Pflttn na platana v gotovini Maribor, petek 1 marca 1935 Sfev 50 t#iečih fraz v klerikalnem časopisju je prekinil odločen udarec, ki je prišel iz Beograda. V teni proglasu bi mogli ločiti tri bistvene dele: načelna pojasnitev s pre-Snantnim poudarkom narodnega in držav »ega edinstva, konkreten gospodarsko-socialni program, končno poziv k sodelo-Vanju, Na strani bivše klerikalne fronte ie Cedilo prestrašenje. Obljube in nade, ki so jih razni nekdanji klerikalni veljaki ^kujali hudo razredčenim svojim bivšim Pristašem, so splavale po vodi. Nastala je tišina, iz katere prihajajo vse glasnejši izrazi nejevolje nad ljudmi, ki so ljudstvu skozi leta zabrisavali dejanski položaj. Z ljubeznivim komplimentom se v proglasu kraljeva vlada poslavlja od bivših strank. »Narodno edinstvo in državna celina, z®varovani s sedanjim ustavnim redom, sta nedotakljivo načelo notranje držayne "reditve, ki dviga jugoslovansko nacijo na 'išino solidarne celine.« — »Velika in nemarna je zabloda vseh onih, ki mislijo, da c naš© državno ž!’1'enfo lahko vrne na začetno linijo našega narodnega in državna zedinjenja!« — »Nosilec državne ^ndidatne liste «. Bogoljub Jevtič, predalnik ministrskega sveta in zunanji mi-"Ister, ter vsi kandidati na njegovi listi s® odločni nasprotniki vseh separatistič-"'h, federalističnih in prevratnih teženj.« r~ »Zadružništvo je najboljša oblika «|nečkega organiziranega gospodarstva in lv,ienja. Zagotoviti hočemo popoln raz *°l kmečkega zadružništva, ki mora osta 1 Politično, versko in plemensko nevtral »o.« Situacija je razčiščena! Redko odločna ®r°8ramatična izpoved Jevtičeve vlade je niocno skopnelem klerikalnem taboru Posaarje združeno z Nemčijo Posaarska komisija šzrociša agende in odpofovaia — Ogromna proslava !drwienja z Memtilo - Prehodne upravne odložitve Dr. Frick je dopoldne ob 10.15 imel kra Upravna priključitev Posaarja k Nem-tek govor, nakar so se na vladnem po- giji se bo izvršila postopoma. Zaenkrat slopju, na vseh javnih ter zasebnih zgrad- SAARBRUCKEN, 1. marca. Davi ob 7.55 so zapustili člani posaarske vladne komisije s predsednikom Knoxom na čelu in Jugoslovanom dr. Milovanom Zoriči-čein, ki je vodil 15 let prosvetni resor, Nemčiji vrnjeno Posaarje. Pred odhodom ie izročil Knox vladne agende Aloisu, ta pa nemškemu državnemu ministru dr. Fricku. Stotine vlakov in tisoči avtomobilov so pripeljali goste iz vse Nemčije v Posaarje, ki je vse podobno slavnostnemu zbirališču. SA in SJ so že zavzeli svo e položaje in bili povsod nepopisno nav dušeno sprejeti. Prispe! je tudi propagan- zvonili so vsi nemški zvonovi in zaigrale dni minister dr. Gobbels. Ivse nemške godbe. PARIZ, 1. marca. Včeraj je prispel z letalom iz Londona v Pariz angleški zunanji minister sir Simon ter se odpeljal takoj v angleško poslaništvo, (jer se je sestal z Lavaiom. Sir Simon je prispel v Pariz sicer neofici-elno, prinesel pa je s seboj celo vrsto predlogov, ki jih misli ponesti s seboj Berlin in predložiti Hitlerju, seveda ako jih Francija prej odobri. Kar tiče eventualnega Simonovega potovanja v Moskvo in Varšavo, se bo na pravil sklep šele po konferenci z Lavaiom. V konservativnih krogih se je namreč pojavil oster odpor proti po- ba h izvesile nemške državne zastave. — Vsa slovesnost, kateri so prisostvovale ogromne množice ljudstva, so prenašale radioionske oddajnice po vsej Nemčiji. Po nagovoru po radiu je nastalo ogromno veselje po vsej Nemčiji, kjer so se prav tako pojavile na hišah narodne zastave. Sledila je minuta molka, v kateri je počivalo vse delo in se je ustavil tudi ves promet v Posaarju in v vsej Nemčiji. Ža- bo tvorilo Posaarje posebno administrativno enoto pod vodstvom komisarja Biir ckta. V političnem oziru bo pa Posaarje nov del organizacije narodnih socialistov. Gospodarsko bo 6 mesecev izolirano od Nemčije, tja ne bodo smeli nemški trgovski potniki, a tudi Posaarje ne bo smelo prodajati v Nemčijo nekih produktov. — Davkov bo plačevalo 6 mesecev manj ka kor jih plačuje ostala Nemčije Simon inova v ParStu PRISPEL JE VČERAJ Z LETALOM IN SE DANES VRNE. ANGLEŠKA POTOVANJA PO EVROPI. tovajiju v Moskvo. Splošno se opaža, da je angleško politično mnenje naklonjeno pomiritvi in spopriiateljeniu Evrope, vendar pa si zamišlja ureditev tega vprašanja tako, da se Anglija ne bi vezala niti na Nemčijo niti na Rusijo. Mimo Simona bo potoval v kratkem po Evropi tudi lord Eden. Vrnil bo tuelni izpadek davščine na vozila pred videna posebna rezerva, znižati od 45 na 40 odst. V ostalem pa glede proračuna ni pomislekov, tako da bo predvidoma tako, kakor ga je mestni svet odobril, tudi potrjen. Podonavski pakt PARIZ, 1. marca. Na sestanku me3 Lavaiom in italijanskim poslanikom Pignatijem di Custozzo je bilo sklenjeno, da se morajo pospešiti priprave za podonavski pakt. Italija ie načelno obisk Schuschniggu in Berger-Waf- | sprejela metode pogajanj, ki lih je pred deneggu na Dunaju