In 211 V L DDUonl, v felrlBK, dne 10. Miro 1925. Posamezna Slevlfka stane 1"50 Din LelO LIH Naročnina ta državo SHS: «a mesec......Din 20 ta pol leta..... . 120 ta celo leto .... .240 za inozemstvo: mesečno.......Din 30 Sobotna izdaja: celoletno t Jugoslaviji .... Din 60 v inozemstvu. ... . 60 S tedensko prilogo „Ilustrirani Slovenec t* Cene inseraJom: Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1-50 in Din 2'—. večji oglasi nad 45 rnm višine po Din 2 50, veliki po Din V- in 4 -, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din Pri večjem naročilu popust Izhaja vsak dan Izvzemšl ponedeljka in dnevu po orazniku ob 4. uri zjuiraj. PcSiDina v\itm v oolGvinL Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6 III. Rokopisi se ne vračalo- neirankirana pisma se ne spre-tema o. Uredništva telefon 50, upravništva 328. Foiitičen list za slovenski narod. Uprava |e v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: LJubljana 10.650 in tl).349 (za Insuraiel Sara-|evo 7.563. Zagreb 39.011, Praqa in Dunal 24.797. Kritika državnega proračuna. 40% PRORAČUNA GRE SAMO ZA PLAČE. - KAKO JE REŽIM IZVAJAL REDUKCIJO URADNIŠTVA. — DAVKI SE MORAJO ZNIZATI. — NESPOSOBNOST UPRAVE DR2. PODJETIJ. - S STEDENJEM NAJ SE ZAČNE OD ZGORAJ. Bclgrad, 9. dec. (Izv.) Na dopoldanski ' seji je predsednik finančnega odbora sklical člane obeh odsekov finančnega odbora, ki bodo pretresali proračun, da se naj popoldne ob 4 sestanejo. Na skupni seji se je vršila debata o načelih po katerih se bo razpravljalo o proračunu. Seja se je pričela ob pol 5 in je trajala čez sedmo uro. Predsednik R a d o n i č je v kratkem govoru opozoril, da so poslala davčna bremena neznosna. Naloga finančnega odbora je, da proračunske predloge kar najbolj zmanjša. Opozarjal je na velike osebne izdatke, ki znašajo preko 40% celotnega proračuna Predlaga da se naj prične z raznravo o državnih dohodkih, da se bo videlo, kje bi se dalo dohiti več dohodkov in kje bi se dali zmanjšati. DR. FRANC KULOVEC je nato v «vojem govoru poudarjal, da moramo od državnega proračuna vsaj to zahtevati, da so vanj postavljene vse državne obveznosti. Če vlada tega ne stori, je dolžan finančni odbor. da s pomočjo pritožb posameznikov in društev doseže, da dobivajo od države, kar jim gre. Nato govori o osebnih izdatkih. Ugotavlja, da število državnih uslužbencev stalno raste. Ko so leta 1923. izvedli redukcijo so govorili, da delajo to radi prevelikega števila nameščencev. Namesto mnogih dobrih uradnikov, ki so bili reducirani, so bili takrat postavljeni po dva ali trije na mesto enega re '-ciranosta. Dostikrat so bili to slabi ali slabo kvalificirani. Tako se je število državnih nslužbencev od takrat skoro podvojilo. Ker so osebni izdatki ta' o izredno visoki —-znašajo namreč nad 40% celotnega proračuna—bo treba pač povsod misliti na zmanjšanje teh izdatkov. Če se prične z. redukcijo, se morajo prej ugotovili načela, po katerih so bo redukcija izvajala. Češkoslovaška je v tem oziru resno premislila tudi soicalni položaj tistih, kaleri naj bi bili reducirani. Tako kot se je pri nas postopalo leta 1923., ko se je oziralo samo na strrnl arstvo, tako pri nas ne sme več iti. Tudi pri nas se mora izvesti redukcija, v kolikor je potrebna tako da se no uničijo eksistenco in nj h soc alni položaj. Dalje je dr. Kulovec govoril o investicijah. Dejal je, da investicije najbolj obreme-nj n jejo proračun in da naj se črlajo iz rednega proračuna. Zahteva pa. da se istočasno najame posebno posojilo, s katerim se bodo mogle izvršiti potrebne investicije. Investicije so potrebne raditega, ker vlada velika brezposelnost in pomanjkanje zaslužka, da se ljudje zaposlijo. Govornik poudarja nadalje da bi bilo dobro, ko bi se res pričelo s pretresom dohodkov državnega proračuna in sicer radilega, da se more pri tej priliki ugotoviti v koliko so postavke, ki jih določa proračun, sploh ustvarljive. Davčna bremena so neznosna. Finančni minister se vara, če misli, da bo mogel doseči vsoto dohodkov, ki jo je določil za Slovenijo. Davkoplačevalci tc vsote ne bodo mogli plačati pod nobenim pogojem. Pri tem pretresanju bi se mogle popraviti velike krivice in neenakosti, pod katerimi ječijo posamezne pokrajine. Nato je govoril zemljoradnik M o s k o v -1 j c v i č. Zelo stvarno jc govoril demokratski poslanec Voja V e 1 j k o v i č. Poudarjal je, da je vlada lin. odbor povsem degradirala. Govoreč o državnem gospodarstvu, ugotavlja, da je gospodarstvo v raznih ministrstvih popolnoma nesposobno, da bi vodilo dobro industrijsko in trgovsko ter za državo koristno politiko in gospodarstvo. Obrača se proti višini osebnih izdatkov. Radikalni posl. G a v r i 1 o v i č je v svojem govoru ostro kritiziral drž. gospodarstvo in drž. upravo. Ugotovil jc davčno preobremenitev. Posebno ostro se je obračal proti gospodarenju posameznih ministrov s tako-zvanimi previški dohodkov, ki jih donašajo posamezna ministrstva in ki jih potem uporabljajo za razne investicije. POSLANEC PUŠENJAK je ugotovil, da so lepi govori in umestni predlogi brezuspešni, ker ni navzoč lin. minister, da bi podal svoj ekspoze, na podlagi katerega bi se nadaljevala generalna debata. Radujc se, da so člani radikali kritizirali gospodarsko politiko vlade, kakor je to opozicija vršila že vej let. Fin. minister bi moral v svojem eks-pozeju podati smer linančne politike, posebno ghde načina žtedenja, pridobitve kreditov za investicije, glede ukinitve nepotrebnih kreditov, zmanjšanja kreditov za honorarje, čez-urno delo itd. Delo s štedenjem je treba pričeti od zgoraj. Predložiti sc mora čimprej zakon o centralni upravi, s katerim se bodo ukinila nepotrebna ministrstva. Reformirati je treba ccntralno upravo, ako sc hoče doseči trajen uspeh z rcdukcijo uradništva Graja način gospodarstva v drž. podjetjih, katera povsod izkazujejo izgube. Zahteva njih koaier-cialzacljo in predložitev njihovih računskih zaključkov. Potrebni so državni računski zaključki, ako hočemo voditi kontrolo nad drž. gospodarstvom. Najprej jc treba znatno zmanj-šati državne izdatke, da se morejo zmanjšati predloženi neznosni davki in druge državne dajatve. Na koncu govora predlaga, da «e naj takoj zahteva od posameznih miristrov, da javijo število uradnikov in da se naj državni proračunski zaključki predložijo, kakor tudi zaključni računi državnih podjetij. Predsednik fin. odbora ic ponovil stavljene predloge in opazke govornikov. Stavljeni predlogi so bili sprejeti. Predsednik fin. odbora bo zahteval od posameznih ministrov, da mu pošljejo natančno število uradništva, da mu pošljejo tečne obračune drž. podjetij, pozval bo vlado, da takoj prične s študijem reforme drž. uprave in da predloži zakon o vrhovni državni upravi, to jc o redukciji ministrstev. Za slučaj redukcije sc morejo točno ugotoviti načela, na podlagi katerih sc bo izvršiia redukciji. v, r v išič še večino bolan. SKUPŠČINA SE DANES ZOPET ZBERE. - ZASEDANJE NE BO DOLGO TRAJALO. Belgrad, 9. dec. (Izv.) Predsednik ministrskega svela Pašič je še vedno bolan in še no zapušča sobe. Nekateri ministri so se tekom dopoldneva zbrali pri njem in razpravljali o tekočih političnih vprašanjih, predvsem o začetku dela v skupščini. Kakor znano, se jutri sestane narodna skt pfčina. Tekom dneva se jo zbralo v Belgradu več poslancev. Na jutrišnji sej' bo skupščina razpravljala o poročilu odbora za proučavanje uredbe o svetovni poštni konvenciji in o poročilu odbora za proučavanje uredbe o svetovni poštni konvenciji in o poročilu odbora za prošnja in pritožbe. Nadalje bo razpravljala o sklepih imunitetnega odbora, da se naj nekateri poslanci izroee sodišču. Pred skupščinsko sejo se bo vršila seja preiskovalnega odbora, ki razpravlja o slučaju bivšega pravosodnega ministra Lukiniča. Ce bo na jutrišnji seji poročilo gotovo, se bo na jutrišnji seji prečitalo in postavilo na dnevni red prihodnje skupščinske seje, ki se bo najbrž vršila v petek. Vsekakor skupščina ne bo doleo delala, ker vlada nima nobenih novih predlogov in ker se bližajo prazniki. Naš študent, Osmega tega meseca je bil dan slovenskega katoliškega dijaštva. Izredne razmere, v katerih živimo, in globoka reakcija, ki jih iz-tivljajo v dušah naše mladine, hvalabogu preprečujejo, da bi se ti dnevi praznovali s kakšnim purgarskim lažinavdušenjem. Narobe, v dijaštvu se čezdaljebolj izraža težnja, da bi ie manifestacije sploh reducirale na minimum in da bi tisti javni izrazi našega mišljenja in Jutenja, ki so neizogibni, bili či to spontani, pa tudi v vnanjem oziru dovršeni in adekvatni Izliv resničnega globokega notranjega dela in izoblikovanja mlade katoliške psi-he, ki se poraja v tišini. Nismo še prišli popolnoma do tega, pa bomo kmalu, kajti gibanje in vrenje mladih sil je resnično porajanje, ustvarjanje in stremljenje, zato pa so-rražno takim ustaljenim oblikam za katerim tu nič ali malo življenja ali pa, ki za kipenje f nas niso več primerna posoda. Naš čas je tako velik, tako usoden, mi pa tako odgovorni za bodočnost, da ni časa ne za malenkosti ne za kričavo razkazovanje in filistrsko feseličenje. Globoka resnost gre skozi vso mladino, tovariši akademiki v Nemčiji delajo f rudnikih, proučuje se življenje in doživljajo najglobokejši pretresi in problemi — to nalaga tudi na.m ogromne naloge, ki zahtevajo temeljitega preobrata tako v naših dušah kakor preosnove vsega našega vnanjega dela. Nov svet se poraja in mi imamo biti njegovi sotvorci, ne kričeča šlafaža ob strani. Vse javno življenje našega propadajočega veka je Bogu odtujeno. Zato tudi propada, kajti to je vesoljstveni moralni zakon, da mora duhovno življenje usahniti, ki se je odvrnilo od svojega središča in izvora. Brezverska kultura se je izlila v velekapitalizem, materfa-Iizem in mehanizem, ki izzivijajo reformo v duhovnem in socialnem oziru, kajti brez-smrtna duša ne more več živeti v tem ozračju. Strašna beda proletarijata gre roko v roki y. duševnim osiromašenjem, brezsrčnostjo, golim vnanj m leskom, slabo prepleskano sirovo si jo in brezobzirnostjo »nadljudi«. Mladina hoče