DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, NOVEMBER 22, 1943 LETO XLVI. — .VOL. XLVI. *r je menjaval svoj glavni k da se je umikal Rusom Rose E. V« '. KuSS'«i jveljn » - ^U M-J ;t- manj kot sedemkrat je moral Hitler premestiti H .— ""ji, 21. nov.—Ame sila se je zopet po-Za 1?J'e proti Japonski, ta« "jC^ dVa VaŽna °t0ka pi»e5 ^j. skupini. Ameriški jezasedla i ln " 'f'ii t£*> felSS: na > i"1 of ^ i so zasedli 0|oka m Pacifiku Harbor . Švedska. — Nagla ruska ofenziva v leto-'saditi] e^ujedala stopiti Hitlerju in njegovemu generalnemu ^vnrStan na ruski fronti v zadnjih devetih mesecih, informirana oseba iz Nemčije. V začetku tega meseca je premestil Hitler svoj glavni stan nekaj milj od stare poljske meje. V nobenem slučaju ni bil Hitler bližje kot 10 milj od zadnje obrambne linije nemške armade. Kadar se začne nemška armada umikati, se vsede tudi Hitler s svojim štabom na oklop-ni vlak in se umakne nazaj. Kjerkoli se Hitler potem ustavi s svojim štabom, izselijo iz do-tičnega kraja vse civilno prebi valstvo. Navadno je Hitlerjev glavni stan v kakem gozdu skrti, vselej v takem tajnem kraju, da niti njegova telesna straža ne ve, kje je. Hitlerjev "kvartir" je tako dobro skrit, da ga ne morejo izsledili niti letalci, ki bi leteli nizko nad krajem. Vedno je na razpo. lago dovolj podzemskih skrivališč, kamor se Hitler poda, kadar se bližajo sovražni letalci. Hitler ima okrog sebe 500 izbranih mož telesne straže poleg številnih gestapovcev in pehote, ki obkroža glavni stan na več milj. Kdor hoče govoriti s Hitlerjem, pa naj bo to kdorkoli^ mora-prej odložiti vse svojeroro-žje. Hitlerja stalno obiskujeta m Tarawa, ki le f pol poti med »Novo Gvinejo. Hh zračna sila je prej p m eaen bombardirala ja-naPrav, M ^ iknriiA° brod°vje-Na 11X11 Amerikanci niso e tW t, a, toda na oto- ef ll^H ?e pa JaP°nci moč j boj se še vedno katerega izid je še ,4>$ K d .T- s otot C6te' ki so naPadle «a, so bile prej v bo-^^omonskem otočju. = Pe^°LOlca Posuta večino-H) w dobi-i° napadalci . kritja, zato je napad iVnejši. 1,000 ^nikov lani 'ii!a v7vr!n M°t0r C0< Je Himmler, načelnik tajne policije 'toi. . J1 kvarni Willow in propagandni mini3ter Goeb- l Hi % 4 ® eto 1,000 štirimo-boi^bnikov. Števi-5voj,V Jav«ost s privolje-SJ* oddelka. Drugi "'^glo bliža. Toto-5(1 j . 1 graditi 18. apri-.V)ijl,;,e Vel-iala $60,000,- ^avcev ^ Zaposlenih 40,-— :ril3 v ,(!o nove zaloge p*>dajalnah niso imele ne- Criek večer ^vne I ."'ti k;,ne Prodajalne žga-s!(jJ Jlce več. V soboto '1»^" e pa z0Pet dolge ^odajalnami in ne-n..e opoldne obesile na- NcrS žfnja- T°da v iJo in dodatne zaloge, CVf«ti k b° dovolj Xw dobil,žganje, je fin-] !.nadzornik Harris. Pijač je še do-Hč kik Je bi radi take, ki 0tP0a^o poročilo J'da nam Je bilo sporo-i%,;Umrl Joseph Vato-J.Hto ViUe 8anatoriju. r»J' ni poročal Pra" |v0tovV resnici J'e umrl "^^c^ne Vatovec. m bels. Fpldmaršal Goering, ki je bil svoje čase stalni gost pri njem, prihaja v zadnjih mesecih le poredkoma. Hitler vstane ob šestih zjutraj in začne posvetovanje s svojimi generali dve uri pozneje. Ti razgovori trajajo dve uri. Hitler se navadno na teh razgovorih raz-pali, da je slišati njegov glas daleč naokrog. Ob 1:30 popoldne ima Hitler lahko kosilo. Zadnje čase je začel piti čaj. Popoldne sprejema svoje ministre in voditelje nazij-ske stranke. Potem se zope t posvetuje z generali. Dasi je videti zdrav, pa je Hitler neprestano slabe volje in vedno videti skrajno izmučen. -o- Avtna industrija bo imela velike probleme Washington.