ter ob tej priliki j jožila Francija. Tekst italijanskih pred obiskal tudi Prago, Budimpešto in; jogov je izpof»o!nien in bo predložen Beograd. Sir Simon se vrne iz Pariza j zainteresiranim vladam. Na željo av-v London danes z letalom redne j striiskih državnikov je vzeto v tekst zveze. Stalila le neoopusHjiva NTERVENCIJA ANGLIJE: ABESINIJA POPUSTILA, ITALIJA VZNEMIRJENJE V ANGLIJI. RIM, 1. marca. Na nasvet Anglije, ti je intervenirala tako v Adis Abebi, kakor tudi v Rimu zaradi mirne po- načelo enakopravnosti in medsebojnosti. Mimo tega je dodana tud! definicija načela medsebojnega nevmeša-vanja in garancij. Postopek bo približ no enak kakor glede vzhodnega pakta. Pogajanja bodo trajala štiri mesece. SCHUSCflNIGG DOMA. | DUNAJ, 1. marca. Kancelar dr. govoril, da ni nobene podobnosti med ! Schusclmigg in zunanji minister Ber-Posaarjem ter Somalijo in Aheslnijo. I ger-Waldenegg sta se včeraj vrnila iz t Anglfcško-italijansko-francoski spora-, Londona na Dunaj. Na kolodvoru so ravnave italijansko-abesinskega spo- zum iz leta 1906. o statusu quo v Abe-, ju sprejeli člani vlade, razni odličniki NOČE. ra, je abesinski cesar poslal Italijan' skemu kralju in Mussoliniju zasebno pismo, v katerem se zavzema za mirno poravnavo. Cesar pravi, da Abesi-nija ni imela nikoli agresivnih namenov proti italijanski kolonijalni posesti in jih tudi sedaj nima. Nasprotno pa se opaža, da angleška intervencija pri italijanski vladi ni imela nobenega pozitivnega uspeha. Italija še nadalje odklanja prizadevanja Abesinije, da bi se spor mimo poravnal. Zaradi tega je nastalo v Londonu precejšnje vznemirjenje. Po poročilih iz Londona se boje, da bi mogel konflikt v Afriki roditi dalekosežne posledice tudi za evropsko in vso svetovno politiko. V spodnji zbornici je liberalni poslanec Mander predlagal včeraj, naj bi Društvo narodov poslalo na sporno ozem Ijc med Abesinijo in italijanskimi kolo- j in znižanje banovinske davščine, je nijami mednarodne čete, kakor jih je (bilo možno občinsko doklado na ne-poslalo v Posaarje. Minister je pa od-! posredne davke, ker je bila za eveai- siniji je še v veljavi in podpisnice so v stalnem kontaktu. Mariborski proračun bo potrFen RAZPRAVE V FINANČNEM MINISTRSTVU. ZNIŽANJE DOKLADE NA VOZILA OSTANE. BEOGRAD, 28. februarja. Predsednik mariborske mestne občine dr. Franjo L i p o I d in finančni referent H. S a b o t y sta včeraj in danes v ministrstvu financ v odseku za samoupravne proračune razpravljala o mariborskem mestnem proračunu za leto 1935^6. Z ozirom na to, da se v proračunu predvidena davščina na vozila ne bo črtala, ker se predvideva uki-njenje le zadevne državne davščine povzročila razočaranje. Treba bo dati veljavo ideji narodnega in državnega edin stva, ki Ka jc bivša SLS na vso moč svoj-čas pobijala, treba bo podpirati Sokolstvo, treba bo zadružništvo opredeliti na liniji izključno gospodarskih koristi. Klerikalne fanfare, ki so še do nedavna tako glasno in lireščeče piskale, so utihnile. Hud maček je v vrstah starih veljakov bivše SLS in generalov brez armade... Iztreznjenje pri onih, ki so na te veljake do danes še kaj dali. Zlasti nacionalistična mladina je vesela in v svojem idealizmu neprevarana. V zadnjem »Pohodu« piše uvodničar: -Ne vemo ne ure ne dneva, ko bodo zopet potrebne mišice in misli brezkompromisnih borbenih nacionalistov. »Mišice in misli! Bog ne daj, da bi jih zakrknjeni ljudje morali čutiti! ter poslanika Francije in Anglije. PARAGVAJ IN ŽENEVA. PARIZ, 1. marca. Francoski desničarski listi pišejo ob priliki izstopa Paragvaja iz Društva narodov, da jc to nov dokaz slabosti te ženevske institucijo. »Echo dc Pariš« konstatira ironično, da deluje japonski primer nazorno. Kdor ni zadovoljen z ženevskimi sklepi, si sam vzame zadoščenje. OGROMNE VOJAŠKE VAJE. PARIZ, 1. marca. Letos bo imela francoska vojska ogromne vojaške va je, ki bodo dejansko poizkusna mobilizacija posameznih divizij, nato pa za vso Francijo. Na vaje bo vpoklicanih 300.000 rezervistov. Na podlagi izkušenj, ki bodo pri teh vajah dobljene, se bo izvršila reorganizacija mobilizacijskega načrta. MART1RIJ JUŽNOTIROLSKIH NEMCEV. BERLIN, L marca. Po poročilih iz Bol cana so italijanska oblastva razpustila krajevne organizacijo Katoliške zveze trgovskih in obrtniških pomočnikov v vseh krajih nemške Južne Tirolske. Razpust so utemeljili s tem, da je centrala organizacije v Nemčiji, kakor tudi s tem, da so organizacije delovale proti širjenju italijanskega jezika in kulture med Nemci. Dnevne vesti Fašizem in šola v Julijski Krajini POTUJČEVANJE NAŠIH OTROK. —ZANIMIVO PREDAVANJE UČITELJA R. COTIČA V DRUŠTVU »NANOS«. 