PRIMORSKI DNEVNIK ^SrTiiT”™' Cena 50 lir Leto XXIIL Št 110 (6694) RAZPRAVA V POSLANSKI ZBORNICI Vlada ne bo izvedla zakona o zvišanju pokojnin INPS Na predlog ministra Guia kompromis glede univerzitetnih klinik in reforme bolnišnic - Vlada zanika vesti o pripravah za državni udar junija 1964 10. — Poslanska zbornica je danes zavrnila manjšin-krm resolucije in sprejela vladno resolucijo glede izvajanja za-1)?ria o pokojninah INPS. Zanimivo pa je, da je bil potreben 22“?g vlade, odnosno, da so se besedila vladne resolucije *EVOrili šele na medministr-sestanku. Prav tako je za-sei11 Vi0, da Je bil potreben po-g vlade glede zakona o refor-^..BOTnišnic, pri čemer so o-ke v nekatere bistvene poprav-JS« se nanašajo na univerzi-klinike. nesesolucija, glede katere so se da-ku ^opo^no dogovorili na sestan-vlari Chigi med predstavniki c2re' KX), psu in CISL, se skli-0 ^ na finančne težave in govori izven Postopnosti, ki pa mora biti t,j vet}a v sedanji zakonodajni do-izvai • vu Sre torej za odložitev ta 4*ena 39 zakona 903 iz le-koini 5’ ^ Predvideva, da bodo po-uskladili z osemdeset od-aa tL *adnjih dohodkov računanih Vlari eset delovne dobe. ,7® Jo morala tudi posredova- ti ti?vezi z zakonom o reformi bol- htŠjf In je prišlo na odločno za-toinistra za šolstvo Guia do kompromisnega predloga glede ureditve odnosov med bolnišnicami in univerzitetnimi klinikami. V tem smislu bodo tudi predložili ustrezne popravke zakonskega predloga. Tiskovni urad predsedstva vlade je uradno zanikal vesti rimskega tednika «Espresso» o državnem udaru, katerega da so pripravljali julija 1964. leta. Takrat je bil predsednik republike Segni, kateremu je v tej zvezi poslal predsednik republike Saragat solidarnostno pismo. V članku tednika «Espresso», ki bo jutri v prodaji, se navaja razgovor, ki je bil 14. julija 1964 med poveljnikom karabinjerjev generalom De Lorenzom, dvema divizijskima generaloma, enajstimi generali poveljniki brigad in ducatom polkovnikov. Na tem sestanku je general De Lorenzo obvestil prisotne — kot piše «Espresso» — da je predsednik republike Antonio Segni sklenil sestaviti izredno enobarvno vlado s S^OJEVIČEVA TISKOVNA KONFERENCA diplomatski korak v Rimu zaradi proslave v Trbižu Odgovor grške vlade v zvezi z malim obmejnim prometom - Delo zvezne skupščine našega dopisnika) io. _ zastopnik drve n,f-a Ribištva za zunanje zade- djl Blagojevič je na današ-Titijjj70lvhi konferenci obvestil no-V Zver’ da jugoslovanska vlada la v -f1 Proslavo alplnov 30. apri-kosa « u’ na kateri je ob navzoč-*lo tjn°ian°v italijanske vlade pri-4pi0mo^redentistlčnih izpadov, po viadj z« izrazila italijanski slave Tr^bljenost, ker se take propade h navz°čnosti zastopnikov »lanii^B^štejo za iredentistične 2&ačajalaciie protijugoslovanskega ^a fe®? ®la8°jevič je potrdil vest, 51 ai J/^bsednik Tito nedavno po-V°®teHo 'Pe P°slanice nekaterim *th ieJ ® afriških držav, v kate-^tžav Za p.r* zavzemanje afriških njjjja rešitev skupnih vprašanj ft»njerY,0Ve naPore, da se uprejo zu-Po Phtisku. V&t|3ka ,sfdal1 Blagojeviča jugoslo-voib Dn,iada 2 velikim zadovoljst-Husei ravlia izvolitev dr. Zaki-, na za novega predsednika 2° zased Pozit:Ivno ocenjuje nedav-gospodarske komisije . i Soglasno ugotovljena krivda ZDA za napad na Vietnam in zločine Ameriška letala so bombardirala dve električni centrali v Hajfongu Demonstracije na hodnikih Pentagona proti vojni v Vietnamu STOCKHOLM, 10. — Mednarodno sodišče o vojnih zločinih v Vietnamu je danes soglasno priznalo krivdo ZDA. Vendar pa sodišče ne bo izreklo nobene razsodbe. Ugotovilo je tudi, da so ZDA izvršile dejanje napada na Vietnam. Odločitev so utemeljili na po- dlagi pogodbe Briand-Kellog iz leta 1928, s katero sta se Francija in ZDA odpovedali vojni kot sredstvu za reševanje mednarodnih sporov, in tudi na podlagi listine Združenih narodov ter ženevskih sporazumov o Vietnamu iz leta 1954. Predsednik sodišča Jean-Paul Sartre je po zaključku dela izjavil, da so člani sodišča soglasno potrdilno odgovorih na vprašanje, ali je z vidika mednarodnega prava pravilno govoriti o ameriškem napadu na Vietnam. Sodišče je bilo tudi soglasno v u-gotovitvi sistematičnega bombardiranja civilnega prebivalstva. «Pri-šli smo do zaključka, je dodal Sartre, da so ameriške sile ZDA krive namernega in sistematičnega bombardiranja civilnih objektov.« Poleg tega je sodišče soglasno v ugotovitvi, da so ZDA neštetokrat prekršile ZAKLJUČENA RAZPRAVA 0 SKUPNEM TRŽIŠČU ^ S Sveri-i?4, do 29. maja na va-<.,*2ga zunanjega ministra A zatem pa se Dan- $ 2^ vrgu ^upscina je sprejela da- je I. SJftl zair!akonskih predpisov, med ,ie \ *',**b|mii predpisov, med .J setvah n,° spremembah in do-^ Utv?^h in 2akona o kazenskem po-1J u^Ve. p zakon o zveznih organih 1 j.' va sPrernembah zakona o 'r ( hH Postopku spada preiska- 1* j sJkjr je “ v Pristojnost sodišča, o$> rn°g°č samo po sklepu . * “dvokat A > \ A ol lma pravico biti vseh zasliševanjih obto- ^ ^ ^konu o zvezni upra- «*■ »Jff£SS.; dnu* knsta z istimi pravi- 0* Cel°vaia ,stml k°t ostali člani j h ktlJs v.,,, * državni tajnik za A; Ui2,arodnn ln državni tajnik rti* I le °brambo. Ostali zvezni K01 v4f!?i ravru^dsodnlkl svetov ln C« Da s22te‘J zavoda za načrto-pl/ sv^° takrat, ko bo zvezni ,i5 J0 in t, ‘u la J niste v za m-,za km t?ovino’ za Promet in Stvo ^havii U st-V0 ln gospodarstvo *a2jala s- Za gospodarstvo bosta ' if jnj^banje .0 Se zvezno tajništvo f0{uQ Za firg0vino ln zvezno taj-I f fcCe' Na osnovna P°d- J!f C1,1- W^avlJaJ° V ^>„akQ b°do sveti in ko v bodoče v okvl- $ \ a acijo brazbo ln kulturo, za 2a Zdravitnanstvenega delova-•vat*4 delo (2V0 ln socialno politi-Dp ;n delovne odnose in *Poriadevaj os°dje. Komiteji se ^f*tva_ . ®anio za področja go n sicer: za gospodar Londonska spodnja zbornica je odobrila sklep vlade Proti vladni resoluciji je glasovalo tudi 36 laburističaih poslancev De Gaulle bo na prihodnji tiskovni konferenci povedal svoje mnenje suverenost Kambodže. Končno je sodišče soglasno ugotovilo, da so Avstralija, Nova Zelandija in Ju.va Koreja sokrive skupno z ZDA pri napadu na Vietnam. Prvo zasedanje sodišča se je zaključilo s prebranjem Russellove poslanice. Datum in kraj prihodnjega zasedanja nista bila še določena. Sartre je izjavil, da bodo to sklenili na sestanku izvršnega odbora sodišča, ki bo septembra v Parizu. Verjetno pa bo prihodnje zasedanje sodišča v Stockholmu. Kakor poročajo iz Sajgona, so a-meriška letala bombardirala danes dve električni centrali blizu Hajfon-ga in letališče Kien An devet kilometrov od središča tega mesta. To letališe so ameriška letala prvikrat bombardirala, omenjeni električni centrali pa so bombardiran že 20. aprila. Ena od central je oddaljena 1.7 kilometra od središča Hajfonga, druga pa 3.2 kilometra. Letališče v Kien An je tretje oporišče za letala «Mig», ki so ga ameriška letala bombardirala. Poleg tega so ameriška letala bombardirala včeraj skupino vojašnic v Son La 92 kilometrov vzhodno od Dien Bien Fuja. V južnem delu Severnega Vietnama pa so ameriška letala bombardirala konvoje vozil. Na področju Vinh so letala napadla vojaške naprave in skladišča severnovietnamske mornarice. in sicer 48 kilometrov severovzhodno od Hajfonga. Letala so nadaljevala bombardiranje mostov, železniških vozlišč in cest. V Južnem Vietnamu so letala «B-52« dvakrat napadla sektor 23 kilometrov severnozahodno od ameriške postojanke Ke Sanh. V bližini te postojanke je bil včeraj nov spopad med osvobodilnimi in ameriškimi silami, ki je trajal ves včerajšnji popoldan. Severnovietnamska tiskovna a-gencija je javila, da so obalne baterije včeraj zadele eno ameriško vojno ladjo,, na kateri je nastal požar. Vendar pa se je ladja lahko oddaljila. To je že sedem- LONDON 10. — Spodnja zbornica je odobrila sklep vlade, da zahteva sprejem v evropsko gospodarsko skupnost. Zavrnila le s 487 glasovi proti 25 spremi njevalni predlog skupine kon servativnih poslancev, ki nasprotujejo sprejemu. Vladna resolucija o sprejemu je bila izgla- sovana S 488 glasovi proti 62. Skupina 36 laburističnih poslan-cev je prekršila strankarsko dis-ciplino in je glasovala proti vladni resoluciji. V začetku razprave je govoril zunanji minister Brown. Izjavil je, da se od Velike Britanije ne zahteva, da bi podpirala federalno Evropo. Zamisel politične enotnosti Evrope ne pomeni podpirati federalistično zamisel. «Politično je naša prva korist, je dejal minister, varnost naše države. Zgodovinsko teži naša varnost na zahodno Evropo. Danes, če se združimo z evropsko skupnostjo, bodo nasprotovanja v zahodni Evropi, ki so povzročila dve svetovni vojni, izginila.« Glede načrta, ki ga je predložil včeraj voditelj opozicije Heath, da bi Velika Britanija in Francija imeli atomsko orožjr za račun Evrope, je Brown izjavil: «Zdi se mi nevarno in malo pametno že prej postavljati te stvari.« Brown je dejal, da je prepričan, da bi se možnosti popustitve napeto sti znatno povečale, če bi Velika Britanija postala članica evropske gospodarske skupnosti. Pripomnil je, da je britanska vlada že sporočila, da želi sodelovati pri diskusiji o politični enotnosti čim prej, namesto čakati konec pogajanj za sprejem v skupnosti. Brown je tudi izjavil, da druge države EFTA ne bi sledile Veliki Britaniji, če bi ta obrnila hrbet evropski skupnosti. Pripomnil je, da britanska tehnologija ne zadostuje, ker Velika Britanija mora razširiti področje svojih operacij in specializacij, če noče prepustiti tega Sovjetski zvezi in ZDA. Brown je zatem govoril o koristi večjega sodelovanja med sindikati šestih držav skupnosti in Trade Unioni, ker imajo sindikati važno funkcijo v skupnosti. Brown je zavrnil vsako rešitev, ki teži za tem, da se Velika Britanija samo pridruži evropski skupnosti. Poudaril je, da namerava vlada vložiti zahtevo za sprejem, ki bo kratka in jasna, brez «toda» in tudi brez «če» ter brez pogojev. Brown je tudi izjavil, da rimska pogodba sicer predvideva brezpogojen pristop, toda predvideva tudi pogajanja za pristop. Dodal je, da ni moč več čakati, ker je sedaj primeren trenutek. Mnenja ^ je, da se bodo pogajanja začela še pred poletnimi počitnicami in pri teh prvih stikih bodo določili postopek, pravo delo pa se bo verjetno začelo jeseni. Govoril je nato predstavnik opo zicije za kmetijska vprašanja, za njim pa bivši predsednik laburistične stranke Shinwell, ki nasprotuje vstopu v skupno tržišče. Laburistična parlamentarna skupina je zavrnila zahtevo nekaterih poslancev, naj se jim dovoli glasovati proti zahtevi za vstop v skupno tržišče. Na sestanku te skupine so poudarili, da morajo poslanci spoštovati strankarsko disciplino in da se pri glasovanju kvečjemu lahko vzdržijo. Kakor o-menjeno, pa je kljub temu 36 poslancev glasovalo proti vladni resoluciji. Na današnji seji francoske vlade so med drugim govorili tudi o britanski zahtevi za sprejem v evropsko skupno tržišče. Po seji je minister za informacije Georges Gorše izjavil med drugim: «Mislim, da bo general de Gaulle govoril o tem na svoji tiskovni konferenci in da bo tedaj izrazil zadovoljstvo francoske javnosti, ki ga vzbuja gibanje, ki nagiba Veliko Britanijo k Evropi, in prav tako bo govoril o težavnih problemih, ki so povezani s tako važno kandidaturo, z vsem, kar je s tem povezano.« Na neko vprašanje je minister odgovoril: »Francija je v preteklosti dovolj obžalovala britansko otočan-stvo, da se sedaj ne bi veselila nad vsakim gibanjem v nasprotnem smislu. Sedaj je treba videti, ali je to gibanje tako močno, da bo do lahko izginile težave. Težave, ki nactaiaio glede kandidature Velike Britanije za skupno tržišče, ne izhajajo od te ali one vlade, temveč iz same narave stvari.« skoprosvetnem življenju. Danes so se v Trstu sestali izvedenci mešanega italijansko-ju-goslovanskega odbora za izvajanje londonske spomenice o soglasju in to za jugoslovansko stran: Zornada, Vukobratovič, Kolenc in šolski svetovalec Mihelič; za italijansko stran pa Gerin, Angioletti, Venier in šolski svetovalec Suadi. Določili so šest obojestranskih štipendij za šolnike in se dogovorili, da bo za slovenske šolnike tržaškega področja poletni seminar tokrat v Mariboru. Poleg tega so govorili o izletu dijakov, ki bodo obiskali tri dni od 21. maja Gorenjsko in Dolenjsko ter si zlasti ogledali rojstne kraje slovenskih pesnikov in pisateljev. Razpravljali so tudi o običajnem maturantskem izletu in o pripravah za dobavo knjig za šolske knjiž- K«nnedyjeva runda BRUSELJ, 10. — Carinska pogajanja v okviru Kennedyjeve runde so se danes prenesla iz Ženeve v Bruselj. Predstavniki vlad šestih držav so se namreč zbrali v Bruslju, da poslušajo poročilo o omenjenih pogajanjih, ki jih je v imenu šestih vodil član izvršnega od- bora Jean Rey. Ta je izjavil, da najsta ameriška ladja, ki so jo po 1 sporazum ni lahek, toda je še ved-26. februarju zadele severnoviet-,no m°?oč. Obrazložil je okoliščine, namske baterije. Včeraj so enote osvobodilne vojske postavile nekaj eksplozivnih nabojev na letališče v Kvi Non. En naboj je eksplodiral blizu skladišča goriva in nastal je požar. Istočasno so osvobodilne sile začele streljati. Včeraj je v Washingtonu skupina članov odbora za nenasilno akcijo zasedla hodnike v Pentagonu ln začela gladovno stavko iz protesta proti vojni v Vietnamu. Demonstranti so skušali priti v urade načelnikov glavnega štaba. Ker jim to ni uspelo, so se namestili na hodnikih Pentagona, kjer so še sedaj pod nadzorstvom policajev. Med demonstranti je tudi David Miller, ki je bil obsojen na dve leti in pol zapora, ker je javno zažgal pozivnico za vojaščino. Sedaj je na začasni svobodi v pričakovanju prizivne razprave. v katerih so se sinoči razšli v Ženevi. Po njegovem mnenju je še vedno politična volja za sporazum in dodatni trije dnevi pogajanj, ki jih pogajalci imajo pred seboj, bodo lahko omogočili sporazum Predstavniki šestih držav so danes govorili o vprašanju žita. Razpravljali so o novih zadevnih ameriških predlogih, ki se zdi, da so povsem v popolnem nasprotju stališčem šestih držav. Zdi se torej, da se diskusija začenja popolnoma od začetka. Kakor je znano so se pogajanja prekinila tudi zvezi s kemijskimi proizvodi. Stališču šestih držav se je v zadnjem trenutku pridružila tudi Švica, ki je četrta kemijska država na svetu. Tudi Japonska je sporočila, da se ne strinja z ameriškim stališčem. Kar se tiče Velike Britanije, ki je postavila kandidaturo za sprejem v evropsko skupnost, se zdi, da se Smrtna obsodba v Džakarti DŽAKARTA, 10. — Vojaško sodišče v Džakarti je obsodilo danes na smrt nekega člana telesne straže predsednika Sukarna, ker je ugotovilo, da je kriv za umor šestletne hčerke generala Nasutiona. Na smrt obsojeni je pripadal skupini vojakov ki so vdrli v stanovanje generala Nasutiona pri poskusu državnega u-dara. Tedaj je generalu Nasutionu uspelo zbežati, toda njegovo hče.‘JiO so zadeli številni streli. Vojaško sodišče je obsodilo drugih osem vojakov, in sicer dva na dosmrtno ječo, pet na 17 let ječe, enega pa na šest let. Vsi so pripadati skupini, ki je vdrla v stanovanje generala Nasutiona in je ob tej priložnosti u-bila tudi njegovega adjutanta. Garrisonova preiskava NEVV ORLEANS, 10. - Ameriško ministrstvo za pravosodje je zahtevalo razveljavitev naloga proti a-gentu FBI Regisu Kenneyju, naj se javi pred »velikim razsodiščem« v New Orleansu, ki so ga izdati na pobudo Garrisona. Agent se danes ni javil. Korak FBI so uradno obrazložili z dejstvom, da pravilnik prepoveduje agentom predložiti spise iz arhiva FBI, in poleg tega je pravosodni minister prepovedal agentu pričati. Normalno velja praksa, da agenti FBI ne pridejo pred državna razsodišča. Če pa državne oblasti želijo informacije od FBI, pošljejo posebno zahtevo po pravosodnem ministrstvu. Novi predsednik Indije Zakir Husuin s predsednico vlade Indiro Gandi, ki mu čestita Poslanska zbornica je včeraj odo. brila sklep vlade, da ne zviša pokojnin, kakor je bilo določeno s zakonom, ki je bil odobren julija 1965. Na podlagi tega zakona bi morali pokojnine povezati na plače, tako da bi po štiridesetih letih dela in plačevanja znašale pokojnine 80 odstotkov povprečne plače v zadnjih treh letih. V Stockholmu se je zaključilo zasedanje Russellovega sodišča, ki je soglasno ugotovilo, da so ZDA izvršile napad na Vietnam ter številne vojne zločine. Sodišče je soglasno ugotovilo sistematično bombardiranje civilnega prebivalstva in civilnih objektov. Dalje je ugotovilo, da so ZDA neštetokrat prekršile suverenost Kambodže, ter da so za napad na Vietnam sokrive tudi Avstralija, Nova Zelandija in Južna Koreja. Ameriška letala so včeraj izvedla nove bombne napade na Hajfong. Bombardirala so dve električni centrali v predmestjih in tudi druge objekte. V britanski spodnji zbornici je velika večina laburističnih in konservativnih poslancev odobrila sklep vlade, da zahteva sprejem v evropsko gospodarsko skupnost. 