—Dve glavni av-tni industriji, Chrysler Corp. in Packard Motor Co. izjavljata, da bo vzelo avtno industrijo po vojni od sedem mesecev do treh let, p r e d n o bo mogla ustreči vsem zahtevam civilnega prebivalstva po potniških avtih in trukih. t Roosevelt, Churchill in Stalin se bodo kmalu sestali London.—O zgodovinskem sestanku zastopnikov treh največjih držav, Rousevelt, Stalin (in Church, bo najbrže v kratkem prišlo poročilo iz Wash-ingtonu. Dozdaj ni o tem še | nobenega definitivnega poročila ali zatrdila, toda iz osiških j držav se že dlje časa namiguje, j da se bo sestanek v kratkem vr-jšil in sicer v Kairu, Egipt. Splošno se pričakuje, da bodo ti trije državniki na tem sestanku razglasili, kakšno usodo so namenili Nemčiji po vojni. Trdi se, da nemški narod pričakuje samo nekaj gotovega, nato se bo pa podal. Slično se je podala tudi Italija, ko so ji zavezniki povedali, da se mora sicer brezpogojno vdati, obenem so ji pa povedali, kako bodo ravnali ž njo. Pogoji so bili za Italijo sprejemljivi in vdala se je. -o- Ameriške čete so zbrale (fenar za popravo cerkve Washington. — General Mark Clark, poveljnik 5. ameriške armade v Italiji, je izročil župniku .Francesco Guazzo 25,000 lir, kar so darovali ameriški vojaki za popravo cerkve v vasici Ca-paccio. Cerkev je bila zidana še v 10. stoletju, torej je velike zgodovinske vrednosti. V zvoniku te cerkve so imeli Nemci opazovališče, odkoder so dirigirali topniški ogenj na ameriško linijo. Ameriški topničar. ji so to nemško pozicijo kmalu izvohali in z nekaj dobro pomer-jenimi streli Nemce prepodili. Pri tem je bil zvonik cerkve nekoliko poškodovan, zato so ameriški fantje zbrali denar za popravo istega. -o- Mihajlovič apelira na Hrvate, da pobegnejo London.—General Draža Mihajlovič je izdal javen apel na armado dr. Ante Paveliča, naj pobegne in naj počaka na prihod zavezniških čet. "Naši veliki zavezniki bodo kmalu prišli v našo deželo," je zagotavljal Mihajlovič. NOVI GROBOVI Ignac Villak V soboto zjutraj ob sedmih___ je nagloma umrl Ignac Villak, n v, . v, e a. stanujoč na 21122 Aurora Rd., HrVaSKl SKOt StepinaC star 68 let in rodom Hrvat. V Sg jg ypj*J PaVCliČll { Washington. — Zagrebški listi Rusi so štrli nemški napad tankov Ameriki je bival nad 45 let. Bil je član društva Warrens-ville št. 31 SDZ. Tukaj zapušča sinove: Mike, Paul in ; Frank ter hčere: Mary Mor-1 dus, Catherine in Ane, v Penn-1 sylvaniji sestro Amalijo. Po-j greb bo iz Ferfoliatovega po-' grebnega zavoda v torek zju traj ob devetih v cerkev sv. Pavla na 40. cesti.' Joseph Kopovc Ob pol ene zjutraj je danes umrl na svojemidomu, 1022 E. 72. St. Joseph Koporc, star 75 let, bivajoč v Ameriki 42 let. Doma je bil iz vasi Ponikve, fa-ra Trebnje. Vedno je opravljal težka dela vitovarni, od junija ni pa več delal. Bolan je bil samo en teden dni. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Rozalijo,; roj. Kovačič, doma iz Št. Ruperta, tri sinove in dve hčeri: Echvarda, Ru-dolpha in Pvt. Alberta, ki se nahaja v taborišču Picket, Virginia ter Victoria poroč. Fale-tič in Olga poroč. Urbas ter 18 vnukov. Bil je član društva sv. Vida št. 25 KSKJ. Pogreb ima v oskrbi Grdinov pogrebni zavod, čas pogreba še ni določen. Naj bo pokojnemu lahka ameriška zemlja, preostalim pa izrekamo iskreno sožalje. pišejo, da je zagrebški nadškof) 2a nabiranje stare * od danes do 4. dec. , - 'i 0 Cada za vojno pro- — saj žarjevim klancem- t0, vprašal, če ves, kje ; bojim, da bi zoPet se bojim, aa -diplomatske intrige- R< bi*. Svojevrstna svatba da jo je treba poraziti na bojnem polju, drugače se ne bo podala. Zato lahko pričakujemo bojev, kot jih svet še ni videl. Zavezniki bodo udarili na Nemčijo od zapada, juga, Rusi pa od vzhoda. Potem šele moremo računati, da se bo Nemčija podala. To bo pa morda vzelo še eno celo leto. V Kingsport, Tenn., se je vršila svojevrstna poroka. Miss Martha Juanita Berger, sestra ognjegasca je poročila ognje-gasca Lacy Rudd in duhovnih, ki ju je poročil je bil tudi og-njegasec in prav tako tudi sva-tje. Poroka se je vršila v og-njegasni postaji in za oltar je služil velik ognjegasni truk. Nerešljiva skrivnost Nila Pri Abesiniji vsako leto raziskujejo nilske skrivnosti, izvire, vodne množine in ritem poplav. Te stvari proučujejo sedaj že 6000 let, pa jim še vedno niso prišli do dna. Že merilni uradniki starega Egipta so vedeli, kaj vse zavisi od nilskih poplav. Izmislili so si merila, ki pa so kazala samo višino nilskih voda, nič drugega. Po mnogih stoletjih so opa zavanja vodomerov in izkušnje pripomogle k temu, da so začeli napovedovati, kako bodo nilske vode vstajale in padale. Toda bila je igra z loterijo: včasih so se napovedi uresničile, drugič se niso. Tudi sedaj v novejšem času ni dosti ali nič bolje. Tako v starih, kakor v novih časih so imeli sicer drugo možnost za uravnavanje nilskih ritmov: gradili so ogromne jezove, prekope in zbiralna jezera. Tako so lovili vodne mase in preprečevali hude poplave, kajti do neke mere so poplave življenju Nilske doline neobhodno potrebne. Toda. količino vode, ki bo pritekla in ritem poplav poznajo danes prav tako malo, kakor prej pred 4000 ali 3000 leti. Nil je svojo skrivnost skr bno skril. ste s In k toie itn« Cuncelj, ki je šovcevih vedno . gj pa jerperge na s ' elll nekega večera, ( nastiljal kobilam, p0 Cunclja, ki le^e rt*"* tri v seno na hlev- ^ fci ri na hlev/ je mestral okrog- r iskal pripravnega ' SP natančno so e pri strop besfede, ki dol momljal: "križ bog položi; križ božji dol ^ • ki"'2 m\ loži." In res p4!6t j 6 uslišal, kot uslisi v**i J * no prošnjo, kajt J ,j * k pu je že ropota po trahtarju. tatel, da ^oh^. ^ ^ k sanjale o isocm P ifl? t tl< le pokonci in z f d, 1" * njem protestira k nja nočnega "Kako si Pa. n0j»v v nad;T"Vvetovni Pšal . srce?" se ga vpr ,e]o d% 'n trantarju rop<*» S \ sem v prvem h^ 0tr<* tri vsaj kak titf^Vjl^ sem vrgel vile I ° ? , ^ ščil iz hleva, bil ^ torpedo. Zun*jJce s0 s ga, sem čerPesvetle šerno režale do» M A H ■ roke in sem ^ hlevska vrata, P* som pokukal ^ h som pu**"— , m iz v redu, samo ta ""^e ""IV svetni*' * caj 5 * Cuncl jev^j etniki r j it« , sem slišal Cu* "Vsi svetni^1 g3j - (ei 4"> % zadušil m se " tem trahtarju- * ^e ^J še enkrat »vpj vleh \il f veliko težavo -i 1 lja ven. Hva-- je Vji, "a licu mesta * 'Nikoli ti »Vj^j i me rešil! <>*, i, "''A j> h ■koliko pretep iskal najbogateJj°p jih premore *> ]fi> D V'" \h 'V h e vojn« Itf sk 1 ihto s* eS, ier s«® o se pose, br olekti?' I Mn n delil rat ® 'CU P e to- irat, leni te za P81 za< šaržž' j di & Trebušnik na iunajski lovski razstavi Spisal Janko Mlakar Jjbi bili še videli odde- terem so nemški šovi- fvili - lov na polj- ;llVa.toda rekli so nam, J°P°lnoma