PoStnina plačana v gotovini. Obrtni Vestnik strokovi Drž evtii1 3 ict?, skR k.nji?r.ic* »Obrtni Ves izhaja mesečno dvakrat, in sicer: vsakega 1. in 15. v mesecu ter stane celoletno . . 48 K polletno . . 24 » četrtletno . . 12 » p&samezna številka . » 2 predek slovenskega obrtništva. ikih obrtnih zadrug v Ljubljani" in »Zveze južnoštajerskih obrtnih zadrug" s sedežem v Laškem trgu in slovenskih obrtnih društev. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatis dovoljen le z navedbo vira. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Dunajska cesta 20. Cene inseratom: Pri 1X objavi */» str. 1000 K » » »Vi » 500 » » » » */< » 260 » » » » '/« 8 140 » » » » Via » 75 » Pri 12kratni objavi 5%, pri 24kratnl obj. 10% popusta. IV. letnik. V Ljubljani, 15. marca 1921. Štev. 6. Ljubljanski veliki semenj 1921. Neizprosno zahteva sedanji čas od vsakega naroda, da postavi v boj za svoj obstanek in svojo pri-hodnjost najboljše svoje sile. Ta boj pa more uspešno bojevati samo oni narod, ki svoje sile dobro pozna, da jih more o pravem času uporabiti na pravem mestu. i Prva naloga našega ujedinjenega troimenskega naroda je, spoznati samega sebe, spoznati lastno moč in to predvsem na polju, ki je prineslo že vsakemu narodu, ki ga je pridno obdeloval, blagostanje, na polju industrije, obrti in trgovine. Medtem ko je naša država po večini agrarna,baš slovenski del ni posebno oblagodarjen s tem naravnim zakladom. Osredotočiti nam je radi tega vse svoje moči predvsem v industriji, obrti in trgovini. Pričetek je dan, treba je samo na tem potu pogumno stopati naprej. V primerno vzpodbudo vsem, ki že v teh panogah delujejo, predvsem pa, da pokažemo ostali naši domovini, kaj znamo in kaj zmoremo, da pokažemo svojo moč v teh panogah ter dokažemo s tem, da posedamo marsikaj, o čemer se je mislilo do sedaj, da je treba importirati iz inozemstva, in da se spoznamo medsebojno, so se na seji, ki se je vršila na inici-jativo trgovske in obrtniške zbornice, zveze obrtnih zadrug ter oddelka ministrstva za trgovino in industrijo pri deželni vladi, vsi v velikem številu zastopani interesirani krogi soglasno izjavili za prireditev vzorčnega semnja v letu 1921 v Ljubljani. Z veseljem je moči konstatirati, da je namera, prirediti ta semenj, ki se nazove »L j u b 1 j a n s k i veliki semenj 1921«, in ki se bo vršil od 6. do 21. avgusta tekočega leta v Ljubljani, vzbudila v in-dustrijalnih, obrtnih in trgovskih krogih tako veliko zanimanje, da se je na prvi poziv, služeč samo splošni* informaciji, odzvalo okoli 200 tvruK, ki rabijo za razstavitev svojih proizvodov okoli 2200 kvadratnih metrov. Priprave za veliki semenj so v polnem teku. V interesu tvrdk je, da čimprej vsaj načeloma javijo ali se udeleže semnja, ker je za priprave in zlasti za ureditev prostorov treba vedeti, s kakšno udeležbo je računati. Zato se tvrdke, ki niso še odgovorile, poživljajo, da to čimprej store, vsi pa, ki niso prejeli direktnega vabila, so naprošeni, da se s tem smatrajo za nujno vabljene, se izjaviti v principu na naslov »Urad ljubljanskega velikega semnja v Ljubljani, Turjaški % trg št. 6, II«, ali so voljni na tem velikem semnju razstaviti svoje proizvode in koliko kvadratnih metrov prostora bodo približno v to svrho rabili. Ni treba posebno povdarjati velike važnosti tega velikega semnja za naša podjetja. Razstavljal« morejo imeti velike praktične koristi. Saj imajo vzorčni semnji poglavitno praktične namene in se zato v vedno večjem številu ustanavljajo, po drugih državah: izborno reklamno sredstvo so in dajejo najboljšo priliko odjemalcu, da nazorno spozna nove dobre nabavne vire, razstavljalcu pa, da razširi krog svojih odjemalcev, obema pa nudijo možnost takojšnjih kup-čijskih sklepov. Eng. Franchetti: Vodstvo in uprava obrtnih zadrug. . (Nadaljevanje). Namen pripravljalne seje je, da dobi odbor priliko slišati še pred občnim zborom poročilo funkci-jonarjev, jih izpopolniti ali popraviti