'Jreteklo sredo je na rednem članskem sestanku društva »Nanos« predava! »O šoli in fašizmu v Julijski Krajini« učitelj g. Rudolf Cotič. Predavatelj, ki je bil sam do zadnjih let učitelj na Primorskem in je bil tudi zaradi svoje narodne zavednosti premeščen v srednjo Italijo, je v stvarnih izvajanjih orisa! metode potujčevanja naših otrok v Julijski Krajini. Potujčevanje je dobilo tam svoj poseben pečat, ko je bila uvedena znana Gentilijeva reforma, po kateri so bile ukinjene vse slovenske in hrvaške šole. Večina našega učiteljstva je morala v emigracijo, kar pa jih je ostalo, so bili pre meščeni v južne kraje države kjer morajo preživljati veliko bedo in ponižanje. V naše slovenske kraje je začel fašizem takoj nastavljati učiteljstvo iz južnih krajev države. Prišli so med naš narod italijanski učite ji novinci, ki niso poznali naših šeg in navad in ne našega jezika. Jasno ie, da taki vzgojitelji mladine ne morejo napredovati in da je naša deca nazadovala. V šoli sliši tuj jezik in kar se v šoli nauči, to hitro pozabi, ker govori doma pri starših izključno samo slovenski. i V svojem predavanju je predavatelj o-imeni! več žalostnih primerov, ki se dogajajo v šolah v naših vaseh na Krasu. Ko je nekoč italijanska učiteljica ukazala o-trokom v italijanščini »Scrivetel«, kar pomeni pišite, so se otroci, ki je niso razumeli, pričeli skrivati pod klopi. Tudi se je dogodil smešen primer na neki drugi šoli, ko je italijanski učitelj vprašal otroke: »Avete capito?« (ste razumeli) so mu o-troci odgovorili, da ima čevljar kopito. In še nešteto je takih in drugih primerov. Vsa naša mladina pa mora biti tudi organizirana v »Balili«, ki je ena največjih organiz. za potujčevanje. Sodelovati mora pri raznih nacionalnih prireditvah in drugih fašističnih manifestacijah, da bi se tako čimbolj navdušila za ideje fašizma. Razmere, ki vladajo v naši zasužnjeni domovini, so v pogledu šolstva naravnost obupne. Naša mladina bo stala neizobražena, se bo pokvarila, ker nima pravih vzgojiteljev. In kar je še najhuje, italijanski učitelji silno sovražijo naše otroke in nimajo do njih niti trohice sočutja, kaj šele ljubezni. Ljudje, ki so bolni na želodčnih, ledvičnih in kamnih v mehurju, ter oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih protina, uravnavajo leno delovanje črevesja z uporabo naravne »Franz Josefove« vode. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Franz Josefova« grenčica sigurno, skrajno zanesljivo delujoče salinično odvajalno sredstvo, tako da jo priporočajo tudi pri trebušnih kilah, natrgani danki in hipertrofiji prostate. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Ljudska univerza v Mariboru. Danes v petek ob 20.15 bo očrtal »Osnove novega idealizma« g. prof. dr. France Veber iz Ljubljane. To je najvažnejše predavanje iz njegovega cikla »Poti od materializma k idealizmu«. Tvori pa zaključen predmet zase, tako da zamorejo razumeti predavanje tudi oni, ki niso slišali prejšnjih dveh. V ponedeljek 4, marca »Japonski večer«. Postni mi v Veli kaverni: Sobosa: Ctf&?LIC3IA REDU fA. Nedsljo popoldne: SVENCIALS. Ponesrečen vlom Davi se je raznesla po mestu vest, da so neznani storilci vlomili v blagajno Ceršaške tvornice lepenke v Maistrovi ulici in odnesli ogromno vsoto denarja. Ob 7. uri zjutraj je bila stražnica na Aleksandrovi cesti o vlomu telefonično obveščena^. Iakoj se je podal tja stražnik ir. zaslišal najprej sobarico Minko Kuš-kovo, ki pospravlja pisarno. Izjavila ie, da je našla zjutraj zunanja vrata odklenjena in takoj opazila navrtano blagajno. Med tem pa sta prispela tudi policijski nadzornik g. Goršič in daktiloskop g. Grobin, ki sta natančno preiskala pisarno in zaslišali ves oseb. Solastnik g. Miroslav Avš je izjavil, da je bilo v blagajni samo 2000 Din, ki pa jih vlomilec ni našel. Po njegovem mnenju je bil najbrže prepoden. Daktiloskop je našel nekaj prstnih odtisov, ugotovil pa ie tudi, da je bil vlomilce obut v čevlje »Bata«. V notranjost hiše je prišel z Zrinjskega trga preko plota in je vrata odprl s ponarejenim ključem. Po isti poti, koder je prišel, je tudi izginil brez plena in zaenkrat še brez sledu. Kdor hoče svež in zdrav ostati, naj popije en- do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice. Premestitve v državni službi. Poštni u-radnik Stanko Ribarič je premeščen iz Zagreba v Maribor; za uradniškega pripravnika je imenovan pri okrajnem sodišču v Ptuju Simon Železnik. Nov grob. Včeraj popoldne ie po daljši in mučni bolezni umrl v starosti 52 let sodarski pomočnik Alojzij Neuwirt. Pokopali ga bodo jutri v soboto ob 16. uri na mestnem pokopališču na Pobrežju. Pokojnik je bil blaga duša in so ga vsi, ki so ga poznali, zelo radi imeli. Zapušča ženo in sina. Bodi mu ohranjen blag spomin, žalujočim preostalim naše iskreno sožalje! Rofstva in smrti v preteklem tednu. V preteklem tednu je zagledalo v Mariboru (tič sveta 24 otrok, od teh 11 fantkov in 13 punčk. Smrt pa je pokosila 64-letno čevljarjevo ženo Terezijo Šmigočevo v Kosarjevi ulici, 60Ietno tesarjevo ženo Marijo Juričevo v Košakih, 211etno zasebnico Frido Carovo iz Šibenika, 831etno zasebnico Barbaro Juršetovo na Betnavski cesti, 