raztrgati okove, v katere nas je oklenilo brezbožno dobičkarstvo, ki je prevrglo vse od Boga v vest zapisane postave, kapitalu podvrglo človeka, njegovo moralno vrednost in delo, ter svoj cilj vidi le v brezmejnem kopičenju gmotnih dobrin v korist nekaternikov, dočim se ogromna večina človeškega rodu izkorišča hujše, kakor so se sužnji v poganskem svetu. Res da so prvi vstali »delavski bataljoni«, toda žal njihovo gibanje ni slonelo na veri, ki iz. nje prihaja vsa moč in upravičenost ter prava usmerjenost zahtev po človeka vrednem življenju vsakogar. Mladina naših dni pa je uvidela da treba poglobiti vse socialno teženje v vero, da treba ustvariti novega človeka, in katoliška mladina posebič spoznava, da je lo najvspešnejse mogoče le v katoliški kulturi, ki preobraža um in srce, da ustvari moralne pogoje za temeljito preosno-vo socialnih razmer. Zato je umljivo. da je pretekli torek praznik Brezmadežne, bil v prvi vrsti posvečen očiščenju in olepšanju naših src v izrazih dejavne, resnične, globoko občutene vere. Po-svedočili smo, da se čulimo kot živi člani občestva cerkve in naroda, ki je katoliški po vsem svojem bistvu, obenem pa se zavedamo, da ima vsak od nas v tem občestvu samo-tvorno, sam ode javno nalogo, ki zahteva popolne izobrazbe vsake osebnosti, vsega njenega notranjega bogastva, da se mi v cerkvi in po cerkvi izpopolnimo in ona po nas in z nami. To nas bo tudi usposobile za naše poznejše delo za krščansko demokracijo. Vse potrebuje danes poglobljenja. tudi politične smeri in praktično delo, in nnš poklic je priprava na to delo. Resnost časa je izločila povsod iz vrst mladinskih pokretov teko črnerikavo pre-ziranje javnega dela kakor samopašni kariio-rizem. Mi moramo vzgajati same borce iz sile Idealnega svetovnega nazora in prvovrstnih moralnih kvalitet, da zadostimo božjemu klicu, kateri zahteva prenovitve lica zemlje. Vsako leto bomo praznovali osmi december v tem duhu. Kupi srečko v korist naših študentov! DR. SMODLAKA NA DOPUSTU. Belgrad. 9. dec. (Izv.) V Belgrad je danes prispel dr. Smodlaka. Takoj je nastopil dvomesečen dopust, ki mu ga je vlada dala. To dejstvo najbolj jasno potrjuje pravilnost naših \e»ti, da nikakor ne sme več računati na to, da bi se vrnil v Vatikan kot poslanik, ker ie vsled poslednjih dogodkov jasno, da »e ne more več vrniti na to mesto. Tako se delo-ma potrjujejo naše vesti o novih kandidatih. IZSELJENSTVO. Rim, 9. dec. (Izv ) V foboto jc tu začel zborovati odbor za mednarodno izselieniško konfcrcnco. Otvoritveni govor j« imel ministrski predsednik MussolinL »Jaz nisem Radič!« Pragn, 9. decembra. (Izv) Z ozirom na razne vesti, da zahteva en del Hlinkove stranke vstop v vlado, piše Hlinka v svojem glasilu iSlovaku«, da bo stranka vstopila le r vlado, ki prizna avtonomijo Slovaške. On voje politike ne bo izprcmenil, kajti on jc poslancc lllinkf« in ne Stjepan Radič. Njegov program je zanj dogma. Na nepopustljivost sili število volivcev, ki so glasovali za njegov nro-gram. Verska debata v fin. odboru. Bclgrad, 9 dec. (Izv.) Dopoldne se je vršila triurna seja fin. odbora, na kateri se je nadaljevala debata o taksah za bogoslužna dejanja pravoslavnega duhovništva. Samostojni demokrat P o p o v i č je zahteval zakon o odnosih posameznih cerkev do države in se izjavil za svobodno cerkev v svobodni državi, to je ločitev cerkve od države. Zamerja vladi, da še ni predložila skupščini interkonlesional-nega zakona. Minister Trifunovič je odgovarjal na dolgo in široko. Izjavil jc, da bi bila ureditev glede drugih ccrkev zelo lahka, samo razmerje do katoliške crkve je težavno urediti, ker je načelnik tc cerkve izven države in ker je katoliška cerkev izredno občutljiva. Spominja na poslednje bivanje škofov v Belgradu in na razne njihove avdicnce, ki bi se imele ob tej priliki vršiti. Izjavil je, da medverskega zakona, ki bi uredil razmerje med katoliško cerkvijo in državo, tudi raditega ne more predložiti, ker bi s tem prejudiciral vsebini konkordata, ki ga namerava država skleniti s sv. stolico. Izjavlja, da mora biti v tem oziru lojalen. Čez par mesecev se bo videlo, če pride do korkor-data. Nato izjavlja, da je predloženi načrt dogovorjen z arhierejskim saborom, to jc v soglasju s pravoslavno cerkvijo. Dr. K u I o v c c izjavlja, da so stvari, ki jih obsega stavljeni predlog, interna zadeva katoliške ccrkvc, samoposebi ne spadajo v zakonodajni forum, čeprav velja za Srbijo poseben zakon, ki tudi to ureja. Ce sc pravoslavna cerkev s tem strinja, se nc protivi, da sc tukaj obravnava, seveda brez prejudica za diuge konfcsijc. Vladna večina jc v generalni debati sprejela stavljene predloge z vsemi glasovi proti enemu. Člana Jugoslovanskega in muslimanskega kluba sta sc glasovanja vzdržala. Nato je bi! predlog po daljši debati sprejet tudi v podrobnostih z malimi spremembami. Druga točka dnevnega reda je bila zahteva prosvetnega ministra, da uporablja pre-viške dohodkov državr.c tiskarne v Belgradu za razne investicije in druge namene v zresku 2 milijonov dinarjev. Ker ministra ni bilo na seji, je opozicija zahtevala, da se ta točka odloži Zahteva jc bila sprejeta. Tretja točka jc bil predlog ministra za vere o takozvanih 200 domovih. Ker je bilo pozno, je bil predlog, da se o tej zahtevi ministra za vere razpravlja na prihodnji seji kot o prvi točki, od odbora sprejet. Jugoslovanski episkopat je solidaren. Zagreb 9. dec. (Izv.) Vaš dopisnik se je dar s razgovarjal z ugledno cerkveno o-eb-nostjo, ki mu je izjavila: Belgrajski listi prinašajo vesti, da so med katoliškimi škofi v Jugoslaviji nastala neka nesoglasja glede na najvažnejša eerkveno-politična vprašanja radi nastopa djakovskega škofa Akšamoviča. Čeprav je že škof Akšamovič podal izjavo ki je izšla v belgrajski »Politiki« dne 7. decembra, izjavljamo, da so vse vesti o kakem nesoglasju popolnoma tendenciozne in da se širijo s posebnim namenom, da bi oslabile položaj katoliških škofov v borbi za pravice katoliške cerkve v naši državi. SHODI HPS. Zagreb, 9. dec. (Izv.) Preteklo nedeljo je imel dr. Šimrak prav dobro uspela shoda v Bučki in Novacih v Sremu. V torek je dr. J. šimrak zboroval v llači. V Jemcih v Sremu se je vršil zaupni sestanek UPS. Povsodi so zborovalci obsodili pogubno politiko Stjepana Radiča. VOJAŠKA DOLŽNCST V FRANCIJI. Parit Ii ne grade električne centrale, ne popravljajo pota, ne zvišujejo zaščitne carine, ne boljša položaj uradništva, ne olajšajo stanovanjske, socialne in prosvetne ter pridobitne možnosti slovenskega delavca in kmeta ne zidajo instituti, aka-demije in branijo univerze « — »glov. narod« s svojimi članki bo vse lo naredil, oziroma vse se bo kar samo naredilo, ceste, hiše, šole, denar iu zadovoljnost. samo če ga bodo »za vsako bedasločo in traparijo dovzetni Slovenci« (kakor on pravi) pridno čitali. Polone vesti. Kaj poročajo vladni listi o položaju ? Bfi- grajski sotrudnik zagrebških »Novosti« pu.o-ča svojemu listu o razgovoru z nekim ridi-kalskini članom vlade, ki mu je baje r».kel: »Sporočile »Novostim«, da vlada ni le č/rsta, ampak da vlada v njenih vrstah tudi najboljši in največji red. Dokler ne bo sprejet proračun za leto 1926-27. ni pričakovati v Mdi nobenih izprememb. Ne bo niti rekon?tjruktfje niti drugih izprememb. Svoje mesto tto pni zapustil državni podtajnik v ministrstvu za socialno politiko dr. Krnjevič, toda to je privatna zadeva HSS, ki se nas radikalov nič n< liče. Podčrtajte pa da se nahaja politika sporazuma med Si bi iu Hrvati na najboljšem potu « — Z ozirom na odgovor, ki ga je dal Pribičevič na shodu SDS v Belgradu na zagrebške govore radii alskili prvakov Ljube Jovanoviča in dr Laze Markoviča, pa piše radikalno glasilo »Vreme«: »Eno je nam vsem jasno, izvzemši Pribičeviča in njegovo stranko, da je današnja politika sporazuma boljša in bolj zdrava kakor vse dosedanje kombinacije in da je za prihodnjost vsaku politična kombinacija nemogoča, če ue bo stala nn podlagi narodnega sporazuma.« — »Jutarnji list« zopet piše: »V dobro poučenih krogih trdijo, da je volja tudi najmerodajnejšega inesta, da se ne sine zapustili politična iinija. na kateri danes stojimo.« — Tako pišejo vladni in vladi naklonjeni listi. S tem pa še ni rečeno dn je vse to, kar poročajo vladni listi, tudi objek-tivno in resnično. Pisanje vladnih listov samo dokazuje, da bi vlada rada videla, da bi tako bilo, kakor pišejo; ali je pa res tako, je drugo vprašanje. Prireditev velikega shoda radikalne stranke v hrvatskem Zagrebu ne diši ravno po preveliki slogi in pregorečem sporazumu, ampak ima očividen namen okrepiti na Hrvatskem radikalno stranko na škodo radičevcev. Tudi v vladnem časopisju napovedana sestava posebnega odbora, ki naj »ureja nesoglasja« med obema strankama ni posebno dober znak prisrčnosti med obema. Končno pa ni glavna stvar soglasje med vo-diln imi in odločilnimi vladnimi krogi, ampak razpoloženje ljudstva, ki bo izreklo svojo sodbo pri volitvah. IzctaCerje davkov, občinska samouprav« in zu-Rrje posojilo. Belgrajski in zagrebški listi obširno poročajo o namenu vlade, da najm« v Am->-il i veliko posrjilo. baje 200 milijonov dolarjev (okoli 10 miljard dinarjev po današnji vrednosti). O posojilu piše tudi Radičev »Dom*, ki pravi: > Radikalsko-seljačka večina je složna v tem, da reši parlament državri proračun za I 1926-27. in da spreime vse one zakone, katerih iz;-!nitev je _dikalna stranka obljubila • sporazumu. AVd femi zakoni stoli na prvem mestu izenačite davka in oM"ske samouprave. To zahteva ustava in tudi vnanji svet, nam brr izenafeja davkov in brez občinske samouprave ne bo dal posoji'a pod ugodnimi pogoji.