prirejen. f®0 iz "Nemčije/ iz- %šn;k in Groga, da pP zadosti letanja. Ker čeli tudl Ivanka potegnila '™oral sem poleg za- dl nekaj resnih in »i j onov odložiti za "dan. smola. •Jzstegom in nem-B5m gradom se je velik ribnik s P* 4' obil en 1 "asadi. Tu je vsak Sklenili ™ godba, s ln Počakati koncer. Prij6! kffi • , si j°p !siev • S1 kakih priprav-jib $ začni: , bil" j že P1 ^skanju naletimo na ri K»J i rite" ,od W bi to. uje>UapiS: "Lovski do- na katerem Ha ^ da ^atih nabit oglas " •S1 v tem prosto-lC^Jejo lovci, kaj so H j v svojem lovskem ^ sicer so bile doit,, re določene za lov-' Opoldanske pa za Tisti, ki dokaže, ^večj0 srečo, ozi-' fi in Primerno da-ibil f # n.ajvažnejši pogoj V' da je dotična dojena. 'tlela jw- m°ja tovariši j a ' 'temu, stopili smo reda w pO1 ,pHf jJ! t/ Itd« ;Ho - predavanja, "lli že prj vhodu • dvema kronama' Vcir števila sede" fsto! Ponižno v pazljivo sledi- ■ ' ' [oli •es^ b^Vest vam hočem \ ? J1 Potezah. Pe-e bilo namreč ime > (fi1 it«1 t« % linf ii j jil uH'j !, i/ \f Van",a' 0 lovski ž So se vršila v ve-, dvorani. Poslu- C nasproti je sede-. toizi razsodništvo, n|° iz predsednika i Ortlikov. Vsi so bi-°Pravi, in na mizi 0 običajnega ele-k.°nčka velik krav-ga je predsednik j lki neusmiljeno |Jo ste»i za razsodni-zJe bila naslikana t. Nabito puško in Kuh- Poleg razsod- je govorniški oder, itojea na visokem pod-Ca boginja resnice >u> ki bi se bil Ni lažJ° oskruni-" , vske resnicolj ub-u. sta sedela tudi ki sta vestno vsa i 'ovcu, ki je rav-opisovati svojo '1 ] J tl' \°VCVU - si je kupil ■ KM' „aU0bleko, novo pu-jgf d" Iv. a ttahi-v 1Dtnik in novega k; vse to poskusit. ' J6 bil; fr-j^ua sprva mila. t ^onoge Diane je a že eno lisico in mu je pa v 'ajanjem nazna-1 j še drugega zajčka i \ i* k 1 l'es, takoj nato ef?Nne°Ste pre^anjalec i „cr urno trdo eden za pomeri, rečna Diana se «tv^ek°picne in obleži v Vrstnik še bolj •^j 4 zre ves prese-e;tsa za zajcem, ki A 10 unesel kožo, po-J\0g;edat k Diani, če '[v, če še kaj poma- K bi s iXf11' kajti pes ni si bil pa pfav Ji bij lv'jenja več v se-;>iil v^aj z očmi očital Wl^egovo nehvalež- Nato gre ves potrt nazaj po ubito lisico in zajca, a tudi to pot bi si bil ravno tako lahko prihranil; kajti prišel je še ravno prav, da je videl, kako se je "ustreljena" lisica pobrala in z njegovim zajcem v gobcu izginila v goščavi. Kakšne častne naslove je podelil Peher takrat lisici, zajcu, psu in sebi, tega, žal, nismo zvedeli. Povedal nam je pa — s solzami v očeh — da njegove smole rtisti nesrečni dan še ni bilo konec. Ko se je namreč zavoljo tolike izgube ves obupan vračal domov, sreča ga orožnik. Strogi varih javnega miru in reda ga poprosi uljudno za orožni in lovski list. Ker je pa Peher oboje slučajno doma pozabil, mora mu izročiti puško in naznaniti svoje častito ime. Oro-žitik obesi puško na ramo, zapiše si ime v trajni spomin v bilježnico, nato se pa čedno poslovi in odide. ,Peherju je ostal torej samo še nahrbtnik, ki je bil dobro založen z jedjo in pijačo, in nova lovska obleka. A tudi teh stvari se je na prav srečen način znebil, predno je prišel domov. Revež je bil namreč že od samih nesreč ves zmešan in vrtoglav. Ker je pa vedel, da zmedene možgane mrzla ko-pelj spravi v red, odloži na zelenem bregu bistre Murice obleko "ter se zažene" — tako je j oka je pripovedoval — "v mrzle valove." Med tem ko si nesrečni lovec izganja v vodi svojo