morda tudi predlagati bistvene spremembe, ako vsebujejo netočnosti. Ako se vrši volitev novega odbora, treba je sestaviti kandidatno listo in na občnem zboru predlagati, koga se naj voli za načelnika, njega namestnika, odbornike itd. Vsi odborniki so odgovorni občnemu zboru za poslovanje zadruge v poslovnem letu. Zato ima vsak odbornik pravico in dolžnost, da dobi vpogled v poslovanje in na vse stvari, ki se nanašajo na zadružno življenje. Neprijetno vpliva na udeležence občnega zbora, ako o eni in isti stvari poročata dva poročevalca. Zato se naj funkcijonarji pri pripravljalni seji za občni zbor domenijo, kako sestaviti poročilo, da ne segajo pri poročanju drug drugemu v delokrog. Najbolj priporočljivo pa je, da se izdela enotno poročilo, ki naj obsega in omenja vse dogodke in ki nudi jasno sliko zadružinega delovanja za vse preteklo leto. Poročilo naj obsega: Koliko izvanrednih občnih zborov in koliko sej načelstva se je v preteklem letu vršilo. Koliko je priglasilo na novo obrt in koliko ovadb se je vložilo radi neopravičenega izvrševanja obrti in kaki uspehi so se pri teh ovadbah dosegli. Dalje naj poročilo vsebuje koliko pomočnikov in vajencev je bilo preteklega leta priglašenih in od- glašenih, koliko vajencev je delalo pomagalsko preizkušnjo in s kakim uspehom. V poročilu je treba omeniti, koliko zadružnih članov, pomočnikov in vajencev šteje zadruga koncem preteklega leta. V poročilu je na kratko omeniti vse važne dopise, ki so došli od trgovske in obrtniške zbornice, okrajnega glavarstva ali Zveze obrtnih zadrug in kako so se rešili, omeniti je število došlih vlog in dopisov in koliko se jih je rešilo ali odposlalo. Poroča se naj tudi o vseh drugih važnih zborovanjih, ki se jih je udeležil zadružni načelnik ali kak drugi.delegat zadruge. Pri kolektivnih zadrugah je tudi na mestu, da se poroča, koliko je v zadrugi včlanjenih, krojačev, čevljarjev, mizarjev, kovačev, ključavničarjev itd. S takimi poročili se poda zadružnim članom jasna slika in so zanimiva za vsakega člana ter so privlačna sila za udeležbo na občne zbore. Naloga sestavljati in poročati omenjena poročila je zadružnega tajnika. *~ Tajnik mora biti gibajoča sila vsega zadružnega delovanja. O vsem mora biti poučen, povsod mora biti navzoč. Tajnik mora biti zadružnemu načelniku desna roka in v glavnem izvršilni organ zadružnega načelstva. Tajnik vpisuje vse došle in odposlane dopise po tekočih številkah v zato posebno določeni knjigi, v kateri je razvidno, od katerega je dopis došel ali komu se je odposlal in kratka vsebina dopisa. Prejem pošiljatev ali priporočenih pisem in dopisov se mora s podpisom potrditi in vedno dostaviti dan prejema. Na pisma in dopise se naj odgovarja čim preje, in sicer vedno jasno in kratko. Oblika za odgovore bodi tovarišem kolikor mogoče ljubezniva in poučna, zvezi in uradom dostojna ter brez vsakršnih fraz in nepotrebnih naslovov. Vse dopise in vloge se naj piše v dveh izvodih (na stroju ali z odtiskom v kopirni knjigi). En izvod ostane v zadružnem arhivu. Ako se odpošlje dopis ali odgovor priporočeno, se naj prilepi recepis na kopijo, ki ostane v zadrugi. Tajnik mora poznati predpise za pismeno občevanje z zvezo, z uradi in drugimi oblastnijami. Tajnik naznanja zadružne redne in izvanredne občne zbore/okrajnemu glavarstvu v Ljubljani, mestnemu magistratu (obrtni oddelek), dalje zvezi obrtnih zadrug in če ta obstoji > tudi zadružnemu inštruktorju ali kakor se ga v'Jugoslaviji namerava nazivati zadružni nadzornik, - katerega pa žali bog še pogrešamo. Zadrugo zastopa na zunaj, to je napram oblastvom in drugim korporacijam zadružni načelnik ali njega namestnik. Vse važnejše dopise pa naj podpisujeta načelnik in tajnik, če se pa gre za blagajniške posle, podpiše tudi blagajnik. Zadružni načelnik ali tajnik, ki skliče zadružni zbor, mora najmanj tri dni poprej o tem obvestiti obrtno oblastvo in za zadrugo postavljenega komisarja, če obstoji (§ 127. zakona z dne 5. februarja 1907, drž. zak. štev. ‘26) ter naznaniti dnevni red in sicer čas, kraj (prostor), n. pr.: Okrajnemu glavarstvu Načelstvo zadruge mizarjev naznanja, da se vrši redni (izvanredni) občni zbor ([ne —_ 19— marca 19— ob 2. uri popoldne v telovadnici meščanske šole v----------------——. Dnevni red: 1. Nagovor načelnika. 2. Čitanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo načelstva o zadružnem delovanju preteklega leta. 4. Poročilo blagajnika. 5. Poročilo računskih preglednikov. 6. Proračun za leto 19-------. 7. Določitev zadružne doklade za leto 19-----------.« Omenjenih sedem točk mora biti na vsakem rednem občnem zboru na dnevnem redu. Poleg tega pridejo še točke na dnevni red, ki se jih postavi po predpisu zadružnih pravil, n. pr.: »Točka 8. Volitev načelstva: a) načelstva, b) načelnikovega namestnika, c) 10 odbornikov in 10 namestnikov, d) dva računska preglednika, e) pet zastopnikov v zvezni zbor.« Na vabilo, ki ga je poslati vsem zadružnim članom se naj še dostavi: »Če občni zbor ob 2. uri ne bode sklepčen, se isti vrši uro pozneje ob vsakem številu navzočih članov (§ 18. zadružnih pravil). Člani, ki se občnega zbora ne udeleže, se kaznujejo z globo do 20 K (§ 25 zadr. pravil).« Predstoječi vzorec dnevnega reda vsebuje točke, ki se navadno ponavljajo od leta do leta. Če pa hoče zadruga plodonosno delovanje razviti, mora postaviti na dnevni red še druge važne točke, ki zadružnim članom koristijo in vzbujajo zanimanje do zadružnega življenja. Navadno se tarna in čujejo pritožbe, da zadruge nimajo nobenega pomena. Temu pa ni tako! Ce je načelstvo zadruge v pravih rokah, se za člane lahko mnogo koristnega ustanovi. Priporočati je torej, da zadružna načelstva zasledujejo tok časa in da smatrajo za potrebo postavljati točke na dnevni red občnega zbora, ki so važne* Tako bi bilo n. pr. za zadrugo mizarjev priporočati, da se postavi na dnevni red točko: Prošnja, da se polaganje parketov uvrsti med rokodelske obrti in prideli mizarski stroki. Prošnja, da se za rokodelske obrti uvede mojstrska preizkušnja in določi preizkuševalni red.« Ustanovitev podpornega sklada.« Ustanovitev zadružne bolniške blagajne. Ustanovitev strokovnega tečaja za mojstre, pomočnike in vajence. Ustanovitev tečaja za obrtno knjigovodostvo, dopisovanje in kalkulacijo.« Ustanovitev zadružnega skladišča in prodajal-nice itd.« (Dalje prihodnjič) \ Ivan Rebek: Nekaj spominov na gospodarske konference v Beogradu. Na odredbo trgovinskega ministra dr. V. Kukovca so se vršile začetkom tega meseca v Beogradu gospodarske konference, h katerim je povabil minister zastopnike industrije, trgovine in obrti. Obrtništvo so zastopale so obrtniške organizacije: za Srbijo predsednik zanatlijske komore v Beogradu Mijo Stojanovič, iz Hrvaške predsednik krojaške zadruge v Zagrebu Fr. Lešnik, iz Bosne predsednik čevljarske organizacije v Sarajevu Hamid Jeftanovič in iz Slo- venije predsednik obrtnega društva v Celju Ivan Rebek. Na dan pred konferenco (2. t. m.) se je zbrala večina zastopnikov na predposvetovanjp v prostorih beograjske trgovske zbornice, ker so bili tam prostori premajhni, pa potem v prostorih državne loterije. Velika dvorana, pripravljena za občinstvo, kadar se žrebajo številke loterije. Na poziv predsednika se je sklenil za drugi dan enoten nastop, predvsem v čazpravi v neurejenih prometnih razmerah, za katero so se določili referenti. Za Slovence je prevzel referat g. inž. Šuklje iz Ljubljane. K točki o reviziji carinskih tarifov in carinarskega poslovanja je poleg mnogih referentov iz drugih pokrajin za Slovence prevzel referat g. dr. Mohorič iz Ljubljane. Dne 3. t. m. ob 10. uri dopoldne se je velika dvorana napolnila do zadnjega kotička. Videlo se je, da so sami strokovnjaki med seboj in da bo vsakdo izmed njih vedel povedati kakšno zdravilo za neznosne razmere, kakoršne so nastale za industrijo, trgovino in obrt. Točno ob določeni uri so