« sr^rp, kravate zimsko perilo itd. kupite najceneje »PRI AMERTKANCU« - LJUBLJANA, Slari trg št. 10. Kupuje kože zajcev in druge divjačine. Dnevne novice. Sov vieučlliški zakon. Prosvetno ministrstvo je poslalo vsem fakultetam poziv, da nemudoma določijo po enega člana za konferenco, ki bo izdelala nov vseučiliški zakon. Zakonski načrt hoče prosvetni minister Radič predložiti narodni skupščini takoj začetkom novega leta. Za vpostavo februarskega roka na vseučiliščih. Belgrajsko dljaštvo pripravlja veliko ak-djo za vzpostavo februarskega roka na vseučiliščih. Dijaške Štipendije. »Jutarnji list« poroča: posebna komisija pod predsedstvom državnega podtajnika Pasariča je pregledala že pod vlado Prlbičeviča sestavljeni pravilnik o podeljevanju dijaških ustanov in ga predložila ministru Radiču na podpis. Po tem pravilniku odpade na Belgrad 144 štipendij. Od teh so oddane 104, na novo pa jih bo razpisanih 40. Za Zagreb je določenih 70 štipendij. Oddali jih niso 7, ker so bile pridržane za farmacevte. Ker pa obstoje v Zagrebu dijaški domovi in menza, kjer stane stanovanje 200 in hrana 400 dinarjev mesečno, bodo štipendije za Zagreb niižane na 750 dinarjev mesečno, zato jih bo pa 30 več. V Belgradu znaša štipendija mesečno 1000 dinarjev. O štipendijah v Ljubljani »Jutarnji list« nič ne poroča. It srednješolske službe. Imenovani so: dr. Lovro S u š n i k za profesorja na drugi gimnaziji v Ljubljani; dr. Ivan K i n za profesorja na III. realni gimnaziji v Ljubljani; dr. Gjorgje R o i 6 za profesorja na moški realni gimnaziji na Sušaku. Ie učiteljske slnžbe. Za stalno učiteljico v 2. skup. II. kat. s 6. stopnjo osnovne plače in stanarino po zakonu v Olimliu, okraj Šmarje, |e imenovana Amalija Sorc, bivša učiteljica v Julijski Krajini. — Pomaknjeni so: v 1. skup. II. kat., Evgenija Ročič-Tekavčič, učiteljica v Gornji Šiški; Amalija Prevc, učiteljica v Pre-dosljih; Franc Stular, učitelj v Valti vasi; Justina Schwin<»er, učiteljica na Viču; Ivanka Lampe, strok, učiteljica na Jesenicah; Viktor Mihellč, učitelj v Devici Mariji v Polju; Alojz Voglar, učitelj v Vidmu na Savi; Pavla Potočnik, strokovna učiteljica v Ljubljani; Karolina Trost-Lenček, učiteljica v Št. Jerneju; Drago-tina Gams, učiteljica v Mcstah; Albina Rupnik, učiteljica v Kamniku; Julijana Kocjančič, učiteljica v Trzinu; Emilija Voglar-Knapič, učiteljica v Vidmu na Savi; Ivlotilda Likar-Kunasz, učiteljica v Mostah; Olga Andrejčič, strokovna uiiteljica v Brežicah; Helena Šene, učiteljica vSostrem; Rado Janežič, učitelj v Polici; Kari Jeretina, učitelj v Domžalah; Adolf Jcsih učitelj v Trbovljah; Josip Jcras, strok, učitelj v Ljubljani; Josip Stojkovič, učitelj v Mostah; Mira Povh, učiteljica v Št Jerneju; Alojzija Premk, učiteljica v Grosupljem; Terezija Janežič, učiteljica na Polici. V 1. skup. II. kat.: Milica Lukman, učiteljica v Pobrežju; Neža Hribernik-Kunej, učiteljica v Mariboru; Simon Petrovič, učitelj v Devici Mariji pri Brezju) Alojzija Kavčič, učiteljica v Ponikvi; Milica Ncžič, učiteljica Ptuju; Marija Jurjevič, Učiteljica v Celju; Edvard Praprotnik, učitelj v Ptuju; Roža Novak-Bajt, učiteljica v Mariboru; Ana Čonč, učiteljica v Poljčanah; Katarina Smerdu, učiteljica v Studencih. V 2. skup. II kat.: Franjo Gumilar, učitelj v Lipovcah; Franja Vavpotič, učiteljica v Humu pri Ormo- 14. In 15. decembra t. I. prodaja popolne fine opreme za otroke od 1. do 12. leta, kakor: perila, oblekic, plaščev, klobučkov itd. v trgovini peiila LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA UL. 5. žu; Mirko Vauda, učitelj v Sv. Marjeti. — Upokojeni sta temeljem uradniškega zakona: Frida Kalmus, učiteljica v Planini, in Ana Hrovatin, učiteljica v Pirešicah, okraj Celje. Iivolitev novih pravoslavnih Škotov. Na arhljerejskem saboru v Sremskih Karlovcih so te dni volili škofe za izpraznjene pravoslavne škofijske stolice. Izvoljeni so bili: dr. Jordan 11 i č, dosedanji glavni tajnik sv. sinoda, za Mostar; dr. Nikola K r u 1 j, rektor bogoslcrvnice sv. Save in cerkveni pisatelj, za Nikšič; arhimandrit Mardarije U s k o k o • v i 6, dosedanji administrator pravoslavne cerkve v Ameriki za prvega pravoslavnega škofa v Ameriki; dr. Venimijan Taušano-v i č, profesor veronauka v Ohridu, za Bihad in arhimandrit Jerotije Gavrilovič, profesor prištin9ke gimnazije, za vikarnega škofa v Peči. Dr. Ilič in dr. Krulj sta svetna duhovnika, ostali so redovniki. S tem so popolnjenc, vse pravoslavne škofijske stolice. Umrl je na Dunaju 8 decembra 1925 višji knjižničar pri justičnem ministrstvu Edvard S t e s k a. Pokojnik je bil rojen 1. 1833. v Kamniku in je maturiral v Ljubljani 1. 1883. Po končanih pravnih študijah je neprestano služil nn Dunaju. Bil je brat upravnega sodnika dr. Henrika in mons. Viktorja Steska. Ogenj v Banjaloki. Dne 6. decembra, na dan sv. Miklavža, je nastal v tukajšnji vasi požar. Ljudje, ld so šli od desete maše, so zapazili ogenj v skednju Mihe Briškija. Takoj so prihiteli vaščani. Žene so nosile vodo, možje pa so gasili več ur. Vendar ognja ni bilo mogoče pogasiti in rešili so le dna, ki so bila v lopi poleg skednja. Skedenj, v katerem je bilo okrog 26 q sena, ja popolnoma pogorel. Velika sreča pri vsem tem pa je bila, da je veliko snega in da ni bilo vetra. Sicer bi bila pogorela vsa vas, ki šteje okrog 50 hiš. Skedenj je stal ob cesti v vasi, blizu drugih lesenih hiš. — Kdo je požigalec. ne morejo do sedaj še izslediti, sumijo pa otroke, ki hodijo v skednje skrivaj »pušik. In to celo šolski otroci. Starši, pazite na svojo otroke! Proti izseljevanju kmetskih slojev. Na predlog glavnega izseljeniškega komisarijata v Zagrebu skliče ministrstvo za socialno politiko še tekom tega meseca v Belgrad anketo, ki se bo pečala pred vsem z vprašanjem, kako preprečiti nadaljnje izseljevanje kmetskih slojev v Brazilijo iu druge ameriške dežele. Navedeno ministrstvo hoče ukreniti v to svrho obsežne odredbe. — Pozno bo se spomnili škode, ki jo prizadeva državi izseljevanje najboljših delovnih sil. Toda z odredbami samega socialnega nrnistrstva ne bodo veliko opravili. Uredit' je treba agrarno vprašanje, zmanjšati davčna bremena, omogočiti zaslužek; vse drugo je udarec v vodo. Smrtna kosa. V Zupeči vasi pri Cerkljah ob Krki je 8. t. m. umrl g. Karel P e t e r n e 1, okrajni zdravnik v pokoju. Pokojnika, ki je dosegel lepo starost 87 let, bodo pokopali danes dopoldne. — V Novem mestu je v starosti 86 let umrla gospa Pavla Bar bor ič. Pogreb bo danes popoldne ob 3. P. n. trgovcem in industrijalcem! Zgodaj je že pričel pritiskali hud mraz, mi in naša deca pa pogrešamo tople obleke in obuvala. Zato se obračamo do vaših plemenitih src z vročo prošnjo, da zmanjšate bedo nas najbed-nejših slepih in nam po možnosti kaj darujete. Milodare sprejema pisarna Podpornega društva slepih, Wolfova ulica 12, dvorišče, Ljub-! ljana. — Podporno društvo slepih. Čipke, rojilie, vložke, motive, ovale v najrazličnejših slikah in oblikah dobite najceneje pri — Osrednji čipkarski zadrugi v Ljubljani, Pc" Trančo. Proti analfabotizmu. Prcsvetno ministrstvo je poslalo vsem šolskim nadzornikom nared-bo, da se na vseh osnovnih šolah uvedejo te- čajl za analfabete, ki naj jim načelujejo učitelji. Posebna pozornost se mora posvetiti tem tečajem v Bosni, Črni gori in Južni Srbiji. Ukinjenje kolkov po 1 Din. S 1. tek. mesecem so se odtegnili iz prometa kolki oranžne barve po 1 Din, ki so se prilepljali na tovorne liste brez takse. Ker so se sedaj uvedli novi, taksirani tovorni lisli, ti kolki niso več potrebni. Popravljanje vagonov. V delavnicah sarajevskega železniškega ravnateljstva popravijo sedaj mesečno po deset vagonov. Trije mali Rusi našli ofeta. Te dni so dopotovali v Belgrad trije ruski fantiči, da poiščejo svojega očeta. Oče je pred revolucijo pobegnil v našo državo. Otroci — najstarejši med njimi ima 11 let — so se klatili leta in leta po vsem svetu, dokler niso zvedeli ] reko Rdečega križa, kje je njihov oče. Brez vsakega spremstva so potovali z Dunaja v Belgrad, kj r jim je postajenačelnik kupil kosilo, nakar so očeta telefonično obvestili, da so otroci v Belgradu. Oče treh otrok je g. Belika, sedaj po-stajenačelnik v Slovcu. Nevarna stav«. Neki Ujuro Dobrosavljevid je v Belgradu slavil za 1000 dinarjev, da preplava Savo dvakrat kljub silnemu mrazu 12 stopinj pod ničlo. Predrzni plavač, katerega je gledalo številno občinstvo, je stavo dobil. * Mamice največja sreča Je zdrava in živahna deca; In če se prehlade kedaj. Takoj jim skuha »Buddha« čaji »Božični prnluiliji« za orgtja sp dobijo za znižano ceno 15 Din pri skladatelju Korlo Adamič, Koprivnica, Hrvatsko. Strašna nesreča v Zatfre&iL Iz Zagreba nam poročajo: Včeraj dopoldne je članica zagrebške drame Hcrraina Raškovič pisala na mizi pri peči pisma. Naenkrat so sc odprla vrata in v tem trenutku je švignil plamen iz peči ter ji vžgal obleko. Raško. ičeva je planila Iz sobe, vsled česar sc je plamen še hitrejše razširil po obleki. Zadcbila jc tako hude opekline, da jc popoldne v bolnici umrla. Hcrmina Raškovič je bila soproga znanega igralca Borivoja Rnškoviča, ki jc pred par dnevi umrl. novno in to pred vsem v gospodarstvu. Težka je gospodarska preizkušnja, kateri je podvržena po prevratu Slovenija in zadnji čas jc, da ustvarimo slovensko gospodarsko fronto! Zato dobrodošli v Boštanju vsi, ki vam je pri srcu dobrobit Slovenije in lepe Dolenjske. Občinski zastopi in druge gospodarske korporacije naj prinesejo s seboj štamplljke radi podpisa tozadevne spomenice. Brez posebnega vabila Kulturno gospodarski odbor za mirnsko dolino in posavje v Mokronogu. Iz LJubljane. železnica št. Jmi—Sevnlsa. V nedeljo 13. t. m. ob 2 popoldne se vrši pri g. Drmclju v Boštanju ob Savi zborovanje vseh interesentov, občinskih odborom in drugih javnih gospodarskih korporacij v zadevi podaljšanja železnico Št. Janž—Sevnica. Nujna potreba je, da se v tem čisto gospodarskem vprašanju združita vsa mirnska dolina in posavje. V takih gospodarskih vprašanjih nas mora najti Belgrad in Zagreb popolnoma složne. Ne sme biti Slovenca, ki bi nasprotoval tej železnici, ra kateri je življenjsko inte-resiranih nad 40 slovenskih občin. Ta že!cz-nica jc tudi v vsakem slučaju potrebna za zvezo Slovenije z morjem. Spada neposredno v program vsake zveze Slovenije 7. morjem. Zato je potrebno, da se vsi, ne (dede na strankarsko pripadnost, združimo in eno-dušno ter odločno zahtevajmo izvršitev pre-potrebne proge, ki jc u akorjena v Blairovcm posojilu. Izgleda pa, da bi radi merodajni čini-telji pustili to železnico s posojilom vred na papirju. Medtem pa se mirno gradijo žoleznice drugod v državi iz dvanajstin in redne;'.! pro-j računa. Mi pa lahko plačujemo in gledamo skozi prrte. Slofa slovenskega ljudstva, kakor nam je poznana iz leto 1918., naj zavlada po- 7s siifeHp Kič i* i k. ■' J U''. i. ' . ■ pravi Švicarski impregnirani 1 o d e n je dospel v zadoslni množini. Srccialist ;:a izdelavo dresov v krojnem ateljeju ra razpoko. Vsak smučar r.aj si pod najugodnejšimi poboji nabavi kroj pri tvrdki DRAGO SCHWAB - LJUBLJANA caarac n i —i im i Panevropa. »Prager Tagblalt« je povodom 50 letnice svojega obstoja naprosil vodilne pacifiste velikih narodov in držav, da podajo svoje mnenje o bodočnosti Evrope. Članke so poslali R. N. Coudenhove-Kalergi (Dunaj), dr. Kurt Hiller (Berlin), Artur Ponsonby (London), F. Nitti (Rim),-Upton Sinclair (Newyork), A. Lunačarski (Moskva), dr. J. Herben (Praga) in dr. Prispevke je prinesel »P. T.