leto 31 V. >tev. 27 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 TELEFON UPRAVE: 25-67 in 28—67 TELEFON OGLASNEGA ODDELKA 25-67 Poslovalnici, Liubliana. Frančiškan. 6. tel 46—91 Poslovalnica Celje. Prešernova 3 telefon ?8P Maribor, ponedeljek 3. februarja 1941 NAROČNINA na mesec Preleman v uoravš ali do oošti 14 iin Dostavljen na dom 16 din. tulina 30 din. POSTNI ČEKOVNI BACH N* 11.406 Cena din 1*— Po osvojitvi Agordata Nadaljevanje angleških operacij proti Kerenu »n Asmari — Položaj v Eritreji — Operacije v severnozahodni Abesiniji — V Libiji boji za prehode k Benghasiju ZAVZETJE AGORDATA v KAHIRA, 3. febr, Ass, Press. Važno železniško središče Agordat, izhodišče železnice k Asmari in Maa&aui, so zasedle angleške in indijske čete. Zmagovalcem je padlo v roke več sto ujetnikov, Mnogo vojnega materiala s topovi in transportnimi sredstvi. Železniško progo ie sovražnik na umiku izkrivil in poškodoval, gozdnati deli so požgani in nasipi pb progi razdejani. Napad na Agordat ie bil zelo močan; bitka je s pomočjo artilerije in težkih bombnikov trajala dva dni. Del italijanske vojske se je umaknil k severovzhodu, k nekaj nad 60 km oddaljenemu Kerenu., PODROBNOSTI O ZAVZETJU KAH1RA, 3. febr. Reuter. Britsko uradno poročilo pravi, da so angleške čete Ro zasedbi Agordata nadaljevale napredovanje proti Kerenu, 80 km severno od železniške proge, ki vodi k MaSsaui ob Rdečem morju, Keren je slabše utrjen kraj od Agordata, vendar pričakujejo, da se bo sovražnik skušal tudi tu upirati, Kraj je tod zelo hribovit. V Agordatu so imeli Italijani močno posadko, večini se Je pa posrečilo umakniti se Iz mesta. An* gleži so zajeli več sto ujetnikov. Italijanske čete v Barantaj«, južno od Agordata, so v težkem položaju, ker jim grozi nevarnost, da bodo obkoljene, ker pre-Sanjajo angleški motorizirani oddelki tod nasprotnika že proti Abeju v notranjost Abesittije. Angleške granate stalno padajo na cesto, ki vodi v Gondar. POMEN AGORDATA KHARTUM, 3. iebr. CBS. Osvojitev Agordata, ki je naravno zemljepisno središče italijanske Eritreje, pomeni po sodbi vojaških strokovnjakov izredno važen dogodek v bojih ne samo za Eritrejo sa-*>k>, ampak sploh za vso italijansko posest v Vzhodni Afriki, S tem se je atu gleški vojski odprla pot na eni strani v Keren, na drugi pa v Asmaro, ki edina zadržujeta angleškj predor k Rdečemu moriu. Boji, ki se bodo sedaj razvili, ’ bodo zato odločilni za usodo vse Eritreje, te najstarejše italijanske kolonije v Afri-•si. od koder vodi tudi najboljša pot za nadaljevanje ofenzive v Abeslnijo s se-'era, po isti poti, po kateri so korakali &red petimi leti Italijani nad vojsko ce-sarja Haile Selasije. DOGODKI V ABESINIJI KHARTUM, 3. febr. CBS. V Abesiniji izsilili abesinski četniki umik Italijanov proti Gondarju. Pokrajina na zahodu ‘anskega jezera je več ali manj že po. kinoma v rokah abesinskih čet. Na jugu ''adaljujejo južnoafriške čete s sodelovalni abesinskih četnikov napredovanje v južno Abesinijo in italijansko Somalijo. NAPREDOVANJE V LIBIJI KAH1RA, 3. febr. UP. Napadi angleških čet proti Benghasiju se kljub hudemu odporu Italijanov nadaljujejo. KAHIRA, 3. febr. CBS. Napredovanje Angleških čet proti Benghasiju se nada* •nje kljub povečanemu italijanskemu od-P°ru. Amrležem se je posrečilo obkoliti n zavzeti več manjših, raztresenih ItpH-*anskih postojank •Tai ijansKO POROČILO IZ AFRIKE . RIM 3 febr. Stefani Italijansko vrnilo poveljstvo ie ;zda’o včeraj sledeče Ur;idno poročilo vi Afrike: V Clrennik* j1! bilo (»Mitnibe vii.;«nili d^idkov. Naše ®’al i e skupni' r,o boiiit ^nl rale 'ovrai ^Uove mdforiziraHo odd ike. Naši lovci 0 scslttiili dve letali tipa »Hurrlcan«. Sovražnikovo letalstvo je napadlo naša letališča. Bombardiranje je napravilo nekaj škode, mrtvih in ranjenib pa ni bilo. V Vzhodni Airikj so bile hude borbe na severnem bojišču med Agordatom in Ba-rendujem, na spodnjem delu visoke planote vzhodne Eritreje, Naše letalstvo se udeležuje borb in bombardira neprestano sovražnikove postojanke in kolone. Uničenih je bilo nekaj motornih vozil. Naša letala so sestrelila eno sovražnikovo letalo. Skupine nemških letalskih oddelkov so uspešno bombardirale prista- niške naprave pri Soliumu in Bardiji. V bardijskem pristanišču je bila potopljena neka 10.(M)0 tonska ladja. Iste skupine so predvčerajšnjim popoldne živahno napadale sovražnikove trgovske ladje vzdolž obale in v pristanišču Marmarice. Tri sovražnikove ladje srednje tonaže so se potopile, tri pa so bile hudo poškodovane. Podmornica pod poveljstvom kapitana fregate Prima Londobarda je na Atlantskem morju napadla konvoj, ki so ga spremljale štiri britanske ladje. Podmornica je potopila tri ladje v skupni tonaži J 5,000 ton. DANAŠNJE POROČILO RIM, 3. febr, UP, Nemška letala so napadla angleška oporišča v severni AirlM ter potPpila štiri angleške ladje, poškodovala pristaniške naprave v Solkanu to Bardiji. Neka italijanska podmornica, ki je šla na pomoč nemškim v Atlantik«, je potopila že tri angleške transportne laidje s skupno tonažo 15,000 ton. Tudi na albanskem bojišču so dosegjj Italijani lepe uspehe, zajeli več grških vojakov In materiala. Izpraznitev Tepelenija Zadnja poročila pravijo, da so italijanske čete popolnoma izpraznite Tepefeni, v katerega pa Grki menda ie niso vkorakali Uradna poročila tega ie ne poročajo IZPRAZNITEV TEPELENIJA n BITOLJ, 3. febr. Ass, Press. Italijani so končali izpraznitev Tepelenija. Zažgali so vse kar bi moglo služiti nasprotniku pri vkorakanju. ATENE, 3. febr. AP. Dasi uradno še ni bilo javljeno, se vendar zatrjuje v Atenah, da so Italijani Tepeleni že popolnoma izpraznili in so se pričeli umikati po poti, ki jim je edina še na razpolago proti severozahodu. Grške čete v Tepeleir, ki je skoraj popolnoma uničen, najbrže še niso vkorakale, pričakuje pa se, da se bo to kmalu zgodilo. Grške čete so po zavzetju višine 1620 m in kraja Dtigaja se- vernozahodno od Tepelenija obvladale že včeraj Tepeleni s treh strani. ATENE, 3, febr. Ag. Službeno poročilo glavnega štaba grške vojske št. 99 javlja: V teku dneva je bilo več uspešnih akcij in lokalnih operacij. Zajetih je precej sovražnikov. V notranjosti Grčije ni bilo dogodkov. ATENE, 3. febr. Ass. Press. Grškim četam se je posrečilo na srednjem delu fronte zavzeti važne postojanke. Vreme je bilo slabo, med dežjem je naletaval sneg. Grki so zajeli 270 Italijanskih vojakov, več avtomatičnih pušk in drugega vojnega materiala. Dvoboj med artilerijo se nadaljuje. ITALIJANSKO POROČILO IZ ALBANIJE RIM, 3, febr. Stefani. Italijansko po* velistvo je poročalo včeraj uradno iz Albanije: Na grškem bojišču delavnost pa* trol. Ujeli smo nekaj sovražnikovih vojakov in zaplenili orožje, ki ga je neki sovražnikov oddelek zapustil, ki je bil pred nekaj dnevi potolčen. Ugotovljen« je, da je sovražnik pretrpel večje izgube. Na odseku doline Tomorice je na bojišču obležalo 200 mrtvih, med njimi tudi trije častniki. Sovražnikova letala so v Valom bombardirala bolnišnico in ie bilo nekaj žrtev ter škode. Deset ljudi je bilo ubitih, nekaj pa ranjenih. Težaven položaj Bolgarije Kralj Boris ni sprejet odstopa vlade Filova — Zanimiva demonstracija zunanjega ministra Popova — Pričakuje se, da bo vlada rekonstruirana — Izza kulis krize SOM JA, 3. febr. ZPV, Napad kmetijskega ministra Bagrjanova na gospodarsko politiko vlade, zlasti pa na nad na politiko, trgovinskega ministra Zagorova v petek na seji sobranja, je izzval krizo v bolgarski vladi. Takoj po prekinitvi seje sobranja je imela vlada dr. Filova dolga posvetovanja, katerih rezultat je bil, da je ministrski predsednik Filov odšel v soboto h kralju Borisu in predložil odstop celokupne vlade. Kralj Boris odstopa ni sprejel. Vendar se pričakuje, da bo vlada vsaj rekonstruirana. Tekom včerajšnje nedelje so posamezni ministri imeli zborovanja in govore po notranjosti Bolgarije. Kmetijski minister Bagrjanov, ki je izzval krizo vlade, je imel shod v Plovdivu. Z njim je bil bivši minister in sedanji poslanec sobranja Mristo Statev. S trgovinskim ministrom Zajsorovom, ki je bil glavni cilj napadov Bagrjanova v sobranju, je pa bil včeraj na zborovanju v Svištovu zunanji minister Popov. To dejstvo je bilo sprejeto v Sollji /. velikim zanimanjem, ker Popov doslej nikoli ni hodil na taka zborovanja, sedal pa je šel očivldno demonstrativno z napadenim Zagorovom. Tu pričakujejo, da se bo tekom današnjega dneva že razvozlalo vprašanje rekonstrukcije vlade dr Filova, Vsi ti dogodki, ki se odigravajo od petka daljs' v ho*srar5ki vladi, so izredno velikega pomena in dokazujejo vso težavnost pofožaia Bolgarije, KmetUski m5 nister Bagrianov ?e g'avul eksponent pomike pristopa Rolgarllo k trojnemu pak tu in vdan pr!?t»S n?>c?ona?nega socializma. V sedanji vladi Filova je on glavni predstavnik te Smeri, V zvezi s tem se je že često napovedovalo, da bo sedanja vlada odstranjena in da bo novo sestavil prav Bagrjanov. Kriza, ki je bila sedaj v vladi izzvana, je zasledovala očito ta cilj, toda krona odstopa vlade Filova ni sprejela in je s tem ta poizkus vsaj začasno propadel. Vendar je na drugi strani težko verjetno, da bi mogel biti Ba- grjanov izločen iz vlade, ker bi se to lahko tolmačilo kot afront proti silam, katerih pristaš je Bagrjanov. Položaj bolgarske vlade j j zaradi tega vsestransko delikaten in težaven. Razvoj dogodkov od petka do danes pa dokazuje, da se Bolgarija v resnici resno trudi, da bi v sedanjem velikem vojnem konfliktu ostala ob strani In ne bi bila vanj vmešana. Odločilni teden za Ameriko WASHINOTON, 3. febr. Ass, Press. Danes se ie začela razprava o pomoči Veliki Britaniji. Mnenja so, da bo dana odobritev Rooseveltu brez večjih popravkov predloženega zakonskega načrta. WASHINGTON, 3 febr. ZPV. Danes se je pričela v kongresu debata o po- oblastilih Rooseveltu za pomoč Veliki Britaniji. V parlamentarnih krogih vlada trdno prepričanje, da bo zakonski osnutek v obliki, kakor je bil sprejet v odboru, sprejet še tekom tega tedna tudi v kongresu. Na seji bo posegel v debato tudi Wendell WHlkie, ki se bo jutri z letalom vrnil iz Anglije v Washington. Smrt bolgarskega poslan ka v Beogradu BEOGRAD, 3. februarja. AA. Bolgarski poslanik v Beogradu dr. Stojlpv je davi ob 7.35 zaradi slabosti srca umrl. Star je bil 52 let, v našo prestolnico je prišel lani. Kondi katoliške terkve VA I i. ur. Ul1. Manilo noč so javili iz *!nna, da je sklieal papež k sebi 209*? *kof«v z vsega katoliškega svela na zasH rije koncila katoliške cerkvc. Zadnji lak seslauek je bil 1313. MOLITVE ZA ITALIJANSKO VOJSKO RIM. 3. febr. Stefani. Ne le v Rimu, ampak tudi po vsej Italiji so bile včeraj molitve za varstvo Italije In njenih borcev na fronti. V katedralah so imeli škof-ie patriotične govore. Navzočne »o bile množice ljudi s predstavniki oblastev na čelu, MIR IN RED V ROMUNIJI BUKAREŠTA, 3. febr. DNB. Uradno poročajo, da je po vsej Romuniji zavladal red in mir. V Bukarešta je bilo od 21, januarja dalje aretiranih 2868 oseb. En del teh so pustili na svobodo; v preiskovalnih zaporih je še 2257 oseb. V notranjosti države so aretirali 2776 ljudi. Večja letalska aktivnost Po nemških in angleških poročilih so izvršili Angleži več večjih letalskih napadov na in-j vazijske baze ob £Cana!u — Nemška letata so pa zopet odvrgla nekaj bomb na Anglijo1 NEMŠKA POROČILA BERLIN, 3. febr. DNB. Nemške letalske sile so bombardirale letališče v Mil-denhullu. Dva sovražna bombnika sta bila uničena na tleh, a zadeti so bili tudi hangarji. Strmoglavci so napadli neko 4000tonsko sovražno ladjo, ki je začela takoj goreti. Na isti način je bila zadeta še neka druga trgovska ladja. BERLIN, 3. febr. Ass. Press. Nernšk' bombniki so v soboto napadli angleška letališča in baze na bojišču