36 laburističnih poslancev pa je prekršilo strankarsko disciplino in glasovalo proti vladni resoluciji. O britanskem sklepu so govorili tudi na včerajšnji seji francoske vlade. Sporočili so, da bo de Gaulle povedal svoje mnenje na prihodnji tiskovni konferenci, ki bo v torek. Kar se tiče carinskih pogajanj v okviru Kennedyjeve runde, ki so bila začasno prekinjena, da predstavnik evropske gospodarske skupnosti poroča v Bruslju predstavnikom šestih vlad, so sporočili, da je član izvršnega odbora skupnosti, ki sodeluje na pogajanjih v Ženevi, izjavil, da sporazum ne bo lahek, da pa je še vedno mogoč. Predstavniki šestih držav so se posvetovali glede ameriških zahtev, ki se tičejo žita in kemijskih proizvodov. Francoska vlada je napovedala, da bo začela nove jedrske poskuse na južnem Pacifiku v času od 1. do 15. junija. Japonska vlada, ki je bila o tem obveščena, že pripravlja protest. KRALJ FEJSAL V LONDONU Spopad med dvema silama v nemirnem arabskem svetu LONDON, maja. — Obisk kralja Fejsala Iz Saudske Arabije od 9. do 17. maja v Londonu ni navaden vljudnostni obisk. Zahod — in pri tem sta mišljeni Britanija in Amerika — je globoko zapleten v dogajanje v Arabiji. Spopad med kraljem Fejsalom in predsednikom Naserjem, ki je v bistvu spopad med dvema strujama v sodobnem arabskem svetu, ni ostal omejen na arabski svet. Britanija, ki se umika iz nemirnega in razdvojenega Adena, ne da bi se hotela popolnoma odreči svojemu vplivu na Arabskem polotoku, stavi v tem trenutku na Fejsala. Prav tako stavijo nanj Američani, ki so med Fejsalovim obiskom v Washingtonu dali saudskemu kralju določena zagotovila. Kakšna so ta zagotovila, je doslej ostala skrbno zavarovana skrivnost. Baje ve zanjo samo dvanajst oseb. Toda če ne vemo za ta zagotovila, lahko ugibamo po tem, kar je znano. ZDA so že prej zajamčile Saudski Arabiji nedotakljivost njenih meja. Američani skupaj z Britanci naglo oborožujejo Saudsko Arabijo s sodobnimi vojaškimi letali, izstrelki, topništvom in tanki. Po naj novejših poročilih so se začeli Američani umikali iz Jeme-na, kjer so med drugim zgradili cesto med Sano in Talzom in nekaj stranskih cest od Taiza do starega pristanišča za kavo Mikha ob Rdečem morju in do Rahide na meji z Južno Arabijo. Utegne se celo zgoditi, da bo Washington pretrgal diplomatske stike z republikanskim Jemenom — Britanija ni nkloli priznala republikanskega režima. Taka In podobna znamenja dokazujejo, da postaja Arabija čedalje bolj poprišče, na katerem se spopadajo «interesi» velesil. Zahod utemeljuje svojo politiko s trditvijo, da skuša preprečiti prodor sovjetskega vpliva na Arabski polotok. Sovjetski vpliv prodira z Naserjem, ki se je vkopal v Jeme-nu. če bi človek verjel nekaterim zahodnim komentatorjem, bi sklepal, da bi Sovjetska zveza zagospo-vala nad vsem Arabskim polotokom, ko ne bi bilo kralja Fejsala. Fejsal je edino upanje Britanije in ZDA v sedanjem nevarnem položaju, ko je vprašanje, ali je Saudska Arabija ali Združena A-rabska republika bolj demokratična in napredna dežela, v glavnem brezpomembno — kakor meni komentator Jon Kimche v britanski reviji «Landon News». Zelo zanimiva je ocena tega komentatorja o vlogi kralja Fejsala, kakršna je videti skozi zahodne naočnike. Njegova največja zasluga je, da je z zahodno pomočjo «stabillziral» položaj v arabskem svetu. «Doslej je uspešno zaviral širjenje egiptovskega vpliva ob sovjetski pomoči iz oporišča v Je-menu v druge dele Arabije,)) piše Jon Kimche. «Toda za daljšo prihodnost je še bolj pomembno to, da je v zadnjih štirih letih učinkovito nudil arabskim deželam drugačno izbiro, kot je ta, da bi jim vladal naseristični Egipt... Resnični Fejsalov uspeh doslej je bil, da je s svojim posredovanjem obrnil egiptovsko plimo. Zaustavil je nagel razkroj Saudske Arabije zaradi podtalne dejavnosti iz Jeme-na in Egipta. Stal je ob strani jordanskemu kralju Huseinu, ko ga je hudo ogrožal predsednik Naser. Pomagal Je zadržati Egipčane v Je-menu. Potisnil je Naserja v defenzivo ln v čedalje večjo osamljenost. Izkoristil je svoja velika denarna sredstva, da bi udaril po Naserjevih zaveznikih v arabskem svetu. Toda Fejsal je tudi naredil napake — meni komentator. Glavna napaka je bila, da je hotel prezgodaj ustvariti islamsko zvezo proti ZAR, čeprav je opustil to misel, ko je spoznal, da bo najbrž propadla. «Toda to ostane osrednje vprašanje pred arabskim svetom — in zahodnimi silami. To je tisto vprašanje, ki tiči za Fejsalovim državnim obiskom v Britaniji. Spopad še vedno traja, ie da se je njegovo težišče preneslo v Jemen in Južno Arabijo.« Ta ocena popolnoma Jasno kaže, da zahod ni niti za las spremenil svojega osnovnega stališča, svoje «filozofije» do arabskega sveta. To je zelo preprosta: Vsaka slabitev zahodnega vpliva na Srednjem vzhodu pomeni prodor sovjetskega vpliva, že takrat ko je ameriški zunanji minister Dulles žaljivo zavrnil egiptovsko prošnjo za posojilo za gradnjo asuanskega luiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiHiiiiiiuinniiiii Uradna otvoritev letalske proge Rim-Moskva RIM, 10. — Davi ob 9,05 Je bila uradna otvoritev poletov družbe ((Alitalle« na progi F.tm - Moskva Prvega poleta na krovu letala «DC 8» so se udeležile številne o-sebnostl. V Moskvo so odšli tudi številni predstavniki gospodarskih ustanov, velikih industrijskih družb In turističnih ustanov. Skupaj s podtajnikom Lupisom so odpotovali tudi člani Italijanske delegacije, ki se bo razgovar-jala s sovjetskimi voditelji v okviru italljansko-sovjetskih pogajanj. Kot Je znano, bo italijansko delegacijo vodil minister Fanfani, ki bo prispel v Moskvo pojutrišnjem. Razgovori se bodo vršili v soboto v Leningradu. Letalska proga, ki je bila uradno odprta danes, deluje v resnici že od prejšnjega meseca. Prve polete na njen pa so izvršila že prej sovjetska letala. jezu in se je Naser potem obrnil na Sovjetsko zvezo, je zahodna diplomacija trdila, da bo postal ((sovjetska lutka«, da se bo komunizem razširil po vsem Srednjem vzhodu. Sledil je napad na Suez, sledila Je Eisenhowerjeva doktrina. Razkroj britanskega vpliva se je neizprosno nadaljeval. Toda zahodna politika se v bistvu ni spremenila. In vendar ni Naser postal ne komunist ne sovjetska «lutka». Vztrajno in dosledno skuša najti arabske rešitve za arabske tegobe, četudi nekateri z njimi ne soglašajo. Toda kljub nekaterim zahodnim komentatorjem, ki skušajo dopovedati javnosti v Britaniji in ZDA, da je za sedanje napete odnose med ZDA in zahodom kriv predvsem zahod, še vedno prevladuje mmnenje, da je Naser ((nevaren« človek, ki zmeraj nekaj rovari, skuša razširiti svojo oblast na vse arabske dežele, krepi sovjetski vpliv na Srednjem vzhodu in tako dalje. To ne pomeni, da ni nasprotij v arabskem svetu. Nasprotja so številna in velika. Toda zahod jih še poglablja in jih izkorišča v svoje namene. Fejsalov obisk v Londonu do najbrž nova priložnost za poglabljanje teh nasprotij. Marsikatera odločitev, ki jo bodo sprejeli med obiskom, bo ostala strogo tajna. Toda četudi bodo karte ostale skrite v rokavu, je igra popolno-, ma jasna. To je poker za visoke stave, ki jih bodo plačali Arabci. BOŽIDAR PAHOR Pred nekaj dnevi so se v mestu Riccione zbrali na posvetovanje avtorji dramskih del, da bi preučili sindikalna vprašanja svoje kategorije. Posvetovanja so se udeležili številni odlični predstavniki italijanskega gledališča. Na sliki: Eduardo De Filippo ter Onorato in Dario Fo ZAGONETEN POJAV V OZRAČJU VELIKEGA MESTA Grozeč oblak strupenega plina je prišel do središča Neaplja Na srečo ni bilo človeških žrtev: ugotovili so le deseterico primerov lažje zastrupitve - Pristojne oblasti raziskujejo vzroke nenavadnega pojava NEAPELJ, 10. — Velik oblak pil- i samega središča Neaplja. K sreči uiiiiiiiifiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiHiiiHiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu V teku priprave za velesejem v Padovi Po uspešno zaključeni razstavi sodobne obutve, ki je bila letos prvič v Padovi, se tamkajšne razstavišče pripravlja na svojo vsakoletno osrednjo gospodarsko prireditev, ki bo to pot dosegla svojo 45. edicijo. Organizatorji padovanskega velesejma imajo že vrsto let v mislih predvsem tehnološki napredek v industriji ter njegovo prilagojevanje sodobnim načinom proizvodnje, distri-budje, Skladiščenja najrazličnejših vrst blaga, v luči tudi najnovejših dosežkov, ki jih na tem področju dan za dnem beležijo v najbolj naprednih državah v Evropi in izven nje. Kakor znano, sl Je Faaova s svojim sejmom zagotovila že pred leti vidno mesto na pozornici italijanskega industrijskega 'življenja ter uživa v tem pogledu velik sloves ne le v krogu domačih proizvajalnih krogov, temveč tudi v drugih razvitih državah, od koder se leto za letom prijavljajo tehniki, indu-strijci in trgovci, ki bi radi učvrstili poslovne stike z italijanskim tržiščem, navezali nove stike s poslovnimi partnerji ter izmenjali z njimi svoja tehnična spoznanja in pridobitve. Podrobnejši ustroj letošnjega 45. mednarodnega velesejma v Padovi bosta širokemu krogu domačih in tujih novinarjev orisala predsednik velesejemske uprave dr. Luigi Mer-lin in glavni tajnik organizacije L.S. Stecca na posebni tiskovni konferenci, ki bo v kongresni dvorani velesejmi v četrtek, 18. maja. na se je nekaj po poldnevu spustil na področje med železnico in naseljem San Pietro a Patierno. Oblasti so takoj izpraznile vse šolske prostore v krajih Villari, Casanova, Alessandro Volta in drugje. Nekaj desetin oseb, ki so se počutile slabo so poslali v bolnišnico. Plinski oblak se je najprej razredčil ln potem skoraj popolnoma izginil. Menijo, da je plin uhajal iz naftnih čistilnic v industrijskem področju ali pa v pristanišču. V bolnišnici «Nuovo Loreto« so pridržali sedem oseb. Pozneje se je zvedelo, da je v večernih urah oblak plina preplavil področje Ul. Galileo, kjer se nahajajo številne rafinerije nafte in razni industrijski obrati. Strupeni plini so se potem razširili na druga mestna področja ter so prodrli do je pojav trajal le malo časa. Mestne oblasti so seveda zelo zaskrbljene, posebno še zato, ker do sedaj niso utegnili ugotoviti vzroka tega pojava. Mestni gasilci so na-pregli vse svoje sile, da bi nadzorovali potek zastrupitve ozračja ter ugotovili morebitne vzroke. Za reševanje te uganke so zaprosili tudi za pomoč kemijske fakultete neapeljskega vseučilišča. Strokovnjaki so odvzeli vzorec nečistega zraka, ki jih bodo preiskali v laboratoriju. Za rezultate analiz pa se bo zvedelo šele jutri zjutraj. Domneve o vzrokih, ki so povzročili strupeni plinski oblak, so številne. Menijo, da je utegnil veter, ki je danes pihal iz Južno -južno zahodne smeri, prinesti s seboj pline, ki so uhajali iz kake rafinerije nafte, ali pa iz pokvarje- nih vodov gorilnega plina. Vendar pa so tehniki plinske družbe, s sodelovanjem gasilcev, ugotovili, da so vse naprave nepoškodovane in delujejo brezhibno. Strokovnjaki so preiskali tudi razne naprave v rafinerijah, industrijskih obratih, na odhodnih in dohodnih postajah avto ceste (da bi ugotovili morebitne prevoze utekočinjenega plina v je-klankah) in končno še v pristanišču (gre za primere ladij, ki prevažajo hlapljive tekočine). Preplah med prebivalstvom je precejšen. Do danes zvečer so stotine prebivalcev mesta telefonirali na gasilsko postajo. Gre predvsem za prebivalce iz področja železnice in iz občin, ki se nahajajo severno od mesta. Gasilci so posredovali pri reševanju dijakov v nekaterih šolah in med drugim tudi v neapeljskem sodnijskem zaporu Pog- gioreale. Spričo nevarnosti zastrupitve so namreč zaporniške oblasti spravile zapornike na dvorišča. Kot smo že dejali, so nekaj oseb prepeljali v bolnišnico. Med temi je tudi dvomesečna Assunta Jengo. Zvedelo se je tudi, da so se mnogi nenadoma počutili zelo slabo, vendar se jim ni bilo treba zateči v bolnišnico. liiiiiiMiiniimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimnnimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimimiiiiiiiiiiHiiiio NEVŠEČEN INCIDENT V JAPONSKIH VODAH Bočno trčenje med sovjetsko in ameriško torpedovko Američani trdijo, da je prišlo do nezgode, ker se je sovjetska torpedovka preveč približala ameriškim enotam WASHINGTON, 10. Ministr- > veških žrtev in tudi škoda na obeh stvo za obrambo ZDA sporoča, da je prišlo do rahlega trčenja med neko sovjetsko torpedovko in drugo vojno ladjo ZDA iste vrste. Poročilo ameriškega ministrstva za obrambo pravi, da je sovjetska vojna ladja trčila ob ameriško torpedovko «Walker» v japonskih vodah, ker se je preveč približala ameriškim vojnim pomorskim enotam, ki so sodelovale pri protipodmor-nlških vajah. Poročilo dodaja, da se je sovjetska torpedovka približala ameriškim, kljub številnim opozorilom. K sreči ni trčenje povzročilo člo- ladjah je malenkostna. V poročilu Pentagona Je rečeno, da Je sovjetska torpedovka plula pred trčenjem uro in pol v bližini ameriških enot (med temi Je bila tudi torpedovka «Walker»), ki so se urile za borbo proti podmornicam. Zdelo se je. da sovjetska ladja opazuje ameriške vaje. V tem času je sovjetska ladja večkrat pri. plula zelo blizu ameriških enot, včasih ne več kot 16 metrov daleč. To se je ponavljalo kljub opozorilom ameriških enot. Do bočnega trčenja je prišlo, ko je sovjetska torpedovka skušala prehiteti ameriško ladjo. Ameriško zunanje ministrstvo je ustmeno protestiralo zaradi tega dogodka pri sovjetskem zastopniku Juriju Cemjakovu. Poroka v Las Vegas: švedska Igralka Ann Margret z možem Rogerom Smithom na ženitovanjakl pojedini Martin Borman se skriva v Guatemali? CIUDAD DE GUATEMALA, 10. Bivši nacistični voditelj Martin Borman se baje nahaja v Gvatemali. Poročajo, da ga številni agenti tamkajšnje policije iščejo v raznih krajih dežele. NESREČA V POLJSKEM PREMOGOVNIKU Ubitih sedem rudarjev zaradi eksplozije jamskega plina VARŠAVA, 10. — Poljski časopisi so sporočili, da se je v rudniku pri Mylovicah v Šleziji pripetila huda nesreča. Zaradi eksplozije jamskega plina (gre za premogovnik) je izgubilo življenje sedem rudarjev. Nesreča se je pripetila pred štirimi dnevi. Baje se je reševalcem posrečilo, da so potegnili iz rova še dva živa rudarja. Reševalna dela pa so trajala dva dni. Itn(iqe ^ gletlaliSce glu frbu ^ £//itn>,Vlito '/W roman o bolgarskem osvobodilnem boj£. Dimiter Angelov Na življenje in smrt bolnišnici, kjer dela Evgeniji Pj' kazuje razmere pri domačih P’ cijskih in vojaških oblasteh. J" sodelujejo z Nemci, na drugi Ne poznamo ne pisatelja Dimi-tra Angelova ne bolgarskega osvobodilnega boja. Zato se nam bo roman o njem NA ŽIVLJENJE IN SMRT, ki je zdaj v prevodu Katje Špurove izšel pri zavodu Borec v Ljubljani, še toliko bolj vtisnil v spomin. Sicer pa je to prav dober tekst, napisan predvsem zanimivo in sodi menda med najboljša tovrstna dela bolgarske književnosti, pa čeprav morda v umetniškem pogledu zaradi poudarka na faktografskem opisovanju dogodkov ne sodi med posebno močna dela. Pisatelj Dimiter Angelov (1904), ki je dozorel v letih po drugi svetovni vojni, je prav s tem delom doživel svoj največji uspeh in se uvrstil med priznane sodobne bolgarske pisatelje. V romanu Na življenje in smrt pripoveduje pisatelj v štirih delih o osvobodilnem boju bolgarskega ljudstva pod vodstvom Komunistične partije Bolgarije. Pri tem nam daje širok opis osvobodilnega boja in razprostre pred bralcem čas od leta 1941 do osvoboditve s široko panoramo najrazličnejših dogodkov. Pisatelj nam slika razmere v majhnem mestu in prikazuje na eni strani pripadnike vladajoče oblasti, policijske uslužbence, vojake, častnike, na drugi strani pa delavce, male ljudi v mestu in bližnji vasi, ki se z vso odločnostjo bore za svobodo. Osrednji osebnosti sta zdravnik kirurg Evgenij Milev in učiteljica Rosica Eneva. Prvi je dolgo časa nevtralen in se noče mešati v diferenciacijo duhov. Druga pa je že od vsega začetka navdušena privrženka osvobodilnega boja in naprednih idej. Sčasoma, ko spoznava osvobodilni boj od blizu in ko zapro Rosico, pa se tudi Milev odloči. Pridruži se osvobodilnemu boju; ko ga zapro, pa se mu posreči pobegniti iz vlaka in se pridružiti partizanom. Osvoboditev združi o-ba mlada človeka v njuni ljubezni. Seveda pa nam v romanu na šesto straneh pisatelj podrobno opisuje najrazličnejše epizode iz osvobodilnega boja. Tako nam podrobno slika razmere v ni pa spet male ljudi, predvse* pa ilegalce in tudi partizanki " se bore proti okupatorjem w domačin izdajalcem. Tako vstW pred nami široka panorama godkov v Bolgariji v času njih treh let vojne, ki slika 0SZ bodilni boj in ljudsko vstajo, » lovanje domačih izdajalcev ter »J prednih ljudi, ki v svoji borb1 svobodo slednjič uspejo, cepr° z velikimi žrtvami. Kot rečeno, je roman bolj nimiv kot podroben prikaz mer v Bolgariji, kot prikaz o*1 bodilnega boja, kakor pa ko> , terarna stvaritev. Gre torg/.Jl. za zanimivost kot pa za hujfpj no oziroma umetniško vredno. teksta. To pa seveda ne da tekst ne bi bil napisan ® ■ liki romana. Le to bi lahko F. pomnili, da ne gre niti za kovno, niti za vsebinsko l ^ r.ost temveč za realistično, * raj faktografsko opisovanje q godkov, za roman, ki v ■ m cem spominja na povojna ki so prikazovala osvoboo’ s boja * mega, ki ga je vodilo ljudstvo in ki ~~ ali dela, ni boj. Toda prav opis bojo * meaa, ki aa ie vodilo bolgot* ga sicer spto'1. ^ poznamo ali pa zelo slabo, P temu delu vrednost. Čeprav ren tekst malce utruja, Q° zaradi zanimivosti radi prebirali. bralci Francoski režiserji delajo s polno paro PARIZ, 10. — Najbolj znarti fK coski režiserji imajo polne to* . la. Jean Delannog pripravijo ■ novno kinematografsko izdajo* nikov» znanega francoskego telja Hugoja. Francois Trhli j. bo po svoji angleški izkušnji5 , mom «Farenheit 451» snevjO Franciji «Poroko v črnem» ,z jf imenskega romana VčilliamO,, scha. Marcel Čarne bo zOC kratkem snemati zMlade volk £ Alain Robbe Grillet «Človel7fU laže», Claude Chabrol pa ski zid». Jugoslovanski filmi na inozemskih festivalih BEOGRAD, 10. — Jugoslovanska kinematografija