421etno delavčevo ženo Ljudmilo šaupelovo, 54 let neg« zasebnika Andreja Žnidariča iz Ruš, 7l!etnega bivšega gostilničarja Alojzija Ferka na Ruški cesti, 641etnega delavca Karla Švarca v Fran-kopanovi ulici in 361etnega elektrotehnika Franca Kocijana. Pred oltar. Zakonsko zvestobo .so si pre tekli teden v Mariboru obljubili: posestnik in mlinar Meihijor Jošt iz Žalca in učiteljska jttforv. n tka Darinka Mrmoljeva izŠt. V«*- goricah, posestnik Štefan Ja- nežič in posestniška hčerka Marica Medi-kova od Sv. Miklavža pri Ormožu, privatni uradnik dr. Emil Danev in zasebnica Margareta Lorgerjeva; čevljar Josip Fučkar in tkalka Ladislava Zekarjeva; kolar Fran Kmetič in posestniška hčerka Pavla Kovačičeva iz Cirkovc, posestniški sin Ferdinand Gornik in posestniška hčerka Marija Hlastcova iz Prihove, posestniški sin Jernej Kropeč in posestniška hčerka Ana Butolenova od Sv. Florijana ob Boču, posestnik France Hartman in posestniška hčerka Kristina Namestnikova od Sv. Katarine na Kapli, delavec Jože Šrok in delavka Frančiška Haučeva iz Št. Hja v Slov. goricah; delavec Peter Pavbe j in Katarina Lamutova, tkalec Henrik j Gaube in kuharica Ivanka Bračkova iz ' Studencev ter občinski tajnik Albin Ban in privatna uradnica Rozika Papeževa na Pobrežju. Bilo srečno! Šahovski turnir v Moskvi. Stanje po 10. kolu: Botvinnik 8 in pol, Flohr 7 in pol, l Lovvenfisch 7, Lasker in Capablanca G, Ragozin, Rabinovič in Spielman 5 in pol, Pirc, Romanovski, Rjumin, Goglidze, Lisičin in Liliental 5, Kahn 4 in pol, Boga-tirčuk 3 in pol, Alatorcev in Stahlberg 3, Cehover 2 in pol, Menšikova 0. Izkaznice za brezposelne. V smislu banovinske naredbe o podpiranju brezposelnih m pobijanju de.amržnosti izdaja mestno poglavarstvo, socialno-politični oddelek, Rotovški trg 9, posebne brezposelne razvidnice za vse one brezposelne, ki bivajo stalno v Mariboru. Mestno poglavarstvo poziva vse te, ki teh razvidnic do sedaj še niso dobili, da se takoj zglasijo v ta namen pri sociaino-političnem oddelku, Rotovški trg 9. Znižanje potniških tarif. Z današnjim dnem so stopile v veljavo znižane cene na državnih železnicah za prevoz potnikov v osebnih, mešanih in brzih vlakih, kakor tudi nove znižane voznine za prtlja go. Odprava I. razreda v osebnih vlakih. Z jutrišnjim dnem se ukinejo prvi razredi pri vseh potniških in mešanih vlakih, iz-vzemši pri tistih, ki vozijo kurzne mednarodne vagone ali direktne vagone v lokalnem prometu. Prvi razred bo ostal samo pri brzih vlakih in pri nekaterih vlakih na progah sarajevske železniške direkcije. Nov sneg na Pohorju. Davi ob 7. uri je kazal toplomer pri koči na Pesku in Seniorjevem domu 8 stopinj pod ničlo; vreme je danes mirno in deloma oblačno. Včeraj pa je zapadlo do 15 cm novega snega pršiča in je smuka dobra. Opozarjamo vnovič na senzaeijonaini film »Maradu«, katerega bo predvajala Zveza kulturnih društev v Grajskem kinu v soboto ob 14. uri in v nedeljo ob 11. uri. Krasni posnetki iz tropičnih krajev! Vstop nina znatno znižana. Nikdo naj ne zamudi ugodne prilike, in naj si ta film ogleda. Česky klub. Proslava 85!etnice rojstva prezidenta T. G. Masaryka bo v nedeljo 3. marca ob 10. uri v mali dvorani Narodnega doma, II. nadstropje. Rojaki, pozivamo Vas, da se je udeležite polnoštevilno — prijatelji Čehov dobro došli! Odbor. Ustanovitveni občni zbor krajevne organizacije Jugoslovanske narodne stranke v Pobrežju bo 2. marca ob 1420. uri i^S. uri zvečer) v gostilni Renčelj v Pobrežju. Somišljeniki in prijatelji vabljeni. Jutri v soboto 2. marca vsi Mariborčani v Ruški Sokolski dom na prireditev »Pevskega društva Ruše«, ki se bo vršila pod imenom »Veselica veselih lumpov«. Za dobro zabavo bo skrbel moški in mešani f Oj’ za vese:° rajanje priljubljeni »jazz-band«. Za dobro postrežbo je vsestransko preskrbljeno, toraj jutri na svidenje v Rušah, kjer Vas Rušani pričakujejo. Jadranaši! Danes pevska vaja odpade. Pevovodja. Pevsko društvo »Enakost« priredi v soboto 2. marca pri g. Spureju v Studencih veliko pustno veselico. Konkurenca in nagrada mask. Zarja na Pobrežju vabi vse na pustno veselico, ki bo v nedeljo 3. marca ori Renčlju, Hotel »Orel« 5. in 6. marca kuharska razstava — ljutomerska vina. Bar Mixtures. Abonente sprejmem na prvovrstno hrano. Kolodvorska restavracija, Maribor Lojze Majcen. V soboto, 2. marca ponovitev maškera-de v gostilni Felič na Teznu. Domača godba! Radio Ljubljana. Spored za soboto, dne 2. marca. Ob 12: svatba in ples na ploščah; 12.50: poročila; 13: čas, odomki zvočnih filmov; 18: radio-orkester; 18.50: aktualnosti; 18.30: radio-orkester; 18.50: francoščina; 19.20: čas, jedilni list, program za nedeljo; 19.30; nacionalna ura; -U. zunanje-politični pregled; 20.20: prenos dobrodelne akademije iz »Uniona«; ■A: slovenska narodna pesem na ploščah; - .15: internacionalni prenos iz Ljubljane-. cas> Poročila; 22: nadaljevanje prenosa iz «Uniona«. Poskusen samomor