severne Afrike v dolžini 100 milj. Dve letališči so napadli Nemci v nedeljo s svojimi letali »Dornier«. V Angliji sta bili napadeni dve tovarni v vzhodnem delu. Več sovražnih letal je bilo poškodovanih in uničenih. Med angleškim napadom na Boulogne je bilo ubitih sedem civilistov, sestreljeni pa dve letali. PODROBNOSTI o angleškem NAPADU BERLIN, 3. febr. DNB. Skupina angleških bombnikov^ podprta z lovci, je skušala včeraj popoldne napasti letališča v Franciji. Manjšemu številu letal se je po. srečilo odvreči bombe, niso pa povzročile škode na vojaških napravah. Le tri bombe so padle na prostor blizu letališča. Angleška letala so im^la nalogo, da napadejo Boulogne, poškodovala so pa tam le večje število hiš, kamor je padlo 10 razdejal-nih bomb. Ob tej priliki je bilo ubitih se. dem oseb. Nemška letala so razgnale sovražne eskadrilje. Protiletalska obramba je sestrelila en bombnik, lovci pa eno sovražno lovsko letalo. Tretje angleško letalo se je moralo spustiti na nemško letališče in je padlo nepoškodovano Nemcem v roke. Pilot je ujet. Angleški poizkus, izvesti drugi napad, se ni posrečil. VČERAJŠNJE ANGLEŠKO POROČILO LONDON, 3. febr. Reuter. Letalsko ministrstvo je poročalo včeraj, da so v noči od sobote na nedeljo letala angleškega obalnega poveljstva izvršila napad na pristaniške naprave v Brestu v zasedeni Franciji. Ostala letala so izvršil izvidniške polete. Dve letali se nista vrnili. V noči od sobote na nedeljo ni bilo nemških letalskih napadov, ANGLEŠKA POROČILA LONDON, 3. febr. Ass. Press. Angleška letala so začela ponovno napadati nemška okupacijska področja, kjer se pripravljajo za vpad v Anglijo. Neki opazovalec javlja, da je bil ta napad silovit in da so v plamenih mnoge nemške baze v Belgiji in Franciji. Največji napad je bil v noči na nedeljo na doke v Brestu, dalje na pristaniške naprave v Boulogneju in Ostendu. Nemška letala »Dornier« so napadla vzhodni del Anglije ter vrgla na neko mesto osem bomb. LONDON, 3.'febr. Reuter. Ponoči nad Anglijo ni bilo sovražnih letal. LONDON, 3. febr. Reuter. V noči na ponedeljek ni bilo nad Anglijo nobenih letalskih podvigov. VREME OKOLI KANALA LONDON, 3. febr. Reuter. Nad Kanalom vlada vetrovno vreme. Dover je pobelil sneg. Nad severnozahodno Francijo vleče močan severnovzhodni veter. Japonci za mir s Kitajsko \VASHINGTON, 3. febr. AP. Po značilnem govoru japonskega zunanjega ministra, V katerem je namignil na pripravljenost Japonske pogajati Se s čangkaj-škom za sklenitev miru, pričakujejo v tokijskih diplomatskih in političnih krogih, da bo japonska vlada tudj formalno storila korake? ki naj pomenijo ponudbe Ki* tajski za mir. Japonci so v tem primeru pripravljeni priznati vlado maršala čang-kajška in zapustiti svojega dosedanjega agenta Vangčingveja. LONDON, 3. febr. Tass. Odbor za pomoč Kitajski je poslal maršalu čangkaj-šku brzojavko, v kateri izraža globoko obžalovanje glede incidenta pri IV. armadi. V brzojavki se naglasa, da je sloga kitajskega naroda služila vedno pod vodstvom čangkajška skupnemu odporu proti sovražniku. Glasovi o notranjih razprtijah naj ne bodo v škodo stvari, za katero se Kitajska bori. Izražena je nada, da se bo med sprte skupine spet vrnil mir in sodelovanje. Sporazum med USA in Avstralijo TOKIO. 3. febr. DNB. Newyorški dopisnik ..Tokio Ašuhi Siinbuna“ piše. da je med USA, Avstralijo in Novim Zelandom dosežen sporazum glede sodelovanju na južni polovici Tihega oceana, laponski list piše, tla skušajo USA dobiti svoja oporišča v juž-nem delu lega oceana. Anglija je lajno u postavil a več letalskih baz na otokih, ki jih bo skupaj z onimi v Avstraliji in na Novem Zelandu dala na razpo- lago tudi USA. Za pomorske baze prihajajo predvsem v poslov Melbourne in S id nov v Avstraliji ter Dowonport na Novem Zelandu. Sklep, da I SA pošiljajo Avstraliji standardiziran lip letal na dolgo proge, priča, kako so. razvijajo načrti Amerike glede zveze preko oceana in utrditve na njem. Listi so mnenja, da Amerika pretirava, ko očita Japonski načrlo na lem področju sveta. Izjava kanadskega premierja OTTAVVA, 3. febr. Reuter. Predsednik Kanade, Mackenzic King, je v radiu izjavil, da bo Nemčija storila v bližnjih dneh ogromne napore za čim močnejši napad na Veliko Britanijo. Med drugim je dejal: »Prepričan seni, da bo NemiHa j streliva v Kanadi se bo že letos pribli-izvedla cel nte strahovitih napadov, ka- j žala količinam, ki sojih dosegli na koncu kršnih doslej še ni bilo.« Nadalje je po-1 minile svetovne vojne. jasnil, koliko pomoči je nudila doslej Kanada Veliki Britaniji. V teku letošnjega leta bo poslanih v Anglijo £5 novih eskadrilj. Kanadska mornarica bo povečana. OTTAVVA, 3. febr. Reuter. Produkcija Nemci o opustošenju v Alzaciji BERLIN, 3. febr. DNB. »Volkischer Be- o bacil ter« prinaša dolg članek o tem, kaj vse je Nemčija storila po sklenitvi premirja s Francijo, da obnovi pokrajine, ki so trpele zaradi vojne, člartkar navaija, kaj je bilo v teku sedanje vojne razdejano samo v Alzaciji. Porušenih je bilo med drugim 190 železniških mostov in 450 drugih mostov. Na kanalu Ren-Marna je uničenih 40 jezov, na kanalu Ren-Rodan pa 52. Pristanišče v Strasbourgu je izpre-menjeno v razvaline. Velika električna centrala je vržena v zrak. V coni, široki 20 km na levi obali Rena, je uničeno vse poljedelstvo. Prebivalstvo je bilo evakui- ■ rano, sestavni deli tovarn uničeni ali od-! neseni v notranjost Francije. 80.000 rogate živine so poklali ali preselili v notranjost. Vsa pokrajina levo od Rena je postala stepa. Nacistične oblasti zdaj obnavljajo deželo, pionirji vzpostavljajo glavne prometne zveze. Brzojaviti in telefonski promet je spet v teku, urejajo sc kanali in strasburška Inka. Problem oskrbe s premogom je zadovoljivo rešen, vso plodno z'envljo Alzacije bodo letos obdelali in zasejali, živina je spet prišla v prej prazno pokrajino. Ratifikacija brez debate BUDIMPEŠTA, 3. febr. MT1. Na konic renči voditeljev madžarskih političnih strank je bil sprejet sklep, da se bodo brez debate izglasovali v parlamentu zakonski načrti o ratifikaciji pogodbe o prijateljstvu z Jugoslavijo, ratifikaciji pri-toca 'laužarske k trojn.i pakt« iu še nekateri drugi. Madžarski parlament želi na ta način manifestirati 8voje popolno sogiesie s torni kor-ki vlade. ANGLEŠKI ČASTNIKI V TRAKIJI CARIGRAD, 3. febr. DNB. Iz Jalcino-vega uvodnika v listi Jeni Saba Iv- je razvidno, da so člani angleške vojne misije, ki se mude v Turčiji, obiskali Dardanele in Trakijo. Uradno ni bilo objavljeno. kaj so si ob tej priliki ogledali. HAL1FAX BO 20. FEBRUARJA GOVORU. WASHINGTON, 3 febr. Reuter. Novi angleški poslanik pri Bel1 hiši, H-’'if" r_ bo prvič javno govoril 2C. februarja. Princ Umberto v Trstu TRST, 3. febr. ZPV. Italijanski prestolonaslednik princ Umberto je prispel v soboto zvečer v Trst in obiskal po bolnišnicah tam nastanjene ranjene vojake s front. Včeraj je prestolonaslednik obiskal Gorico, kjer so ga slovesno sprejeli. SIAMSKA DELEGACIJA ZA MIROVNA POGAJANJA BANGKOK, 3. febr. UP. Siamska delegaciji a, ki bo zastopala zahteve S>am-cev v mirovnih pogajanjih v Tokiu, se bo v sredo vkrcala na japonsko ladjo »Natori«. Termin za premirje še ni določen. HOLANDCI PROTI JAPONCEM TOKIO. 3. febr. Reuter, (dede na jii*p(*nske iežujo. uposlavili v vzliodui Aziji nov resi. je holandski kolonialni minister žo dobil instrukcijc, da odkloni takšno prcdominacijo nad Holandsko Indijo. TOKIO, 3. febr. DNB. Tu je izzvala veliko senzacijo vest, da je holandska vlada v Londonu obvestila svojega poslanika v Tokiu, generala Pabsta, naj sporoči japonski vladi, da odklanja uvedbo japonskega novega reda na vzhodu Azije pod vodstvom Japoncev. Listi na-glašajo, da jim o tem še ni nič znanega, dostavljajo pa, da je uvajanje japonskega novega reda na vzhodu problem življenj-skeg pomena za Japonce. Mandžukuo, Kitajska, Siam in Indakina že sodelujejo pri tem, samo Holandska Indija odklanja, kar se 'je videlo že iz nedavne izjave generalnega direktorja državnih financ Holandske Indije. Te kolonije so pod vplivom Angležev in lahko so jim zgodi, da bodo napadene od narodov Azije, proti katerim zdaj nastopajo. ŠVICARSKA DELEGACIJA V MOSKVI MOSKVA, 3. febr. UP. Švicarska trgovinska delegacija, ki biva v Moskvi že od 28. januarja, se je pomnožila s prihodom novih strokovnjakov, tako da šteje zdaj 14 članov. 200 KITAJCEV ZMRZNILO ŠANGHAJ, 3. febr. Stefani. Med 200 osebami, ki so jih našli včeraj mrtve zaradi mraza, je 150 zmrzlih otrok. GENERAL . AN BUKAREŠTE BUKAREŠTA, 3. febr. DNB. Novi župan Bukarešto jo general Modreanu, ki jc bil svojjčas prefekt policijo v prestolnici. ffoma C u r i li, 3. febr. I) c v 1 z c : Bootjrad 10. Pariz 8.15, London 10.08, \ewyork 1.31. Milan 21.72«/,, Berlin 172.30, Sofija 1.25. Budimpešta 85, Bukarešta 2.15. Mariborska napoved: Spremenljivo oblačno iu loplo vreme. Včeraj jo bila maksimalna temperatura —3, danes minimalna —5.1. opoldne 0.0. Višina nega od voeraj do danes je narasla za 3 . j ter znaša 19 cm. Zaka| fn Icalco g so iseguMli domovino j Ves problem je bil v tem, dostaviti napredovanje kot celoto. Zavezniki so bili leta 1917 postavljeni pred isto vprašanje: nesmiselno je bilo pošiljati divi- zijo za divizijo na eno mesto v boi —• vse so bile izgubljene. Sedaj se je postavil problem nove obrambne črte v zaledju, ob Marni, do katere naj bi se divizije umikale v bojih. Za tako obrambno črto pa je bilo treba najmanj S dni, da se pripeljejo čete, topovi, municija in oskrba ter da se naredijo jarki in defenzivne pozicije. Leta 1917 so imeli Nemci razmeroma malo mehaniziranih traas-portnih sredstev. Napredovanje je šlo v taktu pehote: 8 do 16 km na dan. Toda v tej vojni so nemške mehanizirane čete napredovale do 30 ltm na dan. Od Sedana do Pariza je nad 210 km. tore? 7 dni napredovanja. K sreči, je dejal general Buisson, je moral sovražnik prekoračiti več rek: Meti sc, Oise, Sambres in Ancre. To je bila bitka na rekah, kajti reke predstavljajo tam, kjer ni gora, največje ovire. Zavezniki tudi niso mogli dovolj hitro narediti druge obrambne črte. ker so bile ceste polne beguncev. Premalo letal in tankov »V«e naše težave«, je dejal general, »izhajajo iz pomanjkanja letal in tankov«. Ameriškemu dopisniku je pripomnil; »Povedati morate Zedinjenim državam, da potrebujemo letala, še in še letala; priti morajo oborožena s svojo milnici jo«. Na zahodu od generala Buissoua je bil drug odličen poveljnik, general Delattre. Iz ostankov različnih polkov je napravit odred, ki je zadrževal še dolgo časa nemško napredovanje pred Retlielom. tako da je bilo mogoče pripraviti vse za razrušitev mostov preko Aisne. Sedem dni je držal žep pred Rethelom ter se potem še boril v mestu. fjSlaba informacijska služba Obrambi generalov de Buissona in Delattrea sta povzročili kratek zastoj v nemških operacijah. Pri vseh ujetnikih sta dobila informacije, da bodo Nemci napredovali proti Reimsu. Med tem P a so Nemci • spremenili smer ter šli proti zahodu. Vsi drugi poveljniki pa so se pritoževali čez Delattrea, da jim je vzel njihove čete. Nihče pa ni izprevidel, da je Delattre ustavil umikajoče sc čete razbitih divizij, ki so iskale svoje poveljnike. Nihče ni tudi videl, da je bila Delat tre ova zasluga, da je odvrnil napredovanje proti jugu. »Najboljše, kar sem ukradel«, mi :c dejal Delattre, »so bili trije francoski tanki, ki so zaostali zaradi manjših poškodb. Brez teh treh tankov bi se ne mogli boriti. Toda zadržal sem jih skoraj z revolverjem v roki, kajti poveljnik njihove edinice je vse storil, da bi j‘li dobil nazaj. Uspehi teh treh tankov so postali kmalu tako znani, da so se pridni-jžili še drugi in kmalu smo jih imeli 14!