se bo udeležila letos vseh najvažnejših mednarodnih festivalov. Na moskovskem festivalu, od 5. do 20. julija, bo Jugoslavija prikazala Sljepčevičev film «Varovanec», ki je delil lani j na puljskem festivalu asrebrno a- j reno» s filmom «Rondd». Od krat- i kometražmh filmov pa bodo podvajali Zaninovičev film «Narednik, bomba in...». Za drugi balkanski festival, ki bo poleti v Romuniji, so izbrali film, ki je bil lani nagrajen z »zlato areno» v Pulju, «Ponedeljek ali torek» režiserja Vatroslava Mimice ter Rakonjičeve «Nemirneže». Od kratkometražnih filmov pa bodo predvajali cMuho» Aleksandra Marksa in Vladimira Jutrisa (srebrna kolajna na beograjskem festivalu), Miloševičev atj *' bi morala spet poto-z njim, dragi. Tega ne bi morala pre«e*la! Z S. *j?j našla? He *u‘lm, da sem. Toda tega ti hislimrern Povedati po telefonu. je r-J d? bom prišla nocoj, — - 10 in povedala uro in kraj, **j jo čaka. je v njegov avto in od- hjer &SZ. " Je iz .mesta, ko mi ? nisel sem prišla sinoči, r°Po. v P°hozal vozovnici za Ev- fajn . . nočrtu ima, da bi ostala Zirini„ tedne, a jaz tega ne bi lrzala. "In? ' kislin 8a m£l,m’ da imaš prav. Ubiti noLes‘!e ne mislite, da se bo-Vseh teh skrbi z izgo- lljM, fjn lKn SKTm z ‘z0°~ in Vari i-Jn za mocl° ze prestare, krila ne pristajajo S vsLdelaite uivar. da boste shf e ka?1, r.azstavljenim blagom C>rn‘njaL ta,kega. kar bi vas se It* m oblačila, ki ste jih rtH° ha nosR‘- Vse je postav-SD)nhV°: N-esnih oblačil tako C10 ‘isto u' Več in ™>derno je J,.Po fr • *or je tako po kroju, l'C,p" 'n izbiri blaga v čim ^Protju s tem, kar smo do jJ^slite^rt vaiene nositi. ‘ilen* boste ,%oa,te vztrajale in da fili Se-' SInri vJale novi modi? Mo-K»sWodnl.ustvarja *»° sPren,JC’,nas bo Prisilila, da Srt6.ele ob!i%rV0ie,°lecianie ter >)^iho,,ryu!itvarjalci so ustva-..'Po *zo. ki nas hn nriiiUln An $&£$*£** “ Piirlr'. ‘ti i,Je prav gotovo mnogo rčrOsta1^ oranžna, rumena in t°«hi No. Drarua niso bile nikoli n*odiP|^u te barve so v le prvem mestu in de K * i bar barv‘- Izgovori. ne odgovarjajo. da ne odgovarjajo niti naši polti niti naši starosti, ne bodo držali. Pri današnji modi pravzaprav to niti ni važno. Lepota in eleganca sta postali pojem zase, namesto teh pa drži prvo mesto originalnost, ali ekstravagantnost za vsako ceno. Morda bosta samo bela in temnomodra barva tisti, ki nas bosta treševali* iz stiske. Ti dve barvi sta namreč zelo važni v letošnji poletni garderobi in tako se bo marsikatera odločila raje za ti dve barvi, kot na primer za živo zeleno, močno rožnato, oranžno, ali kako drugo barvo. Tudi tkanine poletnih oblek so izredno žive, tako kar zadeva vzorce, kot barvne kombinacije teh. Tradicioruilni rožnati vzorci so prepustili mesto raznim geometričnim likom, črtam in kockam, ki pa morajo biti obvezno zelo močnih barv. Napovedujejo, da bodo glavna privlačnost poletnih oblek prav črtaste tkanine in to od že stan dardnih belo-črnih in drugih kom binacij, pa vse do črt v izredno močnih mavričnih barvnih kombinacijah. Kroji so pravzaprav tisti, ki bodo pri letošnji poletni modi še najmanj komplicirani Obleke bodo v glavnem izredno preprosto in ravno krojene, važno bo le to, da bodo krila kratka ter da bo celotni efekt obleke močan in originalen. Poleg že tradicionalnih chiffonov, umetnih svil, jacquardov in crepov, bo letos v modi predvsem piquet, ki ga lahki peremo in likamo P i quet bo i) sterilnih urimerih na dom stil d uge tkanine lieli ui halj svečana in elegoiibf oblačilu, to pa zaradi tega, ker so tekstilci iznašli nove načine tkanja, ki dajejo tej tkanini posebno privlačnost in čar. V živih barvah bodo morali biti seveda tudi poletni čevlji in torbice in še vsi drugi modni artikli, ki spadajo v našo garderobo. In ker moda ne zahteva nobene skladnosti glede barv oblačil, čevljev in torbic, si bomo lahko privoščile torbice in čevlje v najrazličnejših barvah, ki niti od daleč ne bodo v skladu z barvo obleke. In večji bo kontrast med temi barvami, bolj bomo po modi. In kdo ve, če mestnih sre- vanja infrazvokov. ni njihova vloga diščih odločilnega pomena pri nekaterih težko določljivih motnjah, kot sta depresija in melanholija pri psihičnih ter infarkt, rana na želodcu in preutrujenost pri fizičnih primerih!? Z vsemi omenjenimi in tem podobnimi primeri se je spoprijela skupina strokovnjakov za akustiko v Marseillesu. Polna tri leta so se pod vodstvom Vladimira Gavreauja ukvarjali z raznimi a-kustičnimi aparati, ki so bili — da bi bil paradoks še večji — izdelani na osnovi sistema ultrazvokov, torej popolnoma nasprotnih zvokov od tistih, ki so jih imeli proučiti. Že po enournem delu jih je glava začela tako boleti, da se jim je zdelo, kot da jim mora počiti, obhajati jih je začela slabost in napadala jih je migrena. Pogosto so svoje delo morali končati doma, tako težko je bilo laboratorijsko vzdušje. Znanstvenik Gavreau, strokovnjak za akustiko, je o tem globoko razmišljal. Metodično je začel iskati krivca in najprej pomislil na ultrazvoke. Potem je svojo pozornost posvetil magnetnim poljem, zatem nekaterim vibracijam, radioaktivnosti in tako dalje. Končno je moral priznati, da ima posla z nevidnim, neslišnim in nasploh zelo nenavadnim nasprotnikom. To pa so lahko bili samo infrazvoki. Gavreau se je nato odločil, da bo proučil te neslišne zvoke nizkih frekvenc, katerih učinki so tako uničujoči, obenem pa tako malo znani. Namenil se je, da jih bo sam proizvedel. Za dose- go tega je izdelal posebne orgle, katerih osrednja cev, izdelana iz betona, je bila dolga 24 metrov in je lahko proizvedla zelo močan infrazvok treh hercov v sekundi. Potrebni pa so bili še močnejši infrazvoki, pa so zato v laboratorijih izdelali še piščal na infrazvok, veliko zadevo z metrom in pol premera. Ko je bilo vse končano, so si Gavreaujevi sode- lavci vso stvar ogledovali z dokaj tesnobnimi občutki, saj bi pi- ščal pri njeni «polni uporabi* teoretično lahko zrušila v prah ne samo poslopje laboratorija, marveč vse okolišnje stavbe in morda celo vso četrt, kakor tudi uničila vsa živa bitja. Ena sama na; pačna poteza in — katastrofa bi bila tu. Tisti, ki so čuli njen zvok najmanjše moči, so imeli zelo neprijeten občutek. Ob njem se je zid stresel in strop ves popokal. Odkritja in dela s tem v zvezi so danes že dokaj napredovali, tako da je o infrazvokih bila odkrita že marsikatera tajna. Ne-vomno ne bo dolgo, ko bomo izvedeli, za kaj vse so le-ti odgovorni kar zadeva bolezni civilizacije. Toda že danes je znano, zahvaljujoč delu Gavreauja in njegove skupine, kateri so glavni viri infrazvokov v vsakdanjem življenju: v glavnem so to avtomobili, reaktivna letala, industrijski ventilatorji ipd. niiiHiMiiiiiitiiHiMiiiiiiiiiiiiiMHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimaiiiiiiMiiiii HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) Mislite bolj s svojo glavo. Zamudili boste srečno priložnost. BIK (od 21.4. do 20.5.) Zagotovljen vam je izreden finančni uspeh. Delikatno vprašanje čaka na rešitev. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Upoštevajte bolj tehtne nasvete prijateljev. Iskren odgovor na odposlano pismo. RAK (od 22.6. do 22.7.) Opreznost, kuje se zarota proti vam. Preveč se čustveno razdajate. LEV (od 23.7. do 22.8.) Izboljšali boste svoje delo in tudi dohodke. Otresite se svoje umske lenobe. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Še vedno boste imeli srečo, vendar pa-| zite na napake. Popolna harmonija : i družini. I TElilNlCA (o* 23.9. do 22.10.) Udeležili se boste važnega poklicnega srečanja. Neupravičeno ste ljubosumni. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Hodite naravnost po začrtani poti. Danes boste zelo srečni v družbi z nekom. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Napredovali boste v delu, kljub tež-kočam. Srečno naključje vam bo ponovno vrnilo samozavest. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Napeto vzdušje med poklicnimi tekmeci. Srečen konec nekega čustvenega zapletljaja. VODNAR (od 21.1. da 19.2.) Sijajni pogoji za znanstveno delo. Naporen podvig za izboljšanje družin-sltega vzdušja. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Polni boste dinamičnosti in pobud. Prijate Ijeva pomoč bo odločilna VEDNO B0U ŽIVA VES0USKA DEJAVNOST Satelit «ESRO 2» bodo izstrelili zadnji dan maja Satelit bo evropski, raketa ameriška - Satelitu bodo poverili kar sedem nalog - Prvi Američan bo verjetno pred 1970 na Luni VVASHINGTON, 10. - Poleg ZDA in Sovjetske zveze je že cela vrsta držav, ki se spoprijema z vesoljem. Angleži so že poslali na krožno pot okoli Zemlje svoj satelit, Francija se je tudi že preizkušala. Japonska je imela dve zaporedni smoli, vendar si v znanstvenih krogih od nje veliko obetajo. Tudi Italija se je vdrugič izkazala s svojim satelitom «San Marco». Kakor vidimo, je na delu veliko strokovnjakov po vsem svetu. Pri tem pa je treba vendarle dodati, da si nekatere države pomagajo z ameriškimi raketami, kajti same ne razpolagajo z dovolj močnimi lastnimi raketami. Japonci na primer imajo že močne rakete, pa so doživeli z njimi neuspeh. Tudi skupina desetih evropskih držav —- Italija, Belgija, Danska, Francija, Zah. Nemčija, Nizozemska, Španija, Švedska, Švica in Vel. Britanija — ki se je strnila v «ESRO», predvideva svojo vesoljsko dejavnost v okviru sodelovanja z ameriško ustanovo NASA, ki oskrbi potrebne nosilne rakete. V tem smislu poročajo iz krogov NASA, da bo s kalifornijskega izstrelišča poletel okoli Zemlje u-metni satelit «ESRO 2» in sicer zadnji dan tega meseca, seveda, če ne bo prišlo kaj vmes. Umetni satelit omenjenih desetih evropskih držav bo ponesla na krožno pot ameriška štiričlenska raketa «Scout». O tem vesoljskem poskusu se je iz krogov NASA zvedelo še to, da bo evropski umetni satelit poslan na krožno pot po tako imenovani polarni orbiti, da se bo na svoji poti usmerjal v odnosu na Sonce in da bo njegova nalo ga proučevanje žarkov X, ki prihajajo s Sonca, in drugih pojavov v zvezi s Soncem ter kozmičnih žarkov. Izstrelitev od 31. t.m. je prva izstrelitev v seriji podobnih poskusov, ki bodo izvedeni v sodelovanju med zahodno Evropo in ZDA. Umetni satelit «ESRO 2» tehta približno 90 kilogramov, izdelali so ga v Evropi in sicer pod skupnim vodstvom vseh desetih komisij strokovnjakov, vključenih v ustanovo «ESRO». Umetnemu satelitu «ESRO 2» bo poverjenih precej nalog, najmanj sedem, med katerimi bo v prvi vrsti analiza sončnih in kozmičnih žarčenj. Predvsem bo satelit «ESRO 2» zbiral podatke o žarkih X, ki prihajajo s Sonca, da bi se mogli podrobneje proučiti razni pojavi, ki so v zvezi s Soncem, kot na primer problem ogrevanja, problem jonizacije v višji atmosferi itd. Nadalje bo satelit «ESRO 2» zbiral podatke o korpuskolamih žarčenjih Sonca, t.j. o delcih, ki prehajajo v magnetski polji Zemlje. Zbiral bo tudi podatke o tak/ imenovanih primarnih kozmičnih žarčenjih. Umetni satelit «ESRO 2» bo imel perigej 350 km. apogej pa 1100 km, to se pravi, da bo letel na višini med 350 in 1100 km od Zemlje. Njegova krožna pot okoli Zemlje bo trajala 99 minut, v odnosu na ravnik pa bo nagnjena za 98 stopinj. Priprave za izstrelitev, pravzaprav za ves program v okviru «ESRO», vodi prof. Pierre Auger. Program znanstvenih nalog, ki so poverjene temu umetnemu satelitu, pa so proučili in izdelali razni inštituti, predvsem angleški, holandski in francoski. Ker «ESRO» na razpolaga s svo jimi oporišči na raznih točkah zemeljske oble, bodo pri vodenju umetnega satelita cESRO 2» in pri zbiranju ustreznih podatkov služila oporišča, ki jih ima v raznih predelih sveta ustanova NASA. Ko že govorimo o tovrstni dejavnosti, bomo povedali, da je pomočnik direktorja NASA Robert Seamans izjavil senatni komisiji za vesoljska raziskavanja, da bo NASA izvedla svoj prvi ponovni poskus izstrelitve kabine cApolon* s posadko v zadnjih treh mesecih prihodnjega leta. Polet bo trajal kakih deset dni. Pred nedavnim je direktor NA SA James Webb objavil imena kozmonavtov, ki bodo prvi poleteli z vesoljsko kabino »Apolon*. To bodo Walter Schirra, Walter Cunningham in Don Eisele. Ko je Webb imenoval ta imena, ni povedal, kdaj bodo ta polet opravili. VVebbov pomočnik Seamans je hkrati povedal, da smatra še vedno za možno, da bo prvi ameriški kozmonavt stopil na Luno pred letom 1970. Hkrati je povedal, da bo nosilna raketa »Saturn 5» podvržena temeljitim poskusom letos jeseni. Če bodo ti poskusi dali zadovoljive rezultate, jo bodo porabili za izstrelitev vesoljske kabine s človeško posadko. Pri poskusu, pri katerem bodo sodelovali zgoraj omenjeni trije kozmonavti, bodo uporabili kot nosilno raketo raketo «Saturn 1», ki bo «okrepljena», ki pa bo po svoji sili imela vendarle le petino potisne sile, kakršno bodo »Saturnu 5» dajali njegovi motorji. Prizor iz Tijardovičevega »Splitskega akvarela* se je pričel polagoma ukvarjati tudi z režijo, s kostumografijo in celo s koreografijo. Iz tega časa datirajo njegove prve operete: «Piero Ho», «Mala Floramy», »Kraljica žoge*, «Splitski akvarel* in »Ukaz maršala Marmonta*. Po štiriletnem intermezzu, ko je z muzikologom dr. P. Mrkovcem vodil glasbeni oddelek podjetja «E-dison Bel Penkala* v Zagrebu in skomponiral opereto »Jurek in Šte-fek», je Tijardovič leta 1933 postal direktor Opere v Splitu, šest let pozneje pa je prevzel upravo vsega gledališča. Z zasedbo Jugoslavije leta 1941 se je glasbeno življenje Splita ustavilo. Kot napreden umetnik se je Tijardovič vključil v vrste NOG. Iz tega časa izhajajo nekatere njegove borbene pesmi, pisane za zbor in orkester. Z osvoboditvijo je Tijardovičevo življenje in delo ubralo novo pot. Po funkciji direktorja Gledališča narodne osvoboditve Dalmacije je prevzel položaj intendanta Hrvat-skega narodnega gledališča v Zagrebu in nato direktorja Zagrebške filharmonije. V tem času je prišlo do preobrata v Tijardovičevem ustvarjanju: Tijardovič vedno bolj prehaja na področje resne glasbe. Poleg baleta »Partizansko kolo* So nastale opere »Dimniki ob Jadranu* (1950), »Marko Polo* (1955) in »Dioklecijan* (1963). Iz te dobe so tudi skladbe za komorne ansamble, pesmi za zbore ter glasba za celo vrsto umetniških in dokumentarnih filmov. Če je Tijardovič osrednja osebnost »Akvarela*, niso v nič manjši meri važni njegovi interpreti. Glavno žensko vlogo poje sopranistka Nevenka Petkovič Sobjeslav-ski. Na moja vprašanja je odgovorila v telegrafskem stilu. V »Komediji* je angažirana že sedmo leto. Nastopala pa je tudi v Operi HNK. Na vprašanje, kakšne vloge so ji pisane »na mero*, odgovarja brez pomišljanja, da so to lirične. Vprašal sem jo, katere dosedanje vloge se najraje spominja in zakaj. Odgovorila je, da je to vloga, ki jo je pela v Offenbachovi operi «Pariško življenje*, ker je bila to njena prva večja vloga. Vloga Marice, ki jo poje v «Akvarelu*, ji je pri srcu, ker je mladostna, njej povsem blizu in ker so melodije sila prijetne. šič. Pričel je svojo umetniško pot kot član splitskega narodnega gledališča. Drugih umetniških zvrsti bi se ne hotel lotiti, ker je prvenstveno pevec. Vprašal sem ga, ali mi lahko pove, v katerem delu je po mnenju občinstva in kritike doživel največji uspeh. Po njegovem je to Puccinijeva «Madame But-terfly», omenil pa je tudi Albini-jevega «Barona Trenka* in Tijar- ! dovičevo «Malo Floramy». O vlogi v «Akvarelu» pravi Mardešič, da mu je prirasla k srcu. On sam je Dalmatinec, vloga mu je torej krojena po meri. To so nekako glavne osebnosti, ki nam bodo v teh dneh prinesle folklorno noto dalmatinske obale, f Sedaj, ko jih nekoliko pobliže poznamo, s še večjo nestrpnostjo čakamo, da jih pozdravimo v svoji sredi. ADRIJAN RUSTJA IZ UMETNOSTNIH GALERIJ V. Guidi v Torbandena Galerija Torbandena nam to pot predstavlja olja znamenitega pred 75 leti v Rimu rojenega, a že dol- Glavno moško vlogo Tončija Mo-rovico poje tenorist Šime Marde- go v Benetkah živečega Virgilia Guidija. Je to, poleg Fontane, naj-doslednejši upodabljalec bistva praznine prostora v svoji neizmernosti, la ga pa kontrastno vzporeja s praobcutji ozke uklejneno-sti zemeljske ječe. Oboje podaja z nekoliko Mondrijanovim osnovam slično dojemljivostjo, z rešetkami in vzporednicami. Tako se nam tu kažejo slike neba, morja in obrežja s komaj spoznavnimi pasovi barv, skoro kot obledele trobojnice. So sicer tu tudi tiste znane slike, kjer omenjeno praznino izpolnjuje slikoviti beneški otok Sv. Jurija in pa za Guidija tako značilne ženske glave z ostro v dve barvni polovici razdeljenimi obrazi. Smo pa vse to v drugačnih izpeljankah že videli na raznih tržaških razstavah, posebno v Guidi-jevi razstavi v «La Bora». Za mnoge pa so nove Guidijeve zasnove imenovane rJetnice», olja s tanko izčrtano, široko rešetko, za katero strmi bežna prikazen ženskega obraza ali pa samo para oči. Olje •ujetniki’ iz leta 1927 pa nakazuje, da je to le povzemanje zamisli iz mladih let. Spomin na «Kozmične arhitekturen, velikanska platna iz predzadnjega beneškega bienala, pa ohranja risba s krogom, v katerem mrgole čr-vičaste, abstraktne oblike. Radio Trst A ČETRTEK, 11. MAJA 1967 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba 11.35 Šopek slovenskih - 11.50 Glasbila in barve - 12.00 Za smeh in dobro voljo - 12.30 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah - 17.00 Skupina C. Pacchiorija 17.20 Italijanščina - 17.35 Glasba za transistomik -18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 G. Petrassi: Sonata trio in F Margola: Partita za flavto in oboo - 18.50 Ansambel Privitera -19.00 Pisani balončki - 19.30 Najnovejši uspehi - 20.00 Šport - 20.35 »Slepi potnik, ki ga ni bilo*, radijska drama - 21.35 Jazz - 22.00 Harmonija zvokov 22.40 Pianist Leon Engelman - 23.00 Glasba za lahko noč. 11.30 Operna antologija - 12.05 Kontrapunkt - 13.33 Pisan program - 14.40 in 15.10 Plošča za poletje - 16.00 Program za mladino - 16.30 Ameriške plošče - 17.30 Roman - 18.15 Veliki variete - 20.20 Odrska glasba - 21.00 Pol. tribuna: Luigi Longo (KPI). 