se zbrali tudi zastopniki ministrstva saobračaja in glavne carinske uprave. — Ob četrt na 11. uro je minister dr. Kukovec pozdravil zborovalce, nakar se je pričela razprava o prvi točki dnevnega reda: prometne razmere. V stvarni, deloma ostri kritiki je 30 vpisanih debatantov kritikovalo nedostatke na železnicah in predlagalo način izboljšanja in preureditve. Načelnik ministrstva saobračaja se je sicer branil, vendar je bil splošen utis ta, da je bila kritika potrebna in zdrava, če tudi morda v eni ali drugi stvari deloma krivična, deloma preostra. Drugi dan 4. t. m. je bila razprava o reviziji carinskih tarifov in o pomanjkljivostih v carinskem postopku. Razprava je bila mestoma burna, ker so se med pravimi interesenti — zastopniki industrije in trgovine — oglašali tudi izvozničarji, kateri imajo interes na tem, da izvozijo vse in čp bi še tako potrebno bilo v naši državi. Seveda so ti dobili od poklicanih činiteljev primeren odgovor. Minister dr. Kukovec je po izvršeni debati obširno odgovarjal na vsa važnejša izvajanja. Povdaril je, da so sicer zborovalci prinesli s seboj mnogo dobrih nasvetov, vendar pa ima utis, da niso prišli zadostno pripravljeni. Edino celjska obrtniška organizacija je prinesla konkretne predlpge, v katerih točko za točko navaja spremembe carinskih Jarifov, kakoršne si želi. Minister želi, da bi enako tudi indu-strici in trgovci stavili konkretne predloge, na podlagi katerih bo trgovsko ministrstvo moglo vprašanje študirati. , Na ministrovo željo so se izvolili strokovni odbori, ki naj preštudirajo carinsko tarifo in predlagajo ministrstvu potrebne spremembe. Voljeni so bili odbor za lesno trgovino in industrijo, za usnjarsko, železno in mlinsko industrijo, za trgovino z žitom in živino ter poseben obrtniški odbor. Obrtniški zastopniki so se zbrali dne 5. t. m. v prostorih zanatlijske komore, kjer so v petih sejah razpravljali o vseh točkah obrtniškega vprašanja. Ministrstvo za trgovino je poslalo na te seje kot svojega zastopnika znanega zadružnega organizatorja g. Miloša Štiblerja. Po daljši debati se je sklenilo, naj začasni obrtniški svet zaprosi vlado, da stavi v prihodnji proračun znesek po 100 milijonov dinarjev v svrho podpiranja male obrtj. V ta namen naj osnuje vlada centralni kreditni zavod v Beogradu, v kateri imenuje polovico članov vlada, polovico pa obrtne organizacije. Tako bo imela na eni strani vlada v ro-. kah kontrolo nad poslovanjem zavoda, na drugi strani pa obrtniki sami. Pri podeljevanju podpor se ima vlada držati le obrtnih organizacij in sicer zadrug, bodisi kreditnih, bodisi nakupovalnih, proizvajalnih itd. Zadruge so odgovorne za razdeljevanje podpor v obliki kredita za razmeroma nizke obresti. Daljša debata se je vnela o vprašanju, ali naj bodo deležni teh podpor le organizirani obrtniki ali tudi drugi. Ker Srbija šteje danes krog 15.000 obrtnikov, od katerih je pa komaj 3000 organiziranih, bi mnogi podpore potrebni obrtniki iste ne bili deležni. Dosežen je bil sporazum, da smejo od dneva ustanovitve navedenega državnega kreditnega zavoda skozi dve leti v izrednih slučajih dobiti tudi še neorganizirani, pa v resnici potrebni orbtniki mala posojila naravnost pri centralnem zavodu, po preteku dveh let pa izključno organizirani. Popoldne istega dne smo se posvetovali o zavarovanju obrtništva za slučaj bolezni in onemoglosti. Od ministra na sejo poslani strokovnjak nam je poročal o raznih sistemih: holandskem, francoskem, nemškem in belgijskem. Kot najprimernejši se nam je zdel holandski in smo ga tudi z malimi izpremem-bami sprejeli. Nato smo sprejeli v smislu storjenih sklepov resolucije, katere je drugi dan posebna deputacija predložila ministru dr. Kukovcu, ki je deputacijo, obstoječo iz enega Srba, enega Hrvata in enega Slovenca, ljubeznivo sprejel in obljubil, da bo po svojih močeh skrbel, da spravi še v letošnji proračun znatni znesek za povzdigo obrtništva. Deputacija je na njegov nasvet