neznanca. Straž-mku, ki stoji pred »Veliko kavarno« je prišel ponoči okrog 8. ure pravit natakar rane Mir. da se je v Gračnerjevi gostilih na Koroški cesti zastrupil neki mlajši moški in se zvija v smrtnih bolečinah. Stražnik se je podal v gostilno in našel tam okrog 2G let starega moškega nezavestnega. Gostje so pripovedovali, da je prišel omenjeni moški v gostilno, naročil četrt vina in ko ga je popil, je v sobi močno zadišalo po lizolu. Poklicani reševalci so ga prepeljali v bolnišnico. Pri njem niso našli nobenih dokumentov ■n zato tudi r.iso mogli doslej še ugotoviti njegove identitete. Obup nad življenjem. Na Pobrežju je obupal nad svojim življenjem 35-Ietni mizar Anton Z. Zaužil je večjo količino lizola in so ga našli že nezavestnega njegovi domači. Takoj so o nesreči obvestili mariborske reševalce, ki so ga nemudoma prepeljali v bolnišnico, kjer so mu zdravniki rešili življenje. 1 Narodno gledališče REPERTOAR. Petek, 1. marca: Zaprto. Sobota, 2. marca ob 20. uri: »Profesor Žič«. Red A. Nedelja, 3. marca ob 15. uri: »Izgubljeni valček«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Veseli kmetič«. PTUJSKO GLEDALIŠČE. Ponedeljek, 4. marca ob 20. uri:»Profesor Žič«. Gostovanje »Narodnega gleda ’ šča« iz Maribora. Prva ponovitev Feldmanove tragikoma dije »Profesor Žič« bo v soboto, 2. marca za red A. Ta igra je ob premieri dosega popoln uspeh, ker spada med najboljše jugoslovanske drame. Predstava bo za red A. »Izgubljeni valček», Stolzovo uspelo o-pereto, ki je prirejena za oder po znanem zvočnem traku »Dve srci v tričetrtinskem taktu«, uprizore v nedeljo, 3. t. m. ob 15. uri. Veljajo znižane cene. Prihodnja ponovitev »Veselega kmeti* ča«, ki je nedvomno najboljša in najbolj privlačna letošnja glasbena uprizoritev, bo v nedeljo 3. t m. zvečer. Zlatko Balokovič, svetovno znani virtuoz na goslih, ki se je pravkar vrnil s triumfalne turneje po Rusiji, koncertira v ma riborskem gledališču v petek, 3. t. m. — Concert bo »izven«. Rezervirajte si vstop nice! SCINO GRAJSKI IHTO ni •iinUBgfT KINO Petek $šiiy - Mikky - revija iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Krasni, veseli, zabavni spored v naravnih barvah. Kino Union. Danes pustolovni film. Roman noči. Liane Haid, Gustav Diessel. Smrt v potoku. V potoku Grajeni so v Krčevini pri Vurbergu našli mrtvo 711etno prevžitkarico Ivanko Horvatovo. Padla je v potok in se v plitvi vodi zadušila. Nesreča ne počiva. Pri sekanju drv se je pri Sv. Marjeti na Dravskem polju nevarno vsekal v desno roko 29-letni mizarski pomočnik France Lašič. V Razvanju je padel de;avcu Albertu Florjančiču težek hlod na nogo in mu jo hudo poškodoval. V Selnicah je padel 91etni posestnikov sin France Plof tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo. V Špesovem selil se je pri delu močno poškodoval na desni roki 29letni tkalec Konrad Potrč. Podobna nezgoda je zadela na Meljskem hribu tudi lSletnega viničarjevega sina Franca Kaca. Na Pobrežju pa se je včeraj popoldne polila 81etna tkal ki na hčerka Zorka Božičeva z vrelo kavo in se nevarno o* pekla po vsem životu. V neki gostilni na Iržaški cesti pa so se sinoči stepli delavci in je dobil v pretepu nevaren zabodljai v desno nogo 251etni tkalec Rupert Fu-rek. Vsi ponesrečenci so morali iskati zdravniške pomoči v mariborski bolnišnici. Napad. Na Teznem je sinoči napadel neki delavec 261etnega Antona Križanca in ga s tako silo udaril z železno palico po glavi, da mu je prebil lobanjo. Križano je moral iskati zdravniške pomoči v bolnišnici. Azilni sklad PTL je v mesecu februarju 1935. dosegel vsoto 1G0.65G dinarjev, ki ie namenjena za zgradbo azila jetičnim bolnikom v Mariboru. Protituberkulozna li£a se vsem darovalcem, stanovanjskim najemnikom in hišnim posestnikom, kakor tudi vsem oskrbnikom in hišnikom, za nji liovo požrtvovamo delo najiskreneje zahvaljuje! Današnji trg za ribe. Na današnjem trgu za ribe je bilo okrog 200 kg domači!1 in morskih rib. Prodajali so kable po 2° Din, filete po 26 Din, srdelice po U d0 16 Din, liste po 26 Din, žive krape pa P° 10 do 14 Din kg. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri ie Kaia top^mer 6.4 stopinj C nad ničlo; mininu11; na temperatura je znašala 4 stopinje nad ničlo; barometer je kažal pri 19 st0 pinjah 729, reduciran na ničlo pa 719; re' lativna vlaga 88; vreme je oblačno in t>' ho; od včeraj na danes je padlo skoro >^ mm dežja; vremenska napoved napovC duje dež in slabo vreme. Mariborski »Večerni k« Jul jtnm^ Pred rešitvijo spomen škega vprašanja Maribor nima idealnega prostora za monumentalni spomenik najprimernejši je prostor na trgu svobode, predlog inž. ARH. ČERNIGOJA ZA POSTAVITEV SPOMENIKA. Idejni odsek odbora za postavitev spomenika pokojnima kraljema Aleksandru I. Zedinitelju in Petru I. Osvoboditelju je na številnih sejah temeljito obravnaval mariborsko spomeniško vprašanje in te dni končal svoje delo. Idejni