7.30, II. program „ 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila - 8.45 Plošča za poletje 12.05 Lahka glasba - 12.25 Tretja stran - 13.30 Orkester Russo -13.50 Simf. koncert - 14.40 Orgle. - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Roman - 10.15 Pet celin - 11.42 Pesmi desetletja - 13.00 Brez naslova -14.00 Juke box - 15.15 Pogovorimo se o glasbi - 16.00 Rapsodija - 17.35 Veliki orkestri - 18.35 Enotni razred - 20.00 Operne prireditve - 21.00 Glasbeno-govomi spored. Koper 6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.15 — Poročila - 7.15 Ju- tranja glasba 10.15 Polke in valčki - 10.45 Beležke - 11.00 Grieg in Smetana - 11.30 Današnji pevci -12.00 in 13.00 Glasba po željah -13.40 Melodije iz filmov - 14.00 Glasba po željah - 15.00 Operetna glasba - 15.45 Slov. narodne - 16.20 G. Lorca: »Mariana Pineda* -17.17 Bossa nova - 17.40 Ital. pesmi - 18.00 in 19.30 Prenos RL -22.15 Pianist E. Gamer. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila - 8.30 Jutranje pesmi • 9.07 Zvočni trak - 10.30 Šala - III. program 10.35 Dufayeve skladbe - 11.00 Portret O. Respighija - 12.20 Pur-cell in Debussy - 12.55 Antologija interpretov - 14.30 Mendelssohno-va komorna glasba - 15.30 Nove plošče - 16.15 Mozart in Čajkovski - 17.10 Klavičembalo in klavir - 18.30 Lahka glasba - 18.45 Kulturne aktualnosti - 19.15 Vivaldijev koncert - 19.30 Mahlerjeva simfonija štev. 3 - 21.40 Chopinove skladbe - 22.30 Od preteklosti do bodočnosti. Slovenija 6.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 — Poročila - 8.05 Glasbena matineja - 8.55 Radijska šola -9.25 Kvintet »Niko Štritof* - 9.40 P. Lipar: »Vigred* - 10.15 Popularne opere - 11.00 Turistični na potki - 11.15 Kaleidoskop - 12.00 Na današnji dan - 12.10 Domači ansambli - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Horowitz igra Chopina -13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Orkestralna galerija 15.30 Zvočni razgledi - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Turistična oddaja - 18.00 Aktualnosti - 18.15 Odlomki iz opere «Aida» - 18.45 Jezikovni pogovori - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Domače pesmi - 21.00 Umetniška beseda Branke Verdonik -21.40 Glasbeni nokturno - 22.10 Srbski skladatelji - 23.05 Plesni orkester. Ital. televizija Od 8.30 do 12.00 šola • 12.30 Dopolnilni tečaj - 17.30 Dnevnik -17.45 Program za mladino - 18.45 Kmetijska oddaja - 19.15 Poljudna znanost - 19.45 Šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Pol. tribuna: za KPI L. Longo - 22.00 Izginotje atomske podmornice (zgodovinski dokumenti) - 23.00 Dnevnik. II. kanal 18.30 Francoščina 19.00 Tvoja prihodnost - 21.00 Dnevnik - 21.15 Film «Severnica» - 22.05 ure z W. Beltramijem -Filmska kronika. Četrt 22.20 Jug. televizija šoU -16.40 9.40, 14.50 in 16.10 TV v 11.00 Angleščina . 11.30 in Glasbeni pouk . 17.05, 20.00 in 22.50 Poročila - 17.10 Vijavaja-rin-garaja - 17.55 Obzornik - 18.15 Se en korak — mladinska tribuna . 18.35 Glasbena oddaja 19.00 Humoristična oddaja - 19.40 TV prospekt - 20.30 Aktualni razgovori -21.10 G. Puccini: Manon Lescaut - 23.10 Balkansko košarkarsko prvenstvo. Vreme včeraj: najvišja temperatura 27, najnižja 19, ob 19. uri 22.9, vlaga 3» odst,, zračni tlak 1017.2 stalen, veter 18, km severovzhodnik, ne bo 5 deseti rnc pooblačeno, morje sko-ro mtrno, temperatura morja 12.6 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, U. maja 2iga Sonce vzide ob 4.39 in zatone #>» 19,23. Dolžina dneva 14.44. Luna vrt de ob 5,23 in zatone ob 21.44. Jutri, PETEK, 12. maja Pankracij OB VRBSKEM JEZERU NA KOROŠKEM Kongres o gospodarskih vprašanjih avstrijske Koroška, Slovenije in Furlarije-Julijske krajine Govori deželnega glavarja dr. Hansa Sime, predsednika gospodarske zbornice za Slovenijo Draga Dolinška in podpredsednika deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine dr. Giacomettija VRBA, 10. — Prvi dan mednarodnega kongresa o gospodarskih vprašanjih, ki so skupna trem sosednim deželam avstrijski Koroški, Sloveniji in deželi Furlaniji Julijski krajini, se je zaključil s sprejemom pri deželnem glavarju Koroške v Celovcu Hansu Simi. Na sprejemu je deželni glavar toplo pozdravil udeležence kongresa ter zaželel zasedanju veliko uspeha. Pozdravil je njegovo osnovno vabilo, namreč misel čedalje širšega mednarodnega sodelovanja v tem delu Evrope, in sicer na vseh področjih od strogo gospodarskega prek kulturnega, turističnega pa celo do športnega področja. Njegovim besedam se je pridružil podpredsednik deželnega odbora Furlanije-Ju-lijske krajine dr. Giacometti, ki je poudaril važnost neposrednih stikov med obmejnimi deželami, kar je morda najuspešnejši način za postopno uresničevanje tistega o-snovnega načrta, s katerim se ba-vita oba organizatorja tega mednarodnega kongresa, namreč celovški Dom Evrope (Europahaus) in federalistično gibanje Furlanije-Ju-lijske krajine. Predsednik gospodarske zbornice za Slovenijo Drago Dolinšek je naglasil, da se sodelovanju med tremi deželami kljub številnim doseženim uspehom, odpirajo še na-daljne široke možnosti razmaha. Gospodarski krogi iz republike Slovenije pozdravljajo pobude, kakršna je prav ta kongres, ki stremijo za čim tesnejšim zbliževanjem evropskih narodov. Govornik je omenil plodno sodelovanje med celovškimi in ljubljanskimi kulturnimi organizacijami ter ponovno priložnost tristranskega gospodarskega sodelovanja na šestem mednarodnem sejmu «Alpe-Adria», ki ga bodo odprli v soboto, 13. maja v Ljubljani. Kongresu in sploh federalistični in evropeistični miselnosti je na koncu zaželel velik uspeh predsednik mednarodne federalistične organizacije SIME konzul Bruno Vuch-wiezer. Kongresisti so pričeli delo v dopoldanskih urah v hotelu Schloss v Vrbi ob Vrbskem jezeru. Zaradi deževnega vremena jim ni bilo prehudo čepeti ob delovni mizi, medtem ko so številni turisti v mestecu iskali zatočišče pod zasilnimi strehami. Kongresa se je udeležilo veliko število strokovnjakov iz Italije, Jugoslavije in Avstrije. Iz dežele Fur-lanije-Julijske krajine, so prišli podpredsednik deželnega odbora Giacometti, odbornik za industrijo in trgovino Marpillero, predstavnika tržaške trgovinske zbornice dr. Viatori in dr. Novelli, predsednik videmske zbornice dr. Di Maniago ter strokovnjaka dr. Job in dr. Co-vre. Za goriško trgovinsko zbornico so prisotni glavni tajnik dr. Po-terzio, dr. Verzeniassi in dr. Krainer. Slovenske gospodarske kroge zastopajo poleg predsednika gospodarske zbornice Dolinška še ravna- sodelovanja, ki naj se v bodoče razširi v nekakšen trioglat krog, če se lahko tako izrazim, z enim ogliščem ob sončnem Jadranu na plažah naše dežele, z drugim ogliščem v lepi koroški deželi in s tretjim ogliščem v slikoviti Sloveniji. EUO FORNAZARIČ V soboto praznik v dolinski šoli telj etnografskega muzeja dr. Puhar, predstavnik zbornice za zunanjo trgovino magister Videtič ter predstavnik ljubljanskega inštituta za turizem Franci Prais. Končno so z avstrijske strani prisotni številni predstavniki koroške oblasti, gospodarskih krogov, celovške Europahaus in krajevnega federalističnega gibanja. Po pozdravnih besedah predstavnikov treh dežel in po sprejemu delovnega sporeda so se kongresisti razdelili na več komisij, od katerih se bo ena vse tri dni kongresa ukvarjala predvsem z vprašanji mednarodne trgovine; druga s problemi turizma; tretja s kulturnimi vprašanji itd. Težišče današnjih razgovorov, ki nekako nadaljujejo delo, ki so ga pričeli pred meseci v Vidmu, je bilo v bistvu na dveh osnovnih temah, namreč na temi prometnih zvez med prizadetimi deželami in pa na temi turističnega iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiriniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ZA NADALJNJO OKREPITEV IN RAZŠIRITEV GOSPODARSKEGA SODELOVANJA Na sejmu «Alpe-Adria» sodeluje letos nad 130 podjetij iz treh sosednih držav Sejem bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani od 13. do 21. maja Na ljubljanskem gospodarskem tvrdko O. Krainer, tvrdko La Cles- mrtva. Poklicala je rešilni avto, to-razstavišeu bo od 13. do 21. t. m. sidra, tvrdko Paolo Melingo, dalje da za malo Marino ni bilo nobene 6. mednarodni sejem obmejne bla- tvrdko Mercantile Import-Export, govne menjave «Alpe-Adria». V pa- ki bo na Alpe-Adria predstavljala viljonih se pravkar pripravljajo po. tudi organizacijo Cingano iz Pado- _______ - X . J: mnJlniiA DndnvrnM lrv PArirtrrIinnn Državna srednja šola «Simon Gregorčič« v Dolini vljudno vabi cenjeno občinstvo na uradno proglasitev imenovanja šole po pesniku Simonu Gregorčiču, ki bo v soboto, 13. maja t. 1. ob 11. uri v šolskih prostorih ter na zaključno šolsko akademijo, ki bo v nedeljo, 14. maja 1967 ob 20. uri v dolinski kino dvorani. SEJA DEŽELNEGA SVETA Začetek razprave o zakonskem osnutku za nakup stavbišč za ljudske hiše Dežela bo prispevala občinam in njihovim konzorcijem po 120 milijonov na leto za razdobje 12 let ■ Poročili Pittonija in Bosarija Deželni svet je začel včeraj razpravljati o zakonskem osnutku o ukrepih za pospeševanje nakupa in začetne urbanizacije površin, namenjenih za gradnjo cenenih ljudskih stanovanj ter za sestavljanje urbanističnih načrtov, ki jih predvidevajo zakon št. 167 od 18. aprila 1962 ter njegove naknadne spremembe in dopolnitve. Zakonski osnutek sta obrazložila za večino socialist Pittoni in za manjšino komunist Bosari. Zatem so spregovorili v razpravi komunist Bergomas, socialist Volpe, misovec Morelli in demokristjan Rigutto. Prvi člen zakonskega osnutka določa med drugim, da se deželna uprava pooblašča, da daje občinam in njihovim konzorcijem stalne letne prispevke za dobo do največ 12 let v višini 5 odstotkov od najetih posojil za nakup in urbanizacijo površin za zazidavo za ljudske hiše, kot določa zakon št. 167. Drugi člen pa določa, da lahko da dežela do 60 odstotkov prispevka občinam in samezni standi, v katerih bodo nameščene razstave posameznih operaterjev iz Avstrije, Slovenije in Italije, ki se bodo tudi letos udeležili te svojstvene manifestacije v lepem številu. Kakor smo zabeležili že pred časom, se je že pred dobrim tednom uredilo vprašanje sodelovanja okoli 20 podjetij iz videmske pokrajine, ki bodo nastopila s skupno razstavo v sodelovanju z videmsko trgovinsko zbornico. Iz tržaške in goriške pokrajine prihajajo na upravo sejma še zadnje prijave; iz še nedokončnih podatkov je pa že danes možno razbrati, da bo na tej ediciji «Alpe-Adria» sodelovalo nad 130 podjetij iz treh sosednjih dežel. S Tržaškega so se prijavile naslednje tvrdke: U. Bazzanella, ki bo razstavila stroje offset, proizvod A. V. Dick, razne izdelke tovarne 3 M Minnesota Italia S.p.A., mikrofilme, grelce BB na nafto in okrasne trakove znamke SCAT; družba Carbo-nafta bo tudi prisotna z izdelki dveh podjetij iz notranjosti Italije; med uvozno-izvoznimi organizacijami, ki so zagotovila svojo udeležbo, naj omenimo tvrdke Commer-cio Generale Rappresentanze CGR, tvrdko CIEX, tvrdko Eurocomerc, tvrdko IAMAX, tvrdko Intercom, mr„„T—..................ninunmniliiMiiiu...... NA OSNOVI SKLEPA POKRAJINSKEGA SVETA Umestitev svetovalske komisije za splošne zadeve in osebje Predsednik dr. Savona je sporočil, da je dežela dodelila pokrajini 195 milijonov lir za javna dela Včeraj je predsednik pokrajine dr. Savona umestil stalno svetovalsko komisijo za splošne zadeve in osebje. Omenjeni komisiji bo predsedoval predsednik pokrajinske uprave, sestavljajo pa jo naslednji svetovalci: Antonio Coslovich (KD), Car-lo Celli (KD), Giuseppe Gostissa (KD). Elio Apih (PSU). Silvano Miani (PSU), Saša Rudolf (LSS), Mario Colli (KPI), Galliano Dona-del (KPI). Dušan Furlan (KPI), Corrado Jona (PLI), Gianpaolo Hruby (PLI), Sergio Struthoff (M-SI), Viviana Volpe por. Marchesich (GN). Po prečitanju sklepa o ustanovitvi te komisije je predsednik dr. Savona sporočil, da je deželna uprava dodelila precejšnje podpore pokrajinski upravi za izvršitev javnih del na podlagi zakona 23. S temi prispevki bo pokrajinska uprava lahko potrošila 195 milijonov lir za ceste, in sicer za razširitev in ureditev pokrajinske ceste skozi Nabrežino in Prosek. Tako bodo odpravili nevarne ovinke in ozka grla v obeh omenjenih naseljih. V Nabrežini bodo uredili podvoz da bi se na ta način izognili prehodu čez železniško progo. S prispevkom 200 milijonov v o-kviru proračuna za letošnje leto in nadaljnjimi prispevki bo pokrajinska uprava zgradila in uredila novo sejno dvorano ter novo zgradbo za razne perifericne urade pokrajine. Ureditev nove sejne dvorane bo možna s primerno preureditvijo raznih uradov in nadzidavo v notranjem delu stavbe, tako da bo zunanje lice ostalo nespremenjeno. Glede nove stavbe za razne urade pa izdelujejo načrt za enotni sedež šolskega skrbništva, pokrajinskega zdravnika in pokrajinskega tehničnega urada. Ob koncu svojega poročila je predsednik dr. Savona izrazil še u-panje, da bo deželna uprava v krat kem dodelila prispevke pokrajini tudi za bolnišnice, športne naprave in turistične ceste. Prihodnja seja omenjene komisije bo v torek 23 t.m. Vprašanje deželnih svetovalcev KPI o usadu v Krogljah Deželni svetovalci KPI šiškovič, Calabria in Šema so predložili deželnemu svetu vprašanje, v katerem omenjajo, da se na pobočju hriba Kras zemeljske plasti premikajo in da preti vasi Kroglje v dolinski občini usad. V nevarnosti je 13 družin s 46 člani. Svetovalci vprašujejo, ali in kdaj je občina seznanila s tem pristojne oblasti in še posebej deželno upravo. Kaj je deželna uprava doslej storila, da bi ustavili premikanje zemlje ter se Izognili nevarnosti. Zadeva spada brez dvoma v pristojnost odbomištva za kmetijstvo, ker spada vas v hribovito področje, kakor Je razvidno iz deželnega zakona št. 2 od 23. februarja 1967. Svetovalci žele nadalje zvedeti, kakšni so rezultati dosedanjega deželnega posega in ukrepov. Končno vprašujejo kaj namerava dežela storiti na podlagi veljavne zakonodaje, da bi zaustavili udiranje zemlje, tako da bi se prizadete družine pomirile. Seja linijskega občinskega sveta Sinoči je bila v Miljah seja občinskega sveta, •: katerim se je zaključilo pomladansko zasedanje, na katerem so med drugim odobrili letošnji občinski proračun. Ob začetku seje je župan izrazil sožalje občinske uprave zaradi smrti avtomobilskega dirkača Baldinija. Nato so razpravljali o mali spremembi pravilnika občinskega podjetja ACNA, in sicer o določitvi plače direktorja. Sledila je razprava o nekaterih drugih upravnih zadevah, nato pa je župan sporočil, da bo v petek v Vidmu otvoritev razstave otroških risb in drugih del, ki so bila nagrajena na lanski razstavi v Miljah. ve, podjetje Padovan iz Conegliana ter družbo ESSEL iz Milana; prisotne bodo nadalje tvrdke NIGRA, Omnia-Commerce, tvrdka Universal, ter tvrdka E. Vatta, ki bo predstavljala na sejmu tudi milansko družbo Chatillon. Z Goriškega so se doslej prijavile tvrdke Brumat Marino, ki ima svoje obrate v Fari, in ki bo predstavljala podjetji IRUSWERKE iz Dusslingena ter Gaspardo iz Morsana ob reki Til-mentu; dalje tvrdka G. Kerševani, tvrda Giovanni Maroni in tvrdka SULKO. Ljubljanska Metalka bo predstavljala na sejmu nekatera druga italijanska podjetja, na primer podjetji Timperi in MEA. Iz notranjosti Italije so najavljene tudi nekatere druge gospodarske organizacije kot na primer uvozno-izvozno podjetje L’Artistica, tvrdka Narciso Melchiotti in milanska družba Vittadello. Vsega skupaj bo kakor omenjeno, na letošnjem «Alpe-Adria» sodelovalo čez 130 italijanskih, avstrijskih in jugoslovanskih podjetij. Ce naj vzamemo v poštev prijave, ki so doslej dospele na upravo razstavišča, in če opustimo tvrd. ke, ki bodo prisotne po svojih predstavnikih, potem lahko sklepamo, da bodo letos na «Alpe-Adria» sodelovalo približno enako število avstrijskih in italijanskih podjetij, medtem ko bo jugoslovanskih firm nekoliko več. Gospodarski opazovalci napovedujejo, da bo letošnji «Alpe-Adria» doživel še večji uspeh kakor prejšnjih pet sejmov, ki so jih organizirali od leta 1962 naprej, t. J. od trenutka, ko se je porodila misel po nadaljnji račširitvi gospodarskega sodelovanja med obmejnimi pokrajinami iz Avstrije, Italije in Jugoslavije, s posebno sejemsko prireditvijo, ki uspešno dopoljuje serijo sejemskih sporazumov, ki veljajo za Gradec, Celovec, Innsbruck in Trst. Letošnji sejemski kontingent z Italijo je določen na 1 milijardo 250 milijonov Ur v vsako smer. Novi odpusti v podjetju Machne V podjetju Machne v Barkovljah Je že dalj časa 18 delavcev v dopolnilni blagajni, tako da dobivajo del plače iz te blagajne. Sedaj je podjetje sporočilo sindikatom, da namerava odpustiti 16 delavcev in 5 uradnikov, če bo do teh odpustov dokončno prišlo, se bo število zaposlenih v primerjavi z letom 1964, ko se Je podjetje spojilo z družbo Crouse Hinds, znižalo na polovico. Seveda sindikati tem odpustom odločno nasprotujejo. Tatovi v trgovini z avtomatskimi potrebščinami Neznani tatovi