« Škoda, da ni imela francoska vojska več Delattreov. Njegova divizija je držala fronto 32 km, ogromna distanca 12.000 mož! 25 možk proti 400 sovražnikom General Delattre mi je pripovedoval o junaštvu podporočnika Gehina, ki ie s 25 vojaki zadrževal 12 ur 400 sovražnikov pred neko kmetijo. Kmetija jc bila popolnoma obkoljena. Vsi izhodi bili pod strojniškim ognjem. V bližini ic bil sovražni metalec granat — slišala se celo povelja, na kakšno razdaljo ic treba streljati. Ko je podporočnik Gehin dobil pojačenje, sc je sovražnik umaknil' Ko sc je fronta začela nekako stabilizirati, jc 28. maja ob pol 9. uri dopoldne Reynaud po radiu sporočil, da sc je belgijski kralj s svojo vojsko predal. Uč'nc!< te predaje na Francoze je bil strašen, vse *e govorilo o izdaji. ■ Kje so naša letala?« so sc povsod spraševali francoski vojaki in civilist-Vse je bilo demoralizirano, ko jc videlo da so bila nemška letala v francoskem zraku kakor doma. Na eno francosko le* talo je prišlo 10 nemških. (Dalie) med razgovorom d vigne svoje noge na mizo ali pa z njimi objame »tol, vse to spominja na sina Srednje Amerike. Willkie se je rodil 18. februarja 1892. Njegov oče je imel knjižnico s 6700 knji- Velik pomen VVilEkiejevih vtisov iz Anglije Po vrn tvi v Ameriko bo vsekakor zelo vplivna osebn.sS .trepko ;»odprta Rooseve la ospredje. Bil je vedno nasprotnik zastarelega reda, nestalne narave je zdaj pridigal o socializmu, drugič spet o Jefferso-novi demokraciji. Zelo je mrzil vse, kar je germanskega, v svetovni vojni se je prijavil med prostovoljce in šel na francosko bojišče, kjer je služil kot poročnik v 325. polku poljske artilerije. Tik pred odhodom na fronto se je kar mimogrede poročil. Po vrnitv-i v domovino je stopil v vrste ameriške legije in demokratske stranke. Boril se je proti Ku Kluks Klanovcem. Kot zastopnik svoje firme je prišel 1929 v New York, kjer je naglo napredoval in postal slaven med poslovnimi krogi. Čeprav je kandidiral kot predstavnik republikancev, je še vedno na spisku demokratske stranke. Nima svoje organizacije, njegova kandidatura je bila v rokah amaterskega gibanja, ki je agitiralo zanj. Ameriški politični krogi so prepričani, da bodo vtisi, ki jh bo prinesel Will.kie iz Anglije, mnogo pripomogli k razjasnitvi pojmov o nujno potrebni pomoči Veliki Britaniji. Kajti, Willkie je vsekakor osebnost, ki za Rooseveltom v poslovni Ameriki, predvsem med republikanci in izola-cionisti, mnogo pomeni. Brez dvoma je izrednega pomena, da je Roosevelt podprl željo republikanskega kandidata za predsednika USA, Wendela Wi>Hkiea v njegovi želji, ogledati si na licu mesta dejansko stanje v Veliki Britaniji. S tem bo izpodbil tla velikemu taboru izoiacionistov, ki so bili predvsem med republikanci zelo glasni. Wendel Willkie je sam po sebi zelo simpatična osebnost v Ameriki. Ni politik, nego posloven človek. Po lastnostih skromen, a samozavesten ne nosi nikoli pri sebi ure, tudi nuna lastnega avtomobila. Enkrat na mesec potuje iz svojega stanovanja na Peti aveniji New Yorka, kjer biva s svojo soprogo in sinom Filipom že 11 let, na veliko posestvo v Roche County. Tam goji cele črede svinj, zanima se z upraviteljem za gradnjo novih staj in o drugih problemih kmetijstva. Willkie je običajno zelo raztresen človek. Njegova obleka in frizura z a daje ta ženi in osebnemu tajniku dosti skrbi. V vlaku se je že zmotil, pozabil je izstopiti in se peljal zamišljen v knjige, dalje. V hoji spominja na stopicanje medveda, v vsem se odraža v njem ponašanje človeka, doma iz Indiane. Njegov prikupni obraz, strast za debate ter način, kako 1 gami. Mož je poznal na pamet vse izreke Shakespeareja. Vsako jutro, ko je šel budit štiri sinove in tri hčere, jim je zdekla-miral nekaj izrekov tega pesnika. Willkie je bil po rojstvu tretji sin. Že zgodaj se je učil v krogu družine debatirati, vnasledil je od očeta vse lastnosti demokratičnega Američana. Na dniverzi v Indiani j!e kmalu stopil v Italifa bi ne šla v vojno, če... Pomembne ug otovitve uglednega liista k po oža ]u v Sredozeml u »Popolo d’ Italia«, ki ga je ustanovil sam Mussolini, prinaša članek vojaškega poročevalca Maria A p p e I i u s a, ki Pravi med drugim: »Pri sedanjih dogodkih v Albaniji in v Afriki, ki nas silijo-, da se borimo proti bolje oboroženemu nasprotniku, kakor smo mi, ker je bogatejši od nas, tako da občutimo težino njegovih močnih sredstev, se spomnimo, da ie čas za začetek bojev izbrala Ang’:ja dne 3. septembra 1939 in ne mi. Dogodki so pozneje z bliskovito naglico potegnili tudi Italijo v vojno. Odločitev, ki jo je storila Italija 1940. je ista, kot so Jo izvedli naši očetje. Potegnili smo sablje, zaupajoč v krepost ivašega karakterja, v hrabrost naših vojakov in duševno s dolgo želeno našo samoupravno slovensko banovino. Dolžnost nas vseli je, da se združimo in strnemo z vlado narodnega sporazuma, ki nam je ohranila mir. Imamo r,vo?o ’iarodno vojsko, v kateri služ!jo naši 'antje in možje, in ta je čuvar naše varnosti. Kar njej žrtvujemo, žrtvujemo sebi !n za mir. Razcepljeni smo majhni, povezani veliki in močni. Tako se čutimo "vobe 'ie ter hočemo svobodno živeti, hočemo z odločnostjo slediti činiteljem, ki vodijo našo državo: dinastiji, vladi in movine. Sodelovati želimo najiskreneje v vojski.« Ogromne dobave Avstrali e Angliji Govorica o pomorski blokadi Anglije ima kaj malo opore, če pogledamo v poročilo avstralskega ministrstva za zuna-:'_n trgovino, ki navaja, da je iz tega do-| '-.limona že šlo in bo še šlo v tem proračunskem letu v Anglijo: za 55 milijonov funtov šterlingov volne, za 12 milijonov . f. št. svinjskega in govejega mesa, dalje j 100.000 ton masla, 20.000 ton sira, 112,500.000 tucatov jajc, žita in drugega I živeža za skupno vsoto 120 milijonov funtov šterlingov. Avstralski producenti, posebno živinorejci in mlekarji, imajo zidaj lepo priliko do zaslužka. Izkoristili bodo vse možnosti svoje produkcije in bo to pot pokazala Avstralija, kaj zmore njena moderna organizacija poljedelstva in živinoreje. ■i mn i ri»im niT—I— Imenovanje prote Dušana Kecmanovi-ča, prvaka SDS v Banji Luki za senatorja je zbudilo veliko zadovoljstvo v vrstah KDK, ker je Kecmanovič navdušen borec za srbsko-hrvatski sporazum ter zaslužni prosvetni, gospodarski in politični delavec. Prejel je iz Bosanske Krajine in vse države celo vrsto čestitk. Zelo lep sprejem je priredil Dubrovnik hrvatskenm banu dr. Šubašiču, ki se je z zagrebškim mestnim načelnikom dr. Starčevičem, nadškofom Stepincem in drugimi odličniki na dveh ladjah pripeljal iz Splita. Ko je ban otvoril zelo uspelo razstavo dubrovniškega pomorstva skozi stoletja, je ban dr. Šnbašič dejal: »Ponosen sem, da sem sin naroda, ki more svetu pokazati to, kar sem videl.« Kontra admiral Luteroti je novi poveljnik naše vojne mornarice. Doma je iz Sv. Križa-Začretja v banovini Hrvat-ski, kjer se je rodil 1884. Pomorsko vojno akademijo je študiral na Reki, služil je v avstrijski mornarici, potoval mnogo po svetu in v Jugoslaviji postal 1936 načelnik mornariškega štaba, nato pa pomočnik komandanta. Napisal je mnogo strokovnih knjig. »Hrvatsko-srbski sporazum ima vefik pomen v življenju hrVatskega naroda. Z njim nismo izvršili nobene kapitulacije, nismo se odrekli svojim pravicam in idealom HSS je danes nositeijica hrvat-ske misli in politike svobodnega naroda, ki se ne da podkupiti in ne bo nikomur lisužnjena. Mnogo ljudi se je vrinio v razne službe, kjer širijo nezadovoljstvo. Tu bo treba resne revizije. IISS hoče svobodno Hrvatsko, v kateri bo svoboden tako narod kot poedinec. iz zunanje in notranjepolitičnih razlogov pa je potrebno, da se sestane hrvatski sabor.-, .'e dejal na zboru HSS dr. Jakovljevič. Širite „Večernik"! Kultura Usodnost bojev za Tepeleni Italijanski pritisk v Albaniji je najmočnejši na področju Tepelenija. Kajti, če bi se jim posrečil tu predor proti vzhodu, "i se morala pomakniti nazaj vsa grška Mžna fronta, ki je z levim krilom že blizu zaliva Valone. Zato je za nasprotnika tem usodnejše, da so vprav tu '.osegli Grki velik uspeli ter'v sektorju Tepele-nUa zasedli eno najmočnejših, utrjenih postojank albanskega bojišča. Grki se prav dobro zavedajo pomena tega dela fronte, od tod njih agresivnost v napadalnem sistemu. Ker >e liasprot-podcenjeval tako nje kakor operacij-SK: teren, ki je pozimi še težavneši postaja ofenzivnost Grkov na tein delu fronte še usodnejša Italija sicer razpolaga z močno rezervo dobro oboroženih si' ’!1 nadaljnji razvoj dogodkov v;, ra v na ll,Ku Albanije bo pokaza1 zaninrvo stran težko premak1jive • gorske vojne, ki je večkrat odvisna od činiteljev, ki nir iajo s samim meren-em deiansVe moči nobe *'e zveze Pri j»re •'b^nia fa- boronf, r\ vse: ali tunik ali pa daljnosežen predor... Pri prekmurskem umetniku v Budimpešti Iz razgovora s prvim prekmurskim slikarjem Ludvikom Vrečičem B u d i m p eš t a, januarja 1941. V mrzlem decembrskem večeru, ki se je razprostrl na donavska nabrežja in na prometne budimpeštanske ulice, sem ga obiskal. V tujem, velikem mestu namreč tako prijetno de govoriti z rojakom, posebej s človekom, katerega roka je prvič z veliko ljubeznijo prčarala na platno košček življenja zavržene, od vseh pozabljene pokrajine. Akademski slikar Ludvik Vrečič me je z veseljem sprejel v svojem ateljeju, to se pravi — v skromnem podstrešnem stanovanju. Kaj pa, skromnem samo na videz, zakaj svetloba, ki. se sredi neva siplje na prenapolnjeno mizo, peč, posteljo ih na številna platna po stenah, ta svetloba je za slikarja neprecenljivo bogastvo. Vrečič je bil pravkar sredi dela. Na mizi pred njim je ležal še ne popolnoma izgotovljen in okrašen usnjen ščitili ovoj za knjigo. Kaj. delate tudi tako?« sem ga vprašal mimogrede. »Da. Pozimi sc ukvarjam tudi s takimi rečmi. Kakor vidite, je to bolj obrtniško delo. Sicer tudi portretiram, pa po domovih, zakaj tu v tej sobi ob takem času verjetno nobena stranka ne bi vzdržala dolgo«. Pritajeno se je nasmehnil. Ko se je potem spomnil svojega srednješolskega portretiranja tovarišev, sem ga kar naravnost vprašal po mladostni življenjski poti. .Rodil sem se v Skakovcih pri Cankovi-; je jel pripovedovati v prekmurskem narečju. »Tam sem pričel otroška leta, hodil v Strii- I kovce v osnovno šolo, nakar so me starši dali na gimnazijo v Šopron. Po končanih štirih gimnazijskih razredih sem se odpravil kar tako v Pešto. Moje nagnjenje k slikarstvu je bilo tedaj že očito. Zato sem vkljub ! nejevolji domačih vstopil v neko zasebno slikarsko šolo, poleg tega pa sem tudi obiskoval trgovsko akademijo. Računal sem namreč s slikarsko akademijo, na katero sem se končno tudi vpisal ter jo dovršil. Ker me učiteljevanje ni mikalo, sem se potem ves predal svobodnemu umetniškemu ustvarjanju.« »Videl sem nekatere reprodukcije vaših del iz Prekmurja. Ali ste se po končanih študijah večkrat vrnili v domovino?« »Pogostokrat. Pred sedanjimi vojnimi časi sem vsako leto obiskal Prekmurje. Letos žal tega nisem mogel storiti, upam pa, da bom prihodnje leto lahko. Prekmurje je zame kot slikarja izredno bogata pokrajina. Doma sem imel navado natovoriti slikarsko orodje na kolo in se tako odpraviti slikat v prosto naravo.« »In razstave vaših del?« »V Budimpešti sem razstavljal že mnogokrat, ampak vselej družno z ostalimi slikarji. Kolektivno razstavo svojih del sem imel doslej le v Ljubljani, pripravljam pa se nanjo tudi tu V Ljubljani sem v Jakopičevem paviljonu razstavil okrog 140 del.« »Dovolite, ali je bilo to vaše prva »srečanje ; s slovenskim središčem?« »O ne! V lepem ljubljanskem mestu, ki se ga tako toplo spominjam, sem bil že nekajkrat prej. Osebno poznam mojstra Jakopiča, prav tako tudi Jakca, s katerim sem se seznanil pri vojakih v Mariboru. Živo mi je pred očmi naslednji doživljaj: Ko sem kot začetnik nekoč v ljubljanski »Zvezdi« razkazoval mojstru Jakopiču nekaj svojih del, je prišel zraven neki gospod profesor, kateremu je neka slika tako ugajala, da jo je takoj kupil. Na Jakopičev nasvet sem potem še nekaj popravil na njej.