šla tudi še v finančno ministrstvo in mu predlo-, žila isto resolucijo. Finančni minister je po stvarnem razmotrivanju zadeve spoznal isto za resno in nujno, priznal, da obrtništvo ne zahteva ničesar Neupravičenega in je obljubil se za stvar zavzeti. V pondeljek 7. t. m. so se vršila nadaljna posvetovanja o enotni organizaciji obrtništva za vso državo. Spopolnil se je oni del obrtniškega programa, ki ni bil na I. jugoslovanskem obrtniškem kongresu v Celju dne 9. novenibra 1919 dovršen. Sklenilo se je, da naj beograjska zanatlijska (obrtniška) komora izdela v zvezi z drugimi organizacijami načrt pravil za centralno organizacijo ter osnutek pravil vpošlje na ogled in v presojo vsem obstoječim obrtnim organizacijam v državi. Po končanih preddelih naj skliče državni obrtniški kongres. Vse to se ima izvršiti v teku treh mesecev. Kongres se bo vršil najbrže v Sarajevu. Od ministra dr. Kukovca sklicani gospodarski svet pomeni nele velik korak v splošnem gospodarskem razvoju države, ampak posebej za nas obrtnike velik korak naprej v spopolnitvi naše skupne obrtniške organizacije, potom katere bo šele obrtništvo začelo pomenjati oni činitelj v državi, ki je dejansko po svoji številčni in gospodarski moči. . Ministru dr. Kukovcu, ki se je za vsa najmanjša podrobna vprašanja v veliki meri zanimal in ki nam je pri odhodu želel najboljše uspehe v delu za povzdigo organizacije in s tem obrtniškega stanu, moramo pa biti iskreno hvaležni, zlasti ker iz celega njegovega delovanja mora vsakdo uvideti, da mu je ležeče edinole na splošni gospodarski povzdigi .n na procvitu vseh gospodarskih strok in stanov naroda. Pripomnim še, da smo predložili ministru resolucijo glede spremembe delovnega časa v mali obrti. A. K.: f Or. Iva n Umrl je ... Vest o njegovi nenadni smrti je pretresla ves naš troimeni narod in vse stanove, revne in imovite. S službenega potovanja v Mariboru se je vrnil*v četrtek zvečer, legel ob 11. uri zvečer k počitku za večno, zakaj zaspal je in ni se več prebudil... Našli so ga ob 7. uri zjutraj mrtvega v postelji, vendar pa še gorkega. Dr. Krajc, ki je bil nemudoma poklican ni mogel drugega konštatirati nego, da ga je zadela kap v spanju, zakaj imel je zaprte oči ... 'Ne bomo obširnejše poročali, kaj je bil blagi pokojnik g. dr. Ivan Oražen kot zdravnik, kot človek, kot Slovenec, kot Jugoslovan in kot Slovan sploh! Kaj je bil kot dobrotnik! To vse so že opisali naši dnevniki brez razlike. Vsi so enodušno zapisali, da je bil dr. Ivan Oražen najdražja, najblažja duša, značajen, nesebičen, usmiljen, velik Jugoslovan in Slovan sploh! Dr. Ivan Oražen se ni ustrašil za udejstvitev svojih idealov nobenega še najnapornejšega dela. Žrtvoval se je z vso^svojo veliko in močno fizično in duševno silo na način primeren njegovi blagi duši. Veliko ima zaslug na ujedinjenju našega troimenega naroda. In baš sedaj bi tudi zaleglo njegovo delo v državi na raznih straneh. V prvi vrsti je videl v Sokolstvu spas naroda. Temu se je posvetil z vso vnemo in mu je starostoval na Slovenskem polnih 12 let. Ob ustanovitvi a ugoslovenskega Sokolskega Saveza leta 1919 v Novem Sadu je bil izvoljen za starosto zopet on. Saj ga je dobro poznalo vse troimeno Sokolstvo, ki se je ta dan zlilo v ta Savez! Niti v nevarnih časih, ko so nas vladali Nemci in drugi nasprotniki, ni hotel kloniti jim tilnika, zavedajoč se, da so njegovi ideali sveti! Kot zdravnik se je ravnotako žrtvoval s pravo človekoljubnostjo. Bil je vzgleden zdravnik. Kot šefa zdravstvenega odseka ga je enako dičila vebka skrb, da je popolnoma izvrševal poverjeno mu delo, cuciia ga je pa tudi ljubeznivost do podrejenih mu organov. In s takimi svojstvi je seveda tudi na tem polju do-sezal velike uspehe. Dr. Ivan Oražen, sicer visoko postavljena oseba, ni nikdar znal delati niti v zasebnem občevanju niti v javnem kakih razlik med višjim in nižjim. Bil je napram vsem enako ljubezniv in revnim dobrotljiv! Kot dobrotnik