vrtoglavost, priplazi se neki cestni postopač na breg ter se čudovito naglo spravi iz svojih cap. Ker pa ni imel zmedenih mož-gan kakor Peher, se ni "zagnal v mrzle valove," marveč je urno oblekel njegovo obleko, opr-til nahrbtnik, zahvalil se plemenitemu dobrotniku za velikodušni dar ter odšel po svojem potu. "Dobrotnik" je sicer hitel takoj iz vode, kakor hitro ga je bil zagledal, ker mu je hotel menda še prijateljsko v roko seči, a potepuh mu je kar s klobukom mahnil v slovo ter jo odkuril, da so ga komaj dohajale pete. Peher je ves poparjen gledal za njim, kakor malo poprej za zajcem. Kaj je pa tudi hotel storiti! Tak, kakor je prišel iz vode, tako ni mogel za njim. Predno se je pa oblekel, je že potepuh davno izginil. Sploh je pa moral biti zadovoljen, da mu je capin hlago-hotno prepustil svojo "mon-duro," kajti prav lahko bi bil tudi to odnesel. Potem bi bil Peher prisiljen, igrati vlogo Adama, ko se je skrival po raju. Žalostno je obračal tisto zapuščino, in kar gabilo se mu je pred njo, kajti perilo ni bilo ravno od prejšnje nedelje; vrhu tega je zasledil v njem lovne živali, ki jih pa sme vsak tudi brez orožnega in lovskega lista loviti. Toda če je hotel domov, je moral stud premagati. Otresel je torej nekoliko tiste cape ter jih oblekel; potem se je pa podal proti "domačemu krovu." Da bi ga nihče ne srečal, jo je mahnil kar črez travnike. To je bilo pa zopet v njegovo nesrečo. Ravno takrat pride * namreč po cesti nek orožnik ter se pazljivo ozira na vse strani, kje bi zagledal človeka, kateremu bi podaril par takih zapestnic, kakor jih je imel celo zalogo v svoji torbi. Tu zapazi, kako jo briše Peher v capinoVi "gali" po polju. Takoj sta bila skupaj. Dalje prihodnjič 1943 KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV . NOVEMBER 27.—Društvo sv. Ane, št. 4 SDZ. Plesna veselica v avditoriju SND. 28.—Blaue Donau koncert v SND. DECEMBER 31.—Pevski zbor Jadran — praznuje Silvestrovo v SDD na Waterloo Rd. Domača fronta Ostanite na svojem delu Kljub velikanskim uspehom ameriške industrije in naporom posameznikov v tovarnah, ter v vseh drugih poslih, ki pomagajo držati po koncu domačo fronto, je vendar visoki odstotek delavske izmanjave, namreč odstotek takih delavcev, ki gredo od enega dela do drugega tako visok, da škodi našemu vojnemu naporu. Odgovornosti za te izmenjave ne nosi nobena posamezna sku-' pina. Vzrok je v splošnih razmerah, od katerih so mnoge nastale zaradi vojne. Vse skupine ■ vlada, vodstvo, delavstvo in občine — morajo pomagati pri reševanju tega problema. Ako mislimo na izmenjavanje delavstva, se nehote spomnimo najprej na delavce, ki zapuščajo svoje delo. Ta misel pa nas prav lahko zapelje v zmoto, kajti nikakor ni res, da bi bil vedno delavec sam odgovoren za dejstvo, da zapušča svoj posel in išče drugega. Kadar delavci za-puste svoje delo, store to ponavadi iz več vzrokov, od katerih niso vsi v njihovih rokah. , Industrija, vlada, delavec in J domača občina — vsi so na delu.! da odstranijo vzroke, ki so krivi, J da je odstotek menjanja tako vi-1 sok. Toda potrebno bi bilo, da se vse te skupine zavedajo, da moramo menjavanje ustaviti zdaj takoj, ako hočemo, da ostane razvoj dogodkov v vojni tako ugoden kot zdaj. Mnogi teh vzrokov so taki, da je potrebno, začeti takojšnjo protiakcijo — kjer bi moralo vodstvo popraviti lokalne razmere, ki povzročajo menjavanje. V nekaterih krajih je že prišlo