun upokojitve pred polno starostjo. Leta 2004 bo za moške splošna polna starost znašala že 60 let in 6 mesecev. Na račun dveh otrok se bo njemu osebno smela znižati za 6,25 meseca na 59 let 11 mesecev in 23 dni. Če se bo torej upokojil 30. 9.2004, bo to 21,03 meseca pred njegovo osebno polno starostjo. Pri starosti 58 let znašajo odbitki po 0,3 odstotka za vsak mesec. Njegova pokojnina se bo torej zniževala do smrti za 6,3 odstotka. Na letni ravni je to 75,7 odstotka ene pokojnine. Ker zakon o delovnih razmerjih ščiti starejše delavce, jih zato delodajalec sme med trajne presežne delavce uvrstiti le pod določenimi pogoji- Ker bo pogoje za starostno upokojitev dopolnil (brez dokupov) že 31.3.2006, mu torej že danes do upokojitve manjka manj kot 5 let zavarovalne dobe. S tem pa izpolnjuje pogoje, da ga še veljavni zakon o delovnih razmerjih ščiti. Delodajalec bi ga namreč smel razvrstiti med trajne presežne delavce le, če bi po prenehanju delovnega razmerja na zavodu za zaposlovanje prejemal d<> upokojitve denarno nadomestilo za čas brezp0' Območna organizacija ZSSS Podravje v boju za izplačilo Certusovih zadolžnic Nerazumljivo zavlačevanje sodišča Podjetje Certus so leta 1992 pestile resne težave in delavcem ni moglo izplačati plač po kolektivni pogodbi. Za razliko do polnih plač jim je izdalo zadolžnice. Delavci so v želji, da bi ohranili podjetje in delovna mesta, na to tudi pristali. V tem so mnogi delavci videli tudi svojo patri-otično dolžnost, saj so s tem posredno pomagali tudi mladi slovenski državi, ki Certusu še ni mogla Povrniti vojne škode. Na izdajo zadolžnic je glede na tedanje razmere in okoliščine v podjetju in državi pristal tudi sindikat delavcev prometa in zvez v podjetju. Vsak delavec Certusa je leta 1992 prejel dve zadolžnici. V njih je natančno navedeno, kakšno razliko do plače po kolektivni pogodbi mu podjetje dolguje za obdobje od septembra leta 1991 do septembra leta 1992. V prvi točki zadolžnic, ki jih je podpisal tedanji in sedanji glavni direktor Certusa Mirko Majhenič, piše: »Upravičenec s to listino uveljavlja Pravico do izplačila v domači valuti v protivrednosti evra na dan uveljavitve listine, to je, ko prenehajo veljati razlogi iz 37. člena kolektivne pogodbe za javni cestni potniški promet.« Delavci so verjeli v svoje podjetje, verjeli pa s° tudi direktorju Mirku Majheniču. Pričakovali So> da jim bo podjetje premalo izplačane plače 'Zplačalo, ko bodo prišli boljši časi, kot to piše v Jadolžnici. Tako so čakali in čakali, vendar izpla-c'la niso dočakali. Da njihove terjatve do podjetja ne bi zastarale, so delavci ob pomoči službe pravne P°rnoči pri območni organizaciji ZSSS v Podravju leta 1997 na delovnem sodišču vložili tožbe za ^Plačilo zadolžnic. Služba pravne pomoči je tožbe ^ irnenu 149 delavcev vložila dvakrat, prvič za 46 delavcev, drugič pa za 103. Delovno sodišče ■le prvo skupinsko tožbo razdelilo na 46 individualnih tožb. Zakaj je do tega prišlo, sindikalisti ne Vedo. Mislijo si, da so vzroki za to v točkovnem sistemu, s katerim v pravosodju merijo učinkovitost svojega dela. »Obravnave popolnoma identičnih zadev so na delovnem sodišču v različnih fazah,« pojasnjuje fjkretarka območne organizacije ZSSS v Podravju "ekoslava Krašovec. »V vseh dosedanjih obrav-navanih primerih je prvostopenjsko sodišče Cer- ^uosti. Toda on bi ga prejemal le 2 leti -kojnino pa bi moral čakati kar 4 leta. Deli tudi že starejši od 55 let in ga zato ne bo rr '^Pustiti tudi po 1.1.2003, ko bo začel velja Zakon o delovnih razmerjih. Spolnjen ni niti drugi možni pogoj za ^ ITied trni n e nresp.