« v posebni prilogi svoje jubilejne številke. Iz posameznih člankov posnemamo po par glavnih misli: Coudenhove-Kalergi pravi, da vstajajo iz sedanjega kaosa polagoma velike narodne skupine, ki si hočejo med seboj razdeliti svet. Angleški imperij. Pan-Amerika, Ruska sovjetska federacija, v kateri se poraja nov svet. nova kultura, končno Kitajska s svojo globoko krizo, o kateri nihče ne ve, kaj se porodi iz nje. Vsaka teh skupin je večja nego celokupna Evropa. Ako hoče v tem zboru Evropa ohraniti svojo lastno eksistenco, ji preostane le eno sredstvo: da se združi v federativno Pan-Evropo, v kalerl bodo vse države enakopravne. Dr. K. II i 11 e r naglaša, da jo freba premagati ozkosrčno narodno stališče in se dvigniti do internacionalne solidarnosti, obsegajoče ne samo Evropo, marveč ves svet. Toda pri fem se ne sme zametati narodna individualnost kot taka. ki je duševno dejstvo. To dejstvo se ne da Injiti. »Anaeionalno je samo stanje duševnega pohabljenca. Duša prosto- dušnega in polnokrvnega človeka ostane vsik-dar iskreno navezana na narod. Narod je jezik; besedo živimo, doživljamo. Poleg lega so vezi običajev, zgodovine, pokrajine — atmosfere.« Profesor Foerster — nadaljuje Hiller —, ki ne upošteva tega dejstva in s svojim nastopom žali čustva lastnega naroda, je zato v Nemčiji bolj škodil pacifistični misli nego kdorkoli drug. Samo potom skrajnega stopnjevanja in poglobitve narodnega čustva je mogoče priti do internacionalnega mišljenja in ravnanja, kakor tudi stopnjevani in poglobljeni individuelni egoizem vodi do altruizma. (?) Ponsonby, bivši angleški državni podtajnik- smatra za edino varno jamstvo proti novim vojnam prebujeno in preobraženo duševnost ljudskih množic, ki bodo odklonile orožje, kalero bi jim hoteli potisniti v roke vlade in vojni branjevci. Francesco Nitti, bivši italijanski ministrski predsednik, pravi, da Evropa ne vodi več usode sveta, postala je boren kontinent, ki mu grozita po eni strani revolucija, po drugi reakcija. Evropa se mora medseboj sporazumeti, ali pa bo propadla. Združene države Evrope, ki so bile nekoč daljna sanja in želja človekoljubov, so postale danes življen-ska potreba. Samo načela svobode, federacije in demokracije morejo rešiti Evropo. Uplon Sinclair prihaja do zaključka: Vladajoči razredi Evrope morajo svojo duševnost prilagoditi izpremenjenim razmeram in se odločili za socialistično rešitev evrop-' skega problema. Ce lega ne store, pride po prihodnji neizlezni vojni propad in boljševi-ška rešitev. A. Lunačarski, ljudski komisar za umetnost iu pouk, podaja obširno, rožnato sliko nove človeške kulture, ki sc poraja v ruski sovjetski državi. Priznava sicer, da življenje zaenkrat v tej državi ni lažje nego po dobro urejenih državah Evrope, toda razvoj na boljše gre s hitrimi koraki; dejstvo, da je gospodarstvo zgrajeno na načelu ki izključuje izkoriščanje dela, mora končno roditi blagostanje množic. Glavna naloga je sedaj prosveta mas, ki tiči deloma še v pravem barbarstvu. Težave prosvetnega dela so ogromne. Vendar je gotovo, da bo najdalje do 1930. leta analfabetizem 16—30 lelnih v Rusiji likvidiran, ne izvzemši ogromno množico neruskih narodov. Do 1. 1933. bo osnovno šolstvo razpredeno do zadnjih selišč in izvedba obveznega pouka zagotovljena. Inteligenca se trumoma izpreobrafa k novemu režimu in sodeluje na vseh poljih; vsled izboljšanih gospodarskih razmer ji more država nudili tudi boljši gospodarski položaj. Največja skrb se posveča inteligenčnemu naraščaju iz delavskih in kmetskih vrst, ki tvori na univerzah že sedaj 30 odstotkov. Tisk je v sovjelski državi že davno prekosil položaj izpred vojne. Danes izhaja 5 milijonov 400 tisoč listov, od teh en in pol milijona zgolj kmetom namenjenih. Vodilni moskovski listi, kakor »Pravda« in »Tzvestija« ter razne revije stoje na višku. Za mladino izhajajo čisto posebni listi; mladinske orga- V. prosvetni večer, ki se bo vršil v petek ob 8 zvečer v Ljudskem domu, bo posvečen tretjemu letošnjemu jubilantu Slomšku. Njegovo kulturno delo nam bo orisal g. pisatelj Finžgar, ki to pot nastopi kot predavatelj. S pomočjo zanimivih skioptičnih slik nas bo opozoril na prve pisane dokumente naše literarne zgodovine, na Brižinske spomenike. Pokazal bo s lem na temeljno kamenje naše kulture, na katere so potem polagali naši kulturni delavci svoje izklesane skale v obliki slovenskih knjig. Brez dvoma je Slomšek eden prvih in važnih graditeljev slovenske kulture, zato zasluži, da se ga spominjamo. G. župnik Finžgar pa ni le izvežban v sukanju peresa, ampak je tudi priznan govornik in izboren ljudski predavatelj, zato bodo poslušalci od lega večera odnesli bogat dobiček. Socialno politično predavanje bo danes v šentpelerski prosveti ob pol 8 zvečer. Predaval bo g. ravnatelj Janko Jeglič :0 izobraževalnem in kulturnem delu mestue občine«. Rokodelski dom. Pevski zbor v Rokodelskem domu bo imel nocoj ob 8 pevsko vajo, katere naj se vsi gg. pevci zanesljivo udeleže. Novi pevci dobrodošli! V zadevi zavarovanja delavcev. Prejeli smo sledečo pritožbo: Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani je prijavil delodajalec svojo služkinjo C. I. dne 3. avgusta 1925 pod prijavno številko 13.881 v zavarovanje in zanjo plačuje ves čas zakonite prispevke. Ker je še vedno pri njem v službi, je samoobsebi umevno, da je še vedno prijavljena. Služkinja se je s pravilno izpolnjenim, od delodajalca podpisanim obrazcem v oktobru javila kot bolna. Dovolila se ji je potrebna ordinacija in operacija. Čez čas je OUZD ni dobil med priglašenimi člani. Osebno sc je z listinami na OUZD doprinesel dokaz, da je priglašena in se zanjo plačujejo redno zakoniti prispevki. Tudi je eden izmed gg. uradnikov osebno izjavil, da so C. I. našli med ! priglašenimi člani. Zgodilo pa se je začetkom decembra: Drug delodajalec, v katerega hiši res stanuje prvi delodajalec in pri katerem ; C. I. ni i;i nikdar ni bila zaposlena, prejme od : OUZD poziv k prijavi, da se izjavi, zakaj še ' ui prijavil C. I. Taki slučaji so čisto odveč, j OUZD naj te reči uredi, da se ne bodo delala ; delodajalcem nepotrebna pota ali pisarije. i Pripominjamo še, da C. I. še dosedaj za čas \ obolelosti ni prejela zakonitih bolniških pri-i spevkov. V gostilni pri Bobenčku vsak petek na- ! močena polenovka. 8233 Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani . prosi p. n. abonente, da blagovolijo poravnati I četrti obrok abonmaja najkasneje do 14. de- | cembrs. Pojasnilo. Gabrijela Vovk, ki je bila vde-i leže-na pri tatinski družbi, o kateri so listi te ' dni poročali, n i identična z gdčno Gabrijelo ; Vovk, hčerko mizarja Antona in branjevke | Marije Vovk na Glincab, niti ni z njo v sorodu ali kakršnikoli zvezi. Opozarjamo 'na današnji oglas brivskega mojstra M. PodkrajSka, ki se je preselil v no-• vo urejeni brivski salon na Sv. Petra cesti 12. nizacije štejejo 1 milijon članov, pionirske organizacije pa znatno več. V tej mladini prihaja nov mir. Književnost, v kateri odseva sedanje življenje v Rusiji, se krasno razvija in se more sedanja doba šteti med najsijajnejše v ruski književnost. Tudi vpodabljajoča umetnost in glasba sta našli nova pola, a ljudske množice, ki so začele živeti z umetnostjo, zahtevajo mnogo. Kolikor je sedaj razvidno, se orientira novi okus v pravcu nekakega romantizl-ranega realizma z monumentalnimi vidiki. Arhitektura ustvarja načrte za prve velike stavbe revolucionarne Rusije. Znanost napreduje z ogromnimi koraki, da vzbuja občudovanje v ostalem svetu. Tako se dviga na temelju modroslovnega materializma nov svet, nov« kultura, ki dokazuje, da je komunizem naj-pristnejši izraz človeške duše, če ni izkvarjena po razredni izprijenosti. Lunačarski se vsekakor razume na lepo muziko. ki je pa le muzika in ne resnica. Resnica so brezdanji giobovi, beda in lakota in poživinjenje mestne mladine. Golovo pa Je, da je življenska moč ruskega naroda silnejša nego boljševišfvo in njegov materializem. Ta sila si dela pot preko vsega sedanjega razde-janja in najsi je danes še usmerjena napačno. prej ali slej se obrne zopet tja, kjer stoji in jo čaka Kristus in kjer se snlde ln zlije Pan-Evropo in ostalim krščanskim svetom. Podpirajte naše c!!!ake. Dijaško praznovanje v Mariboru je nedvomno bilo letos najlepše, kar jih je praznovalo dijaštvo do sedaj. Vedno bolj narašča njegovo število, vedno globje zadira rlug v brazde, vedno večji jc njegov pogum, ko nastopa pred javnostjo. Kdor je videl po-i-ve globoke religioznosti pri cerkvenih prireditvah, zdrav optimizem v govorih, dekla-mucijah in nastopih, te zdrave, navdušene telo-vudce, ki zlasti na tem polju delajo strogo sistematično, jc moral priznati: Bodočnost je naša I Ne nameravamo se spuščati v posamezne podrobnosti in izražati svojih želj: to in to bo v bodočnosti še boljcl Videli smo voljo in Lili smo vanjo prepričani; videli smo ogenj in mi vanj verujemo; slišali smo moške besede, '-ot jih govori svobodni slovenski študent, moč in vera našega ljudstva, s katerim gre v »Zarje Vidove«, zato uspehi v bodočnosti nc morejo izostati. In da je temu res tako, jc pokazala mariborska javnost, ki jc zlasti popoldansko akademijo v dvorani Zadružno gospodarske banke z škofom dr. K a r 1 i n o m in županom dr. Leskovarjcm na čelu do zadnjega kotička napolnila.. Vsi smo odšli s prepričanjem, da kakor cclotno gibanje, ima zlasti prekrasna orlovska organizacija v številnih članih mariborskega dijaštva neizčrpen vir dclavcev, ki plamti ir. prepričanja za Krekovo ustanovo: izobraziti slovensko mladino za vse, kar ga čaka v živ-licnju. Naj bo mariborsko dijaštvo prenričano, da javnost v polni meri upošteva rjih delo, dal Bo*. da bi izpolnilo v največji meri vse nade, ki se stavijo vanj! Njegovemu vodstvu pa nad sijajnimi uspehi naše iskrene častitke! Seja mariborskega obč. sveta. Včerajšnja seja mariborskega občinskega sveta je bila zan miva in burna, v marsičem pa tudi zabavna in poučna. Za zabavo so skrbeli kakor navadno socialisti s pomočjo naročene galerije. 