so v noči med torkom in sredo okradli trgovino z avtomobilskimi potrebščinami v Ul. F. Severo 33, katere lastnik je 46-letni Carlo Cassinari iz Ul. Rosset-ti 79. Tatovi so najprej prišli na notranje dvorišče stavbe in se povzpeli na streho občinske mehanične delavnice. Tam so s pomočjo avtomobilskega vzdigalnika, ki so ga našli na kraju samem, razširili zelezne palice na oknu trgovine, sneli nato okenski okvir in tako prišli v notranjost. V trgovini so tatovi prebrskali vse kote in iz nekega predala pisalne mize odnesli 45.000 lir v gotovini. Po opravljenem tatinskem podvigu so se neznanci oddaljili. Tatvine se je zavedel sam lastnik trgovine in jo prijavil na komisariatu v Kolonji. Dete se je zadušilo v zibelki V zibelki pod odejico se je včeraj okrog poldne med spanjem zadušila 40 dni stara deklica Marina Kerbaz. Mati je položila speče dete v zibelko in zapustila stanovanje v četrtem nadstropju v Drev. D’An. nunzio 9 ter odšla pa nakupih. Ko se je približno pol ure kasneje vrnila domov in pogledala v zibelko, je z grozo ugotovila, da je dekUca pomoči več. Trupelce so odpeljali v mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Na nevrokirurški oddelek bolnišnice so včeraj zjutraj sprejeli na zdravljenje 27-letno uradnico Lucia-no Bacci iz Ul. Ginnastica 33, ki se bo morala zdraviti 8 dni zaradi udarcev po tilniku in ran po levem komolcu. Ponesrečenka je v bolnišnico prišla sama in povedala, da je malo prej prečkala cesto na vogalu Ul. Tarabocchia in San Mau-rizio. V tistem trenutku je privozil filobus proge št. 5 in jo nalahno oplazil ter jo vrgel na tla. V nedeljo v Kopru godalni kvartet «Borodin» iz Moskve V nedeljo, 14. t.m. ob 20. uri bo v atriju gimnazije v Kopru koncert svetovno znanega godalnega kvarteta «Borodin» iz Moskve. Kvartet sodi med vrhunske ansamble v Rusiji in tudi po vsem svetu. Imel je že dva tisoč nastopov v Evropi, Aziji in Severni Ameriki. Na nedeljskem koncertu bo izvajal kvartete Prokofjeva, Čajkovskega in Debus-syja. njihovim konzorcijem za pripravljanje načrtov, ki jih predvideva zakon št. 167. Za nakup in urbanizacijo zemljišč bo dežela prispevala po 120 milijonov na leto od letos do leta 1978; za pripravljanje načrtov pa po 30 milijonov na leto od letos do leta 1970. Pittoni je v svoji obrazložitvi dejal, da bodo z deželnimi prispevki lahko vložili v nakup in urbanizacijo zemljišč za gradnjo ljudskih hiš 2.400 milijonov lir, kar znaša eno dvanajstinko desetletnih potreb, saj bi bilo potrebnih v ta namen 20.250 milijonov. Gre torej za važen poseg v gradnjo ljudskih stanovanj na_ podlagi zakona št. 167, saj bo deželni zakon tudi politično zelo pomemben, Če upoštevamo, na kako velike težkoče je naletelo uveljavljenje zakona št. 167. Ta deželni zakon ne more obsegati vsega deželnega urbanističnega načrtovanja, marveč se mora omejiti na uresničenje zakona št. 167. To pa pomeni, da ni treba ukrepati, da se reši resno vprašanje deželne urbanistike; ravno nasprotno. Sploh so številne občine v zamudi glede splošnih občinskih in medobčinskih regulacijskih načrtov in za vsem tem je treba iskati razne zasebne interese, ki so pripravljanje načrtov ovirali. Zato bi moral biti na razpolago splošen gospodarski in finančni program, s katerim bi lahko uklonili interese zasebnikov. Seveda pa pomanjkljiva pobuda krajevnih ustanov ter špekulacija z zemljišči ne smeta opravičiti morebitne nedelavnosti dežele, ki mora prav zaradi tega še odločneje nastopiti. Od 21 občin, ki bi morale pripraviti sploš- Po premnogih prošnjah in dolgem čakanju so se končno odprla vrata slovenskim filmom, ki jih bomo lahko predvajali v naših prosvetnih društvih. Od jutri naprej lahko prosvetna društva rezervirajo pri Slovenski prosvetni zvezi, Ul. Geppa 9, tel. 31-119, slovenski film VESNA Prosimo društva, da si takoj rezervirajo dan predvajanja, ker je rok izposoje filma omejen. Za šole bo film na razpolago vsak dan v dopoldanskih urah. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA Slovenski dijaki na literarnem popoldnevu, ki je bil v torek v Mali dvorani Kulturnega doma, na katerem so sodelovali slovenski književniki Anton Ingolič, Jože Šmit, Ivan Minatti in Saša Vuga iiiuaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiii Seja prve komisije deželnega sveta Včeraj se je sestala prva komisija deželnega sveta, ki je soglasno odobrila zakonski osnutek deželnega odbora o posegih za študije in raziskave tehnološkega značaja v deželi. Namene ukrepa je orisal predsednik deželnega odbora Ber-zanti. Na podlagi zakonskega osnutka bodo dajali prispevke tržaški sekciji vsedržavnega inštituta jedrske fizike za uresničenje programa študij in raziskav, med katerimi so meritve, prospekcije in raziskave na deželnem ozemlju. Berzanti je dejal, da ima tržaška sekcija v načrtu obširen program znanstvenih študij. Zato je treba podpreti dejavnost inštituta, da lahko uresniči predvidene pobude. Zatem so spregovorili svetovalci Pellegrini, šiškovič in Bacicchi (K-PI), liberalec Morpurgo in misovec Morelli. V začetku je komisija odobrila vrsto prošenj za zaposlitev državnega osebja pri deželi. P.d. »Skedenj« priredi 28. maja Izleti v Senj. Vpisovanje vsak večer od 20. do 21, ure v društvenih prostorih. Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 10. maja 1967 se je v Trstu rodilo 12 obrok, umrlo pa je 7 oseb. UMRLI SO: 92-letna Antonia Bas. sanich vd. Buliesich, 69-letni Platone Skerk, 77-letna Anna Blasevich vd. Tomasin, 82-letna Giovanna Tamaro vd. Abt, 63-letna Angela Djust, 78-letna Ersilia Bertetich vd. Flego, 72-detni Salvatore Fecarotta. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od U. do U. ure) Crevato. Ul. Roma 15; INAM Al Cammello, Drevored XX. Settembre 4; Alla Maddalena, Ul. deiristria43; Dr. Codermatz, Ul. Tor S, Plero 2. NOČNA SLUŽBA LEKAHN (Od 19.30 do 1.30) Dr. Gmeimer, Ul. Giulia 14; PlzzuL Cignola, Corso Italia 14; Prendinl, Ul. T. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1. ni regulacijski načrt, ga je pripravilo samo 12. Med njimi so Trst in vse podeželske občine v tržaški pokrajini. Toda dežela ne bo imela s svojim nastopom uspeha, dokler ne bo deželnega urbanističnega načrta, ki bo uskladil vsaj javno pobudo. Poleg tega je potreben tudi gospodarski načrt, na katerega podlagi se bodo izdelali načrti raznih del po področjih. Dokler vsega tega ne bo, bo deželno nadzorstvo nad krajevnimi ustanovami v tem pogledu abstraktno. Deželni svet se mora obvezati, da bo odborništvo za urbanistiko uveljavilo vse obstoječe zakone; da bo čimprej razpravljal o urbanističnem in gospodarskem deželnem načrtu ter da bo sprejel potrebne instrumente za izvajanje teh načrtov v podrobnostih. Bistvo sedanjega zakonskega o-snutka je v tem, da se zgradi čim-več ljudskih stanovanj, tako da se bodo znižale stanarine sploh. Le tako bomo izbili ost špekulaciji s stav-bišči in s stanovanjskimi hišami, ki onemogoča nepremožnim slojem, da bi prišli do lastnega doma. Toda nakup zemljišč še ne zadostuje. Če so ta zemljišča na primer daleč od mestnega središča, imajo občine ogromne izdatke za razne napeljave in dohode k stanovanjem, kar dejansko podraži zemljišča, preden so primerna za zazidavo. Svetovalec Bosari je v imenu manjšine kritiziral zakonski osnutek ter vso politiko vlade glede ljudskih gradenj sploh. Zato je prišlo med njim in socialisti večkrat do prerekanj. Komunist Bergomas, ki je prvi spregovoril v razpravi, je obravnaval predvsem položaj v Tržiču, pomanjkanje medobčinskega regulacijskega načrta, špekulacije zasebnikov s stavbišči na področju od Tržiča vse do Gradeža itd. V samem Tržiču se hiše širijo nesmotrno kot oljni madeži, kar vse je sad špekulacije. Socialist Volpe je dejal, da zelo primanjkuje ljudskih hiš ter da se je treba potegovati za to, da jih čim več zgradijo. Govoril je tudi o zakonu št. 167 in o težkočah za njegovo uveljavljenje. Rekel je, da so te težkoče prirojene sedanjemu gospodarskemu sistemu. Misovec Morelli je kritiziral zakonski osnutek, s katerim so sicer imeli dobre namene, a bo malo has-nil. Morelli je omenil, da bodo zemljišča za gradnjo ljudskih hiš v Trstu zelo draga, če se upošteva veliki izdatek občine, da jih opremi z vsem potrebnim, kot so napeljave, ceste itd. Tako bo na primer stal kv. m zemljišča, pripravljenega za zazidavo pri Sv. Mariji Magdaleni Spodnji do 10.000. Končno je demokristjan Rigutto omenil razne težkoče pri uresničenju urbanističnih načrtov in rekel, da je predloženi zakonski osnutek dober. Obvestilo izletnikom v Budimpešto Vse izletnike v Budimpešto pro-sir-o, da upoštevajo naslednje: Kdor še ni poskrbel za raztegnitev veljavnosti potnega lista za Madžarsko, naj to stori najkasneje do 15. maja. Za raztegnitev se lahko obrnete na potovalni urad «Aurora» v Ul. Cicerone 4. Kdor je raztegnitev u-redil sam, naj se vsaj telefonsko javi na upravo našega Usta v UUci Montecchi 6, tel. 95-823. Nadalje obveščamo vse izletnike, da morajo do konca maja poskrbeti za dve fotografiji, ki sta potrebni za madžarski vizum. Potne Uste in fotografije bo treba dostaviti upravi našega dnevnika ali potovalnemu uradu «Aurora» najkasneje do 10. junija. Madžarski vizum stane 2.400 Ur. Prosimo vse izletnike, da osebno dostavijo potne Uste, ker bodo morali lastnoročno podpisati formular za izstavitev madžarskega vizuma. Hvala! UREDNIŠTVO Mali oglasi TAJNIŠTVO Slovenskega gospodar, skega združenja išče tri dekleta, »tara približno 17 let, za montiranje ra-dioaparatov. Zglasijo naj se v tajništvu SGZ, Via F. Filzl 8. Tel. 37-808. DAMSKI salon v Bazovici Išče vajenko. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM GOSTOVANJE «KOMEDIJE» IZ ZA"REBA IVO TIJARDOVIC «SPLITSKI AKVAREL» Opereta v treh dejanjih V PETEK, 12. maja ob 21. uri (abonma premierski in štu- dentski) V SOBOTO, 13. maja ob 21. uri (abonma I. ponovitev, inva- lidski in sindikalni) V NEDELJO, 14. maja ob 16. uri (abonma nedeljski popoldan- ski in okoliški) Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na telefonu 734265. CENE: 1 predstava: parter 2.500 lir, balkon 1.500 lir, stojišča 300 lir' i. predstava: parter 1.500 lir, balkon 1.000 lir, stojišča 300 Ur 3. predstava: parter 1.000 lir, balkon 500 lir, stojišča 300 Ur Avtobusi za nedeljski abonma: I. Prečnik 15.05, Mavhinje 15.10, Cerovlje 15.15, Vizovlje 15.20, Sesljan 15.25, Nabrežina 15.30. II. Križ 15.25, Prosek 15.30, Kontovel 15.30. III 14.50, Praprot 14.50, Trnovca 14.55, Samatorca 15.00, bar lež 15.05, Koludrovca 15.10, Zgonik 15.10, MaU Repen 15.15, Brišniki 15.20, Veliki Repen 15.25, Col 15.30, Tabor 15.30. Slovenski film VESNA bodo predvajali; Danes ob 20.30 v Slovenskem klubu v Trstu, Ul. Geppa »I V soboto, 13. maja zvečer v Slovenskem dijaškem domu v Trstu; v nedeljo, 14. maja ob 19-J® 21. uri v prosvetnem društvu Valentin Vodnik v Dolini; v ponedeljek, 15. maja ob 20.30 v prosvetnem društvu rto-sek-Kontovel; v torek, 16. maja ob 20.30 v prosvetnem društvu Slovan v Padričah; v sredo, 17. maja ob 20.30 * prosvetnem društvu Igo Gruden v Nabrežini. Slovenski klub vabi danes ob 20.30 na izredni večer, na katerem bomo predvajali slovenski film VESNA SOLA GLASBENE MATICE V TRSTU V torek, 16. maja ob 20. uri v mali dvorani Kulturnega doma javni nastop gojencev Sodelujejo solisti, zbor harmonik in mladinska pevska zbora iz Trsta in z Opčin. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi ljubitelje narave na prvi mladinski izlet v nedeljo, 14. maja letos. Pot nas bo vodila iz Bazovice s prepustnico čez mejo v Lokev, kjer si bomo ogledali cerkev s freskami slikarja Toneta Kralja ter tabor iz turških časov. Nato bomo obiskali prekrasno kraško jamo Vilenico. Skok še v Lipico in postanek v senci zadnjih ostankov tipičnega kraškega hrastovega gozda. Zbirališče in odhod iz Bazovice ob 9. uri. Odhod iz Trsta z linijskim avtobusom s Trga Oberdan ob 8.30. Hrana iz popotne torbe. Prav posebno priporočamo, da se izleta udeleže dijaki in g. profesorji naravoslovnih ved, da bodo s tem pripomogli k boljši kvaliteti ekskurzije. Gledaljšča VERDI Pri blagajni gledališča Verdi se nadaljuje prodaja vstopnic za 9. koncert spomladanske simfonične sezone, ki bo danes ob 21. url. Orkester gledališča Verdi bo dirigiral VVilfried Bottcher, kot solist pa bo nastopil violinist Bruno Giuranna. Spored obsega: Veretti — Uvertura zvona (no. vo za Trst); Bartok — Koncert za violo ln orkester; Vivaldi — Koncert za ljubezensko violo in orkester v obdelavi Barbare Giuranna (novo za Trst); Schubert — Simfonija št. 3 v D-duru. Razstave Od danes do 20. t.m. razstavlja v Moderni galeriji «Russo» na Korzu Italia 9 svoje akvarele Silvana Arne-rlghi. Nazionale 16.00 «Una sporca tv-da» Nino Castelnuovo, Gina re. Prepovedano mladini P°“ letom. jj; Excelsior 16.00 «Lo strangolatore Baltimora« Technicolor. Cesare ^ nova. Prepovedano mladini P°“ tetom. Fenice 15.30 «11 tigre« Technlc®*^ Vittorio Gassman. Prepovedan0”^ dini pod 14. letom. Eden 16.00 «Un uomo, una dori1^ Technicolor. 2 nagradi Oscari | nouk Aimee. Prepovedano ®la0 pod 14. letom. a Grattaclelo 16.00 «La ragazza Y«fy Technicolor. Ano Margret, 1 Franciosa. Prepovedano mladini™ 14. letom. Hltz (Ulica San Francesco 10) oiC(y 15.30 aScandalo al sole« leC'lLu-ior. Sandra Dee. Prepovedano n dini pod 16. letom. Alabarda 16.30 «A clascuno *» - p, Technicolor. G ion Maria Voh* ,„| Ljudska prosveta Prosvetno društvo Ivan Cankar obvešča, da bo danes ob 15.30 telovadba za otroke. r Od 26. aprila do 20. maja vaa specializirani tehniki tvrdke RKMUUftTO^1 čakajo na pregled — mazanje — popravilo kakršnega koli električnega brivskega aparata BEM1KGTOH na TRŽAŠKEM SERVISU TRG S. BENCO 2 11 loi Irene Papas. Prepovedano n*la pod 18. letom. ~ Fllodrammatlco 16.30 «Wicky» nicolor. Mirelle Dare, Jack jj, rier. Prepovedane mladini P°° letom. Zadnji dan. AS Moderno 16.00 «La coritessa di U Kong« Technicolor. Sophia L° Marlon Brando. Charlie Chapi' • Cristallo 16.00 «Vivl e lascia m°%| Technicolor, Prepovedano nu» pod 18. letom. ^ Garibaldi 16.00 «Lo sperone n.e0nih turističnih sobah je nameščenih nad 2 tisoč in tujih gostov, med kači s1- Prevladujejo Avstrijci, Nem-u!Scarii in Italijani. Vf -—... iiaujaiu. čuioi?tem Sostinska podjetja kon-. jejo razna dela, da bi bila čim stiA„„Pnpravliena na glavno turi- ‘‘tnO Sezono PoHiotio TH.r-iof „ ..vno sezono. Podjetje Turist "faranu dokončuje tri depandan-raz^]ak„°,bodo Kotove, bo podjetje 600 vsega skuPaJ z okrog relai?™®1, v Ankaranu nadalje u-*nJ „ ve,lik Parkirni prostor, plana’ .?asa'?e in igrišča. Gostom bo vilin^Zp?ag0 tudi nov prodajni pa-™i*°b obali. leto t na mednarodno turistično bi irš?.,prist°jni organi trudijo, da na „?_k?r toliko izboljšali stanje nove?6?!?' Te dni so že položili torni* ogo na cestišču med Por-tucu 2*“ J?2l0T'pa u2?Jai° Skociaesfo med Iz°l° in križiščem lan- Prav tako so na novo a- sfaltiraii škocnT j oaseK ceste od križišča skc J,v do Kopra ter številne kopr-nia o ?e' Celotni stroški obnavlja-okrn* o*!?21’11 oblog bodo znašali °S 800 miliionnv riinariev T,« ?°° milijonov dinarjev, no nJ.?tl?,ni delavci se te dni moč-se2n;"ZadevaJ°, da bi med glavno stom 0 nudili domačim in tujim go. lev "v1? vefi kvalitetnih priredi-vne-ii .bogat program so te dni 1 še 30 nastopov domače fol- klome skupine turističnega društva Portorož-Piran. Ta skupina bo nastopala z izvirnimi primorskimi in gorenjskimi plesi. Nadalje so predstavniki obalne turistične zveze podpisali v Beogradu pogodbo s koncertno direkcijo Srbije o vključitvi koprske obale v jugoslovansko turistično prireditev ((Pesem poletja«. Gre za karavano najbolj znanih jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe, ki bo nastopala v osemnajstih jugoslovanskih turističnih mestih. Med nastopajočimi bodo Lola Novakovič, Arsen Dedič, Lilijana Petrovič, Majda Sepe, Gaby Novak, Dušan Jakšič, Ivica šerfezi, Anica Zubovič in drugi. Na koprski obali bo ta skupina nastopila 16. julija v Portorožu. V vsakem kraju bodo poslušalci izbirali najboljšo pesem, pevci pa bodo izbirali najlepše opremljeno turistično sobo in najbolj vljudnega natakarja. Kraju, ki bo pripravil karavani najlepši sprejem in ki bo zbral največ točk, bodo prireditelji podelili nagrado «Zlato sonce«. Razen v Portorožu bosta v Sloveniji koncerta še v Ljubljani in na Bledu. • * * Skupina turističnih delavcev iz Visokih Tater iz Češkoslovaške je zaključila svoj obisk na koprski obali. Goste je dopoldne sprejel predsednik koprske občinske skupščine Miro Kocjan in se z njimi ,,,>iiiiiiiiiiiiiii„il,Illll,llIlllmmllllI1Ilullllmllllllllllll(llllllnillllllll(1||l(||1|(1|(|(|1I(ml|||(|1|i|M( W izlet absolventov slovenske kgovske akademije v Ben. Slovenijo Veselo razpoloženje in zanimiva «nogomctna» tekma (Jcrui^113. absolventov trgovske aka-gfcrtf.ama možnosti, da bi si razna ten °Sti’ P°tem ko presedi 6 dni Ob n ?n,.osem ur za pisalno mizo. trud,?; jJab Pa so uradniki tako Pa v,' da s‘ želijo le počitka, ali su od J?16:?, avto i*1 tekajo po Kra- od -(;ugoatilne do gostilne. Malokdo hodilJltl lma vo'i°' da bi se spre- demi^^5 absolventov slov. trg. aka- nie« Se tega dobro zaveda, in ker L SOV Droffram snaHa tnHi Hrti- žsbno^t V- pro8ram spada tudi v rp st, je organiziral 4. maja Kii ■ nesko Slovenijo. Pravzaprav je dru- izlet 011 tn • ^‘ovenijo, rravzaprav je Vzeli piCni9- kajti vsak je moral tapolnii 5eb°J hrano. Avtobus se je oddrJ1 2 več kot 40 «trgovci» in ^ V Ilaihnli -rohruini dol cin. Ven.i,:1 v najbolj zahodni del slo- Ke zemlje. je bij? i°dka majniškega pic-nica venska g°ra. znamenita slo- govni, “?