odsek je pooblastil inž. arh. g. Jaroslava Černigoja za sestavo elaborata, ki ga bo izročil odboru za postavitev spomenika. Spomenik, ki naj bi simbolizira! osvo-bojenje in zedinjenje, je nedvomno trajna, velika manifestacija nacionalne in kulturne sile. Zato mora stati na prostoru, ki je primeren njegovemu izrednemu pomenu: bodisi v osrčju mesta, kjer najmočneje utripa življenja, bodisi na vzvišenem kraju nad mestom, na dominantni točki, od koder obvlada mesto in daje svoj pečat pokrajini. Spomenik ne sme biti postavljen izven jedra mesta, pa četudi bi prostor tam še tako ustrezal. Postavljen mora biti v žlahtnem oko’ju in riran ter namenjen javnim svrham. Zahod no steno trga tvori sicer pusta, a mirna in enotna Pugljeva stanovanjska hiša. Če bi se postavi spomenik v zavetje gra du — žlahtno k žlahtnemu — bi igrala Pugljeva hiša le subordinirano vlogo. Trg leži v osrčju mesta. Izredno ugodna za spomenik je lega trga v pogledu prometa. Leži ob n jvečji prometni žili Maribora, ki ga pa le tangira. Hiba Trga svobode za postavitev spomenika je pomanjkanje neke izrazite monumenta no-sti, neprijetni, docela odprti in neurejeni pogled proti jugu in proporcije, ki najbr-že ne bi prenesle spomenika večjih dimenzij. j Prostor pred frančiškansko cerkvijo je j omenjen le zaradi popolnosti. Arhitektom j sko pa je tako razbit in v taki fazi svoje zagraditve, da je nedostojen okvir za vsak spomenik, kaj šele za spomenik izrednega pomena. Mariborski park je ne sredi brezpomembne ali celo slabe Prazen. inia sicer več primernih prosto stanovanjske in trgovske arhitekture. Prostor, na katerem naj stoji, mora biti rov za spomenike manjših, ne pa za spomenike večjih izmer. Temu dejstvu, ki že sam po sebi arhitektonsko tehten :n govori zoper postavitev spomenika v dograjen, skratka — monumentalen. Napačno bi bilo postaviti ga na kraj, kjer Je močen promet. Na takem mestu bi bil mogoč le vsebinsko indiferenten lik za bežen pogled, za obogatitev ali ureditev okoliša. Prostor za spomenik pa naj dopušča tiho poglobitev v.njegov vsebinski in formalni pomen izven nevarnosti prometa. Takega prostora pa Maribor nima. Nima arhitektonsko strnjenega, zavestno ustvarjenega trga z okoljem, ki bi ga po svojem namenu odmikalo vsakdanjosti. Maribor nima ceste, nima ulice, katere os bi po svoji tehtnosti prenesla kakršenkoli smelejši arhitektonski element. Maribor nima višine, ki bi s svojo lego in obliko izrecno opozarjala nase, vzvišenega kraja, ki bi se brez oklevanja lahko Izbral za postavitev spomenika. Na Kralja Petra trgu je izredno močen Promet. Po svojem značaju pa to tudi ni trg, marveč prometno vozlišče. Trg je del mesta, kjer se pasant lahko ustavi in ozre ter razgleda na levo in desno. Ta bistvena značilnost Kralja Petra trgu manjka. Mimo tega ga obdaja večji del zoperna kuliserija trgovskih in stanovanj skih hiš s tipičnimi formami mariborske Predvojne arhitekture, ki so vsakemu spomeniku neprijetna soseščina. Glavni trg tvorita dva dela, ki se časovno, torej stilno in v pogledu merila Po vsem ločita in predstavljata zelo razvlečeno celoto. Zato je trg pust in neenoten ter čaka, da mu bo prava mer« vrnjena z zazidavo ali zasaditvijo novega dela. Na starem, plemenitejšem^?) delu stoji že Marijin kip. Tudi če bo ostal lovi del trga nezazidan, je spomenik v tem banalnem zboru višinsko neenakih, Večinoma trgovskih hiš nemogoč. Slomškov trg se odlikuje po neki široki velikopoteznosti, ki ji pomaga stolnica, da •'e učinkuje prazno in pusto. Toda stolnica bi v svoji bližini ubila vsak spomenik, ^a tudi leži Slomškov trg preveč ob strani. Grajski trg je bil nekdaj zaključen' da-nea pa ni več. Docela je raztrgan zaradi višinske neenotnosti obdajajočih ga z£radb. Mimo tega je zelo tesen in zelo Prometen. Tudi če bi. ko bosta zgrajena Pova mosta, odpadel tranzitni promet do Glavnega mosta, bo lokalni promet v sre dini mesta še vedno precej velik. Na Ju-^iovanknem trgu bo pa v križišču osi Zgrajena pravoslavna cerkev. Zaradi teka in pa zaradi svoje nedokončane zazidave je za spomenik neprimeren. . I rg svobodo pa je priložnostna tvorba ln ga zaradi tega kot trga ni mogoče stil-Po opredeliti, vendar pa kaže neko ba-roČno občutje s svojima obema odprtima koncema na jugu in severu, kakor da bi hotel preko svojih mej, a je z močnim Poudarkom začetka in konca, ki ju na-^načuje grad, povsem prostorno omejen in določen. Glavni element trga je grad, jd ie najbolj tehtna in karakteristična arhitektura Maribora in bo v času restav- mestnem parku, pa se pridružuje tudi precejšnja oddaljenost od središča mesta. Misel, da bi se postavil spomenik na vzvišen kraj, je nova in simpatična po svoji močni simboliki. Na severu Maribora mejijo na mesto trije griči, Kalvarija, Piramida in Stolni vrh. Vsi trije so skoraj enako vredni po formi in višini. Ni torej višine, ki bi obvladala mariborsko pokrajino in bi bila tipična za