žnp. Hplnvrp HpInHnin n *st' starejši delavci, ki imajo že zaj. drug0 službo ali če dobijo tako vis ‘‘v ni no, daje z njo prav do upokojitvi g' jzse stroške, ki jih je sicer treba kr stv V^iučno s prispevki za pokojninsko i en° zavarovanje). Vekoslava Krašovec: Če vodstvo Certusa ne bo odgovorilo na predlog sindikata za pobot, bomo navezali stike z novim večinskim lastnikom Conne-xom Transportom AB iz Švedske. tušu naložilo, da mora oškodovanim delavcem izplačati zadolžnice. Certus seje na nekatere sklepe prvostopenjskega sodišča pritožil, na nekatere pa ne. Višje sodišče je doslej obravnavalo tri primere in v vseh ugodilo pritožbi Certusa,« pravi Krašovčeva. Zakaj? »Prvostopenjsko sodišče je preverjalo, ali je bil Certus upravičen delavcem zmanjšati plače glede na veljavno kolektivno pogodbo. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da postopek znižanja plač ni bil pravilen, zato je Certusu naložilo, naj delavcem izplača razliko do kolektivne pogodbe. Višje sodišče pa seje postavilo na stališče, da zadolžnica ni izkaz dolga. Bistvo je v tem, da ima zadolžnica klavzulo, po kateri lahko delavci uveljavljajo pravico do izplačila, ko prenehajo razlogi za zmanjšanje plač. Nobeno sodišče se ni opredelilo do tega vprašanja,« ugotavlja Krašovčeva. »Normalno bi bilo, da bi se sodišče osredotočilo na to vprašanje oziroma na vprašanje pozitivnega poslovanja Certusa,« meni Krašovčeva. »V sindikatih trdimo, da ta dolg podjetja do delavcev obstaja in da bi ga Certus sedaj, ko pozitivno posluje, delavcem moral izplačati. Na to vprašanje opozarjamo sodišče v vseh postopkih, ki so še odprti.« Po besedah Krašovčeve pa je največji nesmisel, daje sodišče skupinsko tožbo razbilo na individualne tožbe. Ker zahtevek v individualni tožbi ni dovolj visok, tožeča stranka ne more zahtevati niti uporabe izrednih pravnih sredstev. Če bi šlo za skupinsko tožbo, bi to seveda bilo mogoče. Vendar pa je ena skupinska tožba za 103 delavce še v teku. Delavci in lastniki zadolžnic so pričakovali, da jim bo podjetje, ko bo začelo poslovati pozitivno, zadolžnice izplačalo tako, kot na njih piše in kot je podpisal direktor Mirko Majhenič. »Namesto tega pa bodo po sklepu višjega delovnega in socialnega sodišča nekateri delavci morali Certusu plačati do 135.000 tolarjev stroškov pravde. V treh primerih pa se Certus ni pritožil, temveč je delavcem po sklepu prvostopenjskega sodišča izplačal zadolžnice,« pravi Krašovčeva. »Med postopkom pa so naši pravniki ugotovili, daje Certus v nekaterih mesecih od septembra 1991 do septembra 1992 delavcem izplačal celo manjše plače, kot je to dopuščala kolektivna pogodba (plače jim je znižal pod 80 odstotkov), kar je nezakonito. Vendar se sodišče do tega ni opredelilo, kar je naravnost nezaslišano. Zaradi vsega tega so mnogi delavci v Certusu danes upravičeno nejevoljni in nezadovoljni.