je pomagal marsikateremu. Marsikateri revež je iskal zdravniške pomoči pri njem. In on ga ni zdravil in pozdravil samo telesno — če je sploh bilo mogoče — marveč ga je podprl tudi gmotno, če je videl, da je njegov pacient revež! Dr. Oražen je bil vzor človeka! Veličastna udeležba pri pogrebnem izprevodu, ki je bil v nedeljo, dne 13. t. m. je izpričala, da je izgubila Ljubljana svojega najodličnejšega meščana in dobrotnika, saj je bilo vse mesto navzoče. Velikanska udeležba od strani Sokolstva iz Slovenije, Hrvatske in Srbije je pričala, da je Sokolstvo izgubilo s svojim starostom dr. Oražnom najzasluženejšega in najljubšega svojega brata. Centralna vlada v Beogradu, kakor tudi pokrajinske vlade ter oficirski zbori so z veličastno udeležbo pri pogrebu izpričali, da je bil pokojnik najboljša jugoslovanska duša Njegova oporoka, s katero je volil vse svoje premoženje medicinski fakulteti, ga je pa naredila' za velikana! Obrtni stan, ki se ima rajniku g. dr. Ivanu Oražnu tudi zahvaliti za marsikaj, se pridružuje vsej Jugoslaviji v žalosti in bolesti na prebridki izgubi. Večen mu bodi spomin! Zadružna naznanila. Zadruga krojačev, krojačic, inodistinj za sodni okraj v Ljubljani naznanja, da se vrši meseca avgusta velesejm. Interesenti, kateri se mislijo udeležiti v svoji stroki te razstave, naj sporoče to ustmeno ali pismeno v Zadružno pisarno, Gosposka ulica št. 5 v Ljubljani najkasneje do 20. marca t. 1. Načelstvo. Naši shodi in zborovanja. Krojaška zadruga v-Celju je imela svoj redni občni zbor dne 6. marca v hotelu »Pri pošti« pod predsedstvom načelnika Antona Selišek. Poročilo načelstva je bilo zanimivo in dokazuje, da zadruga v preteklem letu ni spala, marveč prav vestno vršila svojo nalogo, kar velja sicer tudi o vseh ostalih celjskih zadrugah. Število zadružnikov je tekom leta naraslo od 82 na 106 (60 krojačev in 46 šivilj). Pomočnikov je bilo prijavljenih 52; vajencev se je na novo vpisalo 65, oproščenih je bilo 18 in je znašalo njih število koncem leta 83. Blagajniški promet izkazuje 5077 K dohodkov, 2650 K 71 v izdatkov in 4103 K 31 v zadružne imovine. Zadružna pristojbina znaša v smislu lanskoletnega sklepa 100 K za vsakega zadružnika, vajeniška vpisnina 12 K in oprostnina 33 kron. Zadružne tekoče posle oskrbuje zadružni tajnik Ivan Streinigg skupno z drugimi celjskimi zadrugami zelo marljivo in izkazuje poslovnik za preteklo leto 145 tekočih številk, dosti več kakor leta 1919. Izven-redne posle je izvršilo načelstvo v 7 sejah in 1 izrednem občnem zboru. Zadruga se je udeleževala pri vzdrževanju obrtne nadaljevalne šole, je sodelovaja v boju proti 8 urnemu delavniku, strogo pazila, da so obrt dobili res le izučeni mojstri, in je vsled energičnega nastopa pri obrtni oblasti dosegla, da je 16 neupravičenih oseb ‘bilo deloma kaznovanih deloma primoranih k prijavi obrti. Obžalovati pa je, da se ne zavedajo vsi člani važnosti občnih zborov in svojih statutaričnih dolžnosti. Udeležba na občnem zboru je namreč bila z ozirom na število zadružnikov zelo majhna; navzočih je bilo samo 22 krojačev. Odobravamo sklep občnega zbora, da se proti mojstrom, ki svoje odsotnosti ne opravičijo, primerno postopa strogo po pravilih z disciplinarnimi kaznimi. Zadruga je članica Zveze južnoštajerskih obrtnih zadrug. Razno. Davki. V zadnjem »Obrtniku« smo čitali članek o nezaslišanem navijanju davkov pri mali obrti. Vse izgleda tako, kakor bi hoteli naši vodilni krogi malo obrt popolnoma uničiti. Čeprav razumemo, da jim je velekapitalizem bolj pri srcu, kakor mala obrt, vendar moramo poudarjati z vso odločnostjo, da je za obstoj države (posebno naše Jugoslavije) neobhodno potrebna mala obrt, vsled česar jo je treba kolikor mogoče podpreti in povzdigniti, ne pa, kar je danes žal na dnevnem redu, s pretiranimi davki uničiti. Pod vsako kritiko je današnji davčni sistem, ki uničuje še zadnjo trohico življenja malemu obrtniku. Vse pritožbe, prošnje in še tako utemeljene