7a poduk pa narodni socialisti in SDS. Namesto umrlega člana. ravnatelja Voglarja. je v kuratorij Mestne hranilnice občinski sve! imenoval trgovca Fcrdo Pinter-ia. — Neto je občinski svetnik Babun protestiral proti temu. da je zadnja seja finančnega odseka sklicala na nedeljo, ko on ui mogel priti. — Radi razsvetljave delavske kolonije i električno lučjo se sklene stopiti v porajanja z državno železnico. — Preklicala se je pogodba med mestno občino in upraviteljem mestnega kina g. Rcgljičem. ki se glasi na šest let in se je vzela na znan;e. — Marija-niSču. zavodu za brezpc?e'ne služkinje se nakloni zaenkrat podpora 3500 Din ker upo-rahla mestna občina dve v to namenjeni usta- Umorjcni solii&ki župan Jurij MacjaroT. novi, namreč hišo v Gregorčičevi ulici 18 in na Slomškovem trgu 12 v stanovanjske svrho. — Invalidu Kopina se dovoli, da postavi lesen paviljon za tobačno trafiko na Kralja Petra trgu. — Daljša debata 6e je razvila o županovem predlogu, da začne občina akcijo za zidanje stanovanjskih hiš. Občina naj bi zbrala zasebni kapital in zidala, interesenti bi prispevali za posamezna stanovanja. Obč. svetnik Primer (ki je ponovno pri današnji seji govoril nemški) pa predlaga, da da občina podjetnikom, ki bi zidali, kapital na razpolago. Predlog je bil vrnjen odseku v proučitev. — Na predlog finančnega odseka je sklenil občinski svet nakupiti od ponudnika Kopetija 19.541 kv. metrov sveta ob pomeriju mesta za 175.000 Din. — Finančni odsek predlaga da mestna občina zamenja s stolno župnijo svoje pokopališče na Pobrežju južno od Pobreške ceste s cerkvenim pokopališčem v Koroškem predmestju in prostorom pred tem 1 pokopališčem. (Na koncu Gregorčičeve ulice | — vzhodno od evang. cerkve.) Mestni gradbeni urad je cenil prostor na Pobrežju. ki meri 44.211 kv. metrov, in pripadajoča poslopja za 854.000 Din. cerkveni prostor, ki meri 33.000 kv. metrov v mestu s pripadajočimi poslopji I pa za 755.000 Din. Poslopja sama na pobre-škem pokopališču in zidovje je cenil na 580 tisoč dinarjev. Debata o tem predmetu je trajala skoraj dve uri. Prvič so občinski svetovalci SDS pri tem postavili vprašanje enot-j nosti narodnega bloka s tem. da so izjavili, | da ue morejo glasovati za zamenjavo. Nemec 1 Primer se je izjavil za predlog pod nekateri-! mi manjšimi pogoji. Pri lem je seveda pozabil na sklep nemškega občinskega sveta iz leta 1014.. ki je za njega tedaj glasoval. Ravno tako so narodni socialisti igrali posebno vlogo in to ne v korist enotnosti mariborskega bloka. Sprejet je bil končno predlog podžupana dr. l.ipolda. da se zadeva odstopi odseku (IS proti 17 glasovom). — Nadalje sklene občinski svet, da se zviša električnemu podjetju odškodnina za porabo javnega sveta na 500 tisoč dinarjev le no. — Na predlog mestnega knjigovodstva s: lene občinski svet. da bo občina pobirala občinske doklade od sedaj naprej sama. — Nadalje dovoli proračunski pro-vizorij do konca februarja. — V tajni seji se ie sklepaio o najemnini za vojašnice in je župan poročal o avtomatični telefonski centrali za Maribor in o obmejnem kolodvoru ter o Zvezi slovens" ih avtonomnih mest. — Seja se bo nadaljevala v torek 15. decembra ob petib ; popoldne. Seja je trajala do desetih zvečer. Iz Maribora. Predavanje o dr. Prešernu. V petek dne ! 11. t. m. ob osmih zvečer se vrši v dvorani Zadr. gospodarske banke v Mariboru prosvetni večer, na katerem predava prof. dr. Debe-vec iz Ljubljane o dr. Prešernu. Nova serija predavanj t >Liudski univerzi«. S predavanjem g. dr. M. Kovačiča o banu Cankarju se je v sredo dne 9. decembra zaključila serija >Iz slovenskega kulturnega sveta.« Tej lepo zaokroženi 'in zelo uspeli seriji se bo pridružila vrsta predavanj o Rusiji in Rusih. Ruska serija bo obsegala več lepih predavanj, če mogoče, tudi kako rusko glasbeno prireditev. Vodstvo >Ljudske univerzee j? dobilo tudi skioptične slike, tako da bodo predavanja še bolj zanimiva V petek dne 11. decembra bo prvo predavanje. Znani umet-j nostni predavatelj »Ljudske univerze*" g. kon-; zervator ar. Štele iz Ljubljane bo predaval | o ruski umetnosti (z mnogimi slikami). V ponedeljek, dne 14. decembra pa bo predaval g. B. Borko o ruski duši. Društvo katehetoT ra lavantinsko školijo ima v sredo 16. decembra 1925 ob pol 14 v učiteljišču šolskih sester v Mariboru mesečni sestanek. Predaval bo g. prof dr. J e h a r t o svetopisemskih slikah iz Mezopotamije. (Skioptične slike.) Ker bo predavanje znanstveno- poučne vsebine, poživljamo gg. katehete, da se sestanka udeleže v obilnem Številu. Pondeljkovo gostovanje članov zagrebške drame v mariborskem gledališču je občinstvu ugajalo, v kolikor gre za igranje. Proizvajali so erotične farse »U naviljcima«, >Čižme< in >Rod«. Občinstvo je pa pogrešalo vsebine. Temu primerna je bila tudi udeležba. Plakati so sicer oznanjali, da je za mladino neprimerno, bila je pa ravno ona zelo častno zastopana. Mislimo pa, da je ravno letos imela uprava dovolj časa spraviti in zbrati za repertoir boljše stvari! Angleški krožek v Mariboru razvija živahno delovanje. Krožek razpolaga s številnimi angleškimi knjigami, revijami in časopisi. Izposojujejo se knjige vsek petek od pol 6 do sedme ure zvečer v zavodu > Vesna«, pritličje. Člani dobe na razpolago tudi oba velika angleška lista The Observer in Daily Mail, ilustracijo Graphic. Kakor čujemo, namerava krožek prirediti drugo soboto prijateljski sestanek z angleškim predavanjem in recitiranjem angleških pesmi. Podrobnosti še objavimo. Krožek vodi zdravnik g. dr Toplak. I.ikof pri zgradbi nove mestne hiše v Frančiškanski ulici. Zgradba ie prišla srečno m pravočasno za Miklavža pod streho. O priliki izplačila običajnega likofa je na stavbi zaposleno delavstvo improviziralo malo slav-Ije, ki je dobilo z navzočnostjo gg. mestnega župana dr. Josipa Leskovarja, predsednika gradbenega odseka dr. Viktor Kara. gradbenega nadsvetnika ing A. Černeta. gradbenega vodje višjega inšpektorja Fr. Madileta ter stavbo izvršiijočpga podjetnika Ivan Zivica svečan značaj. Zbrane gospode je z visokega odra stavbe v imenu delavstva pozdravil zidar g. Pelicon Jns'p s kratkim, f jedrnatim nagovorom. Nato je delavstvo navzočim gospodom pred vstopom na stavbo poklonilo lepe šopke. Delavstvu se je za pozdrav zahvalil mestni žunan g. dr. Leskovar, ki je v svojem govoru izrazil začudenje, da je bila stavba v tako izredno kratkem času spravHena pod streho, zahvalil se je vsem na stavbi zaposlenim zn njihov res nemeli trud in povdaril. da bo 1 delo in zonet le delo rešilo razvoj Maribora in odpravilo bedo nezaposlenih in brez-stanovanjskih. Obljubil je. da bo napel vse svoie moči za povzdigo stavbenega gibanja in da bo mestna občina takoj spomladi začela graditi nove stanovanjske hiše in takrat zopet poklicala delavstvo k nadalievaniu tako zelo potrebnega stavbnega dela. Navzoči so si nato ocrlodali celo stavbo, ki obeta biti zelo lična. Istočasno pa tudi razne praktične naprave znane slovenske stavbne tvrdke Ivan Zivic. posebno ra originalno in izredno pripravno dvigalo. ki ie v nemali meri omogočilo tako hitro izvršitev surove stavbe Na koncu slavlja je mestna občina izplačala delavcem primerne nagrade, odgovarjajoče dobi, v kateri so bili zapos^ni. Turistovski Silvestrov Tečer nameravajo mariborski plan;nci letos praznovati v Ruški koči na Pohorju. Ce bo ta načrt srečno uspel, bo ta večer nedvomno najlepša poslovitev od starega leta. Sreča v nesreči V nedeljo ponoči se ''e v Smiklavžu pri Mariboru popivale in g. Zalo-kar Franc je rabil svrjo mo^no pest. Aretaciji orožnika se ni vdal in orožnik je bil prisiljen rabiti orožje. Zalokarja je dvakrat prestrelil. pa dasi ima mož 4 rane in ie >el strel skozi tel", vendar nobena 'zmed rar. ni težjega značaja. tako da bo lahko v kratkem nadaljeval svoje življenje... Rajh za 22.000 Din. Soglasno odobreno. Potem poroča župan o sklepih seje Zveze avtonomnih mest v Ljubljani, o Čemer poročamo na dnt-gem mestu. Na predlog obč. odbornika dr. Kotnika je obč. odbor soglasno pritrdil sklepom sestanka predsednikov slov. avtonomnih mest v Ljubljani. V imenu finančnega odseka je poročal nato dr. Fermevc o proračunu za 1. 1926. Načelo, ki je vodilo finančni odsek pri sestavi proračuna, je bilo: štediti in izhajati v bodočem letu z istimi dokladami, akoravno so-se nekatere postavke zvišale. Sestava proračuna je bila lažja, ker so računski zaključki potrjeni. Proračun se deli v 12 poglavij. Vsled nove pragmatike so izdatki za uradništvo in nastavljence višji ter znašajo 200.000 Din, po. kojnine 65.000 Din. Razsvetljava znaša 100.000 Din ter je vpoštevano 3 Din za kilovatno uro. Šolstvo bo stalo 178.515 Din proti 171.000 Din v 1. 1925. Znanost in prosveta 46.500 Din, Glasbena šola bo dobila 20.000 Din, obrtna in trgovska nadaljevalna šola 30.000 Din. Podjetja: parna žaga 170.000 Din in toliko kritja + 10.000 Din, kar prispeva za upravo; mizama 30.000 Din in toliko kritja, klavnica 100 tisoč Din potrebščin in 100.000 Din kritja + 5000 Din prispevka za upravo; kopališče 76 tisoč Din, primanjklaj je 6000 Din. Pogrebni zavod 77.000 Din, kritje 82 000 Din itd. Vse potrebščine znašajo 1,675.940 Din, kritja je 1,205.149 Din; primanjkljaj 470.791 Din. Ako se pobirajo v letu 1926 iste doklade kot leta ! 