žja pot. Že tam so «tr-glašen zaceli slikati, ker je bil raz-natečaj V °*tviru izleta fotografski no to?? vseboval izlet še eno kulturna v*0.. smo šli v Landarsko ja- spotneoii? si ogledali ta edinstveni Kana , • V jami je cerkev *>' zateka n ^eJ?h (v skali), kjer *** naši nrorlnilri Irn or- V jami je cerkev sv. i (v skali), kjer »'se Pred'"? naši. predniki, ko »c. oežali so faznimi soldateskami. V nji Sloveni^21; kako je bila Beneška z ostalimi sloven.{a tesno povezana z ostalimi Lok0 nmi ^faji' zlasti še s Škofjo beneški l?es pa ?e vse drugače in °d m?.. - °venci so precej odrezani 0gleda^i'?le domovine. Ko smo si SVetljenVam°’ ie. sedaj tudi raz- z električno lučjo, smo odšli v Podbonesec na travnik, da bi pojedli, kar smo prinesli v torbi. Nato smo organizirali nogometno tekmo. To pa ni bilo lahko, ker sta morali biti ekipi sestavljeni iz samih žensk. Končno nam je le uspelo in tako smo imeli priložnost, da prisostvujemo eni izmed najzanimivejših tekem, ki smo jih kdaj videli. Treba je reči, da so se ženske potrudile, da bi igrale kar najbolje. Veselja in smeha je bilo na pretek. zadržal v krajšem razgovoru. Češkoslovaški turistični delavci so si ogledali Koper, Socerb, Hrastovlje, Lipico, Postojnsko jamo in še nekatere druge pomembnejše turistične kraje na Koprskem. MEDTEM KO SE BLIŽA ZAKLJUČEK ŠOLSKEGA LETA Podjetja in organizacije v koprski občini še naprej pošiljajo občinskemu odboru Zveze borcev svoje prispevke za pomoč vietnamskemu ljudstvu. Te dni so zbrali člani kolektiva občinske skupščine nad 60 tisoč dinarjev. V Pulju je bilo pomembno posvetovanje o gradnji moderne avtomobilske ceste blok škofije-Koper-Pulj. Posvetovanja so se udeležili predstavniki skupnosti cestnih podjetij Slovenije in Hrvatske ter zastopniki vseh prizadetih občin Slovanske in Hrvatske Istre. Na sestanku so poudarili, da je gradnja take ceste zelo nujna, saj turistični promet narašča iz dneva v dan. Idejni načrt za to cesto je že pripravljen, zdaj pa se bodo lotili glavnega načrta. Dela bosta finansirali predvsem obe republiki, iskali pa bodo tudi druge vire, morda tudi tuji kapital. Ker gre za cesto najmodernejšega tipa, bodo stroški razmeroma visoki. Po prvih ocenitvah bo potrebno okrog 50 milijonov dolarjev. Na sestanku v Pulju so tudi sestavili poseben koordinacijski odbor, ki bo vodil vsa dela v zvezi z gradnjo te ceste. Koprska luka je v prvih štirih mesecih letos ustvarila 300 tisoč ton prometa. Največ je bilo uvoza in sicer 156 tisoč ton. Na drugem mestu je tranzit s 126 tisoč tonami. V tranzitnem prometu so imele glavni delež Češkoslovaška, Avstrija in Nemčija. V koprski luki je bilo v prvih štirih mesecih največ prometa z južnim sadjem. Poslednja postaja je bila v špe-tru (v gostilni), kjer smo pokušali beneško vino in kjer smo veselo zapeli ob spremljavi naših harmonikarjev. Po tej zadnji točki «tr-govskega« pic-nica smo odšli v Trst, da se naspimo, ker nas je naslednjega dne čakalo vsakdanje delo. Ker je prvi izlet uspel, krožek absolventov trg. akademije namerava organizirati še kak izlet, kjer bi njegovi člani imeli možnost, da se razgibajo in odpočijejo duha. Glede na večanje prometa se na Primorskem tudi naglo širi mreža bencinskih črpalk. Te dni so odprli novo bencinsko črpalko blizu križišča v Izoli ter novo črpalko v Kobaridu. Razen tega je v gradnji bencinska postaja blizu koprskega stadiona. Podjetje Istra bencin gradi tudi v Piranu specializirano črpalko za preskrbovanje jaht z gorivi in mazivi. Nujna je objava odločbe o ustanovitvi slovenske trgovske šole v Gorici Pristojni organi so zagotovili, da bodo šolo odprli z novim šolskim letom - Mladina se bolj ogreva za tehnične šole, dasiravno je tudi klasičen študij vedno bolj zanimiv Avtobusno turistično podjetje Transturist iz Škofje Loke je na Tartinijevem trgu v Piranu odprlo svojo turistično poslovalnico, ki bo opravljala vse agencijske posle. Gre za najsodobneje urejeno poslovalnico te vrste na koprski obali. Ko govorimo o šolstvu, ne moremo mimo vrzeli, ki še vedno obstaja v slovenskem šolstvu na Goriškem. Medtem ko imajo italijanski dijaki možnost izbire med celim registrom najraznovrstnejših visokih srednjih šol, lahko slovenski dijak, ki namerava nadaljevati srednješolski študij, obiskuje le gimnazijo in licej ter učiteljišče. Za potrebe goriških Slovencev je pristojni organ obljubil z novim šolskim letom odprtje triletne šo- ....................................................»miiimuiiHimmiiiir.... IZ SODNIH DVORAN Komunalno podjetje Koper je nabavilo sodobni stroj za čiščenje ulic. Stroj nadomešča delo okrog 30 ljudi. Vsekakor pomembna pridobitev za mesto, ki bo ob mednarodnem turističnem letu vsekakor močno obiskano.. Izšel je mesečnik goriške občine, iz katerega povzemamo nekaj značilnih podatkov, ki se tičejo višje srednješolske vzgoje. V tem šolskem letu je obiskovalo italijanske in slovenske višje srednje šole v gori- ški pokrajini 2.913, 217 dijakov več kot v lanskem. Če izvzamemo za vod za umetno obrt, ki ga obi- skuje 70 dijakov, potem obiskuje večidel dijakov tehnične, in stro- kovne šole (1.681 ali 57.1 od sto), liceje in učiteljišča pa 1.162 dijakov. Tudi letos se je odstotek vpisa v klasične zavode zvišal, pojav, ki ga beležimo od 1963. leta dalje. V času pospešenega gospodarskega razvoja in tako imenovanega «boo-ma» se je mladina v veliki meri navduševala za tehnično vzgojo, tako da se je razmerje med 1948. in 1962. letom bistveno spremenilo: za tehnično vzgojo se je 1948. leta ogrelo komaj 35 odstotkov, 1962. leta pa 68 odstotkov višjih srednješolcev. Od leta 1963 dalje pa se odstotek dijakov tehničnih šol postopoma zmanjšuje ter je manjši tudi od lanskega. Za tehnične šole se je odločilo samo 57.1 od sto. Nazadovanje je pripisati razmeroma statičnemu številu študentov tehničnih zavodov, ki je letos znašalo 1.681, viša pa se število klasičnih zavodov, ki se je od 1962. leta sem zvišalo od 727 na 1.162. Tudi spol igra važno vlogo pri vpisu v srednje šole. Moški prevladujejo na tehničnih šolah, zlasti na industrijsko tehničnem zavodu, kjer so dijaki skorajda v absolutni večini: od 607 vpisanih je samo ena dijakinja. Dijaki prevladujejo tudi na znanstvenem liceju, medtem ko prevladujejo na učiteljiščih ženske, prav tako tudi na trgovskem zavodu. Stroga obsodba nemoralnega očeta Naivnemu tatu dve leti in pol zapora le trgovskega tipa, namenjene slovenskim dijakom na Goriškem, ki so zaključili enotno srednjo šolo. S to šolo si bodo pridobili strokovno kvalifikacijo, ki jim bo o-mogočila boljšo zaposlitev in tudi večji kos kruha. Ker se naglo bližamo zaključku šolskega leta, bi bila skorajda nujna objava odločbe o odprtju nove slovenske srednje šole, samostojne ali podružnice slovenske srednje šole v Trstu, da bi se mogli dijaki ob zaključku šolskega leta odločiti za nadaljevanje svojega študija. Vsakršno odlašanje objave takšne odločbe predstavlja lahko tudi nepopravljivo škodo za slovensko šolstvo na Goriškem in še prav posebno za slovensko učečo se mladino, ki je bila predolgo let brez lastne kriv- de okrnjena pri svojem izobraževanju ter tudi ni mogla zadovoljivo prispevati k splošnemu napredku naših krajev. Župan Tržiča in odbornik na pogovore k Manciniju Minister za javna dela Mancini je povabil v Rim župana Tržiča Ro-manija in odbornika za javna dela Morpurga. Sestanek bo v petek ob 11. uri na ministrstvu za javna dela. Na njem se bodo pogovorili o državnem prispevku za razširitev Ulice 1. maja. Zaradi njune odsotnosti tistega dne ne bo napovedane občinske seje, ampak šele v torek, V NEDELJO, 14. T. M. V STEVERJANU Izlet in folklorna manifestacija po cesti vina in češenj v Brdih Sodelujejo pevci zbora Seghizzi, folklorna skupina in občinska godba iz Gorice Spomladanska folklorna manife-, število nedeljskih izletnikov in tu-stacija, ki naj bi se vršila že v ne- j ristov, ki si želijo prijetne domače 16. maja. .....................................................................................Hlinili.................miiiiiiiiiiiii.................mu........ deljo 23. aprila vzdolz «ceste vina in češenj« v Brdih, pa so jo morali zaradi slabega vremena odložiti, se bo vršila v nedeljo 14. t.m. Prvotni program so spremenili v toliko, da se pevci Seghizzi in folklorna plesna skupina ne bodo peljali v Šte-verjan s konjsko vprego, ampak z dvema manjšima avtobusoma. Ena skupina bo odšla ob 14.30 od pevm-skega mostu skozi Grojno, druga pa preko Oslavja ter se bodo ustavili v vsaki obcestni gostilni s kraj Šim programom. Proti večeru se bodo sestali na vrhu v parku For mentini, kjer bo že popoldne igrala občinska godba iz Gorice. Prireditelji računajo, da bo ta pr va letošnja spomladanska manife stacija, ki jo prireja goriška Pro loco, privabila na cesto vina in češenj ter na vrh v Števerjanu lepo zabave v prosti naravi. Danes v Števerjanu pogreb Franca Cipa Na Bovškem že letujejo Holandci kmalu pa bodo prišli še Danci 650 milijonov italijanskemu podjetju za dobavo nove rotacijske peči v idrijskem rudniku ^k*no»°*10*clne fr zdrknila v morje s splavišča ladjedelnice «Naval-v Trstu ladja za oceanski ribolov »Mare Frigoris«, Ladje-delnica bo zgradila še tri podobne ladje 'M\o ■ KIS« P KOM E M danes, H. t. m. ob 19.30 dramatičen film: posnet po u Katherine Anne Porter: LA NAV E D El FOLLI (LADJA BLAZNEŽEV) VIVIEN LEIGH, SIMONE SIGNORET, JOSE FERRER to LEE MARVIN Mladini pod 14. letom vstop prepovedan muc na *• m- ob ur* Cinemascope barvni pusto- AGGUAT0 SlIL GRANDE FIUME (Zaseda na veliki reki) B: TONY KENDELL, BARBARA SIMON ln drugi Kazensko sodišče, kateremu je predsedoval sodnik Corsi, tožilec Franzot, zapisnikar Strippoli, Je včeraj obsodilo 31-letnega Stelia Fa-brisa lz Ul. Sv. Justa 32 na 7 let in 6 mesecev zapora, ter na odvzem očetovske oblasti, ker Je zakrivil nemoralna dejanja s svojima hčerkama. Za Fabrisa je tožilec zahteval strogo kazen, kar 11 let zapora in 3 leta nadzorovane prostosti. Sodišče pa Je upoštevalo branilčeve zahteve in obsodilo Fabrisa na o-menjeno kazen, od katere mu je pomilostilo dve leti zapora. Petindvajsetletni Stelio Biliani 1z Tržiča Ul. Barbarlga 24, je proti koncu novembra 1965 prišel v Trst In v našem mestu Izvršil dve tatvini. V noči med 22. In 23. novembrom je s silo odprl ključavnico izložbe manufakturne trgovine «P1-tassi« na Korzu Italla In se polastil osem parov moških hlač, ki so bile tam razstavljene. Biliani je blago stisnil pod pazduho in se oddaljil. Dva dni kasneje se je lotil še ene tatvine in Jo tudi izpeljal do konca. Vštulil se je v trgovino z električnimi stroji Marie Mustacohi v Ul. Teatro Romano 9 in pobral kar mu je prišlo pod roko: transdstor-je, registratorje, likalnike in podobno v skupni vrednosti nad 500.000 lir. Tudi tokrat se je Biliani nemoteno oddaljil, toda bil je taiko nepreviden, da Je nekaj dni zatem začel ponujati ukradeno blago v raz-nih barih za smešno nizke cene. Lastnica trgovine je tatvino prijavila policiji, toda istočasno se je njen sin oprijel dela diletantskega policaja in zasačil Biliani ja, ko je razprodajal ukradeno blago. Mladenič Je obvestil policijo in agenti so kmalu prišli na sled Bi-lianlju, ga prijeli, odpeljali na zaslišanje in končno prijavili sudišču. slišan j e in končno prijavili sodišču, klopi in se je moral zagovarjati zaradi obeh tatvin. Tožilec je zahteval, naj obtoženca obsodijo na 6 let zapora, plačilo 20.000 lir globe in sodnih stroškov ter na eno leto nadzorovane prostosti. Za obtoženca se je potegoval odvetnik Bologna in zaprosil sodišče, naj bi izreklo milo obsodbo. Sodišče Je Bilianija obsodilo na dve leti ln 6 mesecev zapora ter 70.000 lir globe, od tega mu je pomilostilo dve leti zapora in celotno globo, UPRAVNA KRIZA V KRMINU Komunisti zahtevajo sklicanje izredne seje občinskega sveta Razpravljali naj bi o odstopu odhorni. kov PSU in izvolitvi novega odbora Osem levičarskih svetovalcev občinskega sveta v Krminu je poslalo občinski upravi tega kraja resolucijo, v kateri zahteva takojšnje sklicanje Izredne seje občinskega sveta. V resoluciji podpisniki ugotavljajo, da na zadnji seji občinskega sveta, ki je imela na dnevnem redu samo eno točko ln sicer ((županova sporočila«, niso rešili nobenega od problemov, ki so jih predlagali podpisniki resolucije s svojim pismom od 14. aprila t. 1. ter se je samo še povečala zmešnjava, potem ko je proti pričakovanju župan umaknil svojo ostavko ter so predstavniki PSU odšli iz sejne dvorane in so jim sledili še komunistični svetovalci. Spričo tega so morah prekiniti sejo, ker so ostali v dvorani samo demokristjanski predstavniki, se pravi manj od polovice svetovalcev. Spričo teh in drugih razlogov smatrajo podpisniki resolucije, da I j« nujno potrebno »klicati izredno sejo občinskega sveta, na kateri naj bi obravnavah predloge, ki so bili stavljeni v pismu z dne 14. aprila ter tudi razčistili ves položaj, da bi lahko občinski svet zopet delal. Na osnovi obstoječega pravilnika za krajevne uprave naj bi na predlagani seji obravnavah odstop odbornikov PSU In izvolili nov občinski upravni odbor. V idrijskem rudniku živega srebra posvečajo zadnja leta veliko pozornost nadaljnjim raziskavam in modernizaciji tehnološkega postopka pri pridobivanju živega srebra. V zadnjih letih so vložili v raziskave okoli pet milijard dinarjev, približno tolikšno vsoto so porabili tudi za modernizacijo proizvodnje. Dvema rotacijskima pečema, ki so ju izročili v obratovanje zadnja leta, bilo letos pridružili še tretjo. Izdelala jo je neka italijanska firma in je veljala okoli 650 milijonov dinarjev. Z njo bo moč predelati 250 ton rude na dan. Lani so precej mehanizirali tudi dela v jami. Dobili so več novih mehanskih lopat za nakladanje rude ter zasipanje kopov. Dobra konjunktura na tržišču je rudniku skratka omogočila dokaj hiter napredek. Povedali so nam, da pripravljajo vse potrebno za odprtje novega kopa in sicer v dolini Ljubenc. Težko pa je predvideti, kakšen vpliv bo imel novi kop na nadaljnje poslovanje rudnika. Prijazno mestece v Soški dolini Kobarid bo odslej bolj vabeče za domače in tuje goste. Prejšnji teden so namreč v njem odprli novo samopostrežno trgovino in bencinsko črpalko. Doslej so se kupci pritoževali, ker se niso mogli sodobno, oskrbovati z izdelki, ki so jih potrebovali. Trgovsko podjetje Alpko-merc pa obljublja, da bo poslej veliko bolje. Ob trgovini bo odprt tudi bife za kupce. Skupaj je bilo vloženih v trgovino in bencinsko črpalko nad 80 milijonov dinarjev. Bovška je sprejela prve goste iz iiiiiiiiuinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii PISMO UREDNIŠTVU Zanimiv «pilj» pri Vižintinih Zaradi poškodb trikrat k zdravniku Alfonso De Angelis, star 24 let, doma iz Rima, ki se je prejšnji dan s fiatom 1100 prevrnil na cesti v Fossalonu, je včeraj tretjič prišel v bolnico. Dvakrat poprej je bil zavoljo ran in bolečin v rami; zdravnik mu je dejal, da ima morda kaj zlomljenega. Vendar mladenič ni hotel ostati v bolnici. Ker ga je začela včeraj rama še bolj boleti, se Je odločil za temeljit pregled. Ugotovili so mu zlom, ki ga bo stal mesec dni zdravljenja. Spoštovano uredništvo, v Dolu sem naletel na kotiček, ki se mi ga zdi vredno opisati, saj spada v našo zgodovino. Naključje me je privedlo do Pirotove hiše pri Vižintinih, ki je sedaj prazna in zapuščena. Ogledal sem si in poslikal majhen kot, ki mu na Krasu pravimo «pilj». Vzidan je na vogalu obzidja omenjene hiše, nad katerim je vklesan napis v dokaj stari slovenščini, ki se glasi: «Griš-nik bohlej srce Jezusovo«. Znotraj sta dve ikoni, ki se mi zdita precej stari in zanimivi, posebno za antikvarje. Domačini so mi povedali, da ima ta oltarček vsaj 100 let. Osebno menim, da sta ikoni precej starejši. Pripomnim naj še, da bi bilo zelo na mestu, če bi se za to domače svetišče pobrigala župnija, ki ima sedež v Jamljah, morda tudi kdo drugi, ki ga stvar zanima ah ima ustrezne odgovornosti Vse to zavoljo tega, da stvar ne gre v pozabo ali celo v neprave roke. Vse to v zahvalo že mnogo let preminulemu Francetu Boštjančiču, ki je ta «pilj» zgradil. S spoštovanjem JANKO GERGOLET Holandije. Kmalu se jim bodo pridružili še Danci. Gostinsko podjetje Bovec je namreč sklenilo s potovalnimi agencijami aranžmaje za vso sezono. Medtem ko so doslej sprejemali v Bovcu tuje goste največ po dva meseca, jih bodo letos zadržali skoraj štiri mesece. Skupaj bo obiskalo Bovško 15 skupin. Zasedle bodo blizu dveh tretjin vseh zmogljivosti podjetja. Idrijska bolnišnica za duševne bolezni slavi te dni desetletnico svojega dela. Za to priložnost je vodstvo bolnišnice pripravilo razstavo izdelkov, ki so jih napravili pacienti. Na razstavi je moč videti številna ročna dela, ki pričajo, da zdravstveni kader uspešno izpolnjuje svoje poslanstvo zdravljenja duševno prizadetih. ču. V bolnici se bo zdravila dva meseca. Po boku se je potolkel 8-letni Mau-rizio Ianche iz Ul. Cavour 19 v Tržiču: doma se bo zdravil 5 dni. Po komolcu se je opraskal poldrugo leto stari Fabiano Zentilin iz Ul. Randaccio 14. Prvi koraki v svet — prva nesreča. Iz tržiške bolnišnice Pri padcu si je zlomila levo stegnenico 77-letna Maria Mania-Trevi-san iz Ul. S. Francesco 14 v Trži- Kolesje pri stroj*u mu j*e porezalo prste Včeraj dopoldne ob 10. uri so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 44-letnega Giuseppa Brondanija iz