resolucije obrtnikov so zaman, kajti gospoda v Beogradu si misli, da je obrtnik desorganiziran in da more z njim delati kar hoče. Temu pa ni tako. Ozrimo se parno nekaj let nazaj in uvideli bomo nehote razne slike prevratov, pregrupacij in novih idej človeške družbe. Nekatere manj pomembne, nekatere vedno bolj naraščajoče v sili. Narodi se hočejo otresti tega, kar jih je stoletja mučilo in tlačilo. Tudi mali obrtnik je v^tal ter gleda sedaj jasno v bodočnost in čaka trenutka, da se mu zasvita lepša bodočnost. Obrtnik, vajen trdega dela in skromnega življenja, se ne boji ne bodočnosti, ne prevratov, vendar teptati se ne pusti. On hoče delati, a zahteva tudi, da se mu pusti takšno življenje, kakršnega zahtevajo vsi drugi stanovi. Toliko v razmišljanje merodajnim faktorjem okrog finančnih blagajn. Slovenski prevod carinske tarife. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani je dala natisniti slovenski prevod* sedaj veljavnega zakona o splošni carin ski tarifi z maksimalnimi in minimalnimi postavkami ter pravili o tari. Knjiga obsega 23 pol velike osmer-ke ih stane 80 kron. Pri naročilih po pošti naj se denar ne pošilja na naslov delegacije, temveč na »Gospodarski urad delegacije ministrstva financ v Ljubljani«. Na naročila brez denarja se ne ozira. Z izdajo te knjige je ustreženo nujni potrebi naših trgovskih krogov, ker jim bo olajšano vlaganje deklaracij brez posredovalcev. Knjiga pa bo dobro služila tudi učiteljem in učencem na tehniki, trg. šoli, v železniških kurzih in tudi na obrtni šoli. Carinskega zakona delegacija nima več v zalogi, pač pa ima nekoliko izvodov te knjige v zalogi še glavna carinarnica v Ljubljani, zato naj se interesenti obračajo s svojimi naročili naravnost na ta urad. Delo uprave za zaščito industrijske lastnine. — Uprava za zaščito industrijske lastnine je začela poslovati s tekočim letom ter izdaje prvega vsakega meseca svoj »Glasnik«, ki priobčuje vse zakone in naredbe, ki se nanašajo na predmete industrijske lastnine (patente, vzorce, znamke). V »Glasniku« se tiskajo tudi naredbe tujih držav o predmetih industrijske lastnine, naša in tuja judikatura, nastavljanje osobja uprave, objave o patentih, vzorčnih in znam-kinih zadevah. Za izvrševanje svojega dela potrebuje Uprava zlasti pri izdajanju patentov sposobne tehnike. V to svrho razpolaga Uprava z gotovim številom svojih stalnih članov-tehnikov, ki se bavijo z gotovimi tehničnimi strokami, in v kratkem se bo njih število povečalo. Radi tega se opozarjajo interesenti na možnost nastavljenja kot stalni člani v Upravi. Razen stalnih članov je zlasti v spornih slučajih predvideno postavljanje začasnih članov, ki bodo imenovani z ukazom za pet let. Začasni člani se bodo imenovali iz krogov praktičnih tehnikov tako izmed državnih uradnikov kakor iz privatnih industrijskih podjetij. Naloga začasnih članov bo, da dajejo na zahtevo Uprave svoje mnenje, da bodo člani odbora za pritožbe in izpodbijanja v slučaju morebitnih sporov. Začasni člani dobijo svojemu delu primerno posebno nagrado. Ministrstvo trgovine in industrije se je obr- \ nilo na razna ministrstva radi imenovanja začasnih članov, vendar je potrebno, da se o tem obveste tudi privatni strokovnjaki vseh tehniških strok, ki se za-nimajo za poklic pri Upravi za zaščito industrijske lastnine, ker v državnih poklicih niso zastopani strokovnjaki vseh tehničnih panog. Tehnične stroke, po katerih je razdeljeno delo Uprave, se razvidijo iz naredbe ministra trgovine in industrije z dne 17. novembra 1920, Službene Novine št. 267. Posebna izdaja uredbe In naredbe se dobi v knjigarni Geče Kona, kakor tudi »Glasnik'" Uprave za zaščito industrijske lastnine. Po naredbi ministra trgovine in industrije z dne 23. decembra 1920 se nastavijo pri Upravi tolmači z nalogo, da prevajajo patentne spise iz tujih držav, ki se predložijo Upravi zaeno s prijavo inozemskih patentov. Ta posel bo obširen, radi česar se po-zivljaja