« »Ali ste bili razen v Ljubljani še kje drugje v Jugoslaviji?« »Razen Pariza, kjer sem bil mesec dni, sem prepotoval Dalmacijo in Bosno, iz katere sem odnesel pač lepe impresije.« Vstala sva in pričela ogledovati krajine in portrete, ki so dihali resnično življenje. Slikar me je prijazno opozarjal na dela iz Prekmurja, Zagreba, Zadra, Splita, s Plitvičkih jezer ter iz madžarske prestolnice in podeželja. Med ostalini me je opozoril tudi na nekatere kopije Murillovih del. Ko sem mu v razgovoru omenil nedavno soboško razstavo treh mladih prekmurskih likovnih umetnikov, se je živo pozanimal zanje in si zapisal njih imena. Pritrdil je tudi mnenju, da bi v bližnji bodočnosti bilo dobro prirediti skupno razstavo vseh. »In v bodoče, ali imate kake posebne načrte?« sem mu zastavil poslednje vprašanje. »Človek ne ve kako in kaj bo! Na vsak način bi se pa rad kar najbolj posvetil nemotenemu ustvarjanju.« Pozno zvečer sem se poslovil od delavnega, štiridesetletnega umetnika, ki ga je življenjska pot zanesla v madžarsko prestolnico — z zavestjo, da v tihi delovni sobi nekje na 1,0-voldskem trgu tako v barvah kakor tildi v človeškem srcu še lebdi lep odsev prekmurske ravnine... fš. Gc>s*>aciatske vesti Dvigniti moramo agrarno proizvodnjo! Slovenija je pasivna pokrajina, četudi se 60% prebivalstva peča s kmetijstvom, to je skoraj 700.000 ljudi oc! 1,150.000. Pri nas znaša povprečni pridelek pšenice na 1 hd 9,5 q, koruze 60,4 q, v Nemčiji 20,5 q ozir. 148 q, na Nizozemskem 28 q ozir. 171 q. Nekako tako tudi v Avstriji, Danski, Italiji. Naša zemlja nam torej ne daje toliko, kot bi lahko. Pravilneje: ne znamo iz nje dobiti toli'ko, kolikor bi lahko! Večina naših gospodarstev, in sicer 38% meri do 2 ha, 24% pa 2—5 ha. Veččlanske družine tak kos zemlje pri sedanjem načinu obdelovanja ne more preživljati. Na kmetijski šoli v št. Juriju so vzgojili krasno pšenico, ki daje redno v normalnih lefnah 25—30 kratni pridelek. Naš kmet hvali izborno letino, če mu seme vrže lOkmtni sad. Ni druge poti, kot da prične naš kmet korakati po stopinjah naprednih agrarnih držav. Če to izvedemo, kar je z.doibro voljo možno, more Slovenija sama kriti potrebe svoje prehrane, da, še izvažali bi lahko. Brez uporabe umetnih gnojil naše proizvodnje ne moremo dvigniti. Nujno je potrebno tudi izboljšanje naših travnikov. Koliko travnikov ne daje skoraj nobenega haska! Posledica: slaba živina, malo mleka, nezadostna prehrana, slab gnoj in zato tudi slabi poljski pridelki. Poznam močvirnati kompleks, kjer bi se lahko lastniki sami združili in ga z najmanjšimi stroški sami izvrševali. Kako izgleda marsikje živina pozimi? Kot okostje s kožo! Marsikateri kmet se ne zaveda, da dela škodo sebi, ko drži v hlevu namesto 4 lepih kosov, kar 8 ali pa Se več suhih in mršavih. Dobrega gnoja, na katerem vsak »grunt stoji«, taka živina ne more pripraviti. — Sadpih drevesc ni dobiti in bodo vedno dražja, sadje postaja važno ljudsko hranivo. Ali ne pozna večina n: lih sadjarjev -sadovnjakov le v jeseni? Koliko jih je, ki škropijo drevje, ga snažijo, mu gnojijo? Kdaj se bomo zavedali, da je z malo dobre volje in malenkostnimi stroški sadjarstvo najbolj rentabilno? že z ozirom na čase, ki so pred nami in ceno, katero bodo še dolgo imeli kmetijski pridelki, je nujno potrebno, da se naučimo kalknlirati. Zakaj bi se bai 1000 din novih stroškov, če mi isti vrnejo 2—3 kratno vsoto? Kmetija je kraljestvo zase, kjer so vse panoge med sabo trdno povezane in če zanemarjam eno, je to v škodo vseh ostalih. Brez dobre krme ni dobre živine, ni gnoja, ne pridelkov na polju, v sadovnjaku ali vinogradu. Temeljno brazdo bo morala zaorati banovina: z načrtnim delom in denarno pomočjo. S propagando in praktičnimi primeri je treba doseči, da se bo krnet po- služeval umetnih gnojil ter spoznal njihovo rentabilnost. V široko zasnovano akcijo za izboljšanje in napredek naše agrarne proizvodnje ie treba vključiti višje razrede ljudskih šol, kmetijsko-nada-Ijevalne šole, vsa kmetijska društva, stro- kovno in dnevno časopisje, predavanja^ delo okrajnih kmetijskih odborov, občine, kmetijsko zbornico itd. Proizvodnjo svoje j grude moramo dvigniti! Tako bomo tudi v veliki meri ustavili beg z dežele v mesta in tovarne! Ljubo šnuderlJ Kontrolirani izvoz živinske krme Pod kontrolo ravnateljstva za zunanjo trgovino so z novo uredbo o kontroli izvoza živinske krme: oves, ječmen, gra-šica, kokolj, suha živinska krma (seno. slama, plevel, koruzna slama, krmilni bob, grašica, rezanci sladkorne pase itd.), žitni zdrob, otrobi, krmilna moka in drugi ostanki pri meljavi, oljnate pogače, oljnati zdrob in drugi ostanki pri predelavi kmetijskih proizvodov. Izvozna potrdila se bodo dajala v okviru splošnega načrta izmenjave registriranim izvoznikom. Pogoji za izdajanje izvoznih potrdil za oves, slamo, grašico, seno in koruzno slamo bodo še predpisani, potrdila za izvoz otrobov, rezancev sladkorne pese in oljnatih pogač bodo izdana v mejah pogodbenih kontingentov. Podrobno so navedeni pogoji za Izvoznike, ki morajo biti registrirani, in proizvajalce, ki morajo prošnji za izvoz priložiti potrdilo kmetijske in trgovinske zbornice, da je izvozno blago lasten proizvod ter potrdilo o plačanem davku za zadnjih 6 mesecev. Objavljene so'še: naredba o nadzorstvu nad izvozom premoga, naredba o nadzorstvu uvoza nepredelanega kavčuka in naredba o nadzorstvu uvoza surovih in suhih kož, usnja in izdelkov iz usnja, krzna in krznarskih izdelkov, lubja za strojenje, ekstraktov in material? za strojenje. PROIZVAJALCI PREJMEJO ZA 1 KG TEŽKIH ŽIVIH SVINJ 17 DIN Za izvoz svinj, težkih preKo 160 kg, bo po sporazumu z Nemčijo plačalo ravnateljstvo za zunanjo trgovino zadružnim zvezam, proizvajalcem in trgovcem 20.50 dinfranko nemška meja (Maribor), tehtano in prevzeto na Dunaju Izvozniki, trgovci in zadružne zveze morajo od navedene vsote plačati proizvajalcem 17 din tia i kg žive teže, kolikor Ostane po odbitku stroškov. Za svinje oa 145—160 kg bodo prejeli proizvajalci 16.50 flin. KOSMATI ZASLUŽEK PRI OLJU Referat za kontrolo cen opozarja, da je dopustno na nabavno ceno olja pribiti največ 0.70 din kot kosmati zaslužek na 1 kg jedilnega olja. V maloprodaji je dovoljen pribitek največ 15% na nabavno ceno. Cene na malo določa upravno oblastvo I. stopnje. Ta prodajna cena se določi na podlagi nabavne cene olja v sodih po 200 kg in naj velja za olje v vseh vrstah embalaže. Cene bučnega oijJi na veliko ostanejo nespremenjene. Vse poviške (na pr. davek na poslovni promet) morajo nositi tvornice same. g Nad 1 milijardo din svobodni!« deviz za uvoz surovin in potrebnega blaga za prvo četrtletje 19-11 je že zagotovila Narodna Ivanka. g ‘26 izvoznikih in 28 uvoznikih /,a-jednic bomo imeli po načrtu ravnateljstva za zunanjo trgovino, kajti J>olcg žc obstoječih bodo ustanovljene še nove. g Pooblastilo za reguliranje prometa s surovimi kužami v dravski banovini bo dobil ban. g Odbor za kompenzacije pri ravnateljstvu za zunanjo trgovino, ki bo preučeval in sktepal kompenzacijske posle, bo ustanovljen iz zastopnikov ravnateljstva, Nar banke, ind. oddelka min. trgovine in industrije, inšpekcije drž. obrambe in banske oblasti v Zagrebu. g Odobritve za povišanje cen se začasno ne bodo izdajale in banska uprava opozarja, da je zalo treba računati s sedanjim stanjem pri nakupih. g Uvoz nemške stanienc volne in tkanin bo kmalu realiziran v večjem obsegu. Carinska vprašanja so urejena. V Beogradu pričakujejo tri nemške strokovnjake, ki bodo prinesli vzorce s cenami. Po sporazumu glede cen bodo določene ludi količine, na katere jugoslovanski interesenti računajo. Verjetno l*o odpotoval«) v Nemčijo tudi zastopstvo našega finančnega ministrstva, gospodarskih ustanov ter interesentov, ki si bo ogledalo nemške tovarno. g Cene kožuhovine na velesejmu so letos proti lanskim znatno poskočile: lisice do 22« (posebni kosi do 305), kune zlatice do 1(500 (jjosebno lepi kosi do 1830) .kune belice 7(i0 do 1060 .vidre 600 do 1000, zimski zajci 15 (lani 10), jazbeci 130 (lani 75), divje mačke 50, domače mačke 10 do 40, pižmovke 88, letne srne 27, zimske srne 16, bele podlasice 35, polhi domači zajci 3 do 6, veverice 14, dihurji 150 do 180 din. Prihodnjo dražbo krzna .bo priredila spet zadruga »Divja koža" dne 10. marca na ljubljanskem velesejmu. g Velika turistična konferenca je hi la v Dubrovniku. Sodelovali so zastopniki turističnih zvez iz Zagreba, Šibenika, Splita in Dubrovnika .gostilničarske zveze, zastopnik banovine itd. Razpravljali so p preskrbi hrane za gostinske obrate v turističnih krajih ter o reorganizaciji' Putnika. i Drphite nawtce n Za učileija sc pripravlja 70 letni starček Aleksa Čavič v vasici Jagoliči, ki Jc edini pismen v svoji vasi ter je zato postavljen drugim za učitelja. Nabavil si je nekaj priročnikov Ut se z vnemo pripravlja na delo. n Sole v khlerih se ne uče pisati so ..meklebišole za muslimanski verouk. Tu učijo otroke le čilati arabske črke, s katerimi so napisane verske knjige. n 211 metrov na sekundo je znašala hitrost zadnje košave v Beogradu, ki je povzročila mnogo nereda v tramvajskem in avtobusnem prometu. n Odprl se je prepad na njivi „Dolovi“ pri vasi Rosulja v okolici Bugojna. Odprtina je velika 2 m2 ter prihaja iz nje duh po premogu. Ugotovili so, da jc odprtina ze- lo globoka. Verjetno bo lo kak star zasut rudniški rov. n Velik uspeh je doživel ples zagrebških novinarjev v hotelu „Esplanadc“. Ples jo odprl - zastopnik kralja brigadni general Ljubomir Velebit ob veliki udeležbi zagrebške javnosti. u G00 letnico ustanovitve bo proslavljala kmalu bolnišnica v Dubrovniku. Ustanovljeni je bila 1317 1. Zato ne bo odkritja spominske plošče za proslavo 400 letnice, ki so jo hoteli nekateri Dubrovni-čani organizirati, misleč, da je bila ustanovljena šele 1. 1510. u Samo dve vrsti obleke predlaga ženska organizacija 1ISS v Belovaru: eno za delo, drugo pa za praznike. Samo ta dva tipa obleke bi smeli nositi tako kmetje, kot meščani. n 1 in pot milijona din za proslavo 1300 letnice pokristjanjenja Hrvatov je vo-tirala zagrebška mestna uprava. n 25 koz in ovac so raznirevarilli volkovi kmetu Aleksi Maglovu v Ljubočevem pri Kolorvarošu. Kmetje bodo v tem kraju organizirali splošen lov na volkove. n Za 250 din je prodal svojega čudežnega petelina nekim trgovcem Šalih .Mujiči« iz Preočice pri Travniku. Petelin zapoje z močnim glasom vsakomur, ki ga zato zaprosi. n Velik mraz jc povzročil mnogo smrtnih slučajev zaradi pljučnice v Dalmatinski Zagori. V vasi Miljevei je umrlo 10, v Pokrovniku pa 20 oseb. ,t Institut za goriva, rude in metalurgijo je ustanovljen pri rudarskem oddelku banovine Ilrvatske. Njegov delokrog bo obsegal tudi področje izven banovine. Radio Torek, 4. lebruarja. Ljubljana: 12 ruske pesmi, 13.02 KO, 17.30 »Iz znanih oper«; (pl.), 18 solistični koncert (Čenda Šedlbauer, violončelo, klavir pa M. Lipovšek), 20 B. Smetana, »Walensteinov tabor«, 20.15 I. Cankar, Jakob Ruda, 21.15 RO. — Beograd: 14.10 romance poje O. Oljdeko-pova, 18 havajska gl., 19.50 orgelski koncert, 22 sodobna gl., 22.50 plesna gl. — Zagreb: 17.30 plesna gl., 18 operne arije poje V. Gro-zaj. — Praga: 15.45 A. šatra, godalni kvartet, 19.40 lahka gl., 21.15 plesna gl., 21.55 A. Brucknerjeva simfonija. — Sofija: 11., 12.50, 19.50 in 21.30 lahka in plesna gl. 20.30 komorna gl. — Ankara: 20.45 turška gl., 22.45 koncert, 23.45 plesna gl. — Anglija: 19.20 solisti in lahka gl., 21.15 pisan koncert, 23.13 plesna gl. — Francija 1: 15 komorna gl., M zabavna gl. — Nemške postaje: 15 zabavni koncert, 18.20 in 21.15 ter 23.15 zabavna i'1 lahka glasba. W. E. BARTIIELL: 38 ZENA V DŽUNGLI Kksotiinl rommn #z INDIJE V njegovem srcu so se prepirali in kričali nešteti glasovi. Glasovi stiske, hrepenenja, ljubezni, sovraštva. Preko vseli teh strastnih glasov je plaval sladek, milosten glas... nekega človeka... Mahatma. Mahatma, ki sedi za temi zidovi v ječi. Neštetokrat so pripeljali koraki morilcu na ta kraj, in njegova duša je prisluškovala... Ime Maha trne je zvenelo v njegovem srcu. Ni zvenelo samo v njegovem, temveč v srcih milijonov. Ljudje so zborovali. Odposlanci ljudstva so govorili. Svobodo za Maliatmo!