njo. Take višine imajo Ljubljana, Gorica, Gradec. Zdi se. da bi spričo teh geomorfolo-ških dejstev manjkala situiranju spomenika na enem izmed mariborskih gričev notranja prepričevalnost. Ta kratka analiza vseh prostorov, v smislu uvodoma označenih kriterjev dokazuje, da Maribor nima idealnega prostora za spomenik. Tak prostor, ki bi bil monumentalen po dimenzijah in obdajajočih ga stavbah, bi bilo potrebno šele ustvariti. Temu spoznanju nasproti pa stoje nepremagljive finančne in časovne ovire. Zato moramo računati z danim. S tega vidika gledano se izlušča iz skope vrste možnih prostorov prostor, ki ima največ kvalitet za postavitev spomenika, to je Trg svobode. Problem spomenika na Trgu svobode je težaven in delikaten. Njegova rešitev je možna le roko v roki z glavnimi regulacijskimi osnovami vsega trga. Zato je potrebna pri razpisu za spomenik načelno kar največja svoboda. Projektant mora sam projektirati situacijo za svojo zamisel spomenika in to situacijo utemeljiti z regulacijskimi elementi, ki se mu zde potrebni. Prav tako naj mu bo prepuščena vsa prostost tudi glede materiala in oblike, ker le edino na tej svobodni bazi je mogoč uspeh razpisa za spomenik na Trgu svobode. Idejni odsek meni. da je skupen spomenik Kralju Petru in kralju Aleksandru forma.no estetsko mogoč, vsebinsko pa utemeljen, ker bo dobilo mesto s takim spomenikom tudi spomenik osvobojenja in zedinjenja Jugosovanov. Z idejo skupnega spomenika kralju Petru in kralju Aleksandru je podan umetniški motiv, ki utegne vzbuditi zanimive arhitektonske in figuralne rešitve. Razpis natečaja za spomenik na Trgu svobode bo izvršila posebna žirija. Za pozitiven rezultat pa je bistvenega pomena sestava žirije, ki naj bi jo tvorili naši najboljši strokovnjaki, da bi bi'o merilo presojanja na najvišji stopnji in zaupanje projektantov popolno. Tudi naj bi žirijo tvorili le maloštevilni člani. Idejni odsek je predlagal za člane žirije predsednika odbora za postavitev spomenika, mestnega župana g. dr. Lipolda univerzitetnega profesorja arhitekta g. Josipa Plečnika, kiparja g, Ivana Meštroviča in univerzitetnega profesorja g. Izidorja Cankarja. Ce pa bo kateri izmed omenje n ih odklonil sodelovanje, bo idejni odsek predlagal na njegovo mesto drugega člana žirije. Tako je torej mariborsko spomeniško vprašanje pred rešitvijo in je pričakovati, da bo tudi ugodno rešeno v danih gmotnih možnosti, ki ne dopuščajo, da bi gradili danes spomenike, ki bi stali milijone dinarjev. cijo Krčevine, niso bremena v ničemer narasla. To je zadosten argument za upra vičenost obstoja mlade komasirane občine, ki ima po svoji sedanji strukturi najboljše avspicije za uspešni razvoj, zlasti pod veščim in uvidevnim vodstvom svojega predsednika g. Ivana Janžek' viča. Gospodarstvo NOVI PRORAČUN Občinski odbor Košaki je 25. februarja t. 1. sprejel drugi proračun izza obstoja velike košaške občine. Upošteval je pri tem nadaljevanje smotrenega delovnega programa, ki si ga je začrtal ob prevzemu poslov jeseni leta 1933. in ki usmerja občino na pota, ustrezajoča težnjam novega časa, odnosno reformirane zakonodaje. Celotni proračun je za 86.309 Din nižji od lanskega in je v razhodkih in dohodkih uravnovešen z zneskom po 544.564 Din. Med osebnimi- izdatki 113.240 Din, torej dobrih 20°/« celotnih izdatkov, so upoštevane plače in honorarji predsednika, dveh članov uprave, blagajnika, delovodje, pomožnega delovodje, pisarke, služitelja, dveh dostavljalcev, nočnih ču-vaiev, treh cestarjev, konjača in dveh babic Neka skupina odbornikov je hotela osebne izdatke sicer za četrtino znižati, vendar je prevladal socialni čut večine. ki je izglasovala predlagani znesek v korist izboljšanju poslovanja uprave. Materialni rzhodki v skupnem iaznosu 431.324 Din obsegajo naslednja poglavja: Za občo upravo vseh strok službe 33.000 Din. Za osebno in imovinsko varnost 12.990 Din. izmed katerih je večji del namenjen za razširjeno cestno razsvetljavo. Pod naslovom narodne prosvete so združene postavke za osnovno šolo v Krčevini 72.000 Din, za osnovno šolo pri Sv. Petru 32.848 Din, za Sokolsko društvo Maribor III 1000 Din, podpore drugim društvom 1000 Din in občinskemu odboru Rdečega križa za revno deco 2000 Din. Finančna stroka izkazuje s postavko 72.232 Din odplačilo in obrestovanje obstoječih dolgov za izvršeno elektrifikacijo katastrskega območja bivše občine Košaki in za kupljeno občinsko lrišo pri Sv. Petru. Razven tega so v tej poziciji upoštevane anuite- naše okolice OBČINE KOŠAKI. te za odobreno posojilo 195.000 Din, ki bo v najkrajšem času realizirano za elektrifikacijo zapadli, dela Krčevine. Gradbena stroka obsega skupno 72.800 Din, in sicer za ceste in mostove 52.000 Din, ostanek pa za vzdrževanje zgradb, kanalizacijo in škropljenje cest. Za kmetijstvo, ki mu uprava s predsednikom na čelu posveča posebno pažnjo, ie določenih 15.500 Din. V zdravstvene namene se