izobraženci, ki obvladajo tuje jezike, zlasti oni, ki poznajo tudi tehnično terminologijo, da se prijavijo Upravi za zaščito industrijske lastnine v Beogradu, Krunska ulica br. 14, ki jim bo dala detajlna pojasnila. Začasnim članom so lahko imenovani tudi oni strokovnjaki, ki se ne nahajajo v Beogradu, in se bodo pozvali na delo samo v slučaju potrebe, za kar se jim povrnejo potni stroški. Za tolmače ni predpogoj, da stanujejo v Beogradu, ker se jim dostavljajo na stanovanje spisi, katere treba prevesti. Naredba o zaščiti industrijske svojine je v prevodu objavljena v Uradnem listu št. 1 z dne 5. januarja. 1921. Veliko tvornico papirja ustanove v Krapini tekom tega poletja. Ponudena obravnava za prevzetje mizarskih del in dobav pri gradnji anatomičnega instituta v Ljubljani bo dne 21. marca ob 11. pri gradbeni direkciji za Slovenijo v Ljubljani na Turjaškem trgu št. 1. Podatke, pojasnila in ofertne pripomočke dobivajo interesenti proti povrnitvi nabavnih stroškov v znesku 100 K pri oddelku IV. b gradbene direkcije. Slovenska eskomptmi banka v Ljubljani nam sporoča, da so njene delnice III. in IV. emisije dogotov-ljene ter so iste p. n. subskribentom pri njeni blagajni na razpolago. Trgovina z devizami in valutami. Beograd, 11. marca. Konferenca, ki jo je sklical finančni minister, je končala svoje delo. Zastopniki bank so se izjavili za popolnoma svobodno trgovino z devizami in valutami brez vmešavanja države. Zasiopnnd trgovcev, katerili mišljenja je tudi finančni minister, pa so bili vsaj za začasno omejitev trgovine in predlagali, naj bi se kupovanje deviz dovolilo samo onim, katerim so devize resnično potrebne, a ne v svrho špekulacije. Vsak kupovalec deviz naj bi imel dolžnost, da dokaže na podlagi carinske deklaracije, da je za kupljene devize uvozil blago. Nova naredba o trgovini z devizami in valutami bo na vsak način boljša od dosedanje ter pomeni korak naprej v svobodni trgovini z devizami in valutami. Dovoljen bo neomejen izvoz vseh valut razven dolarjev in kronsko-dinarskih nov-čanic. — Prepoved izvoza naše valute je na vsak način škodljiva, kajti ako se ne sme izvažati naša valuta, se ta ne more prodajati in kupovati na tujem trgu. Tudi našim novčanicam se mora dovoliti prost izvoz, s čemur se bo dvignila naša valuta na svetovnem trgu. Obrtno društvo Vransko ima prihodnji sestanek pri Pihlvirtu, gostilna v Kapli, na belo nedeljo 3. apr. ob treh popoldne. Zaupniki in odborniki se vljudno prosijo, da v svojem kraju elane in še ne vpisane obrtnike opomnijo na sestanek, da se bodo sestanka polnoštevilno udeležili. Načelnik. Občni zbor Zadruge rokodelskih in sorodnih obr-tov škofjeloškega okraja se vrši dne 19. marca t. 1. ob 10. uri v mestni hiši v Škofji Loki. Načelstvo. Izdajatelj konzorcij »Obrtnega Vestnika«. Odgovorni urednik Engelbert Franchetti. Tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani. Med slovenskimi obrtniki najbolj razširjeni list je »Obrtni Vestnik". Zato inserirajte v tem listu. imiiiMiiimiiiiiiiiimiiiiiiiimmiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimmiiiiiMiiimiiiiimiimimMiiiitiimimimimtniiiiiiiiitiiitimtttiiiiiiiiiii ANTON KUNSTEK TRGOVINA Z USNJEM priporoča svojo veliko zalogo usnja vseh vrst po najnižjih cenah v vsaki množini. iiiiiniiiiiiiinniiiiminnm»iniiiiniiiiiiiiiiiiniininniiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiuiimimiiimiiiuiiuinimiiiiiiuiiiiiinniimiMininni Pravi f irnež v priznano najboljši in zanesljivi Kakovosti. Vse vrste barv suhih in oljnatih, barve za obleke, mavec (gips), mastenec (Fedenveiss), amerl-kansko strojno olje, prašno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarske, slikarske in zidarske čopiče, kakor tudi druge v to stroko spadajoče predmete ima Se vedno v zalogi tvrdka: Medic, Rokove & Zanki družba z o. z. Preje A. ZANKL sinovi, Ljubljana. Ceniki se sedaj ne pošiljajo. 6, 6-6 Kongresni trg 4. Telefon Sl. 508. '• 'Po5tno-AA#A^AAAJiAAAA#