« je bila zahteva. Iskreče se, razbolele oči, stisnjene pesti, ognjene besede: Mahatma! Osvobodite Maliatmo! * Beata je sedela sama v svoji hotelski sobi, otrplo, z brezciljnimi mislimi. V rokah jc držala tedenski račun s podpisom: Burton, direktor hotela. Zaman je iskala po' svojih torbicah — nič —- nobenega dolarja več,. nobenega shillinga, nobene rupije. Velikanski stroški njenega raziskovanja so uničili njeno imetje. Poslednje tisočake je vrgla agentom, ki jim je naročila, preiskati po pristaniških mestih tiste hiše veselja ... Mogoče, da bo ta njena zadnja žrtev I rešila njenega otroka, njeno nedolžno Agnes iz objema kakega pijanega mornarja ali izgubljenega pustolovca... Beatin obraz se je spačil v krču. Papir je zašumel v njenih rokah. Račun, da, tega mora poravnati... Poslala je Mawaso s prstanom v mesto. K nekemu bližnjemu juvelirju, ki ji ga je priporočil nesramno jo motreči poslovodja hotela. Da, samo ta dolg poravnati — in potem proč. Tu ne sme še naprej stanovati. Ona ne spada več v te odlične družabne kroge. Bila je uboga, beraško uboga. In kam? Spomnila se je hiše, mirno katere .ie šla s Heti'ryjem Forrestom v prvih dneh svojega bivanja tukaj. »To je serail Khusru, ki brezplačno sprejema potujoče«, ji je bil dejal. Tedaj je sočutno gledala siromake, ki so morali tukaj iskati zatočišče. Ali .ie zdaj tako daleč, da spada tudi ona k njim? V njeno samoto je zvenelo kričanje ulice. Romarji so hodili po mesta. Od ure do ure so se pojavljale nove trume ljudi. Življenje je valovalo... in preko vsega tega je žarelo, kakor da se veseli oboževanja milijonov, vedro nebo. Beata je pritisnila toke na sence. Sa- mo nekaj dni še... čez božični praznik! Samo nekaj dni še... dokler ne pride sporočilo iz pristanišč — iz Bombaya aii Kalkute ali katerega koli drugega mesta ... ali so Agnes našli. Zmerom bolj se je krčilo njeno telo, kakor da bi jo težile na plečih neznosne uteži. »Mavvasa!« Končno je prišla. Čudno nemirno, z bliskajočimi sc očmi. »O, mem-sainb, oprosti, da sem se tako mudila! Vse mesto je polno ljudi. In vedno novi prihajajo... in vsi kričijo... vsi kričijo...« »Kaj kričijo, Mavvasa?« »O, mem-sahib, tega nisem mogla verjeti ... Toda vsi tako govorijo... vsi molijo k Brahmi!« »Kaj, Mawasa —■ kaj misliš s tem?« »Iz hiš kričijo — s streli — iz vrtov — po ulicah —■« »Kričijo...« »Mahatma je svoboden!« Z valujočimi prsi jc stalo dekle pred njo. Mahatma, dobri! Mahatma, blagoslov prinašajoči, je prost — o kako se bo veselil moj stari oče! Lončar v Dakki je on. mem-sahib, marljiv mož, pošten :ti vesten. Kdor ga pozna, ga mora imeti i'ud. nosi dolgo belo brado. Zjutraj si zmerom pogladi brado in pravi: O Vish-nu, ohrani nas —- o Vishnu. ohrani nas in Mahatmo!« Pazljivo je Beata motrila dekle. Kako, se more veseliti — nikoli ni videla Ma-\vase takšne. Mavvasa je čutita strmeč pogled svoje gospodarice in se udarila vo čelu. »O, ne zameri mi, mem-sahib, moj^ srce govori, ko bi ti moral govoriti hi°j razum. — Tvoje naročilo sem izvršila-* Brskala je po svoji torbici in izvleki iz nje nekaj večjih bankovcev. »Bil je pošten mož«, je klepetala Mavvasa, »toda nisem mu zaupala, teir.ves poprej vprašala dva druga. Drugi so 'i°' teli dati manj, toda nesla sem ga k !,r~ vemu in mu dejala: »Ti si najpoštenej'>1 od pretkancev tega mesta — tebi dan1 prstan —«. Smejal se je in ga vzel. 111 je denar.« Tudi Beata se je smehljala. »Zdaj pojdi, Mavvasa — plačaj tako' ta račun spOdaj v pisarni.« »Ostaneva tu, mem-sahib?« »Nekaj dni še.« »In potem?« Beata ni odgovorila. Mavvasa ie st«' pila k vratom. »Forrest sahib se mora vrniti da bo mem-sahib vesela!« je dejala polglasno od vrat — in naglo izginila. » Rdeč plamen je šinil Beati v obraz* Forrest! — On jc odpotoval — še is te K-1 večera po njunem razgovoru. Brez s 0 vesa, brez besede. O, vedela je, da j* je ljubil, iskreno ljubil. Njena odklonu- ^ ga je zabolela. Toda vendar... zakat odšel kar tako? Ko je vendar vedel v kakšni stiski je?... Nov ce Velika razstava narodne delavnosti Na prostorih beograjskega velesejma je ze začelo živahno gibanje. Uspehi, ki j ih je dosegel beograjski velesejem tekom minulih dveh let s svojimi velikimi razstavami, vkljub težkim in negativnim priti*-skom v Evropi in po vsem svetu so dali prirediteljem pobudo, da tudi letos prirode razstave, in sicer spomladansko maja, jeseni pa v počastitev polnoletnosti kraija Petra II. veliko razstavo narodne delavnosti na vseh poljih javnega življenja;, veliko nacionalno, gospodarsko in kulturno revijo, ki naj pokaže na eni strani naravna bogastva naše zemlje ter proizvajalno silo našega naroda v kmetijstvu, obrti in industriji, na drugi strani pa tudi delo na prosvotno-kulturni povzdigi naroda. V to svrho se razstavni prostori razširjajo na razne strani, gradi se novi reprezentativni paviljon. Spomladi bodo pripravili prostor za stalno veliko živinorejsko razstavo. Zgradili bodo železniški lir naravnost na sejmišče. To je potrebno za dovoz materiala in razstavnega blaga, da se oproste carinska in ostala poslovanja na semjišču. Uprava velesejma bo letos pozvala vse interesente, tudi ona, ki doslej še niso razstavljali na beograjskem velesejmu, da se zanimajo za naš trg ,da na letošnjih prireditvah razstavijo. Jesenska razstava narodne delavnosti bo po zamisli njenih organizatorjev obsegala vesoljno dejavnost državne in zasebne ini- ciativo na ekonomski in kulturni povzdigi Jugoslavije od nje nastanka pa do časa, ko stopi na prešlo! kralj Peter II. iiaz-slava naj pokaže celokupno domačo de-lavnosl, razvoj, napredek in stanje v vseh predelih države, poljedelstvo v vseh njegovih panogah in vseh krajih, obrt in trgovino in njun razvoj tekom zadnjih dveh desetletij, celokupno industrijo, rudarstvo in gozdarstvo, promet, turizem, delo raznih ekonomsko-gospodarskih organizacij, delo na prosvetno-kulturnem polju itd. Upamo, da bo tudi Slovenija na lej prireditvi častno odrezala in da bo etata dokaza v objektivnosti njenih odločujočih činiteljev pri izbiranju našega slovenskega gradiva za to razstavo Pismo iz Pesnice Sadna trgovina v Pesnici se je zadnje dni ustavila, in sicer zaradi pomanjkanja jabolk in nastopa ostre zime. Zadnji vagon je bil odposlan iz tukajšnje postaje 23. decembra. Čeprav je bila slaba sadna letina, je bilo od tu odpravljenih v tujino, posebno v Nemčijo, več sto vagonov jabolk. Tudi so jih pošiljali v večjih količinah v Ljubljano, Zagreb in Beograd. Cene so bile precej visoke, ako da so prodajali sadjarji trgovcem po 6 din za kilogram. Nekateri sadjarji so prišli do prav lepih dohodkov. Dobro sadno letino so dosegli le oni skrbni sadjarji, ki so sadno drevje primerno negovali.1 čistili, gnojili in pravočasno škrop!ii s sredstvi, ki učinkujejo proti sadnim škod- ljivcem. Opazi se pa na žalost v tukajšnjih krajih še veliko število popolnoma zanemarjenih in zapuščenih sadovnjakov. Zaradi tega priporočamo vsakemu sadjarju, da svoj sadovnjak po navodilih oblastev neguje m opravi tudi pravočasno zimsko škropljenje proti sadnim škodljivcem. Vinski pridelek je bil letos zelo slab. Radi tega je tudi doseglo vino prav visoko ceno 12 din za liter. Staro vino prodajajo vinogradniki po 15 din liter. Zadnje dni dovažajo gramoz za posipanje občinske ceste, ki'pelje čez napelje Dobrenje proti državni meji. Ta cesti je v zelo slabem stanju. Vlak v vrtincu viharja MOČAN VETER JE ODNESEL STROJEVODJO IN PREVRNIL CEL VLAK VSA NAKAZILA IN VSE DOPISE ZARADI NAROČNINE NAJ DOPISNIKI POŠILJAJO UPRAVI »VEČERNIKA« TOČNO Z NASLOVOM PRAVEGA NAROČNIKA, NE PA Z NASLOVOM KOGA DRUGEGA, KER SICER LAHKO NASTANEJO PRI VPISOVANJU NETOČNOSTI IN PRI POŠILJANJU LISTA NELJUBE POMOTE. c Reducirana količina petroleja. Poročajo nam. da je uprava drž. monopolov zopet reducirala količino petroleja za potrošnike na polovico. Stranke dobijo na kupone izkaznic za februar in marec samo ono količino, ki je bila sedaj določena za 1 mesec. Tako dobijo družine z 1 do 3 članov za 2 meseca 1 liter, I do (i članov 1 in pol lilra, 7 do 10 članov 2 litra in nad 10 članov 2 in pol litra petroleja. Na progi Zaječar—Paračin je divjal silen vihar, ki je že nekaj dni močno oviral promet na omenjeni progi. Tako je bilo tudi v soboto, ko je mešani vlak zapustil postajo Zaječar. Na odprti progi ga je zajel močan vihar in strojevodja se je bal. da bo moral ustaviti sredi proge. Ustavil ie vlak in stopil iz lokomotive, da bi pregledal stroj in ga očistil ledu. V tistem hipu ga je dvignil vrtinec viharja in ga treščil kakšnih 200 m daleč v prepad. K sreči je ostal nepoškodovan. V naslednjem trenutku je vihar prevrnil cel vlak. Ker so vagoni padli v snežni zamet, ni brlo človeških žrtev; tudi živini v tovornih vagonih se ni nič pripetilo. Na pomoč je prispel pomožni vlak iz Niša, ki je rešil potnike hi jih odpeljal proti Paračinu. VSE PSE SO POSTRELILI, KAR SO VLOMILCI IZRABILI Poročali smo, da je preživljalo prebivalstvo Mislinjske doline vznemirljive dni zaradi steklih psov, ki so se pojavljali * tamkaj ves mesec ter ogrizli mnogo Iju-di. Radi tega so odredile oblasti strogo Pasjo zaporo, a po nedeljskem besnem "apadanju steklega psa v Šmartnem in Slovenjgradcu jc sledil ukaz, postreliti vse pse in mačke, kar je preudarno prebivalstvo že tudi storilo tekom sredo i.i četrtka, tako da ni čuti nikjer več laježa, ^se vasi in osamljene hiše so čez noč ostale brez zvestih čuvajev. Kakor vse kaže, so to spretno izrabili doslej še ne-znami tatovi, ki so v noči na 31. januar vlomili v Šmartnem pri Slovenjgradcu na dveh mestih ter odnesli obilo blaga. V ,rgovini Radšel šel1-' ugotavljajo velikanko škodo, ki znaša že doslej preko '5.000 din. Pobrali so nad 3000 din gotovine, odnesli nad 10 kg prave kave, si izbrali najtoplejše zimsko perilo ter mnogo jestvin, izpraznili tudi vse zaloge v gostilni ter odpeljali novo kolo. Zjutraj je odkrila vlom tudi velepohcst-r-ica ga. Kacova. Z dvoriščne strani, sko-’/i kuhinjsko okno, kjer je bil doslej ved-11P privezan pes, so si vlomilci naredili prosto pot, previdno sneli šipe in premedli v pritličnih prostorih vse kotičkoC Marsikaj so pustili na mestu, ker so brskali za denarjem, odnesli pa so dvh para r.ovh gojzerie, hubertus. V potne kovče-8p> ki so jih vzeli pri Kaeu, so stlačili tudi mnogo malenkostnih predmetov. C®|»e GRADBENA DELAVNOST v CELJU V MINULEM LETU Novozgrajenih je bilo ,54 stanovanjskih zgradb, 4 nestanovanjske, skttpaj .58. Pre-tiredb j<_ bilo: 2 nadzidavi, 13 prezidav, ^ dozidave, 1 izgradba podstrešja, sku-|‘aj Skupaj je bilo novozgrajenih in r’1 %urcjenili 58 zgradb Zgradbe obsega-i': y enosobnih stanovanj. 41 dvosobnih, ’ trisobnih, 3 štiri ali več sobnih, 19 'Ot*siro7 i sob. Poslovnih prostorov je: i tovarniških, S trgovskih in obrtnih delavnic, 1J ! skiad šč, ostalih prostorov 29, skupaj 55. j Kmetijskih gospodarskih prostorov ie j 5, kopalnic 42, stranišč na vodno I izplakovanje 79. Pritlični;! zgradb se je Izitadllo 24, enonadstropnih 7, dvonad-: stronr.i 2. trinadstropna 1. Stroški za stanovanjske zgradbe so znašati »>,425.000 .drii. za nestanovanjsike 1,211.000 din. sku-I Da; 7.636.000 din. Lepa slika dragocen spomin! Foto KVAS Priporoča se c Olirl .trgovina in industrija v Celju v leto 1 !