Gorice, Ul. Colombo, ki so mu zdravniki ugotovili dva zmečkana prsta na levi roki ter ga pridržali za 15 dni na zdravljenju. Bronda-ni, ki je zaposlen pri lesnem podjetju SILES na Tržaški cesti, je povedal, da se je ponesrečil zjutraj okrog 8. ure, ko je čistil neki stroj, pa je po nesreči vtaknil prste med kolesje, ki mu jih je zmečkalo. iiiiiiiiiiiiiiimiiiiimmiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiufinnmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiinMiimiiiiit IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA V GORICI Pri prepiru med sorodniki mu je tast razbil čeljust Zato so tasta obsodili na 10 mesecev zapora Pred goriškim okrožnim sodiščem so v petek dopoldne in popoldne obravnavali družinski spor, pri katerem je bilo kar 6 obtožencev iz Ronk. Zagovarjati so se morali 32-letni Bonini Orlando Ulrich iz Ronk, Ul. Verdi 43 ter njegova žena 28-letna Mirella Vittor por. Ulrich, njegov svak 45-letni Luigi Furlan. mehanik iz Ul. Verdi 41 in njegova žena Lidia Ulrich, dalje Umberta Ulrich poročena Deste ter njen tast Bruno Deste, iz Cervigna-na, Ul. Gorizia 42. V obtožnici je rečeno, da so se vsi skupaj udeležili prepira in pretepa na cesti v Ronkah v bližini svojega doma in sicer dne 3. oktobra 1965. Pri tem pretepu je bil ranjen Luigi Furlan; Bruno Deste je bil posebej obtožen, da je v tem prepiru povzročil telesne poškodbe Luigiju Furlanu, zaradi katerih se je ta moral zdraviti v bolnišnici 40 dni, ter mu je ostala trajna poškodba na čeljusti. Iz zasliševanja obtožencev je izhajalo, da sta ženi Mirella in Lidija bili v prepiru z Brunom Deste, ter je bil poleg tudi Orlando Bonini Ulrich. Ko je to videl Furlan, se je približal, da bi posredoval med prepirajočimi. Takrat pa ga je Deste udaril s pestjo v obraz tako močno, da je Furlan padel in se onesvestil. Deste pa je trdil, da je bil on napaden in da se je branil sam proti štirim. To njegovo trditev pa je zanikala celo njegova snaha Umberta Desto. Sodišče je obsodilo Bruna Deste na 10 mesecev zapora, plačilo sodnih stroškov in odškodnino Furlanu za njegovo škodo in za njegove sodne stroške, ki so jih določili na 82 tisoč lir od tega 65 tisoč lir za odvetnika. Kazen pa mu je bila oproščena zaradi amnestije. Vse druge obtožence pa so oprostili obtožbe, da so se udeležili pretepa. Vse je branil odv. Sardo iz Tržiča, z izjemo Desteja, ki ga je zagovarjal dr. Battello. Drž. tož. Caputi; preds. sodišča dr. Cenisi, sodnika Arculeo in Mor-ra; zap. Petti. tudi deželni odbornik Dal Mas, ki je imel ob tej priliki razgovore S predsednikom vlade Morom in ministrom Pieraccinijem, ter izmenjal z njimi misli o petletnem programskem načrtu. Razstavo so obiskali tudi drugi ugledni gostje, med njimi minister za zunanjo trgovino Tolloy. Jahalno tekmovanje v Selcah Jahalna šola v Selcah priredi 20. in 21. maja jahalno tekmovanje za Tri Benečije: na voljo bo sedam nagrad. Udeleženci bodo preskakovali ovire in se pomerili v hitrosti. Prireditelji pričakujejo veliko udeležbo tekmovalcev in občinstva. Globe v aprilu SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA (Komisija za doraščajočo mladi-dino) priredi v torek, 16. maja ob 20.30 v klubu «S. Gregorčič«, na Verdijevem korzu 13 v Gorici predavanje Otrok v domačem okolju Predaval bo profesor pedagogike Milojko Vidmar iz Ljubljane. Vljudno vabljeni vsi, ki jim Je pri srcu vzgoja otrok. ESA je na razstavi v Firencah izpopolnila izkušnje, ki si jih je nabrala že na razstavah v Muench-nu, Tripoliju in Zagrebu. V prihodnjih dneh se bo udeležila tudi sejma v Novem Sadu ter v Trstu in Pordenonu, kjer bo pokazala izdelke svojih članov tudi domačim klientom. Tovornjak Je podrl mopedistko Včeraj dopoldne so nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v 5 dneh v goriški civilni bolnišnici 32-letni Mariji Rijavec por. Jamšek iz Kromberka 144. Zdravniki so ji namreč ugotovili odrgnjenja na desni roki in nogi. Zena je povedala, da je prišla nekaj po 10. uri z mopedom od doma v Gorico skozi prehod pri Rdeči hiši. Tam pa da jo Je podrl neld manjši tovornjak, ko je manevriral ritenski. Zapisnik so napravili karabinjerji iz Ul. Sauro. Ocenjevanje živine v Sovodnjah Odlikovanje za ESA na razstavi v Florenci 31. obrtniško razstavo v Firencah so te dni zaključili s svečanostjo, na kateri je bila podeljena obrtnikom iz dežele Furlanija-Jul. krajini zlata kolajna. To je že drugo odlikovanje, ki ga je prejela ustanova za razvoj obrti (ESA) na tej razstavi. Prisoten je bil Odbor društva za zavarovanje goveje živine v Sovodnjah sporoča, da bodo v nedeljo 21. maja hodili cenilci po hlevih in ocenjevali zavarovano živino. Zato naproša prizadete člane, naj bo kdo od družine doma, da bodo lahko opravili to delo. MLADINA VABI NA PLESNI VEČER v soboto, 13. maja, ob 21. uri v Prosvetni dvorani, Verdijev korzo, 13. Za vstop je potrebno vabilo, ki ga je moč dobiti na Slovenski prosvetni zvezi, Ascolijeva 1. Med plesom bodo s posebno točko nastopili udeleženci plesnega tečaja. Igral bo orkester «The Lord’s» iz Trsta. Vabljeni! Gorica VERDI. 16.30: «Un uomo, una don-na», A. Aimee in J. Trintignant. Izid v Ljubljano in na Bled krvodajalcev iz Tržiča Združenje 'krvodajalcev iz Tržiča priredi v četrtek 25. maja avtobusni izlet v Ljubljano. Tam si bodo dopoldne ogledali krvno banko v civilni bolnišnici, popoldne pa se bodo odpeljali na Bled. Na povratku bodo šli skozi Trbiž in se vrnili v Tržič okrog 23. ure. Vpisovanje na sedežu združenja vsak dan od 17.30 do 18.30 do četrtka 18. maja. Udeleženci morajo imeti veljavno prepustnico ali potni list. Kinemaskopsla film v barvah. Mladini pod 14. (etom prepovedan. CORSO. 17.00 ((Thomson — 1880», G. Martin in G. Sandri. Italijanski barvni film. MODERNISSIMO. 17—22: «11 fa- raone«, George Zelnik in Barbara Bryl; poljski barvni kinemaskop-ski film, mladin ipod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17—21.30: «Mi vedral tomare«, G. Morandi. Italijanski film. VITTORIA. Danes zaprto. Jutri ob 17.15 ((Maigret a Pigalle«, G. Cer-vi. Ital.-francoski kinemaskope v barvah. Tržič AZZLKUO. «Delitto in pieno sole«, A. Deion in M. Laforet. Barvni film. EXCELS!OR. 17.30-22: ((L’innaifera-bile Murray». PRINCIPE. «Tobruk», R Hudson, G. Peopard in N. Green. Kinemaskope v barvah. S. MICHELE. 19—22: «Anastasia», Jui Brynner in J. Bergman Kine-ma^konski film v barvah. R olike EXCKLSIOR. Zaprt. RIO. 19—22: «Pattuglia sul carnpo*, R. Hossein. Kinemaskope v barvah. I1K2URNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna S. GIUSTO, Korzo Italija št. 244, telefon 35-38. LEKARNA V TRŽIČU Ves dan in ponoči je dežurna lekarna S. NICOLO’, dr. Giorgio Olivetti. Via 1 Maggio 94, tel. 73328. LEKARNA V RONKAH Ves dan in ponoči je dežurna lekarna «AU’Angelo», dr Olivetti, Ul. Roma 22, telefon 72393. Včeraj okrog poldne je umrl v goriški civilni bolnišnici Franc Ci-glič, z Valerišča št. 10. Pokojnikovo truplo bodo danes ob 18. uri odpeljali iz Gorice v Šte-verjan, kjer bo nato pogreb iz cerkve na domače pokopališče. Pokojnik, ki je dočakal komaj 60-let je že dalj časa bolehal ter je bil tudi na zdravljenju v toplicah. Bil je spolovinar na zemlji, ki je bila nekoč last njegovega očeta, pa jo je moral v letih krize prodati in jo je potem obdeloval za drugega gospodarja. Pokojnik je bil zaveden slovenski možakar in stalen naročnik in bralec našega časopisa. Bil je tudi dober sosed, ki ga bodo znanci in prijatelji ohranili v dobrem spominu. Ženi Alojziji izrekajo ob hudi izgubi iskreno sožalje, ki se mu pridružuje tudi naše uredništvo. V aprilu 1967 so mestni stražniki prisodil: 486 glob, 436 za prekrške cestnega zakonika, 7 pravilnika mestne policije, 1 gradbenega pravilnika, 39 pravilnika o poslovanju sejmov, 2 prekrška za pravilnik poljske policije in enega za pse. 11. maja 1%7 DANES POPOLDNE V TELOVADNICI UČITELJIŠČA Trgovska akademija v odbojki in košarki proti realni in klasični Danes bo v telovadnici slovenskega učiteljišča zanimiv športni spored. Spoprijeli se bosta namreč moški šolski reprezentanci trgovske akademije in mešana ekipa klasične in realne. Spored je naslednji: ob 15.30 odbojka ob 16.15 košarka Zmagovalci obeh disciplin bodo dobili pokal. Današnja prireditev je v okviru vsakoletnega športnega srečanja med višjimi slovenskimi srednjimi šolami v Trstu. Obe današnji tekmi bi morali biti precej izenačeni in na precejšnji tehnični višini. Predvidevanja pa so, da bodo realci zmagali v košarki, trgovci pa v odbojki. OB PRISOTNOSTI 6.000 ZADOVOLJNIH GLEDALCEV Po lepi in zanimivi igri: Dinamo - Ponziana 5:1 (2:0) PONZIANA ~• Degrassi, Suard(Gerin), Giannella, Norbedo (Co-drich), Covacich, Fonda, Ruan (Barnaba), Ravalioo, Furlani, Curci, Kircfomayer (Catania). DINAMO — škorič (Kovačič), Blaškovič, Braun, Mesič (Pirič), Belin, Ramijak, Novak (Koberščak), Jukič, Gucmirtl, Gračanin, Rora. SODNIK — Urizio (Trst). 5 golov v vratih Ponziane (dva v prvem polčasu) in 1 v mreži Dinama. To je rezultat včerajšnje prijateljske tekme med tržaško enajsterico in zagrebškim prvoligašem. Tekma sama je bila prijetna za oko, potekala je korektno in lahko se reče, da je bila po zaslugi Ponziane v drugem polčasu zelo živahna. Gostje se niso nikoli naprezali in pospešili tempa vse do gola, ki jim NiiiiKiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Enoletno delovanje nogometnega kluba Sovodnje Kljub spodrsljajem častno četrto mesto v lestvici ena j stmetrovko, marveč ne- čeprav so Sovodenjci že pred tre-1 sideja, kasneje še ena. mi tedni zaključili prvenstvo, je čeprav ne le dvomljivo. —~~~ prav da napravimo pregled njihove- zaslišano. Končno stanje 3:1 za Pro na Hoimranio \t criaunpm is- hiio o.! Gorizio. V 5. kolu smo prisostvovali naj slabši tekmi Sovodenjoev, ga delovanja. V glavnem je bilo o-rnejeno na prvenstvo III. kategorije amaterjev, v katerem so Sovodenjci zasedli častno četrto mesto. Izven tega prvenstva so Sovodenjci še pred tem nastopom na prvenstvu za pokal Juventine, vendar brez priprave in v nepopolni postavi; zato tudi plasman ni mogel čez četrto mesto. Ostale tekme so bile omejene na prijateljsko srečanje za pripravo na prvenstvo. Prvo so Sovodenjci zaigrali v Zdrav-ščini, kjer so zmagali proti «Poggio Terza Armata« z 2:1. Naslednjo tekmo so igrali na domačem igrišču in zgubili z močno ekipo «Por-tuali» iz Trsta z 1:3. Tretjo in zadnjo prijateljsko tekmo so igrali, istotako na domačih tleh, s tržaško San Sergio neodločeno 2:2. še pred temi tekmami so se «be-li» udeležili tudi turnirja za pokal «Juventine». Nastopili so v treh tekmah, kjer so dve tekmi izgubili in eno remizirali in sicer: Juventina — Sovdonje 3:1 Ločnik — Sovodnje 3:1 Audax — Sovodnje 2:2 V nedeljo. 30. oktobra lani so Sovodenjci začeli na domačih tleh z Ločnikom prvenstvo. Zmagal je Ločnik s 3:1. Drugo tekmo so odložili zaradi poplav, v tej tekmi so bili gostje v Moraru. To tekmo so Sovodenjci krasno zaigrali, vendar smola in sodnik sta zapravila obe točki: rezultat 2:1 za Moraro. V tretjem koiu so Sovodenjci gostili Podgoro in si priborili točko. Tekmo so karakterizirale kar 4 enajstmetrovke. Rezultat 3:3. V 4. kolu Je sodnik zopet zapravil Sovodenj cem tekmo proti močni Pro Gorizii. Najprej je razveljavil popolnoma pravilen gol Sovodenjcev, nato pa je priznal Goričanom gol iz off- chese, ki ima uradno igrišče v So-vodnjah. Rezultat 2:2. Po počitku v 8. povratnem kolu so v 9. Sovodenjci spet zmagali proti Bracanu z 2:1. Sledila sta pekoči poraz na domačih tleh proti Caprivese z 0:1. in zmaga z 2 0 proti Libertas Mon-tesanto. Reči moramo, da so bile povratne tekme bolj zanimive ter so doprinesle 13 točk, čeprav bi, ce bi bolj živahno zaigrali, lahko osvojili vsaj še pet. Končna lestvica prvenstva H sku-pine 3. kategorije amaterjev je naslednja: 20 11 20 12 20 10 20 10 20 11 20 9 Pro Gorizia Ločnik Medeja Sovodnje Moraro Bračan Caprivese Lib. Capriva Podgora S. Rocchese Lib. Montes. 20 20 20 20 20 1 3 4 7 8 7 10 9 9 5 12 2 17 38:16 28:14 40:18 39:31 36:29 30:26 22:20 22:34 25:39 19:23 9:58 J. V. ki so z 1:0 izgubili proti Libertas Capriva. V 6. kolu so si Sovodenjci priborili drugo točko v borbi z Medejo. Sicer so vodili do zadnje minute, ko je padel gol za goste. Rezultat 2:2. S 7. kolom se je pričela vrsta zmag, ki je kasneje dala upati boljšo kvalifikacijo. Derby tekma San Rocchese, rezultat 3:2. Sledil je počitek za «bele». V 9. kolu zmaga Sovodenjcev nad Brazzane-se s 5:2. Sledila je zmaga v Caprl-vi s Caprivese 3:1. Zadnja tekma proti Libertas Montesanto se je tudi zaključila v korist belih z rezultatom 5:0. Jesensko prvenstvo je torej prineslo le 10 točk. Ekipa se je začela boljšati po 6. kolu in tako nadaljevala vse do povratne tekme s Pro Gorizio. V pomladanskem ali povratnem delu prvenstva so Sovodenjci najprej odpravili v Ločniku tamkajšnjo ekipo z 1:0, nato doma Moraro s 2:1. Tudi v Podgori so beli zmagali, čeprav s precejšnjo dozo sreče. Rezultat 1:0. Po 7. zaporedni zmagi je sledil poraz s Pro Gorizio, vendar lahko rečemo, da Sovodenjci le niso imeli sreče. Rezultat 3:2 za Pro Gorizio. Omeniti moramo, da je Pro Gorizio zastopalo pet igralcev prvega moštva in na; stopali so tudi igralci, ki so igrali več kot polovico prvenstvenih tekem v prvi enajsterici. Po pravilniku bi točki morali pripadati 3o-vodenjcem. V 5. povratnem kolu spet zmaga belih z Libertas Capriva: rezultat 2:1. Sledil je nezaslišan poraz belih v Medeji. Po štirih prejetih golih so Sovodenjci reagirali in dosegli 2, vendar bilo je že prepozno. Rezultat 4:2 za Medejo. Sledil je remi v derbiju s San Roc- V soboto in v nedeljo v našem mestu italijansko prvenstvo 2. JUNIJA VSI PRIJETNO IN VESELO NA PLANINSKO - ORIENTACIJSKI POHOD SPDT PO TRŽAŠKI OKOLICI ZA POKAL ZORKA JELINČIČA V soboto in v nedeljo bo v pokritem bazenu «Bruno Bianchi« italijansko moško in žensko prven-stvo v skokih v vodo. Predvidevajo, da se bo prvenstva udeležilo za skoke z deske 16 moških in 7 žensk, za skoke s stolpa pa 8 moških in 4 ženske. Na seznamu prijavljencev so že tokijska srebrna kolajna Klaus Di Blasi iz Bočna, Cagnotto (Lancia Turin) in Salice (Fiamme Oro ga je zadalo tržaško moštvo. In s hitrejšim tempom ter z bolj grajenimi prodori so Zagrebčani še trikrat ranili sicer odličnega Degrassi-ja, ki je z drznimi posegi rešil mrežo. Sheme zaradi prijateljskega dvoboja skoraj niso obstajale in igralci Dinama so si, posebno v drugem polčasu, precej svobodno izmenjavali mesta. To je delno zmedlo Tržačane, ki so sicer dali vse iz sebe in so pokazali, pa čeprav so imeli pred seboj bolj kvotirane nasprotnike, katerih so se v začetku precej bali, več učinkovito izvedenih napadov. In tedaj je bil vratar Dinama večkrat v nevarnosti. Veliko število gledalcev (nad 6 tisoč) se je zbralo na stadionu «Pi-no Grezar», ki so toplo pozdravili enajsterici in tudi Nina Benvenu-tija, kateremu je Ponziana podarila v spomin na zmago nad Griffi-thom spominsko kolajno. Benvenuti se je nato rokoval z igralci Dinama in Ponziane in je dal začetni udarec. Med gosti je s častne tribune prisostvoval tekmi tudi generalni vladni komisar dr. Cappellini. že v 1’ nevarnost za škoriča, ki je bil kasneje skoraj brez dela. Zagrebčani so namreč z ležemo igro polno duhovitih potez in prea-ložkov gospodovali po mili volja, vendar je človek imel vtis, da jim ni do dosežkov. Priložnosti so imeli več: Gucmirtl v 2’, Ramijak v 13’, ko je z bližine poslal žogo Degras-siju v roke, Braun v 15’, zopet Gucmirtl v 22", ko mu je Degrassi s skokom pod noge odvzel žogo, Novak v 25’ itd. Končno gol, ki ga je dosegel z močnim strelom Novak. Tudi domačini so večkrat navalili na nasprotna vrata in so v dveh minutah trikrat ogrožali tekmece. Najlepšo akcijo pa so izvedli v 38’ ko je Ravalico «našel» prostega Furlanija. Ta je ostro streljal, vendar je škorič žogo brez težav ustavil. V 40’ aplavz za Kirchmayerja, ki je z osebno akcijo prodrl v kazenski prostor, preigral Brauna in streljal, škorič je bil na mestu. Protinapad v 42’: Novakov kros za las mimo, dve minuti kasneje pa drugi gol. Belin je dolgo predložil Gucmirtlu, ki je zaradi ovire poslal žogo prostemu Rori. Strel in Degrassi je bil premagan. Ponziana, ki je vnesla v postavo sveže sile Gerina, Catanie in Barnabe, je v nadaljevanju presenetila goste z drznimi in hitrimi prodori. še vedno pa so bili gostje najbolj nevarni in Degrassi je bil večkrat deležen aplavzov zaradi prisebnih posegov. V 15’ gol. Prodor Ponziane in silovit strel Catanie. Kot. Strel Furlanija, katerega je vratar prestregel in odbil do prečke, žoga se je odbila do Catanie, ki je z glavo presenetil Kovačiča. 2:1. Zadeti v živo so Zagrebčani pospešili ritem, vendar dolgo niso mogli skozi gosto mrežo tržaške obrambe. Nekajkrat so zgrešili cilj, nekaj krat jim je Degrassi preprečil zgo-ditek, v 35’ pa je Rora iz kota podal Gucmirtlu, ta pa Belinu, ki si I je hladnokrvno pripravil žogo in jo z močnim strelom poslal v mrežo. 3:1. čeprav je bila zmaga gotova, so Zagrebčani nadaljevali s prodori in v 42’ je Gračanin izkoristil Jukičev predložek, da je ponovno spravil na kolena tržaško obrambo. Samo eno minuto kasneje nov prodor Zagrebčanov. Gucmirtl, čeprav oviran, se je rešil varuhov in streljal. 