« »Glede na vse okoliščine smo Certusu na začetku julija uradno predlagali pobot teijatev. Predlagali smo, naj delavcem izplača skupaj z obrestmi vsaj razliko do 80-odstotne plače po kolektivni pogodbi. Certus naj bi to izplačal vsem delavcem, ne glede na izid sodbe. V nasprotnem primeru bomo prisiljeni začeti ugotavljati kazensko odgovornost tistega, ki je delavcem znižal plače bolj, kot dovoljuje zakon,« pravi Krašovčeva. »Ob tem pa ne smemo pozabiti tudi na poslovno moralo. Če bi nekdo, ki je izdal zadolžnice, danes hotel pozabiti na njihovo poplačilo, bi bilo to zares v hudem nasprotju s poslovno moralo.« Območna organizacija ZSSS v Podravju je s predlogom za pobot seznanila tudi člane nadzornega sveta Certusa in jim predlagala, naj preverijo, ali je Certus delavske terjatve v preteklosti pravilno izkazoval v poslovnih knjigah. »Po računovodskih standardih bi to moral storiti,« pravi Krašovčeva. Do sredine julija območni organizaciji ZSSS ni odgovoril še nihče iz Certusa, čeprav je območna organizacija zaprosila za odgovor do 11. julija. Krašovčeva dodaja, daje po dostopnih podatkih Certus leta 1999 ustvaril 1,2 milijarde tolarjev dobička, za leto 2000 pa 2,2 milijarde dobička. »To pomeni, daje Certus plačeval državi davke od dobička, do lastnih delavcev pa ima podjetje takšen odnos!« Krašovčeva ugotavlja, daje Certus posloval pozitivno tudi v lanskem letu, kar je razbrala iz objavljenega sklica skupščine delničarjev, ki bo konec tega meseca. »Če od vodstva Certusa ne bomo dobili nobenega odgovora na naš predlog za pobot, bomo v primeru skupinskega spora za 103 delavce izkoristili vsa pravna sredstva za zaščito delavskih pravic. Če bo potrebno, bomo terjali tudi revizijo, ki bo zaradi večjega zneska možna,« pravi Krašovčeva. »Poleg tega pa bomo navezali stike in se zagotovo tudi pogovarjali z novim večinskim lastnikom podjetja Counexom Transportom AB PO. iz Solne na Švedskem. Če ne drugače, bomo z novim večinskim lastnikom navezali stike preko Evropske konfederacije sindikatov, v kateri je ZSSS zelo aktivna in razpoznavna. Prepričana sem, da imajo delodajalci na Švedskem drugačen odnos do delavcev in sindikata, ki ščiti njihove pravice in interese.« Zgodba iz Certusa pa ima še eno širšo razsežnost. Takšne zgodbe namreč rušijo zaupanje med delodajalci in delavci, s tem pa tudi socialno partnerstvo - pa ne samo v Certusu, temveč tudi širše. Ali se bodo delavci v katerem koli podjetju še pripravljeni čemu začasno odreči in sodelovati pri reševanju podjetja, če vidijo, kaj se je primerilo delavcem Certusa? r. k. / 1 »Juhuhu! Stvari se obračajo na bolje,« je pred dnevi pri malici v naši tovarniški menzi veselo vzkliknil mizar Tone in se z obema rokama tlesnil po kolenih. »Kakor kaže, na dopust vendarle ne bom šel brez tolarja v Žepu.« »Kaj pa se je zgodilo?« je povprašal rezkar Vili. »Ali si zadel na lotu?« »To ne,« je dejal Tone. »Dobil bom samo denar, ki sem si ga z delom že zaslužil!« »Glej, glej,« je začudeno pribil skladiščnik Rudi. »Ali ti je direktor poviša! plačo?« »Kje pa!« je odvrnil Tone. »Saj veste, da direktor že dve leti nobenemu ni zvišal plače. Zakaj bi jo ravno meni?« »Fantje, ne vrtajte v Toneta, saj so stvari jasne,« se je v pogovor vključil strugar Lojze. »Tone je očitno nekje delal na črno in bo zdaj, pred dopustom, dobil denar na roke.