>4W. Lani so bile na novo prijavljene 3 na dovolilo vezane obrti. H rokodelskih obrti, I industrijski obral in 30 trgovinskih in ostalih obrti. Skupaj je bilo na novo prijavljenih Sl obrti. Odjavljenih je bilo skupaj (>5 raznih obrli. Številčno stanje obrlov koncem minulega leta je sledeče: Na dovolilo vezanih 171. rokodelskih obrti 025. industrijskih obratov 25. trgovinskih in ostalih 193. skupaj 1317 napram 1298 v letu 193». e Zaradi ugriza steklih psov se je. v celjski Pasteurjev zavod zateklo več ljudi po pomoč. e [>Ie.siuo poglavarstvo celjsko je ponovno j izdalo razglas glede preprečenia prolit-! pravnih sečenj v gozdovih, ker se neka. ! teri lastniki gozdov na teritoriju meslue občine ne ravnajo po predpisih. Kdor se ne bo ravnal po veljavnih določbah, bo kaznovan z zaporom in v denarju do 50 tisoč din, istočasno pa bo prijavljen tudi vojaški oblasti. Vse natančnejši' pove razglas, nabil na uradnih deskah mestnega poglavarstva c Sokolski tečaj za znižanje vojaškega roka pri Sokolu Celje I. za člane 20. in 21. letnika, ki so vsaj že tri leta redni lelo-vadci pri Sokolu, se prične v sredo, 5. 1 m., ob 19'30 v stojni sobi Sokola r c Mestno gledališče. Dr. Doboviškova burka „IIabakuk' ne bo uprizorjena 7. t. m., ampak 11. in 12. februarja, vsakokrat ob 20. f Dramski odsek /.veze skavtov iz Ljubljane bo uprizoril 9. I. ni., ob 20. v Mestnem gledališču v Celju Silva Pajka burko s peljem v I dejanjih ..Pardon,' pomola". c Iz celjske statistike. Janurja je obiskalo Celje 11/7 lujoev Jugoslovanov je bilo 1112, inozemcev 35. Prenočnin je bilo 1105. Umrlo je januarja v Celju 53 oseb, v mesili 20, v bolnišnici 33. c Borza dela. 31. januarja je bilo v evidenci 1428 nezaposlenih, moških 1183, žensk 215. Delo je na razpolago: 1 hlapcu, G kmečkim deklam, 5 kuharicam, 2 služkinjama, 1 postrežnici, I natakarici in 1 gostilniški kuharici. e Ljudsko vseučilišče. Drevi ob 20. predava primarij dr. Val. Meršol \v Ljubljano o ..otroški paralizi in ineningitidi . Predavanje bu s skiopličnimi slikami. e Iz prehranjevalnega urada. Izkaznice za moko in kruh jc prehranjevalni urad danes razdelil trgovcem, ki jih bodo sedaj razdelili strankam Prebivalstvu je zagotovljena bela moka brez zdravniških izpričeval. ker je prehranjevalni urad za februar prejel dve petini bele moke, ki jo bo razdeli) med trgovce. Lf ubliana a V pomirjenje tistih, ki še niso prejeli živilskih kart, objavlja mestno poglavarstvo, da bo do vključno 8. februarja dobil karto vsak, ki je upravičen. Največ zmede in zamud so ljudje napravili s tem, da niso pravilno izpolnili vpraševalnih pol. Kdor še nima karte in ima pravico nanjo, naj se te dni zglasi v II. nadstropju Mestnega doma. V vseh dvomljivih primerih, pa naj se stranke zglasijo v preskrbovalnem uradu v Mahrovi hiši. a Zlato poroko so obhajale včeraj tri zakonske dvojice; v šiški Ivan in Marija Kolar (g. Kolar je upokojen žel. uradnik rodom iz Postojne), v Mostah Anton in Katarina Logar (zlati ženin je žel. nadsprevodnik v p., doma iz Logarjev pri Vel. Laščah, zlata nevesta pa iz Postojne), na svoji domačiji v Bizovniku pa Janez in Marija Loboda, po domače Drajt-kova. Plačujte naročnino za ».Večernik1' brez opominov! Opominjanje na roč;1 kov za redno plačevanje naročnine povzroča razmeroma jako mnogo dela in stroškov. Odloč::;' smo se. da tolike težave in izdatke rad: nerednosti nekaterih naročnikov nn vsak način odpravimo. Zato opozarjamo ceni naročnike, da bomo v bodoče vsak opomin nerednim plačnikom naročnine zara-čunalf no din 10.— ter ta znesek prišteli zaostali naročnini. V današnjih časih ni drugače mogoče, že celo ne dnevnik:! ki je — brez pretiravanja — razmeroma naicenejši list na svetu. Naročnino je treba praviloma plačevati vnaprej, najkasneje pa do 8. v mesecu za tekoči mesec, 'ločno plačevanje naročnine ni samo v interesu lista., marveč je tudi v prid naročnikom samim, ker je točno plačevanje naročnine pogoj za veljavnost zavarovanja za primere smrtne nezgode za din 10.000.—. za kateri znesek so samo redni plačniki naročnine za »VECERNIK« zavarovani s posebno polico. Zato prosimo in pozivamo cen.i. naročnike: Plačujte naročnino za »VEČERNIK« brez opominov! Uprava »VEČERNIKA Maribor, Kopališka 6. a Kontrolo po vseh ljubljanskih pekarnah so izvršili mestni tržni organi in so, kakor nam sporočajo z magistrata, ugotovili, da večina ljubljanskih pekov ustreza predpisom o peki in teži kruha in drugega peciva. Samo pri redkih izjemah je bilo pri pretehtanju vse zaloge kruha ugotovljeno, da je najlažja štruca tehtala 88 dkg, najtežja pa 94 dkg namesto predpisanega kilograma. Povprečna teža je bila samo 9.4 dek. Proti tem pekom je uvedeno kazensko postopanje. Kar zadeva žemlje, so tržni organi v dveh obratili našli prelahke žemlje. a Podražitev v kavarnah. S. 1. februarjem so ljubljanske kavarne podražile kavo,' čaj in druge tople pijače za 50 par. Zdaj velja črna kava 5 din. To je že druga podražitev v teku enega leta. DELO PROTITUBERKULOZ.NtG \ DISPANZERJA V CELJU Protituberkuiozni dispanzer v Celju je bil v talni zvezi z Ligo. Prebivalstvo Celja in drugih krajev se čedalje bolj poslužuje dispanzerja, ki preiskuje klinično in rentgenološko bolne in njih sorodnike ter jim daje pomoč v zdravilih in dobrih nasve tih. Bolnike obiskujejo zaščitne sestre tudi na domu. Splošnih pregledov je bilo lani 3208, rentgenoloških pa 3241. Dispanzer je bil v stalni zvezi s šolsko polikliniko. Pregledanih je bilo splošno 692 dijakov, od teh na rentgenu 307. V bolnišnico je bito napotenih 48 bolnikov, v zdravilišča 12, v počitniške kolonije 15 otrok. Pneumatoraks je dobilo 69 bolnikov 652krat, danih je bilo 335 injekcij, sedim, krvi je bilo narejenih 316krat. V preteklem letu je bilo 21 smrtnih slučajev za tuberkulozo, o katerih je bil dispanzer obveščen. Jetika je dosedaj upadala. V bodoče pa se je bati, da se bo število jetičnih zopet zvišalo, saj si mnogi bolniki zaradi sedanjih razmer ne bodo mogli nabaviti niti najnujnejšega. o S kropom se je polila 2 letna posestniška hčerka Martina Vrtačnikova iz Zagorja. o V prepad sta strmoglavila v Trobljah dva konja posestnika Alojzija Karničnika in se tako poškodovala, da so ju morati zaklati. o Vitanje. G. Ivan Kuhar učitelj v Šafar-skem je priredil 20. t. m. koncert na klavirski harmoniki. (3. Kuharju, ki je čisti dohod prireditve odstopil tuk. siromašni šolski mladini, izrekamo najlepšo zahvalo, /. željo, da nas kmalu zopet obišče Smrtna nesreča v šumadinskem rudniku MED ŽRTVAMI JE TUDI CELJAN JOSIP ŠPARHAKL V GMnokopu v Rndovicah pri Baro-ševcu v Šumadiji, ki je last družbe za izdelovanje ognjevarnih predmetov v Celju, je smrtna nesreča zahtevala tri žrtve. Plast gline je zasula 32 letnega obratovodjo Josipa Šparhakla in dva tie-iavca. Kljub temu da so pričeli takoi z reševalnimi deli, so vse tri ponesrečence izkopali šele, ko so bili že mrtvi. O nesreči so taikoj obvestili lastnika rudnik;; v Celju in Šparhaklove svojce. Pokojm Šparhakl je služboval v Šumadiji od junija preteklega leta. Prej je bil v .službi pri okrajnem cestnem odboru v Celju in Murski Soboti. N.iegovo truplo bodo prepeljali v Celje. Brezova metla rešila dimnikarja smrti V Slankamenu je čistil mladi dimm- j tudi sam obvisel. -Pričel je klicati na po-karski mojster Djoka Devic iz Starc Pa- j moč, toda ljudje niso mogli do njega z°ve. 30 m visok dimnik parnega kopa- Celili 14 ur so se mu skušali pribiižaV lišča. Ko je plezal v dimniku proti vrhu, je že skoraj s cilja zgrmel v praznino. Sredi dimnika je k sreči obvisela velika brezova metla na nekem klimi; ker je imel dimnikar metlo pritrjeno v pasti, je m ga rešiti. Končno so prebil; zid m ga skozi odprtino potegnili iz dimnika Dimnikar je bil tako izmučen, da dolgo ni n'Oire! do besede. Čarobna igra tisečerh snežink Kako »nedolžno« padajo snežinke, nežne in lahke plešejo izpod neba proti zemlji. V kratkem času je pokrajina čez in čez pregrajena z belim, svilenim prtom. In vendar se v tem tako preprostem in samo po sebi umevnem dogajanju skrivajo neizmerne sile in čari prirode, ki si jih jedva moremo zamisliti. Kar zamislite se nad tem: kakšno izpreminjanje energije se odigrava pri padanju snega. Kako ogromne sile so potrebne, da nosijo po ozračju vso to velikansko težo snega. Samo majhen primer: na površino 50 milijonov kvadratnih metrov zapade snega v višini 10 cent rime tirov. Kubični centimeter prhkega snega je enak 0.15 gramov vode. To pometli, da leži na označeni površini snega v teži 25 milijonov metrskih centov. Neizmerna teža snega — v našem primeru gre le za neznatno površino — je morala najprej skozi zrak. Za to je potrebnih nešteto tisoč konjskih sil, ogromne energije, ki je prišla iz toplote izhlapevajočega morja, oz. iz sončne energije, ki je tako rekoč »posodilo« morski vodi svojo energijo. To preobračanje energije, ki se sicer odigrava tudi ob dežju, se nenehoma dogaja v atmosferi. Zategadelj se ne smemo čnditi neverjetni silovitosti sneženih metežev ali vse uničujoči sili plazov in lavin, ki se z vrhov utrgajo v doline. V vseh teh pojavih je skrita energija atmosferičnega dogajanja, ki se pojavlja v najrazličnejših oblikah. V našem slučaju je posredovalec nepojmljivega preobražanja energije mala in razposajena snežinka, ki tako neugnano pripleše izpod neba. Tu se nam priroda kaže s povsem druge plati, ko s kopičenjem drobnih in nepomembnih sil sproščuje sile nepojmljivih učinkov. Po ravninah zapade v normalnih zimah največ do 1 meter snega. Toda kako drugače je v gorah, kjer se sneg niti poleti ne stali. V teh predelih sneg zaradi lastne i toku neizčrpne vire energij, lako se sile (teže) zledeni v prosojen led, ki se energija nenehoma pouavlja v najrazlič-potem kot ogromen ledenik stoletja in nejših oblikah. Nekaj čarobnega je v tem, stoletja nevidno pomika v dolino. Pola-j nekaj nepojmljivega, kakor začarani krog, goma se taleči ledeniki napajajo reke. I v katerem se vse staro vedno znova po-le-te pa prinašajo človeštvu v svojem | raja v tisočerih oblikah. 1 msko veseSfe na fronti Dnsehržnlška p©s!amca madžarskega škofa Kmetijja na Naginotovi lini«! Alzaška in Lotarinška bosta dobili po vzoru Nemčije številne dedne kmetije, ki bodo urejene na zemljišču, kjer so bile ponosne utrdbe francoske Maginotove linije. Na vsej Maginotovi liniji je sedaj na tisoče delovnih kolon, ki naglo rušijo nasipe, zapreke in betonske utrdbe. Pri pode"evanju zemlje bodo kmetje deležni travmkov, njiv in pa vrtne zemlje, da bodo tako njih kmetije na vsak način rentabilne. Strokovnjaki so ugotovili, da bodo kmetije, ki bodo zrasle na bivši Maginotovi liniji, zlasti primerne za sadjarstvo. Roparski rendez-vous V nekem gozdu italijanskega mesta Bologne se je te dni primeril razbojniški roparski napad, ki mu bržčas ni primere v kriminalistiki. Mlad bančni uradnik Pie-tro Silvanni se je dogovoril z lepo Lucijo Caitini za ljnbavni sestanek v gozdu. Dekle je prišlo na sestanek točno, kot sta se ■bila domenila. Ko pa jo je Silvanni objel in hotel poljubiti, mu je dekle zarilo v prsa nož. Na krike ranjenega fanta so pritekli kmetje, ki so našli nesrečneža v' krvi na tleh. Ob njem je stala lepotica in hladnokrvno držala nož v roki. Na policiji je Lucija izjavila, da je po poklicu šivilja, ker pa je že delj časa brez dela, je sklenila, da ubije svojega bogatega ljubčka ter ga oropa. UNION MAROjEUR-S '33 PARIŠ 1 ROUEN S tekme pešcev Paris-Rouen — Mimogrede se oglasi pri teti Oiia-staziii ter ji izroči tale kozarec marmelade .., Škof dr. Hanauer v Vaczu na Madžarskem je ob Novem letu poslal svojemu podložnemu kleni obširno poslanico, v kateri pravi med drugim: »V novi svet spadajo novi ljudje, z novimi mislimi, spoznanji in formami. Cerkev je večna nevesta Kristusova, ki že stoletja vodi človeštvo. Narod potrebuje učitelje, ki so dorasli novi razmeram. Zategadelj so potrebni kulturni domovi, kjer more dušni pastir zbrati okoli sebe svoje vernike. Poglavitni pogoj za tako uspešno delo pa je kar najboljša razdelitev dela po načrtu. Iz velikih župnij je treba narediti več manjših. Pri vseh velikih župnijah, ki pa bi se ne mogle razdeliti, naj pri reševanju gosr*oJ"- ' v1'rajanj sodelujejo in po- magajo laiki. AMERIČANI SO ČEDALJE BOGATEJŠI Agencija »United Press« poroča, da je lonskoletni skupni narodni dohodek v USA znašal 70 milijard dolarjev, za letošnje leto pa računajo na dohodek najmanj 85 milijard Pravega dušebrižniškega dela si danes ni mogoče zamisliti brez dobro organiziranega obiskovanja družin vseh vernikov. Cerkve naj bodo ves dan odprte. Vsem 'je treba omogočiti, da bodo lahko poslušali pridige, se udeleževali sv. maž itd. in sicer v času, ki jim je najbolj primeren.