predvideva 1100 Din, za socialno skrbstvo pa 89.280 Din. Ta postavka ie v celoti namenjena ubožni oskrbi, ki reprezenti-ra za današnje razmere jedva zmogljivo breme ir. iz dneva v dan narašča. Občinsko gospodarstvo obsega z zneskom 8.340 Din davke, zavarovalnine in vzdrževanje javne tehtnice. Nepričakovani izdatki so določeni na 17.134 Din, predvsem za rezervne kredite k nezadostno preliminiranim materialnim razhodkom, za regulacijski načrt in za obrambo zoper aeronavtične napade Določeni izdatki se bodo krili z občinsko trošarino 126.400 Din (na vino in mošt 75 par, na pivo 50 par od litra), z dohodki iz občinskih taks in posestva 44.000 Din in z dolgovanimi zneski, ki znašajo 43.000 Din. Pri tem pa niso upoštevani sorazmerno visoki davčni zaostanki, ki presegajo doslej že vsoto 200 tisoč dinarjev. Ostali primanjkljaj se bo kril s 60% doklado na državne neposred ne davke, ki je preračunana na 331.164 Din. Izglasovani proračun je verna slika realnega dela in resnih stremljenj občinske uprave za čimvečjo aktivnostjo, kar dokazuje okolnost, da je bil v celoti soglasno sprejet. Navzlic dejstvu, da je uprava v preteklem letu dovršila elek trifikacijo Košakov, razširila cestno raz svetljavo. vidno izboljšala komunikacije, in bo spomladi dovršila tudi elektrifika- O rasah in rasizmu Predavanje v mariborski Ljudski univerzi V ponedeljek zvečer je predaval v tukajšnji Ljudski univerzi privatni docent dr. B. Škerlj iz Ljubljane o rasah in rasizmu. Uvodoma je predavatelj podal razčlenitev pojma rase, ki je nekaj biološkega, potem pa naroda, ki je označen po etničnih vidikih. V svojih nadaljnjih izvajanjih je navajal posamezne antropološke značilnosti, kakor je na primer oblika, dolžina in širina lobanje, barva oči in las itd., ki omogočajo uvrščanje oosameznih narodov v rasne skupine. Pri tem služita antropologiji prav dobro dve pomožni vedi. in sicer statisti* ka in nauk o podedovanju. Takšnih skupin je več ter je njih število odvisno od vsakokratnega kombinacijskega združevanja in vidika, po katerem se te rasne skupine snajajo in oblikujejo. Tako imamo na primer nordiiski ti n. aloski tip. 4'narski tip. vzhodno baUiški tip itd. V okviru teh glavnih rasnih skupin so potem nekakšne rasne podsktmine kakor na primer pri nas Slovencih takozvani nordiiski in obsavski tin Predavatelj je iz delal zaradi konkretne določitve slovenskih rasnih značilnosti večje število statistik. snričo katerih se je na primer dognalo, da nrevladuieio pri Slovencih moŠ ki temneiši tipi in da so Slovenci povprečno višji od Slovenk. So na Slovenke razmeroma visoke, sni znaša njihova 'dšinska razlika naoram Slovencem moš-ki,m jedva oet odstotkov, dočim znaša ta niiliova višinska razlika ori drugih etničnih skupinah povprečno 7 odstotkov. Tudi je nredanateli pokazal nekatere slike iz našega živbenja in jc bilo povzeti, da imamo med Slovenci zastopnike naj-'•aznovrstneiših tioov. celo mongoloidne dne z močno razvitimi ličnimi kosmi, ter zamorkaste tioe z močno razvitimi ustnicami in čeliustmi. Ob zakii"čku svoiih izvaianj ie predavatelj podal nekaj načelnih poudarkov k noiavom rasizma, ki segaio v dnevno politiko. ki pa nimajo vedno ■/ znanstvenimi dognanii potrebnih stikov. Pfui Huda nezgoda berača-slepca. Pretekli ponedeljek ob 14. uri se je dogodil v Budini pri Ptuju pretresljiv dogodek, ki bi kmalu zahteval človeško življenje. Ob navedenem času je korakal po glavni cesti v Budini 39-letni berač Jožef Pirc, doma iz Senovega pri Rajhenburgu, proti Ptuju. Ker je popolnoma slep, ga je stalno spremljal velik volčji pes, ki je bil privezan z vrvico za slepčevo roko. Za slepcem je v istem hipu privozil dvo-vprežni voz, last borlske graščine in zavozil naravnost v korakajočo dvojico. Videč pretečo nevarnost, se je pes od-rrgal in odskočil vstran ter se na tak način rešil, medtem ko so slepca konji podrli na tla in je prišel pod dreveči voz. Dobil je nevarne poškodbe po vsem telesu in so ga marali prepeljati v ptujsko bolnišnico. Zvesta žival pa se na noben način ni hotela ločiti od svojega gospodarja. Volčjak je tekel v bolnišnico za svojim gospodarjem in sc ni hotel odstraniti; zaprli so ga v klet, kjer pa je tako tulil in cvilil, da so ga končno morali spustiti k svojemu slepemu gospodarju, kjer se je vlegel pri postelji in ležal nepremično, dokler ga niso zopet odstranili. Zvest spremljevalec čaka sedaj v kleti na svojega gospodarja, dokler ta ne ozdravi, nakar bosta nadaljevala svojo pot v negotovost. Ker poškodbe slepca niso smrtnonevarne, je upati, da bo v doglednem času okreval. Uvedena je preiskava. Zaljubljenca. V parku sedi zaljubljen parček. On vzdihuje: »Ah, verjemi mi, dušica, da bi svoje vroče srce takoj položil k tvojim nogam.« »Prosim, prosim,« pravi ona, »saj mi itak vleče pod noge.« Stran '4. Mariborski »Večer ni k« Juira. V Maribor u, "dne 1. III. 1935. BBgHa^BBBnBaEB(nBMBKar*9Erri!s.'jaDnB!aii3^