1925. ter se zvi?a cestna naklada za 25 par, se | krijejo stroški proračuna, izvzemši 44.491 Din, j ki se naj pokrijejo iz prihrankov 1. 1925. in 1926. Referent predlaga, da se proračun odobri. Obč. svetnik Lenarčič pravi, da glede naklade ni vse precizno izvedeno, zato naj se to v pravilniku popravi. Ker plinarna ne po. trebuje več premoga, bi bi! 1 par konj odveč. Odvoz fekalij naj se nadzoruje. Tudi drugi govorniki grajajo nekatere manjše nedostatke. Nato se proračun soglasno sprejme. Pri slučajnostih so odborniki grajali, da hišni posestniki ne spravljajo snega izpred hiš, kai ovira hojo. Pešpot cb Ljutomerski cesti je slaba. — Sledila je tajna seja, pri kateri je bilo sklenjeno, da se bo vršila še pred novim letom seja, na kateri se bo obravnavala službena pragmatika mestnih uslužbencev. Iz Primorske. Reka in ozemlje okoli nje, ki je pred italijansko okupacijo v verskem oziru spadalo pod senjsko, tržaško in ljubljansko škof jo, je zdaj definitivno po objavi v Acta Apostolicae Sediš od 5. novembra 1925 dobilo svojo lastno, naravnost sv. stolici podrejeno skotijo. Reški škof je obenem prešt opatijski. Umrla je v torek 8. t. m. v Gorici ga. Aua Kavčičeva, vdova znaneea goriškega rodoljuba notarja dr. Jnsioa Kavčiča in mati g. Milana Kavčiča, solastnika ljubljanske Splošne elektrodružbe z o. z. Umrla je v starosti 76 let. Škofijska kronika. Premeščeni so: Valentin K n a v s kot kurat iz Logja v Temnico, Janez V a d n j a 1, kurat v Orehku pri Postojni kot župni upravitelj na Slap pri Vipavi. Jožef A b r a m . žup. upraviteli pri Sv Luciji kot kurat v Ročinj. Franc Močnik je imenovan za žup. upravitelja v Avčah. Iz Ptuja. Proračnr.fks «eia mesmesra občinskem* odbora se je vršila dne 27. novembra. G. župan dr. S e n č a r poroča, da se je vršila sklenjena dražba parcel št, 359 in 3nO v izmeri 13 a ?1 m' in 36 a S3 m*. Kupil ju je g. Ignacij »ATir''^00"'":-" o ram i1} ji«.' koitvb ln*'ni '• ' .vet n c »a«- ^rvive iilie". •■:: : r*nes ^ Gibanje katoličanov v Francijii Začetkom tega meseca se je vršila v Parim druga skupščina katol.šxe narečne zveze na kateri je bilo zastopanih 7? francoskih Škofij. — Ta kongres je zopet pokazal, da ve.ika katoliška organ.zac a med ljulimi nasprotniki močan, ii v in delaven organizem. Dtnes ni več ta organizacija samo upanje, ampak ona v resnici ie druii vso katoliško franoos i. o j s vnosi. Kongres se j? začel s «love^no službo tv* katero je oprav i kard.nal Duboi*. Takoj potem so se začela zborovanja. General De Castelnuu pokaže pot:ebo. da ,e ljudstvo organizirane zlasti v teh kritičivh č£s h. poč a pregled delov an.a v preteklem letu in direktive ra bodoče delovanje. V preteklem letu p» so se borili zlasti za: »tvo pr; Vat kanu. kongregar.je .n Al-ur.ijo-Lorena. Bodoče delo nt j bo osredotočeno predvsem v skrbi za šolo in družico ter reviz jft zakonov ii leta 1901 in 19o }• zgodovinski razvoj pripfijfJ. Gotovo je, da s: c? moreiro od tegi obetati posebno veliko, s nokiieri opazujejo lo novo gibanje i velikim optimizmom. Znano je. da s? is to za r tis k ar-'i-si Vcrcier. ki je bil du>j l:on'. »iscij. ki se vrnile v Mehelna (Malines : Stalne an-giikanceT je zrstopa*, to.,1« ce oficielno. lord Hali-faks. kateri bi b.! pripravljen prizrs:: papefci lnor-ža taJi pravno prvenstvo, a mi-: ;e :e is ?-?stao prvenstvo rimskega Škofa Ro*r. ie kakorkoli — ideja jmg"okato1ikoT. kot se imenujejo, dozoreva. srre.3a !e pofssi. Z% zb/i-.-je se pa zelo tro^iio redi mrieSki katotiki. orgar izinsni v >Calholic Ev-ideaee Gnildt. To dmjtro j? -el« letos svojo telile. skupSl no t P rir -g' aru Sto! ii Brfnt«wda je errenC be-s^e. kitsre * izrekel pred <3ver.: leti na skupščini v Londonu, ki so ndipnle ve^to p.rabu v nasprotnem ubora IzjtvO je nemref te i; nr^l »fV«}r'iJar.L da je ntmesi udov leg* 1nuš*rg pa-tfia i-orl tisto incslo. ki ra je zrel ločitvijo: n.*nr3 -a- bo rop>f ffn1 ovr,- «rteh Arr>lrv RrtvneU se je prtom r»o časopisi^ os^ra ifbatji — in danes, tako je izrazil porom .'k —. ranremo mi topel rarnc tak? arsziti in rnr«!:': >ran ste«, ker (itnes ni veif pjtrrka. r.zrve? le hi.*' m primerek. Mr. Re"«v. ksto'iSVi pisitetj. ie rzrr-jal nt" rsio.-o. po kateni «»j (Je uje dru$'rr zs zb iianje Pri tem js pot daril pred rsem i«, it & ir.:r? razmere krt nekia; Pns; je oštovii:;ein in celo z zavistjo. ker imajo ti neko jasnost, katere nas:ro<-niki r imajo. Težave zbližania ni s? dacs ver in-teleklualnega značaja. Bairef le v čuvatvovanja. > v moralnem reda. Irski protestantlzem v razkroju Ka zK.novanju protestin^kih cerkvenih dostojanstvenikov v Beiiortu. glavnem mestu listna, je bilo ugotovljeno, da v zatodni in južni Irska prrtestzntjem bolj in bolj gineva. Vseh prole-stantov ns Irskem je 575.r>OD. ka- j terib polovica »pada v eno samo izmed severnih Škofij. Na jugu ia zr.padu p?, prot verske občine tako ginejo. da so bili na zborovanju mnenja, da je treba ukiniti dv. al: tri episkopale t teb krajih. Za pokrajino, kjer ni nobenih verskih občin. »? paf ne 'zplafa rj-rlevj»j škofij. Generalna >i■ » zato ujrtanorila konlisi-o. ki določi in preure>i: Se- vilc in velikris* še preostalih Skoti). —~ V samostan. Ossrrvatore prinaša iz Berlina poročilo, da je vstop. ] profeser klasičnih >«;kov. priznani kato liški p s? tel j Bernard B a z t h z vso druiino x reidornišk' s:a- Jrc je rc-oril v kapucinski sam^v-cčmbra: Zaprto. Opera. Zafetek ob pol S rvcfer. Četrtek, 10. decembra: EVA. R<\i D. Pelek, 11. decembra: Zaprto Sobota, ll decembra: R1GOLETTO Gostovanje gospe Olge Oigine. Izven Nedelja, i Š. decembra ob 3 popoldne: NETOPIK. Izven. Pondeljek, 14 decembra: Zaprto. • • • Prihodnja premije« v linbl)An«ki drami bo v petek dne 11 t m. ob osmih :vi >er Vprizori ?e pn.krat r.a slovenskem Oiiru drama l.^eomda Andrejeva »Piotaaur Skirieilt. To ;e tr*ge.iija 'deal-nega človeka < hrepenenjem po lepoti, ki cs uniči sirova, brezs-čna okolica Sivlehrejo: cc Ripozova, brtint, Rakarjeva. Ooijupo^Hk, levar. Skrhinšek. Cesar. Lpsh. ,'m, Sancin. Jerman. Smerkolj. Re-žira g Skrbinšek. Narodno nleffnfl$5e v MnMhoru. Cetntek. 10 dorcnibra ob 'JO uri: IGRA APOSTOLOV. Ah n. Tetek. 11 .fo.enibra: Zaprto Sobota. 1? decembra cb V uri: 51"MM1VA OSEBA Ab B. Premvjrr* Gospodarstvo. Novi dolarji. Ljubljana, 9. dec. Iz Belgrada prihaja vest, da namerava g. dr. Slojadmovlč odpotovati v Ameriko. Ze se imenuje cela delegacija, ki bi spremljala finančnega ministra v VVashington. Govori se celo o terminu, kdaj odpotujejo člani delegacije in sicer po Bož.ču (najbrž po pravoslavnem). Tako se je morala tudi naša država udati in slediti primeru drugih dolžnikov Ameriki. Mi smo sicer med zadnjimi, vendar pa je to v naših razmerah razumljivo. Glavno delo delegacije bo konsolidirati naF dolg severnoameriškim Združenim državam, ki znaša okroglo 60 mil jonov dolarjev. Ugotoviti bo treba vsoto dolga in razpravljati o načinu amortizacije. Naša delegacija -e bo morala ozirati na predidoča konsolidiranja drugih držav. Vsekakor pa se nam obeta novo breme. Vsako lelo bo treba plačati več milijonov dolarjev anuitet. Za.to pa je v zvezi • konsolidiranjein tudi sondiranje terena za novo posojilo; tu se bo treba ozirati na Blai-rovo grupo, s katero še nismo zaključili računov. Vsekakor računajo oficielni krogi, da bodo dobili novo dolarsko posojilo, katerega vsoto pa ogromno pretiravajo. Ni dvomiti toliko o uspehu delegacije o konsolidiranju dolga, pač pa o tem, če bomo mogli dobiti novo posojilo in pod kakimi pogoji. Finančni minister je končno uvidel, d« na pariški, pa tudi na londonski denarni trg ni računati in da pride za novo posojilo v poštev samo NVallstreet. Zadnje čase je kurz Blairovega posojila na newyorški borzi na-raslel na 91.125 (4. decembra), kar bi pomenilo, da Amerika ugodno presoja naše razmere. Toda vseeno prilike niso tako da bi obetale novo posojilo in še v znesku 200 milijonov dolarjev, kakor trdijo vladni krogi. Ce bo pa uspelo delegaciji konsolidirati dolgove in še pripravili teren za novo posojilo, je treba takoj prislopiti k sanaciji valute. Res je, da še niso konsolidirani n°ši dolgovi v Franciji in Angliji, toda s konsolidacijo dolga v Ameriki je utrta pot. • • • Izkni o stanju Narodne banke z dne 30. novembra 1925. (Vse v milijonih dinarjev; v oklepaju razliba napram stanju z dne 22. novembra 1925 ) Aktiva: kovinsi a podlag i 487.0 (plus 3.1), posojila: ua menice 1.092 0, na vrednos.ne papirje 163 7, skupaj 1257.7 (plus 7.8), račun za odkup kronskih bankovcev 1186.3, račun začasne zamenjave 308.7 (plus 0.1), državni dolg 2968.3, vrednost založsnih državnih domen 2138.3, saldo raznih računov 922.8 (-27.4), skupaj 9327.4; pa iva: glavnica in rezervni fond 34 5, brnkovci v obtoku 6017.1 (plus 33.2), račun začasne zamenjave 368 7 (plus 0.1), državne terjatve 80 2 (—69.5), obveznosti: po žiru 419.6, po raznih računih 194 1, skupaj 613.7 (plus 19 8) vrecK nost založenih državnih domen 2138.3, ažija 74.7, skupaj 9327.4; obrestna mera je ostala neizpremenjena. Slavonska banka d. d. Upravni svet Slavonske banke d. d. je na seji, ki se je vršila dne 7. decembra t. 1., vzel z o! žalovanjem na Enanje demisjo dosedanjega podpredsednika in posle vodečega upravnega svetnika. Avgusta P r a p r o l n i k a in je oc'obril izs'op ravnatelja dr. Janka K a v č n i k a. Za bodoče vodstvo zavoda se je posrečilo pridobili dosedanjega namestnika generalnega ravnatelja i Jugoslavenske banke, R. P i 11 s a , ki v prihodnjih dneh nastopi svojo službo v lastnosti generalnega ravnatelja. — V lanskem lelu izvršeno povišanje delniške glavnice je imelo za posledico izpiemembo v sestavi majoritet-nr~a konzorcija Slavenske banke. Nova skupina si je postavila za načelo, da pri seslavi bilance ocpni aktiva s posebno opreznostjo in rigoroznostjo. Temu je treba pripisati da bilanca za leto 1924, poleni ko se upošteva prenos dobička iz leta 1923 in se obenem pritegnejo izkazane rezerve, zaključuje z izgubo Din 39996.288.25. Občnemu zboru, ki je sklican na d.an 23. decembra t. 1., se bo predlagalo, naj se sedanja deln'šl;a glavn:ca, ki zn"ša Din 100,000 000.