« SVETLOBNA ORIENTACIJA ZA AVTOMOBILISTE Drž. cestni odbor v ameriški zvezni državi Ohio je izdal sklep, po katerem bodo opremili nekatere ceste z zanimivo novostjo, ki naj služi avtomobilistom v svrho lažje orientacije nočnega prometa. Na nekaterih glavnih cestah, posebno na ovinkih in zonah, kjer leži ponoči gosta megla, bodo narisani posebni znaki, ki fosforescirajo, tako da bo avtomobilist lahko vsak čas ugotovil, kje se nahaja z vozilom ter ne bo mogel zdrsniti s ceste. 15 vdov ža!u;e »ZNANSTVENA KARIERA« Egiptski alkimist Butros-Andraus sicer ni bil pohlepen po denarju, a tudi ženski čari ga niso mikali. Kljub temu pa se je možakar oženil z nič manj kot 15 ženami. Pri izbiri je bil Butros-Andraus zelo spreten: poiskal si je 15 bogatih nevest. Skrbno je pazil, da je bila vsaka žena iz drugega kraja, vse pa iz krajev ob plodni obali Nila. Ko so ga vprašali znanci, zakaj mu bo toliko žena, jim je izjavil, da potrebuje njih imetje v znanstvene svrhe, ki naj bi mu pripomoglo do lepe kariere in slave zlasti tja področju alkimije. Njegovih Georges Lanotte: Caš in ljubezen — Zakaj lažeš, Pavel? — Jaz nikoli ne lažem, Ueorgetta! - Da. zdajle si lagal, — je ona še enkrat ponovila — Sicer ne veni, kam meriš, vendar ti prepovedujem, da me imenuješ lažnivca! On je zardel, ona pa je skomignila z rameni. Torej prav, — je ravnodušno dejala, nisi lagal; če ti je bolj všeč tako, pa recimo, da nisi govoril resnice Pavel se je razburil. — Rad bi vedel, kaj prav /.a prav hočeš? (jeorgetta se je ironično smehljala in bobnala z drobnimi prsti po mizi. — Včeraj si bil v klubu, kajne? — je pristavila ujedljivo. — In kako so te mogli prav listi čas videti z Marleno v Continental« ho tein? Pavel je poskočil: Varuj se! Dovolj mi je tvojih očitanj! Prost človek sem, lahko grem, kamor me je volja. Svetujem ti, da me ne izzivaš, sicer si sama pripiši vse posledice. In ne oziraje se na vse to, ti še enkrat povem, da sem bil v klubu. Domov grede sem šele srečal Marleno, nakar smo odšli vsi v »Continental« na večerjo. Tega mi menda ne moreš prepovedati?! Gcorgetta je molčala. Vedela je, du Pavel HJe, toda kaj naj bi mu rekla. Vsaka beseda še bolj razdražila Pavla in poslabšala njuno razmerje. Dva dni nato je obiskala Georgetta njena najboljša prijateljica Lotta. Zaupno ji je prišla povedati, kako jo namerava Pavel presenetili za njen rojstni dan. Slučajno je srečala Pav- l la v trgovini ter videla, ko je kupil divno astra hansko pahovko. Georgetta je bila srečna. Pavel se gotovo kesa radi svoje laži, si je mislila, pa ji zato pripravlja presenečenje. Ker mu ni hotela skvariti veselja, se je odločila, da bo kar najbolj potvarjala resnično presenečenje. Ko pa je prihodnji dan prejela od Pavla majhen /avoj, v katerem je bila mala usnjena torbica in šopek rož, je bila prav zares presenečena. — Zmotila si se, — je dejala prijateljici Lotti, ki ji je prišla čestitat rojstni dan, — Pavel se je bržčas le zanimal za cene, a ko je videl, kako drago je krzno, si je premislil. Ne, ne, draga moja, — jo je zavrnila prijateljica, — Videla sem, kako je Pavel plača! paliovko ter izročil prodajalki svoj naslov Georgetta si ni dolgo belila glave. Oblekla se je ter odšla v trgovino, kjer naj bi Pavel kupil krzno. — Gospodična, — je dejala prodajalki. -gospod Pave! Large je kupil pri vas krzneno pahovko. Darilo za moj rojstni dan. Ker pa že imam prav tako phhovko, bi ne hotela, da bi bila ehak.i Ali ste poslali krzno na naslov, ki vam ga je dal gospod Pavel Large? Prodajalka je vprašala šefa. Georgetta je izvedela, da so zares poslali Pavlu Largeu krzno. Nemo je prikimala in odšla iz trgovine. Bila je besna od srda. V prvi inah je hotela k Pavlu v uratl, da me popravi neprijetno sceno, toda spotoma' ni. je pretnisMla ' Zvečer’ pa je kot navadilo čakal* Pavla. ! Viba je bila pogrnjena, Ueorgetta pa si je nadela najlepšo obleko. Pavel se je zakasnil za pol ure. Ko je prišel, je hladno pozdravil, sedel in si prižgal cigareto. Georgetta je molčala in zrla v moža, ki ga je ljubila. Nenadoma pa je opazila, kako liladne in sovražne so njegove oči. Čutila je, da mora za vsako ceno prebiti ta moreči molk. Nalila je čaj, stopila k Pavlu in se mu zagledala v oči: — Kaj ti je? — ga je tiho vprašala. — Mar si bolan? Znabiti samo nevoljen? —- Nejevoljen? — se je začudil. — Ne, Georgetta. In potegnil si je z dlanjo čez čelo, ko da se mu je utrnila težka misel. — Rad bi govoril s teboj, Georgetta . . . Glej, naposled boš morala spoznati, da med nama ni več one liubezni, ki je bila nekoč . . Težko je govoril. — Pošteniak sem, to veš, zato ne morem prenašati tele prisiljene zveze. — Mar me ne ljubiš več? — je tiho vprašala Georgetta. - Ne! — je odločno dejal Pavel. Georgetti so zadrhtele roke, iz oči pa sta ti spolzeli dve debeli solzi Pavel je zamahnil z roko in nadaljeval. — Dolžan sem ti to povedati, spominjajoč se lepih dni, ki sva jih preživela . . . Prav je, da se prijateljsko ločiva. Ne bilo bi prav, če bi ti lagal in te varal. Kaine? Georgetta je molčala. Mar govori danes Pavel resnico? Zakaj ji kot navadno še danes ni la»al? Pavel pa je čakal njenega odgovora, prepričan, da je Georgetta razumela njegovo kavalirsko gesto. Ko pa je videl, da uporno molči se je priklonil in odšel Ko sc se vrata zaprla., se ie Georgetta v n; la v nasloniač in grenko zaiokala. Zdaile ii ie bila jasna ena sama stvar: Ko mož, ki Hubi, noče več lagati, pomeni, da je konec ljubezni. za enim možem EGIPTSKEGA ALKIMISTA petnajst ženitev je treba smatrati kot žrtev za znanost. * Butros-Andraus je stalno živel v Kairu, kjer je imel urejen svoj znanstve-< ni laboratorij. Vse žene pa so biie raztresene po deželi, kajti uspelo mu je, da je sleherno prepričal, da je v Kairu naravnost »smrtonosno slaba klima«. Pred dnevi pa je policija našla v neki zak.it-ni ulici Butrus-Andrausa umorjenega hi oropanega. Preiskava je ugotovila, da ga je umorila njegova 16. nevesta, ki jo je vabil v zakon. Ko so bile zadeve urejene, se je vršil pogreb. Toda koliko .ie bilo presenečenje, ko je prišlo k pogrebu 15 užaloščenih vdov, ki so pripeljale s seboj nad 20 otrok. Tik pred pogrebom so se kaj čudno spogledale, terjajoč vsaka zase pravico na zapuščino. Po večtirnem prepiru pa so morale spoznati, da je škoda vsake besede; mirno so se pobotale in ugotovile, da so padle kot žrtve sodobne egip'tske alkimije. Zbrale so se ter lojalno spremile Butros-An* drausa na njegovi zadnji zemeljski poti. Lov na mine ii iSli V Mari b oru cine 3. II. 1941 »VeSernffc« Stran 7. Mar-bor Današnji kruh je za bolnike pretežak Par dni je poteklo, odkar se dobiva moka in kruh na živilske nakaznice namesto poprejšnje svobodne in neomejene razprodaje. V današnjih prilikah je bilo pač potrebno, da se z načrtno apro-vizacijo zagotovi vsakomur minimum kru ha in moke. Delo, ki je s tem v zvezi, je precejšnje in je tem večje, ker se apro-vizacijski sistem praktično šele uvaja. Kljub temu pa bi trebalo čimpreje -urediti vprašanje dodeljevanja moke in kruha za bolnike. Res je, da ima marsikdo vsaj toliko zaloge, da bo prebrodil prve dneve, mnogo je pa tudi takšnih, ki ob malih zalogah živijo tako rekoč iz rok v usta, na eni strani niso imeli sredstev, da bi si bili nakupili rezervne zaloge, na drugi strani pa jim to morda niti uri uspelo. Tudi zanje naj bi se vprašanje prehrane čimpreje reguliralo. Mestni prehranjevalni urad glede izdaje živilskih nakaznic za bolne doslej še ni izdal nikakih navodil. Z dobro poučenega vira smo izvedeli, da bo razdeljevanje moke in kruha bolnikom organizirano tako, da bo za posamezne mestne okoliše, ki jih bo določil preskrbovalni urad, dobil po eden trgovec, oziroma pek belo moko; bolnikov, ki bodo imeli pravico do nakupa pšenične moke, odnosno belega kruha, ne bo toliko, da bi se izplačalo razdeljevati zaradi tega moko vsem trgovcem in pekom, razen tega pa je treba pri razdelitvi moke trgovcem in pekom jemati kot najmanjšo množino vsaj eno vrečo, tako da bi trebalo dati pri dodelitvi pšenične moke vsem trgovcem in pekom mnogo več zaloge na razpolago, kakor bi se je pozneje v razprodaji rabilo. Glede upravičenosti za nakup pšenične moke bo odločal uradni zdravnik mestnega flzikata, kakor tudi drugi uradni zdravniki, ki bodo upravičencu opremili njegovo živilsko nakaznico s posebnim potrdilom, ki ga. bo upravičilo za nakup določene količine pšenične moke, oziroma belega kruha. Tudi tu se bo dala organizacija gladko izvesti, želeti bi le bilo, da bi se to kmalu zgodilo, saj spada kruli med ona živila, ki smo jih najbolj vajeni ter jih tudi najteže pogrešamo. Na planinskem plesu je bilo veselo Vsakoletni tradicionalni planinski ples jnariborskih planincev je tudi letos kljub izrednim razmeram nadvse lepo uspel. Kljub hudi zimi je bila v prostorih Sokolskega cloma (Union) pomlad, saj je biio vsepovsod zelenje In cvetje. Planinski ples je obiskalo staro in mlado, kajti vsi so prišli ob zvokih vojaške godbe pod taktirko kapetana g. Jiranka in pri dobri kapljici na svoj račtrn. S planinci so se zabavali številni predstavniki mariborskega javnega življenja, saj so bili na prireditvi od predstojnikov do zadnjih uslužbencev zastopani vsi sloji, kar je ■posebnost vsakoletnih planinskih plesov. Ni treba posebnih toalet, dovolj je smučarska oprava ali dečva za ženske in hajdmo na ples, med smrekove gaje in brhke planšarice. Kravji zvonci so se pomešali tned zvoke godbe, veseli vriski pastirjev in turistov so proglašali valčko-ve melodije. Vse je bilo veselo in Židane volje in le prehitro je prišel čas, ko je godba zaigrala poslovilno koračnico. Mendelssohn na sporedu koncerta Glasbene Matice 5. februarja Mendelssohnov violinski koncert v e-nioJu spada (s svojo široko zasnovano obliko, po globini in nežni lepoti svojih melodij in vsled svojih izrednih tehničnih težkoč) v skupino velikih violinskih koncertov. — So to koncerti Beethovna, Brahmsa, Čajkovskega, Dvoraka, Glazu-uova. Vse te koncerte, najlepše iz svetovne glasbene literature, navadno izvalijo violinski virtuozi s spremljevanjem orkestra, kajti le orkester lahko izrazi v$o poMtonično bogastvo spremljave ter vso pestrost instrumentacije. Mendelssohnov koncert je med temi velikani v glasbeni literaturi tehnično in -muzikalično najdostopnejši, zato ga tudi violinisti ha svojih koncertih največ izvajajo. Njegove krasne in čustvene melodije ter izredno briljantne in živahne pasaže pa očarajo vedno znova tudi vsakega poslušalca, tako da je postal ta koncert ne sa-•mo med violinisti, ampak tudi med poslušalci najpopularnejši. Učni uspeh na II. realni gimnaziji Ob zaključku I. semestra na II. držav-'j' realni gimnaziji so bili doseženi sle-yeči učni uspehi: med 783 učenci jih je ‘zdelalo 399 ali 51%, padlo jih je 379 ali 48%, neocenjenih pa jih je ostalo 5 ali 1 %. Odličnjakov je bilo 27, po I učenec in učenka pa sta bila odstranjena s šolskega zavoda na podlagi 8 54. .ni Primarijski izpit iz kirurgije je položil v -jubljani mariborski specialist za kirurgijo Ur- Vladislav Kerže. ■ Odlikovan je bil z medaljo za vojaške (usluge in s spominsko kolajno na rdečem raku za boje na Koroškem z generalom .