5:1. Goste je rezultat zadovoljil, Tržačane pa ne in zadnjo priložnost, da bi zmanjšali razliko je imel Barnaba, kateremu se je izjalovil dvoboj z rezervnim vratarjem Dinama. Hoemtr BEOGRAD, 10. — Nogometna reprezentanca Jugoslavije je imela danes trening tekmo z Borovom kot pripravo za nedeljsko srečanje z Albanijo. Reprezentanca je po lepi igri, kar velja posebno za prvi polčas, premagala Borovo 7:3 (5:2). Gole so dali Džajič (2), Zambata (3), Bajič in Antič. Reprezentanca je igrala v postavi Kneževič (Vukčevič), Fazlagič, Brnčič (Mihajlo-vič), Bečejac, Rašovič, Molcer, Me-lič (Bajič), Nadoveza Zambata, Lamza (Trivič), Džajič (Antič). FIRENCE. 19. — čeprav je Fio-rentina nocoj premagala v povratni tekmi polfinala turnirja za Mi-tropa Cup Spartak iz Trnave 2:1 (1:0), je bila zaradi poraza z 2:0 v prvi tekmi izločena. Gole so danes dosegli v 14’ d.p. Adamec (S), v 25’ Cosma (F), v 28’ Merio (F). Prejšnje soboto so odbojkarice slovenske klasične gimnazije premagale v finalu turnirja za prehodni pokal tekmice iz realke. Na sliki zmagovalke in poraženke po zaključku turnirja višjih slovenskih srednjih šol v Trstu •iiiliimimmmiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiuiimiiiiiiiiiimniniiiniiiiiimiiiiiiiimmiiiiniiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM ODBOJKA PRVENSTVENI ZAVRTLJAJI V RAZNIH KATEGORIJAH Dekleta nabrežinskega Sokola prihodnjo sezono v B ligi Deželna prvenstva se nagibajo h koncu, ženska prvenstva so se zaključila v nedeljo, moška pa imajo na sporedu še nekaj kol. V moški C ligi je Kras prišel do ponovne zmage in si tako popravil položaj na lestvici. Sedaj pa pričakujejo predstavnike zgoniške občine težje preizkušnje in upajmo, da se ne bo ponovila slika prvega dela prvenstva. Nekoliko manj z uspehom pa nastopa tokrat goriška O-limpija, ki je tudi tokrat doživela poraz. Poraza pa niso krivi igralci, ampak zelo močan nasprotnik, go-riški Gasilci, ki sedaj oprožajo celo prvo mesto vodilnemu Acegatu. Ta je z dvema zaporednima zmagama nekoliko utrdil svoj položaj prvega, ki pa bo povsem skopnel, če bodo Tržačani podlegli Goričanom. Izidi tretjega povratnega kola ‘Kras — Torriana 3:0 (15:11, 15:13. 15:13) »ACEGAT — CSI Videm 3:0 (15:5, 15:11, 15:7) Gasilci GO — Olimpija 3:0 (15:6, 15:12, 15:8) ‘Turriaco — AOLI TS (odložena) Izidi četrtega povratnega kola 3:1 Kras — ‘AOLI TS (15:1, 15:7, 15:6) •ACEGAT — Torriana (15:5, 15:9, 6:15, 15:10) LESTVICA 3:0 ACEGAT 11 10 1 31 5 20 Gasilci GO 9 7 2 23 10 14 Turriaco 9 7 2 23 12 14 Kras 10 6 4 19 19 12 CSI Videm 10 4 6 19 20 8 Olimpija 10 4 6 16 20 8 Torriana 11 2 9 8 18 4 ACLI Trst 10 0 10 4 30 0 Prihodnje kolo (14. t.m.) Kras - Turriaco, Gasilci Gorica -Torriana, CSI Videm - ACLI Trst, ACEGAT - Olimpija. Moško promocijsko prvenstvo je tokrat steklo po predvidenem sporedu. To velja za nedeljo. V četrtek pa je bilo spet nekaj narobe in je morala tekma Zarja - ORDA B odpasti zaradi napake na federaciji. V zadnjih dveh kolih je druga postava Bora povečala svojo prednost in bo gotovo branila barve na- Rim). .................................................................................... PO NEDELJSKI NESREČI V M0NTECARLU Lorenzo Bandini podlegel poškodbam MONACO, 10. — Lorenzo Bandini je podlegel poškodbam. 70 ur se je boril s smrtjo in zdravniki so napravili vse, kar je bilo v njihovi moči, da rešijo Italijana iz objema smrti. Danes zjutraj se je njegovo zdravstveno stanje v splošno začudenje zdravnikov, nekoliko izbol jšalo, a'takoj zatem se je pojavila kriza. Nastopil je izredno visok pritisk, ledvice so odpovedale in za- posledica groznih opeklin je tudi srce prenehalo bdti. Zdravniki so ga skušal z masažo srca oživiti, vendar vse zaman. Približno ob 15.30 je nesrečni avtomobilski dirkač umrl. radi splošne zastrupitve telesa kot l lista. Njegova smrt Je grozno potrla ženo, ki ni hotela verjeti žalostni novici in vse, ki so Bandinija poznali. Najbolj potrti so bili zdravniki, ki so sicer poznali njegov kritični položaj, vendar so vseeno upali, da se jim bo posrečilo rešiti avtomobl- šega mesta na finalnem tekmovanju. Po neuradnih vesteh smo zvedeli, da bosta k finalnemu delu prepuščeni prvi ekipi in ne le ena, kot je bilo prvotno sporočeno. S tem bo dana možnost še eni slovenski ekipi, da si pribori pravico do nadaljriega nastopa. Tu mislimo predvsem na Breg, ki bo po zmagi nad CRDA B imel realne možnosti. Izidi tretjega kola Bor B — ‘Breg 3:1 (14:16, 15:6, 15:13, 15:12) ‘Zarja — CRDA (odpadla zaradi odsotnosti sodnika) Izidi četrtega kola CRDA B — ‘Sokol 3:0 (15:9, 15:12, 15:12) Breg — ‘Zarja (15:4, 15:6. 12:15, 15:6) LESTVICA Bor B 3 3 0 9 CRDA B 2115 Zarja 2 114 Breg 2 114 Sokol 3 0 3 0 Prihodnje kolo (14. t.m.): Bor - Zarja, Breg - Sokol. * * * V ženskih deželnih prvenstvih smo prišli do zadnjega dejanja. Na sporedu so še zaostale tekme ki pa ne morejo bistveno spremeniti lica lestvici. Tako bo našo deželo zastopala na- finalnem tekmovanju za vstop v B ligo šesterka Casagrande iz Sacile, ki vodi hfl lestvici s prednostjo dveh točk pred tržaško FARI. V nedeljo je sicer na SDoredu direktno srečanje, a tu# če bi FARI zmagal s 3:0, nima nobene možnosti več, ker imajo Furianke boljši količnik v setih. Na predvideno tretje mesto so se uvrstile igralke Bora B, ki so v nedeljo klonile po dolgi in razburljivi derby-tekmi Brega, ki bo po vsej verjetnosti zasedla četrto mesto. Brežanke imajo namreč še na sporedu dve zaostali tekmi, v katerih bi morale, po našem mnenju, gladko zmagati. Izidi četrtega povratnega kola ‘Bor B — AGI B 3:0 (15:7, 15:9, 15:11) FARI Trst — ‘Breg 3:2 (14:16, 15:8, 5:15, 15:12, 15:5) Sacile — ‘Porzio 3-0 (15:4, 15:10, 15:2) Izidi petega povratnega kola ‘Breg — Bor B 3:2 (15:13, 15:6, 13:15, 10:15, 15:10) Porzio — ‘AGI B 3:1 (10:15, 15:5, 15:10, 15:10) ‘FARI Trst Sacile FARI Trst Bor B Porzio Breg AGI B Sacile LESTVICA (odložena) 9 9 10 9 8 9 25 8 23 14 22 17 16 20 17 19 2 27 Prihodnjo nedeljo so na sporedu zaostale tekme: FARI Ts - Sacile, Breg - Porzio. V ženski promocijski ligi z veseljem pozdravljamo na prvem mestu zmagovalca — slovensko ekipo nabrežinskega Sokola, ki je skozi ce lotno prvenstvo okusila le enkrat čejo ostati v B ligi. Na prvih mestih lestvice najdemo tudi bazoviško Zarjo, ki ji je prav v zadnjem sprintu zmanjkalo moči in tako odprla pot Sokolu do napredovanja. Možno je, da Zarja o-svoji končno drugo mesto na lestvici. Pogoj zato pa je nedeljska zmaga proti drugi ekipi FARI iz Trsta, kar je povsem možno. Izidi četrtega povratnega kola ‘Breg B — FARI B 3:0 (15:7, 15:13. 15:5) Sokol — ‘Zarja 3:2 (16:14, 15:11, 3:15, 12:15, 15:6) Corridoni — Porzio B 3:2 (7:15, 15:8, 12:15. 15:9, 15:12) Izidi petega povratnega kola ‘Sokol — Porzio B 3:2 (15:10, 15:4. 8:15, 11:15, 16:14) ‘Corridoni — Breg B (15:7, 15:2, 15:11) ‘FARI B — Zarja 3:0 (odložena) Sokol LESTVICA 10 9 1 28 10 18 Corridoni 10 7 3 23 14 14 Zarja 9 6 3 21 13 12 Porzio B 9 4 5 18 18 8 Breg B 9 2 7 11 21 4 FARI B 9 0 9 12 27 0 KOŠARKA MONTEVIDEO, 10. — Prired^ ni odbor svetovnega košarkarskem prvenstva, ki bo v Urugvaju od ■ t.m. do 12. junija, so javili ^ , spored prvih izločilnih kol. S!® | je naslednji: Skupina A (v Mercedesu) 27. t.m. Jugoslavija - Mehika Italija - ZDA. 28. t.m. ZDA - Mehika » 11 lija - Jugoslavija. I 29. t.m. Italija - Mehika in slavija - ZDA. Skupina B (v Bali Blanci) 27. t.m. Japonska - Argentina- 28. t.m. SZ - Peru. 29. t.m. SZ • Japonska in NU/f tina - SZ. Spored C skupine, ki bo nastur la v Saltu z udeležbo Brazilije' ragvaja, Portorika in Poljske objavili. jj Vsega skupaj bodo odigrali ®?- j V* i t A/T priprl PRH Rali . c v Mercedesu, Baii ( i finalni skupin;,,, izločilnih in Saltu, 21 v linami Montevideu in 15 v tolažilnem nirju v Cordobi. »■ii •• -.....................- NEW YORK, 10. družbe za organizacijo - Predse^, boksaj srečanj Michael Malitz je ima Prihodnjo nedeljo so na sporedu naslednje zaostale tekme: FARI B - Zarja, Breg B • Porzio B. f. v. pripravljen načrt za Jd turnirja, iz katerega naj bi novi svetovni prvak, ki bi nas« Cassiusu Clayu. Spored dvoboje 13. julija v Houstonu F. f.Lj; son (ZDA) - O. Bonavena t*16 Terrel (Zpi ctnM1 4. ali 5. avgusta E. J. Ellis (ZDA); 2. ali 16. septembra G. (Kan.) - J. Frazier (ZDA); t 16. septembra ali 7. oktob™ Mildenberger (Nem.) - T. (ZDA). VESTI Z ONSTRAN MEJE Ljubljančanom zmaga v go-carttf dirk V Kopru je bila v nedeljo prva izmed osmih prvenstvo v go-cartu. Lepo vreme je privabilo okrof ki so si z zanimanjem ogledali ostre borbe 42 tekmovalcev iz držav1'? Sl< nije, Hrvatske in Srbije. Najprej je tekmovalcev. Zmagal je Ivan Jelenko, član Avto moto društva iz Ljubljane s strojem Bultaco. Drugo me sto je zasedel njegov klubski tovariš Vinko Kokalj. V drugi skupini (do 100 ccm) so nastopili vsi ostali tekmovalci. Zmagal je član Avto moto društva iz Ljubljane Grilj, drugo mesto pa je osvojil Zagrebčan Boch. V tej konkurenci so nastopili tudi štirje Koprčani. Najboljši je bil Frankovič, ki je zasedel prav dobro osmo mesto. Organizacija tekmovanja je bila odlična, kar je zasluga koprskega Avto moto društva. Zasluga pa gre tudi podjetju Slavnik, ki je prispevalo finančna sredstva za izvedbo tekmovanja. • * • kategorija 125 ccm nastop^0 V republiški rokometnih ligah je bil v nedeljo izredno uspešen dan za obalne ekipe, saj so osvojile vse točke. V moški ligi je Koper na domačem igrišču premagal Kranj z 22:16. Koprčani so bili vso tekmo v premoči in so že vodili z desetimi gol. koncu raz. Bandelj in Trunkelj. Koper se je zdaj H beležile zelo pomembno Mariboru, kjer so premagale ” z 9:7. Zdaj imajo spet lepei 1 sti za osvojitev prvega mest«- #| Lepo zmago so zabeležil1^-Koprčanke, ki so premagal va P, s 13:6. Skoda, da se je kopr**'# pa tako pozno «prebudi|a^ $ Imajo namreč le še neznatn^j tične možnosti, da se obdr *______________________^ JOSIP KRAVOS: 6. Doživetja in opazovanja Bili smo v aprilu in kakor sem že prej omenil, so trije italijanski interniranci dosegli s priporočili in prošnjami, da so jih pustili domov. Za slovo smo se lepega popoldanskega dne sestali na prostem. Zaneslo nas je prav na kraj, kjer smo se czvesta slovanska trojica« malo sporekli. Nismo imeli ne govorov ne petja, le kramljali smo o tedanjih vojnih dogodkih, čedo je poudarjal, da bomo morali biti še bolj vztrajni in složni in da bo prav kmalu prišel čas, da se pokaže tudi italijansko ljudstvo v odporniškem gibanju za dokončno zmago narl nacifašizmom. Vsi so mu prijazno pritrjevali, posebno pa tovariš Pietro, ki mu je zadnjič ugovarjal, a je bil zdaj, ko je odhajal domov, posebno ljubezniv. Čedo je bil dobre volje in spet poln vere v bodočnost. Meni je prigovarjal, naj jim recitiram kako primerno pesem, a znal sem od italijanskih samo Carduccijevo «Pianto antico« in Leopardijevo «Passero solitario« in oba sva se strinjala, da nista primerni za to priložnost. Na misel mi pride, da bi midva uprizorila nekake vojaške vaje, manevre boja proti fašistom. Z veseljem je čedo pristal in javil ostalim. Dogovorila sva se in sklenila, da bo on protiustaš in jaz protifašist. In že se zapodiva kot nasprotnika po vzpetini s strašnim krikom, on «na juriš« in jaz «alla morte«, objameva na smrten boj in strašno rjoveva, se suvava, mečeva po tleh, se skrivava za grmičevje, lomiva veje, se postaviva drug proti drugemu kot podivjana in ko se upehava, jaz padem in on me s kosom suhe veje predre do smrti. Ko so tovariši gledalci videli zmagoviti konec čeda, kako drži namišljeno bodalo v zobeh, so vsi burno ploskali, posebno je bil navdušen nad prizorom Nazareno. Približal se nama je in rekel, da bi to ponovili v dveh skupinah, čedo takoj pristane in predlaga, naj se pripravijo kot nasprotniki vsi, ki so naju gledali, midva da sprejmeva takoj spopad. Tedaj začnejo ostali interniranci obdelovati najprej Nazarena, da je «fesso», da bi to bila velika neumnost, lahko bi se kdo ponesrečil in bi morali za to odgovarjati. In so odšli proti domu, verjetno iz strahu pred našo bojevitostjo. Slišali pa smo, kako je stari Paulo pravil Naza-renu «i cecoslovacchi erano sempre bravi combattenti«. Sicer pa v južni Italiji navadni ljudje ničesar ne vedo o slovanskih narodih. Morda se le izobraženci bežno spominjajo kot sobojevnikov iz prve svetovne vojne edino čehoslovakov. Nazareno pa je staremu pojasnjeval, da to niso cecoslovacchi, da so to silni narodi, ki žive na Balkanskem polotoku do Trsta in ki so za zgled vsem protifašističnim gibanjem. Nekoliko nam je laskalo, pa smo povabili Nazarena v našo družbo in se potem našalili vso pot do doma. Lepo mi je bilo, ko sem v tistem sončnem zahodu poslušal pogovor dveh mladih, upornih študentov, čeda in Nazarena, kako sta se sporazumevala. Predvsem bodo morale nove povojne vladavine skrbeti, da bo delovnim ljudem bolje. In Nazareno je poudarjal: «Na podlagi ljubezni, spoštovanja in svobode. Kajti nobena oblast, ki tega ne upošteva, ne more biti prava.« Počasi sem se udomačil v Montecalvu in se tudi privadil njihovemu narečju. Manj dovzeten zanj je bil pravzaprav Sicilijanec Nazareno in je bil zato, če je le mogel, vedno z mano. Videl in spoznal sem vse; premožne lastnike, ki jim je bilo to nekak poklic in so jih klicali «u proprietario«, njihove podložnike «u personale«, njihove nezakonske otroke, učitelje, duhovnike, obrtnike, spolovinarje in kmetice, ter vso domačo revščino. A vse je živelo in bili so še bolj zdravi, kot pri nas. Njihova morala se je držala reka «chi b piu furbo, vive meglio« (kdor je bolj zvit, bolje živi). Kasneje sem še bolj spoznal njihove navade, ko sem šel prav mednje in pomagal spolovinarjem, ko so spravljali pridelek. Videl sem, kako so uredili, da jim je ostalo najmanj dve tretjini pridelka namesto polovice. Za lastnika je zado stovalo ostalo «perchč isso fa u fesso«; kaj radi so se s tem tudi pobahali. Sploh so bile goljufija, sleparija ali laž zanje «furbita» (prebrisanost). Kdor je odkrito kradel, pa je bil le «mariolo», kar bi po naše pomenilo toliko kot navihanec. Tudi razne razbrzdanosti in prešuštva so bila posebno pri bolj premožnih zelo v navadi, a nihče se nad tem ni zgražal, tako je bilo že od nekdaj v teh krajih. Nekega dne me v jutranjih urah pred občinsko zgradbo prijazno nagovorita zakonca srednje starosti in me tudi vprašata, da če sem oženjen (sei insurato). Ker do tedaj še nisem slišal tega izraza in nisem vedel, kaj pomeni, sem rekel, da ne, na to me vljudno povabita, naj pridem na obisk. Rad sem jima obljubil in vprašal še za Nazarena, ki je stal ob strani. Pritrdila sta, da lahko pride. Potem je možakar pričel razlagati, da je lastnik (u proprietario), da ima premoženje s hišo in še našteval «due vetture, industria dei polil e un’apparec-chio« in da se piše Cicio Caccese, da ima sina Pompilia, ki je pri vojakih, in hčerko Sissino, ki je doma. Nazareno si je skrbno zapisal, kako in kod se pride do njih, in že sva dala besedo, da prideva (biserai) pojutrišnjem popoldne in se poslovila. Potem sva se z Nazarenom pozanimala, kje je tista domačija. Vaški kovač nama je dejal, da je ta «cafon» 1 ^ HHH daleč na zahodni strani vasi, da se pride tja po mh1®:-^ in stezah. In res sva se tisto popoldne odpravila po °? t> poti. Nekoliko začudeno sva gledala, kako so imele pročeljih pritrjene rogove; in čim bogatejši je kdo bil. J' rogovje je štrlelo nad vrati. Pri manjših bajtah so se K/f voljili celo s kozjimi. In vsi ti so bili naperjeni proti (contro il malocchio). V sami vasi je bilo tega manj- pogledal, sem opazil, da ima okrog vratu na vrvici .jJJ obešeno vse polno kovinastih predmetov: rogličkov, k°z^}?| bikcev, prašičkov, slonov in drugih rogatih živali. T° vleklo na stran, kamor je bilo navešeno. Ko sem tih° ,e t šal žensko, zakaj vse to, mi je mimo odgovorila, d® M obramba proti urokom. Ker me je že poznala in mi *aur“! sem ji svetoval, da to ni zdravo za malčka, in čepr»v ^ naj si ona navesi tisti sveženj na svoje bujne prsi. In ^ ko ne dela, da ji ne bo povzročilo ran. Potem bo fanteK1(/ zdrav. Na razpotju, ko nama je pokazala pot, se je P°s‘j/ in obljubila, da bo tako naredila. Ko me je čez č»s neko nedeljo, ko je šla od maše, me je že od daleč v'J «Don Giuse, lu ti come ci purt« in pokazala tisti Sop - j< nastih predmetov prav na prsih in se mi zahvaljevala, f sedaj fantku mnogo bolje, da raste kot svetnik. . w Z Nazarenom sva končno dospela do' koče. Vrata odprta in Cicio je bil v hiši pri dveh visokih oslih, S°sp |ti nama je vsa v zadregi brž ponudila klop, hčerka Sissin® J f stekla ven. Posedli smo na klop v družbi gospodarja sem se razgledal po skupnem bivališču, mi je najprej/ v oči lep čm prašič, ki je bil za nogo privezan k visoki lnJ$\ zakonski postelji, blizu katere je stala tudi železna P° ; za Sissino. ni (Nadaljevanje de y S ■ hm. iimioi v<>- TRST — UL MONTECCH1 b II., TELEFON 93-808 in 94-638 — PoStni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1. Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefon 37-338, 95-823 — NAROČNINA: mesečna 800 Ur ^ ^ ‘ | n 9cn ur noiletna 4 400 lir celoletna 7 700 lir — SFRJ posamezna Številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 atarlh dinarja?), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — PoStni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst U-53^f n* četrtletna 2.250 ur pone a - ■ Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v Širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 250, osmrtnice 150 lir. - MaU oglasi 40 Ur beseda - Oglasi . S T: D2S’ L1ubl,ana' Star' trp goriške pokrajr.e se na: /a,, pri opravi. - - vseh drugih pokrajin Italije pri <«Societš PubbllcUt. Itallana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tr^ke-a tlaka. Trs. v'