-, s tem da se izmenja pet starih delnic po D:n 100 za tri delnice nominalne vrednosM Din 100, zn ž.a na Din 60 milijonov, obenem pa n-1] se upravni svet pooblasti. dn rieln ško glavnico zopet zviša na Din 100 000 000—, — Vse fe odredbe kakor tudi temeljita reorganizacija vsega poslovanja jamčjo za daljti razvoj ter opravičujejo nade. da ho zavod s1 oro ponovno zavzel ono mes'o, ki mu pripada vsled njegovih izvrstnih zvez. Gospodarska propaganda v inozcmsfvu. Pod tem npslovom smo objavili pred nedavnim členek in sicer povodom adresarja izvoznikov, ki ga je izdala belgrnjska »Rčvue čoo-nominue et fnanciere de Delgra^e«. V (em ailro?ar,iu ni namreč niti eno Ivr ke iz Slovenije. Sedrj ugotavlja zagrebški »Jutarnji list« da je ta adreser tudi. kar se tiče drugih pokrajin države, ne^opolen in pravi, da leži dober del krivde roleg rer'a' rije tudi na zbornicah v Zagreb.i in v Ljubljani. Kakor smo informirani z dobro poučene strani, ne zadene nobena krivda ljubljanske zborn'ce. Tn zbornica je takoj, ko je pr šel ta rdresar v Ljubljano protPs'ir.Va na pristojnih mestih, kar smo tudi v članku »Gospodarska propaganda v inozemstvu« ugotovili Gospodarite novine. Pod tem naslovom je začel izhajati (dval ra» na mesec) nov strokovni list za po'jede!stvo in sicer v Zagrebu. Naročnjna je le'no 30, oziroma 50 Din. Uredništvo in uprava sta v Zagrebu, Stross-mayerj?vi?. ulica 6. Stab'H?flflja danske krone Iz Kopenha-gena poročajo, da je parlamentarna kom;sija odobrila firančni nrčrt danske vlade za s'a-bilizacijo. Ta načrt določa najmanjšo zlato vrednost dnns'-e krope z RS.75 ora: krona pa ne srno nikakor pasti pod 8575 ora (to je toliko odstotkov zlate vrednosti). Borze. Dne 9. decembra 1025. Denar. Zagreb Rudlmpešta 7 90-8, Eer!:n 13 3S0— i 13.4£G (13.30-13.19), Itcija 22G.1.:—228.35 (2 0.51 - 228.9!). Lcndon 272.70-274.70 (272.79- 274.79), Nevvy rk r6.10-5C.:0 (5(i.ir3-r.P.7r8). Pariz 213.30 —217 30 (217—221), Piaga 100.45")—168.455 (1GV0 —1C8.40), Dunaj 7.9110-8.0110 ■ 7.915-8,015), Curih 10.8525 10.9525 (10.855-10.905). Curih Peljrsd 9.20 '9.175). Budimpešta 72.70, Rerlin 123 50, Italija 20 88 (20 89). Lon 'on 2".14 (2" 10), Nevvjrork 518.75 (518X0) Paiiz 19X0 (19.87*, Prara 1".375 (15.375). Dunaj 73.17) (73.10), Bruselj -.3.50, Brlcaiešt 2.125. Sofija 3.775, Atene 7, Varšava 00. Amsterdam 208.35. Madrid 74 Ko-penhagen 129 35, Stockholm 133.75, Osle 10" X0. Dunai Devize: Blreciznejših izrazih dano obljubo, da ho-I čejo krog', knlerim je poverjena skrb za vojaške 1 inlerese in obromho našega državnega ozemlja, | podpirati nas s polno vnemo. Eden teh gospodov I nam je naravnost dejal: »Proga Kočevje— Brod Moravice in Str; ža—Kočevje ste vitalno pitanje za našo arinijo.c Pri tem smo Razvrstitev naših žaloznic in nji1' koncepcija so preresna zadeva Vajen sem in do'žnost moja .je. resno se baviti s takimi vprašanji. .Obračam so do svojih rojakov s prošnjo in s pozivom, naj ra.i-c verujejo besedam resnega moža. ki nikoli ni varal svrjerrn naroda, nepo iluzijam v zgieSeni svoj operat zaljubljenega proiek'au(a! Franjo Šuklje. Turistika in šport. f France Učalr V sanatoriju ra Golniku Je, kakor smo že poročali, nreminvl 2 t m po d l-ro-trajrem boleh.anju erafik France L ak, znan član SK Ilirije, eden naših najbolJš:h in najbolj pop-lar-nih sporlnikev-nogometašev. Na pjegjvi zadnji po ti v Križah so ga prrtek o soboto spremi'e poleg zastonstva njegovega klubn tndi deputarija l'nb-Hnn-ke noTomelne nodzve/.e, SK Slovana in 2SK Hermesa V imenu SK Ilirije se je pos'ovil gd njega na grnbu z enim rov rnm podpredsednik klnha A. šircelj. — Pokojni Učak je bil ne samo kot dober športnik, temveč tudi kot izvrsten tovariš in človek povsod čislan in priljubljen Športno se ;e pričel udejstvovati najprej v SK Slovanu. Kes^eie je pristopil SK Snarti, od tam pa v ""asu vrjaškeca službovanja SK Slavi i' v Sarajvu, kier ie na-tonal | kot de°no krilo in užival ve'lk ren-nn5. Po o 'shre-; nem vojašlcem roku ozir razdružitvi Snarte ie vsto-: nit v SK Iliri:o Krt vedi« napadalne vr^te prvaka Ilir ie v screnali 1922-23-24 je pos'al med športno I puMiko izre''no popelnrrn in pri'iublien. Bolezen j ga ie primorala. da ie lani opustil nogomet, svoio naJliuhvo zabavo, s čeipitr je rasta'a v napadalni vrsti Ilirije vrze', ki še do dare= n' i7np]n'ena. Opolovnno je na«t jiil tudi v reprezentančnih nogo-! metnih moštvih Ljubljane in podzveze SK firija. Redni nhčni zbor cevr!i v četrtek dre 10. t. m. ob pol 20 uri v salonu restavracijo MikHč v Kolodvorski vlicf. V slučiin n»sklenčn- -ti i se prične oh 20. uri hroz pz.ira na število navzočih, i Poz vljamo ie'no. ustanovno in podporne članstvo, | da pokaže s oolnoštevilno udeležbo svoj in'eres za i naš klub in da pomaga na občnem zboru postaviti Otroke kapitana Grant (Potovanje okoli svela.) 145 Francoski spisal Jules Verne. — Poilovcr.il A. 3. — Čakati, čakati! je zaklical mladi kaj ilan. Ali ni mogoče najti nobene plitvine? — Ne verjamem, je odgovoril Ayrton. Zjutraj sem iskal^ mesia, kjer bi se dala prebresti, pa ga nisem našel. Težko je najti v tem času bolj deročo reko kakor ja Snowy. Stvar je usodna, pa jaz ne morem za to. — Ali je tako široka ta reka? je vprašala Glenarvanova gospa. —_ Široka in globoka, gos^a, ji je odgovoril čolnar. Široka je celo miljo in neverjetno 'deroča. Še izvrsten plavač bi je ne preplaval brez nevarnosti. — I kaj, j a naredimo čoln! se je spomnil Roberl, ki se ni bal ničesar. Posekamo drevo, izdolbenio, sedemo notri, pa je. — Ali pa vidite, sinčka kapitana Granta, se je nasmehnil Paganel. — Pa ima morebiti prav, je dejal John Mangles. Končno bomo le morali misliti na kaj podobnega. Mislim, da i rav brez potrebe tratimo dragoceni Čas. — In kaj mislite vi, Ayrton? je vprašal Paganel. — Mislim, da bomo čez mesec dni, če ne pride pomoč, še vedno na bregu reke Sno\vy. — Pa povejte, če veste kaj pametnejšega, je dejal ie precej nestrpno Jolin Mangles. — Da, I) u n c a n naj zapusti Melbourne in se vsidra na vzhodni obali! — Oh, vedno samo D u n c a n in Duncan! Kaj, vraga, nam pomaga, če jo Duncan v Edenu, ko pa čepimo na zapadnem hregu relce Snowy!< Ayrion ja malo pomislil, nato pa je odgovoril očividno užnljcn: >Ne pride ml na misel, da bi vam hotol vsilje- vali svoje mnenje. Govoril sem (ako, kakor sem mislil, da bo j rav. Če ne, pa tudi prav. Pripravljen sem odpot nati, če vaše blagorodje ukaže, da odpotujemo.« Nato je prekrižal roke. »To ni noben odgovor, Avrton, je povzel Glenarvan. Povejte nam, kako mislite s svojim načrtom, da se pogovorimo. Kako torej?« Ayrion je z mirnim in odločnim glasom začel razkladati svoj načrt: »Predlagam, da se ne podajamo lahkomiselno na ono slran rake, kjer ne bi imeli ne živeža, ne druaih pripomočkov. Tukaj, prav tukaj moramo čakati, cla nam pridejo na pomoč. Pomoči pa se nam ui nadejali razen z D u n c a n a. Utaborimo se tukaj, v bližini voza, ki hrani še veliko zalogo živil, eden izmed nas pa naj ponese Tomu Austinu povelje, da prijadra v Tvvofoldski zaliv.« Nepričakovani | redlog so sprejeli z velikim začudenjem. John Mangles ni mogel skriti svoje nejevolje. «Med tem časom, je nadaljeval Ayrton, upadejo narastle vode reko Snowy in nam bo mogoče najti prehodno mesto, ali pa zgradimo čoln. Ča=a bomo imeli več kot dovolj Mylord, to je moj načrt! Sprejmite ga, a'i pa ga zavrzite, kakor se vam zdi! — Dobro, Ayrton, je odgovoril Glenarvan. Vaša misel morebiti res ni lako slaba, kakor bi se zdelo. Na vsak način jo je Ireba resno pretehtati. Njena slaba stran jo seveda, da nam povzroči veliko zamudo, na drugi strani pa nam prihrani ogromno truda in morebiti tudi resnih nevarnosti. Kaj mislite, prijatelji moji? — Govorite, dragi Mac Nabbs, je podreza'a gospa Helena bratranoa majorja. Odkar smo se začeli posvetovati, še besedice niste črhnili. Samo poslušali bil — Če že hočete na vsak način, da povem tudi jaz svoje, pa naj bo. Odkrito vam reeem, da je govoril Ayrton kakor ; reviden, pameten človek, zato sc pridružujem njegovemu prodlogu.t Nihče ni pričakoval' podobnega odgovora, zakaj doslej je Mac Nabbs še vedno pobijal Avrtonove predloge, kadar je šlo za D u n c a n a. Zalo je Avrton ves iznenaden za hijiec pogledal majorja. Tudi Paganel, Iady Helena in oba mornarja so bili mnenja, da je čolnarjev predlog še najboljši. Po majorjevih besedah se niso več obotavljali. Glenarvan je torej izjavil, da je Ayrtonov predlog vsaj v načelu sprejet. »In vi, John, je pristavil, ali res ne mislite, da nam zdrava pamet narekuje, da se utaborimo na bregu reke Sno\vy in počakamo, da nam pribite na pomoč? Kje pa naj sedaj dobimo prevozna sredstva? — Vse lejio, je odgovoril John Mangles, le eno stvar mi še pojasnite: kako naj pride čez reko naš sel, če sami ne moremo čeznjo!« Vsi so se ozrli na čolnarja. Ayrton se je nasmehnil kakor človek, ki si je svest samega sebe. »Vaš sel ne pojde čez reko, je dejal. — Kako pa? — Vrnil se bo na lucknovsko cesto, ki ga popelje naravnost v Melbourne. — D»estopetdeset milj, pa peš! je vzkliknil mladi kapitan. — Ne peš, na konju, je odgovoril Ayrton. Saj imamo še čisto zdravega konja. V štirih dneh bo v Melbotirnu. Prištejte dva dneva za Duncanovo vožnjo na vzhodno obalo in štiriindvajset ur ježo nazaj do taborišča. Danes teden bo vaš sel z D u n -c a n o v i m moštvom že zopet tukaj.« Major je prikimal v znamneje, da odobrava Ayrtonove besede, kar sfc je zdelo kapitanu Manglesu še vse bolj čudno. Pa kaj je hotel? Čolnarjev predlog je prodrl z veliko večino glasov. Šlo je samo še za to, da izborili načrt čim] reje izpeljejo. »Prijatelji, je začel iztiova Glenarvan, sedaj nam je treba izbrati sla. Njegova naloga je težavna in nevarna. ne bom vam prikrival. Kdo se hoče žrtvovati za tovariše in odnesti moje povelje v Melbourne?« !!!