[uistrom rezervni kapetan I. ki. g. Franjo ‘orval. _ g medaljo za vojaške zasluge sta nua odlikovana tudi prof. Šilc in ravnatelj “citeljišča prof. Sušnik. CITA.1TE „MALE OGLASI/ ni 70 letnico je obhajal te dni višji veteri-.i!rski svetnik Franc Pirnat iz Maribora, ki je 'J za časa svojega službovanja znan kot vc- * strokovnjak ter si je zlasti pridobil velike ,lsluge z rejo štajerske kokoši. Mnogo zali s' Jc na hhem stekel tudi s tem, da je 'czplačno pomagal slovenskemu kmetu ter je dostikrat dal še za zdravila, še sedaj .°t upokojenec se mnogo udejstvuje v Dru-h'.|'u za varstvo živali. Njegova soproga je la ob začetku svetovne vojne zaprta zaradi ‘v°je narodne zavednosti. .."'Na mariborski Ljudski univerzi bo pretim♦ (J*1 odlični poznavalec naših . !c.mostnih in zgodovinskih spomenikov sk-V' ,irnf' (*r ‘Tanče Stele o temi • Maribor-d stolnica, priča naše preteklosti«, tj' Bolgarski delavci, 227 po številu, so pobu 1 tl: ^n' s‘, 2:», 3:0) SK Ilirija : Varaždinsko ŠD 10:0 (3:0, 2:0, 5:0) SK Ilirija : SK Palic 13:1 (0:0, 3:0, 1:0) SK Hirjja si je zasluženo priborila :e-tos tretjič naslov državnega prvaka, Oba njena nasprotnika sta lahko uporabila v obrambi le veliko požrtvovalnost in borbenost, v pogledu tehnike drsanja, bralne na ledu in pojmovanja hokejske igre — predvajali so nekak nogomet na ledu — pa še daleč zaostajata za novim državnim prvakom, kar kaže, da IHrijanom v doglednem času še ne bo mogoče iztrgati naslova najboljšega kluba v državi, Gosti iz Subotice so nastopili celo brez rezervnega napada in z jako slabim vratarjem, kar v veliki meri opravičuje njihov neuspeh, IIS. Stangiov spominski smuk Pr ■i ju|iu uplinili snežnih prilikah se ju vršil včiTtij im progi Buška koč.v Huse drugi- spominski smuk v poeastiov spomina slovenskega novinarja Zdravka Stan-;;!u Čeprav je bila lelos prireditev Itidi za včerajšnji termin preložena ter so se priredili ji šele v zadnjem hipu odločili zanjo. ko je zapadel' nov sijeg. Je .vendar j 1039 zmagal Bogomir Urlep iz Ruš v času liila udeležba še zadovoljiva. 12:.'19, lani pa Knific Jože 0 Železničar V letošnjem tekmovanju je zmagal Železničar Vranjek v času 9 :So ler si osvojil nreliodni pokal za leto dni, sledijo mu Pranerlnik .Maraton 9:39,:!, lanski prvak Knific (Železničar) 10; 31, nato Žunter, Soje. Maraton), Prlek (Želeničar). Dolinšek 1 vsi M dosedanji konkurenci za la pokal je zmagal Bogomir Urlep iz Ruš v eas I>K1 GO POMLADANSKO kolo v IIItVATSKI Lrtil V hrvalski nogometni ligi so včeraj odigrali drugo pomladansko kolo tekem, ki mi deloma prineslo presenetljivo visoke rezultate. Vrslni red klubov ita tablici se v glavnem ni izpremenil, vodi še vedno r.oueordiia z 20 točkami pred (irad.janskim /. 19 in Hajdukom z fS točkami, liašk na I. mestu ima šele KI točk. Včerajšnji rezulluti: Coneordlu—liašk 7:1 (2 : D Slaviju (V)—(jradjanski 2:1! (0:3’ listjriuk - liaeka 8:0 (4:9) Sašk—Sluvija (O) 2:1 (1:0) Zelr/iilear—Split I :2 (0:1) s. Pričetek tekmovanj v Cortini d'Ampezzo. Včeraj so bila v Cortini d’Ampezzo prva tek- \ rnovanja v okviru letošnjega svetovnega smuškega prvenstva. V smuku za moške je na 4 km dolgi progi z višinsko razliko 1000 m zmagal Nemec Jetmewein v času 4:03.87. 2. Marcelliui (Ital,) 4:06.76, 3, Rudi (Iranz (Nem.) 4:08.63, 4, Chicroni (I), 5, Lantsch-ner (N). V smuku za dame je zmagala Nemka Kristl Cranz v 4:10.33 pred Nemkama Grassegger in Proxauf ter Švicarko Fuxovo. Kot prva Italijanka je Sedi šele na 5. mestu. Ženska proga je bila precej krajša, tudi višinska razlika je bila za 200 m manjša. Tekme se danes nadaljujejo s štafetnim tekom 4X10 km. s, Dve hokejski tekmi so imeli tudi v Zagrebu. Hašk, ki je v prvenstvu v finalu z 1:0 izgubi' proti Varaždinskemu ŠD, je premagal ZKD s 7:0, zagrebški Marathpn pa je tesno porazi! SK Pr:mo-, rac Iz Karlovca i 3:1, s. Meddržavna tekma v hokelu na ledu med Švico in Italijo se je v Milanu zaključila z zmaeo Švicarjev l;Q, Švicarji so bili boljši ter so zmago popolnoma zaslužili. Zaka! je nekaterim živS enle brez smisla? V življenju čestokrat srečate ljudi, na-videz so mladi in človek bi jim prisodil kar največ vere in optimizma, vendar pa ugotovite, da so taki ljudje veliki siromaki, neodločni, bojazljivi, skratka: neneho, ma vas prepričujejo, da je zanje življenje brez smisla. Neki ameriški dušeslovec, ki je delj časa spoznaval take ljudi, je takole dejal glede lcJakih ljudi: Nekaterim ljudem se zdi življenje brez vsakega smisla in cilja radi tega: 1, Pomanjkanje izobrazbe, in sicer v oni dobi, ko bi se človek že kot otrok moral polagoma privajati, kako je treba vzeti iniciativo v svoje roke. 2, Sramežljivost in neodkritost značaja, ki nekako zavirata človeka, da bi moge! svobodno in samostojno karkoli podvzeti. 3, Nestalnost značaja, ko človek nima moči, da bi se na karkoli osredotočil. 4, Ko si je ta ali oni izbral poklic, ne da bi zadostno premislil, ali ta poklic sploh odgovarja njegovim sposobnostim. 5, Pesimizem, ki je često posledica eno. stranskega pojmovanja življenja in ki tako pogosto naravnost tragično vpliva na življenjski razvoj posameznika. 6, Fatalizem, ko si človek predstavlja^ da je vse zaman, da je vse takorekoč izgubljeno in bi nobena žrtev več ne zalegla, četudi ima tak človek vse možnosti, da bi se ugodno in zadovoljivo izmotal iz življenjskih zadreg. Vsi oni življenjski omahljivci, ki bi se v naštetih točkah znali poboljšati, pravi ameriški dušeslovec, utegnejo postati ljudje, ki vedo, zakaj živijo In ki jih vsaka najmanjša zadrega ne spravi ob razsod, nost. JAGODE KOT UČINKOVITO ZDRAVILO Po dolgotrajnih poskusili .so dokazal da jagode niso zgolj priljubljena poslastica, ampak zelo učinkovito zdravilo proti marsikateri bolezni. Znani botanik. Line st je ozdravil vnetje sklepov z jagodami. Na Kitajskem uporabljajo jatffl-de proti glistam in proti visoki temperaturi, V za-duicm času so ugotovili, da vsebujejo jagode znatno količino vitamina C. V napol zrelih jagodah bu je precej oksalne kisline, ki izziva tkz. bolezen koprivnico. Sveže jagode priporočajo neurastenikom, ker namreč alkplizirajo kri. Znatno pa pomagajo jagode tudi slabokrvnim ljudem, ker vsebujejo precej železa, V Franciji že več desetici-' zdravijo z jagodami revmatizem. Na Angleškem poleti konzervirajo v&like množine jagod ter jih pozimi servirajo kot zelo čislano poslastico. Mlado jagodno listje daje izvrsten zdravilni čaj. Zdaj svežih jagod sicer ni, toda pomnite njih zdravilno moč, da boste posedi po njih, ko jih bo spet dobiti. MAČKA MU JK POŽP-V IZUM Ameriški ribogojec Charles Thurms iz Philadelphie je hotel s križanjem zu vsako ceno vzgojiti novo vrsto rib, in sicer morlro-zlato ribo. Po dolgoletnih poskusih mu je naposled uspelo, da je vzgojil zaželena ribo. Na svoj .,izunV; jo bil nenavadno ponosen- Poleg samca jo vzgojil tudi samico, ki sla mti obetala številen zarod nove vrsto tnoclrozlutih rib. Vmes pa je posegla njegova mačka, ki se je splazila v soho, kjer je bil postavljen akvarij, ter obe mnogo obetajoči ribi požrla, Thurms je mačko v napadu j(*Ko ubil, časnikarjem pa je. izjavil, da bo pričel znova, dokler se mu spet ne posreči vzgojiti nove vrste ribjega zaroda, ŽIVLJENJSKA SREČA Zadovoljstvo je postranski proizvod-Če sc človek posveti izključno zabavanju in iskanju zadovoljstva, mti bo postalo življenje kaj kmalu dolgočasno. Čim pa sc preda z dušo in telesom dela. mu posveti vso svojo energijo ter takorekoč pozabi na samega sebe zaradi neke stvari, ki mu jc važnejša od samega sebe takrat se bo čutil zares srečnega — (Hjemmet, Kopenhagen), MALI OGLASI 0» JO hesed naiicjo '■ davkom »roti IS— illn. Vsaka nadaljnja beseda diu. Muf ISiV slučbo, l>l»i« *<» tak PSlas umnosti) IS,— dill samo U.— din, Mali Oglasi *a žetiitvc. dopise, posest, trgovsko In obrtno reklamo na stanejo namesto 13.— t)ln 2(1.— din. Vsaka nadaljnja beseda v teli oglasih stane J,— din. Za nKfiicnc odgovore ulatle naslovov v malih oulnsih znaka posebna pristojbina 3.— din, kateri znesek je treba orlloiltl v znamkah. Male oglase je treba plačati takoj pri naročilu. Pri pis uenih naročilih so lahko plača v znamkah. Za vse tnale oglase, če so debelo tiskani, velja dvojna tarlla. ** m»im »■m»imw»im n mm mim——wwwwi SLUŽBO DOBI uo 30 ucsej |5 u|,j( luiUaliulii beseda 1 din KLJUČAVNIČARJA lainostojiiegtt v izdelovanja Magajn iščemo. Pismene po-iiudbe /- navedbo plače in dosedanjega službovanja na oglasni oddelek lista pod »Prvovrstna moč«. 22-101-2 Sprejme se poštena SLUŽKINJA <,alcra zna kuhati, .snažna In nočna ter stara 20 30 let. 'oiuidbe pod »Marljiva« na osd. odd, lisa.__________23499-2 DEKLE isčasno strežnico, za vsa Mšna dela, čisto in pošteno, 3 STANOVANJE rmm Jo 20 besed 15 (jin, vsaka nadailula beseda i din STANOVANJE komfortno, soba. 2 kabineta« kuhinja in kopalnica se odda s l. marcem. Vprašati Krčevina- Aleksandrova 39. 22498-5 SOBO ODDA Jo 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din OPREMLJENO SOBICO oddani v sredini mesta. Naslov v ogl. odd, Večernika« 22496-K OPREMLJENA SOBA se odda. Vrazova 2-1- 22502-8 OPREMLJENA SOBA s posebnim vhodom sc takoj odda, Slomškov trn Hi e I. 22506-8 Oddam takoj PRAZNO SOBO v centru mesta, separirano, starejši, boljši osebi. Ponudbe pod »Centrum Maribora« na oglasni oddelek »Večerni-kac. 22,’ilO-S PREHRANA 1o 20 besed 13 din. vsaka tiadaljn'a beseda i din Odda se lepo opremljena SONČNA SOBA s- celo oskrbo. Cena 55o din. Vinarska 33-1, levo. 32501-7 GOSPOD se sprejme v vso oskrbo. — \Vildenrainerleva ul. (>. 22497-7' POSEST do 20 besed 20 din. vsaka tudaljiil* beseda ? din STAVBENO PARCELO kupim v okolici Maribora do 15-000 din- Plačam takoj. Naj rajši v Košakih ali Počehovi Ponudbe na oglasni oddelek > Večernika< pod 15.000«, 23390!U OBRT - TRGOVINA do 20 besed 20 dill. vsaka nadaljnja beseda 3 din BRUŠENJE IN PONIKLANJE prevzema 15. Divjak, Ključavničarska ul. 3. 22505-13 ŽENITBE - DOPISI do 20 besed 20 Uiu v*aka ludiljnia beseda 3 diu Opozarjamo POSEBNO DAME ki nosilo štev. čevljev 35. 36, 37. 40- 41- na inventurno prodalo od 150 do 250 din. »KINO SHOE«. Maribor. Gosposka 30 22031-19 POUK iJO ?0 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din NEMŠČINA ITALIJANŠČINA FRANCOŠČINA po lahki, hitri metodi. Individualen pouk. Zajamčen uspeli. Gregorčičeva ulica 3. pritličje, desno, nasproti realke. ' 22503-21 ŽIVALI Jo ?0 h e st d c! in. vsakii beseda \ din Prodam takoj PSA VOLČJAKA starega štiri mesece, dresi ranega. Cena in naslov se poizve v upravi »Večernika« V Celili. 22507-24 RAZNO Jo 20 besed 13 din, vsaka nadaljn!11 beseda 1 din Išče se ŠTEV, 3'J »VEČERNIKA« od 17- in IS. februarja 1940' letar Prevzame se proti nagradi v upravi »Večernika«' Kopališka ul. 6. , 22509-38 Nogavice trajne ps »Nlmelat koMlI pr«pra£ui* •ItuKIanJ* . petalj C*«"*1' Din 30‘~- »NIMCLA« C«|.|E, poitnl predal » Delil su v drogerijah In Soomntte sc CMO t Proti mrazu in mokroti . samo varujejo noge, čevlie iri nogavic^ UUa|u m urciu|i’ \l.iJil liiiisihMt v l isku Mariborskit tiskarnu d d. preitsiuvmk s I \,\K.v Utll.tA * Muudoiu »e vručjjo. — LrcUii^ivo tu uyruvm Maribor. Kopiišku ulic« 0. - l»talon urodiiiitvn štev 23-67 In uprave žtev. — Pouiui čekovni r*»cui. “ 409