« »Lojze, povedati ti moram dve stvari,« je odločno dejal Tone. »Prvič: bodi brez skrbi, da ne bi pozabil nate, če bi se mi kje ponudila priložnost za delo in zaslužek na črno. In drugič: Tudi ti in vsi drugi v tovarni boste še pred dopusti dobili, kar smo vsi skupaj Že zaslužili.« »Kaaaaj?« smo začeli kričali eden čez drugega. »Kdo bo kaj dobil? Kdaj bomo dobili? Kdo nam bo kaj dal ?« »Ej, fantje, v časopisu sem prebral, da bo naslednji teden skupščina delničarjev našega podjetja,« je počasi in s pomembnim glasom dejal Tone. »No, in?« je vprašal Vili. »Nič in,« je odvrnil Tone. »Na dnevnem redu je tudi delitev dobička za lansko leto!« »No, in?« je zopet vprašal Vili. »Kaj in?« je nejevoljno odvrnil Tone. »Saj vsi veste, da je tovarna lansko poslovno leto končala z dobičkom! Zdaj ga bodo delničarji razdelili!« »Nooo, innn?« je svoje vprašanje zategnil Vili. »Zato, ker bo vsak med nami dobil del dobička,« je poskušal veselo dejati Tone, pa mu to ni najbolje uspelo. »Zakaj pa tako misliš, Tone?« je zanimalo Vilija. »Zato, zato, ker smo vsi skupaj ta dobiček tudi ustvarili!« je negotovo zajecljal Tone. »Vsak bo pri delitvi dobička udeležen toliko, kolikor je k njemu prispeval!« »Ha, ha, haaaaa,« smo vsi tako bruhnili v smeh, da je Tone zardet do ušes! Iz dnevnika delavca Jožeta Delitev dobička Čeprav sodi kovinska in elektroindustrija med tiste panoge, v katerih delajo predvsem moški, tega v sindikatu kovinske in elektroindustrije (SKE!) v Podravju ni čutiti. Nasprotno. Na nedavnem srečanju z ministrom za delo, družino in socialne zadeve Vladom drnovskim je bilo toliko sindikalnih zaupnic, da je bilo sindikalne zaupnike med njimi kar težko opaziti. V SKEI torej enakopravnost ni več samo na papirju, temveč se udejanja tudi v praksi. To najbolj obžalujejo delodajalci, saj čedalje bolj spoznavajo, da so predstavnice lepšega spola lahko marsikdaj mnogo bolj trde in odločne, še zlasti pa bolj vztrajne pogajalke kot njihovi moški kolegi. T K. »Nehajte se mi posmehovati,« je dejal Tone. »Boste že videli, da bo skupščina podjetja dobiček razdelila pošteno. Vsak med nami bo dobil nekaj!« »Ha, ha, haaaa,« smo se vsi skupaj tako režali, da smo se držali za trebuhe. »No, potem pa naj mi nekdo pove, kdo bo udeležen pri delitvi dobička, če ste že vsi skupaj tako presneto pametni,« je užaljeno dejal Tone. »Največ bo dobil naš direktor,« je dejal Rudi. »Zagotovo mu bo padlo v žep nekaj milijončkov!« »Poleg njega pa bodo del dobička dobilo tudi pet članov nadzornega sveta,« je dejal Vili. »Gre za direktorjeve osebne in poslovne prijatelje, ki jih je v nadzorni svet pripeljal zato, da ga ne bi mogel nihče nadzirati.« »Svinjarija!« je vzkliknil Tone. »Naš nadzorni svet je imel v zadnjem letu tri seje, ki so trajale vsaka po eno uro. Člani nadzornega sveta so za vsako sejo prejeli 70.000 tolarjev sejnine, predsednik nadzornega sveta pa 90.000 tolarjev. Zdaj pa bodo dobili še del dobička, za katerega niso mignili niti s prstom niti z jezikom! Če bi kaj veljali, bi našega direktorja že zdavnaj odstavili, ker ne skrbi za razvoj in perspektivo podjetja!« »Vidiš, Tone, kako ti nič ne razumeš!