=HI~ O (0 g •M O ~ s m > H 1 N C, ^ ■3 -s .t rt a Š N > £ S es n c I k 5 I £ § u •S." I « č o » 2. " « IT T ^ j/ o « o £ ^ 2 a E .. T, ca j »i Z & o o . •• ° c S C. CD 7 S u o Cm OS = |ll = lll aovemu odboru smernice za bodo?« delo. Delo v poslovnem letu 1926 bo ogromno, ako hočemo dostojno proslaviti petnajstletnico naše Ilirije Zato je pa treba dobrih in požrtvovalnih delavcev v odboru, kateremu pa mora članstvo nuditi potiebno podporo in zaslombo. Naj sleherni s svoio navzočnostjo dokaže, da je zvest in zaveden član naše ljub.j.inB-žični šoprk Je-misu« jim je naslov. Dobe se le pri č g. misiiomr-jih v Ljubljani (Tabor 12) in v Celju (sv. Jožef). Cena 6 Din. Pesmi so priproste, melodiozne, dve malo težji. __ r- ——MP"—m—gff Prosvetne prireditve. Ponikva ob j. ž. Proslava 125 letnice rojstva A. M. Slomška v tukajšnji osnovni šoli je bila preložena od 29. novembra na nedeljo 13. decembri. 1925. Vršila se bo gotovo, in sicer popoldne ob pol 4. Ponovno vabimo domačine in prebivalce okolice, da se udeležijo pros ave velikega slovenskega škofa in narodnega buditelja. Dijaški vestnik. " Sor. politični seminat Nocoj točno ob četrt na devet predavanje o delavski zbornici. Mariborska porota. Prvi obtoženec je bil Anton Benko, roj. dne 16. marca 1891 v Precetincih. pristojen v Rotiš av e, r.-k., oženjen, posestnik. Državni pravdnik pa toži. da je dne 11. septembta 1925 v Precetincih udiril v sovražnem namenu Frsnčirko L i p š o z motiko po glavi, ji prebil lobanjo, nakar je Lipšn vs ed otrpnenja možgan umrla torej racb uboja. Med pokojno in Benkotom je radi spora o me:ah vladalo sovraštvo. Ko je ravno Benko 11. sept. kopal ob meji, je prišla pokojna, začel se je prepir in Benko jo je udaril z motiko po glavi. Benko se zagovarja, Ha sta ga pokojna in sin Aloiz napadla, da je bil torej samo v obrambi. Pokojna pa j" dogodek še pred smrtjo opisala zdravniku in tudi sin odločno zrnika. da bi ona dva z materjo Penkota napadale. Pokojna je umrla, ne da bi mogel priti duhovnik pravočasno. Benko se je tudi pri včerajšnji razpravi zagovarjal s silobranom Sin pokojne Lipšove pa je potrdil, da je njegovo mater Benko sam napadel in je torej vsak silobran izklječen Por tnikom sta bili stavljeni vprašanji na prekoračenje silobr.ina Pm^vraftp narnfrMnn! in na uboj. Potrdili so uboj, nakar Je bil Benko ob- I dnevnega reda vabimo gg. kolege k polni udeležbi sojen na 2 leti težke ječe. 1 — Odbor. Drugi obtoženec je Dragotin Dukarič, rojen dne 4. maja 1905 v Cvetlinu, tja pristojen, r.-k., samski. Državni pravdnik ga toži, da je ukradel v Spod. Bregu grajščaku Rudolfu VVarren Lipitu plemensko kobilo z žrebcem Dukarič je tatvino že pri prejšnji porotni razpravi priznal, razprava pa je bila preložena, ker se je zagovornik skliceval na abnormalnost Dukariča. kar se tedaj ni preiskalo. Kobilo z žrebcem pravi Dukarič, da je ukradel radi tega, da bi lahko iahal Dukarič je tudi včeraj priznal, da je kobilo res ukradel. Ko se je dognalo, da je fant zdrav, je bil obsojen na 3 leta težke ječe. Naznanila. Slovenska krščanska ženska rveza preloži za danes napovedano predavanje na nedoločen čas. Družabni klub Redni občni zbor Družabnega kluba z običajnim sporedom se vrši v soboto dne 12. t. m. ob osmih zvečer v starešinskih prostorih Akademskega doma (poleg ho e'a Umen) V interesu nadaljnega obstoja kluba je že eti kar najštevilnejše udeležbe č anov. Pevski ibor Glasbene Matke t Ljubljani. Danes v čelilek ob četrt na seAras«. s št. 851, se je izgubil. — Kdor ga pripelje dobi 100 Din nagrade. Naslov: Gosposv tska cesta 16. pritličje 8231 1 Kdor je iigiihll dragocen molet (rožnivenec), naj se zglasj v upravi »Slovenca* Našla se ie moška denarnica t nekaj denarja na južnem kolodvoru. Kdor jo je izgubil, naj se oglasi v Šmartnem št. 7, Moste Neki dijak je izgubil v nedeljo dne 6. Hee železno žepno uro na (>oti od Device Marije v Polju pa do gostilne pri »Sedmiete v M slab Prosim poštenega najditelja ,da jo prinese proti odškodnini v Vegovo ulico 2-II. desno. Meteoroiogično poročilo. L nbtanu 303 m n m. viS. Normalna barometerslta višina 736 mm. ranje potnih stroškov, 4. slučajnosti Radi važnosti Učenko Ttl^t Ko'odvorska uliea »t. 23/1. "Mesta učenke feli deklica, 16 let, močna in marljiva, poStenih staršev, z dobrimi Sel. spričevali, v trgovini na deželi. - Nas'ov v upravi lista pod št. 82-0. Eko7icmSrtienov Mariboru, z večletno prakso, želi boljšo službo na vele-posestvu. Nastopi takoj. Naslov v upravi pod it. 8232. 1 "hhibi Parni MLIN in ŽAGA ! Iščemo strokovnjaka, da nam napravi načrt in stroškovnik za navaden kmečki mlin in žaiSo na parni pogon. « Ponudbe na upravi lista pod štev. 8162. Ca« opnEo-tanja Bnro- 111*' Al v rnro T.i mo-motel ¥ C Hmhrtim tlilen-poa v C K.bo, vetrovi Padavm* ▼ mm 8./12. 21 h 74 i-3 — l?3 04 obl. l 9.'12. 7 h /47-3 - 17-0 0-4 megla ! 1 9.'12 14 b <45'o -131 0-5 Jasno Kot družabnik i Kino-aparat šivilja! Priporočam se kot ŠIVILJA v hišo. - Naslov: ANGELA AlKO, Slomškov tri it- il _ MARIBOR._8189 "Službe Išče mlad. sam., administrativni, ravnokar iz voj. službe it-siopivši podčastnik, z lepo isavo in dober računar. — upravi pod it. 8218. pisavo it Naslov v Samost. kuharica ez gosposko kuhinjo na Im-polci, dobi mesto. - Ponudbe ea ojkrbriiivo graščine Im-poca, p. Sevnica, Dolenjsko. Služkinjo za vse i dobrimi spričevali, ki zna nekaj kuhati, išče mala družina na deželi. Nastop prvega. - Ponudbe na: »*nže: |sr«, pošt. ležeče, Črca p. Prevalj. Dekorat. rastline kakor: palme, lovorje itd., v ccliki irberi ima ve^no cve-tličarra P. ŠIMENC, L.uj-jara, Sv. Petra cesta St. 33. Dve^breji KRAVI iobri mlekarici. sta naprodaj. Ka-nnlška nI. 13, Sp. Žižka. Prodam TRGOVINO 30 let staro, mešanega bla-|a, s stanovanjem. Mesečna najemnina 5!"0 Din. - Samo resne ponudbe upravi lista pod številko 8221. ___ NAPRODAJ pod ugodnimi pogoji nova kcpa'na bani« s p:čjo, veS teplliov, nova klub-"arrl ura. Naslov v upravi »SI .venca« pod itev. 8241. Dr. RIHARD JUG ne ordlnira do 30. decembra 1925. »VVERTHEIM« BLAGAJNE in JEKLENE denarne OMARE za vri-danje priporoča Ljnbliantka kcmercilal-a dražba, Ljubiiana, Blelweisova 18. J*" Preko zime Vam^hrani na željo popravi aii prenovi GOREČ - Ljubljana Gosposvetska cesta itev. 14. Lekarna dr. G HtIGOLI Ljubljana, Dunajska cesta « želodčno tnkiuro 1 ater« kreoča želodec in učinkuje odvajalno. Naročila se točno izvršujejo. stopiai a 50.PC0 Din v dobro idočo trgovino meš blaga. -Samo resne ponu''b" p-o-in upravi lista pod štev. 8222. celoten, se ugodno pro^a -Naslov v upravi pod it. 8186. POZOR! POZOT! Ostanki za perilo tudi ilanel, so naprodai po i polovični ali zelo 7.niž. reni. j Ne zamudite ugod. prilike! j Resljeva cesta 30 1., desno. ra~očera. FR. KHAM Ljubljana, nasproti hotela »Union«. Kdor Iioce opremiti svoje slanovanje ali pisarno res udubno n soiidn m, trpežn m in modernim pohištvom naj se obrne na ve'ezalogo pohiš'va, tapetniških del, žime in morske trave Peter Kotasil (Kranj) podružnea Ljubljana -Kolizej Zanesljivim plačn kom ludi na obroke. 1'Kemog-Cekin TTollova ulica liti. - Teleion Sfi DVCKOLESA otroikl voziZkl, iival. stroji se sprejmejo v popolno popravo in prenovo za po-nikljevanje in emailiranie t ognjem ter shranijo čez rimo najceneje (posebni od- delek) »TRIBUNA« f. B. L. tovarca dvokoles in otrnikib vozičkov, Liubijar.a, Karlovska cesta it. 4. Vsak dan namočena P0LEN0VKA se dobi v specialni trgovini RIB — Ljubljana, Gradišče žt. 7. 8228 Vsemogočni je poklical k Seti v boljše življenje mojo predobro mater, gospo Ano dr. Kavčičevo ro ena p . Fictitl vdovo po notarju PEČI pločevinaste, prvovrstne in trajno goreče p-oda;a po znižanih cenah A- SUŠNIK - železnina - Ljub.jana, Zaloška cesta 21. 8210 v visoki starosti 76 let. Pogreb drage pokojniee se vrši v četrtek 10. decembra v Gorici. Ljubljana, dne 9. dtccmbra 1925. tfiian Kavčič v imenu vseh ostdili sorodnikov. Potrtega srca naznanjamo vsem prijateljem in znancem tužno vest, da je naša preljubljena mati ozir. stara mati, pramamica, teta in ta;ea, gospa PAVLA danes ob 5 popoldne po dolgi mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere v 86. letu starosti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb ljubljene rajnke bo v četrtek ob 3 popoldne iz hiše žalosti Glavni trg št. 99 na mestno pokopališče. Priporočamo jo v molitev in blag spomin. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v tukajšnjih cerkvah. Novo mesto, dne 8. decembra 1925. Žalujoči oslali- Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem se 8 svojim dolgoletnim obrtQm p,ese!j, na Sv. Petra cesto Stev. 12 (nasproti hotela Lloyd in blirn Marijinega trga) in lokale času primerno opremil, ter prosim za nadaljni obisk. Spoštovanjem M. Podkrajsek frizer sa dame In gospod« Minoritski samostan v P lajn na Štajerskem ima naprodaj 3C0 Itristol kubičnih metrov iglastega lesa in 100 (stol kubičnih metrov hrastovega "k^L" ponudbe naj se pošljejo takoj predstojništvu mirorit-rkega samostana v Ptu u. -Poleg drugega, bodo imeti prednost oni, ki se obvežejo vnaprej plačati. Za ogled in za informacije o kvaliteti lesa se morejo obrniti re-flektanti na minoritskerfa logarja Art. Sakel?ka, Stano-šira it. 22, p. Podlehnik v Halozah na Štajerskem. Prva slovenska izdelo-valmca perila priporoča za Božič s f Perilo za dame belo in barvasto. — Kombinacije vsth vrst Perilo za gospode po nizki ceni. — Frak-smoking in športne sra'ce le po meri in naročila M. Alešovec, Ljubiiana Cankarjevo nabrežje l.\l 3 l s » « 1 ! J Naš nadvse ljubljeni soprog in predragi oče, stari oče in tast, gospod Karol Pelernel okrajni zdravnik v pokoju je danes, vdan v voljo božjo, previden s tolažili svete vere, v 87. Jetu starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pcgreb nepozabnega pokojnika se vrši v četrtek, dne 10. decembra ob 9 dopoldne iz hiše žalosti. Sv. maša zadušniea se bo darovala istega dne ob pol 10 dopoldne v župni cerkvi v Cerkljah ob Krki. Zupcča vas, dne 8. decembra 1925. Rodbina Peternel. t: >•.:.>..-• V-'' ■ ■ !jt-jv * 5 Za JutfOiUvaaik« tUkara« t Ljubljani; Karel C«4. Izdaiateli. dr. Ft. Kulovcc. Urednik: Frane Teraef.av.