« je dejal Vili. »Za to, da je lani naša tovarna ustvarila tako lep dobiček, ima največ zaslug naš direktor, takoj za njim pa člani nadzornega sveta, ki ga podpirajo. Zato jim bodo lastniki za nagrado dali majhen delček dobička, vse drugo pa bodo pobasali v žep sami!« »Vili, prav zanima me, zakaj je direktor najbolj zaslužen za ustvarjeni dobiček!« je jezno povprašal Tone. »Direktor je prisilil nas delavce, da smo vse leto pridno in uspešno delali za mizerne plače. Poleg tega nam je lani pod pretvezo, da ima podjetje likvidnostne težave, izplačal samo pol regresa. Ta denar je šel direktno v dobiček. Enako velja za sredstva za jubilejne nagrade, ki jih naše podjetje ne izplačuje že tri leta. Poleg tega je direktor zmanjšal stroške za zdravje in varnost pri delu, saj uporabljamo že pet let staro zaščitno opremo. Njegova največja zasluga pa je, da je uspel v delovnem kolektivu v kali zatreti vse ideje o tem, da bi bili tudi delavci soudeleženi na dobičku,« je pojasnil Vili. »Vidiš, Tone, tako je to!« »Lopovščina na kvadrat!« je vzkliknil Tone. »Lastniki bodo torej nagradili direktorja in njegove pomagače zaradi tega, ker je njim v dobro znal spretno in zvito izkoriščati delavce! Temu se moramo vendar upreti! Takšnega direktorja se moramo takoj rešiti!« »Nič lažjega,« je dejala Špela, ki je ravno tisti trenutek stopila v kuhinjo z veliko skledo ričeta za repete v rokah. »Ker delavci nismo bili udeleženi pri dobičku, imamo vso moralno pravico do tega, da nam pade delovni elan. Zato moramo čim manj in čim slabše delati. Potem bo podjetje ustvarilo izgubo in lastniki bodo direktorja nagnali. Hkrati pa bodo spoznali, kam vodi njihova politika, ki ne pristaja na udeležbo delavcev pri delitvi dobička. Skratka, do naslednje skupščine delničarjev se bomo v tovarni obnašali tako, kot da smo na dopustu, pa bo hitro vse drugače! Kaj hočemo, zdaj smo v tržni ekonomiji. Takšna je pač logika na trgu delovne sile!« Za mirnejše in varnejše počitnice v tujini podarja Vzajemna zdravstvena zavarovalnica vsem svojim članom 10 odstotkov popusta ob sklenitvi zdravstvenega zavarovanja z medicinsko asistenco v tujini! Člani Vzajemne ste vsi, ki imate pri Vzajemni sklenjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Popust lahko uveljavljate ob sklenitvi zavarovanja do 30.9.2002 na vseh poslovnih enotah in zastopstvih Vzajemne! Ponudba ne velja za posebni program in skupinsko zavarovanje. M VZAJEMNA zdravstvena zavarovalnica, d.v.z. Jaz zate. Ti zame. Sindikat delavcev trgovine Slovenije RAZPIS 2. športnih iger Igre bodo 8. septembra v Športnem parku Žalec. Na programu bodo tele discipline: košarka moške in ženske ekipe, mali nogomet moški, namizni tenis moški in ženske, odbojka moške in ženske ekipe, pikado moški in ženske, vlečenje vrvi moški, tek moški in ženske, tenis moške in ženske dvojice. Tekmovanje se bo pričelo ob 8. uri. Prijave je treba poslati organizatorju, območnemu odboru SDTS Celje, Gledališka 2, poštni predal 163, Celje, najkasneje do 26. avgusta. Organizacijski odbor Balinarji v Zasavju uspešno rekreirali Tekmovanje v rekreacijski balinarski ligi Zasavja je sklenjeno. V treh skupinah je sodelo-valo 24 ekip z več kot 200 balinarji. Tudi letošnje tekmovanje je potrdilo, da ima-aio dobre tekmovalce in ekipe. Območna organizacija ZSSS Zasavje, pokrovitelj tekmovanja, upa, da bo Balinarski klub anizan Trbovlje balinanju v tem delu Slove-mJe vrnil nekdanji ugled. Rudi Tomše SLOVENIJA V EVROPSKI UNIJI Vse kar mora vedeli Slovenec - jutrišnji državljan EU Ali ima po pogodbi iz Nice posamezna država še pravico veta do » okrepljenega sodelo vanja << ? X sujvemja Odgovor: Že Amsterdamska pogodba je omogočala »okrepljeno sodelovanje« med tistimi državami članicami, ki bi v okviru institucij EU želele sodelovati na področjih, kjer posamezna članica ni dala soglasja za širitev pooblastil EU. Pogodba iz Nice ukinja možnost veta držav članic na ukrepe okrepljenega sodelovanja. Določa število najmanj osmih potrebnih članic za vzpostavitev okrepljenega sodelovanja. Predvideva celo možnost vzpostavitve okrepljenega sodelovanja na področju zunanje in varnostne politike, razen na področju obrambe. Članice, ki trenutno ne sodelujejo v okrepljenem sodelovanju, pa imajo možnost, da se pridružijo v katerem koli trenutku. Vir: publikacija Informacijskega centra Delegacije Evropske komisije v Sloveniji 16 i»EFrEtf.U!i']iiWi'' št. 28 / 25. julij 2002 NAGRADNA KRIŽANKA Nova Delavska enotnost MEHURJASTA TVORBA S TEKOČINO SLAVEN LOVEC V GRŠKI MITOLOG. LJUBE- ZENSKI ZMENEK ŠTEVNI K MOZOLJA- VOST ITAL. OPERNI TENORIST (FRANCO) PERZIJA MOŠKI POTOMEC NEKDANJI BOLGAR. POLITIK ŽIVKOV PRITOK DONAVE PRI MESTU ENNS, AVSTRIJA UROŠ TURK ČASOVNA ENOTA IZVOZ VEDA O ODKRIVANJU, PREPREČEVANJU ZLOČINOV ŽIVAL ^ r pitanje Avtor: Rudi Murn ČLAN AKADE- MIJE V DVA.ALI VEČ KRAKOV RAZRASLO DEBLO ZIDANICA, VINSKI KNJIGA ZA VPIS URADNIH SPISOV EDOAREH KOPER OPERA RAHMA- NINOVA IZVEDENKA ZA ARHEOLO- GIJO GOROVJE V ZAH. MAKEDONIJI PODOBA KRILATEGA DEČKA KI PREDStAV. AMORJA HR. PISATE. KOVAČIČ JAPONSKI DENAR NEKDANJI TURŠKI GOSPOD PARADIŽ HIŠA KJER KDO STALNO ŽIVI ZADNJA ČRKA GRŠKE ABECEDE ELDA VILER POSAMEZEN GLAS PRI SIKANJU UTEŽNA MERA 3 GOSPOD V ANG. ALI AM. OKOLJU SLAVNOST STEBLO VINSKE TRTE PREBIVA- LEC ILIRIJE KRAJNA BAVARSKEM (IZ ČRK: A, E, L, T, T) ZLATO JABOLKO ŠTIRI- KOTNO OBZAGANO DEBLO % DELO DNINARJA RINA KITAJSKA DINASTIJA (IZ ČRK: U N) BALERINA PAVLOVA INDIJ. Ž. OBLAČILO ZDRAVILIŠČE V BELGIJI JOŽE OLAJ UPR. ENOTA V OGLEJ. PATRIARHATU GR. ČRKA LJUDSKO: DEL AM. FILM. IGRALKA (ELLEN) ANTON VODNIK SREDIŠČE DALMA- CIJE PESNITEV ŽENSKA BUJNIH LAS MORSKI RASTLINO- JEDI SESALEC PESNIK PAVČEK IRSKO IME ZA IRSKO OSEBNI PRAZNIK AKTINIJ EDMONT DANTES BRITAN. VIOLINIST KENNEDV RUSKI SKLAD. »KNEZ IGOR- VREDNOST. PAPIR LADY D GOZDNA antilopa SILICIJ SEČ POVRT- NINA VRTNA LOPA NAZIV BAKTERIJA V OBLIKI SPIRALE KAR VZBUJA SMEH P^vR|- CIRKUSU barkin ELLEN -AM. FILM. IGRALKA GESIA NAGRADNE KRIŽANKE št. 28 (25. 7. 2002): h.......................................... 2:......................................... 3:......................................... Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja, izrežite in pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, p. p. 97. Tudi tokrat je nagrada 5000 tolarjev, zato ne pozabite napisati svojega točnega naslova in davčne številke. Upoštevali bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedeljka' 5. avgusta 2002. Pravilna rešitev gesel iz 26. številke Nove Delavske enotnosti: 1. ŠPI^' 2. ŠKRLATICA, 3. GR1NTAVEC, 4. OKREŠEU. Nagrado 5000 tolarjev prejme Matilda Potočnik, Šarhova ul. 12, 2331 Pragersko.