do tega, da so krajevne oblasti, ali pa direkcije tovaren, po lastni inicijativi z velikim uspehom delovale proti lokalnim oviram. j Tudi delavec se mora bolj ja-J sno zavedati svoje lastne odgo-j vornosti in važnosti za stvar j zmage. Možje in žene v tovar-j nah in v važnih civilnih službah morajo spoznati, da so del skupne bojne sile, ki si zdaj prizadeva, pripraviti pot za dejansko invazijo Nemčije in Japonske. Kupujte našim vojakom bonde in povejte jim to z V-pošto Akoravno je zdaj že prepozno za pošiljanje božičnih daril vojakom, mornarjem, marinom, obalnim stražam, in drugim, ki služijo onstran morja, je vendar še vedno čas, da se jim pošlje z V-poštno obvestilo, da so dobili za božič darilo "war bondov." Poštni urad armade more doseči, in tudi bo dosegel, vsa vojna po-zorišča pred 25. decembrom, in pravočasno dostavil V-poštna ob- vestila o darilih "war bondov" za božič, ako pridejo na pošto pred 1. decembrom. Vojno mi-nisterstvo je poskrbelo za to, da bodo te poštne pošiljke odposlane tako nujno, da se sorodniki in prijatelji, ki niso odposlali zavojev za božič, oziroma žele od-poslati potrdila o dodatnih darilih v obliki war bondov, morer jo zanesti na to, da bodo obvestila dostavljena do 25. decembra. Finančno ministerstvo priporoča war bonde za darove ne le za člane ameriških oboroženih sil onstran morja, temveč tudi za one, ki služijo doma. Tako božično darilo je darilo za bodočnost, ki neprestano daje, kajti vrednost bondov bo rasla ves čas, ko bodo vaši možje in ženeš lužili svoji domovini. War bondi, kot darila za božič, bodo tudi zmanjšali inflacijsko nakupovanje redkih predmetov, in bodo obenem za one, ki služijo, moškim in ženam, naj-mehkejša podlaga v trenotku, ko se bodo vrnili domov v civilno življenje. War bondi kot božična darila War bondi in znamke, so najboljše in najbolj prisrčno darilo za božič 1943. War bondi so darilo, ki "ima bodočnost," kajti kdorkoli jih dobi v dar, bo mogel izpolniti eno svojih želja o priliki božičev, katero bomo doživeli v času miru, ki je pred nami Vsak posamezen war bond, katerega kupimo v dar svojim dra gim, pa je obenem darilo našim vojakom in državi — prav tako kot za onega, ki darilo dobi. Zato pa — naložite svoje dolarje v war bonde, da bodo mogli iti v boj in pomagali ohraniti cene na nizkem nivoju. Ta božič je naša osebna dolžnost, da dajemo božična darila, ki bodo imela čim več smisla. Ako dajemo v dar war bonde, bomo tej svoji odgovornosti zadostili na najboljši način. Velika prilika za žene Zedinjene držjave stoje pred največjo nalogo svoje zgodovine . . . prevažati varno preko morja moštvo in materijal, po vseh' pomorskih potih, ob katerih pre. že podmornice, ter doseči vse fronte, kriti naše armade v Italiji in udarjati globoko y japonske utrjene postojanke na Tihem oceanu. To ne bo prav nič ponehalo v dneh, ki prihajajo. Danes, kot vsaki dan, zapuščajo mornarji svoja mesta na kopnem in j Poln čas 5:10 popoldne do 1:40 zjutraj. gredo pomagat na ladjah, ki plu- . „„.. , . , . „....,, Sest noči v tednu. jejo v boj. Ko odhajajo, jih takoj nadomeščao na njihovih me- Vm6Stll— 1 , stih WAVES, vpisane, da de- DELO DOBIJO Ženske za Pastry peko Drugi šiht. Plača od ure Cleveland Cap Screw Co. 2921 E. 79. St. (280) OSKRBNICE lajo skupaj z našim moštvom, in pospešijo prihod dneva zmage. V odločilnih mesecih, ki leže pred nami, bo na tisoče mest v mornarici, katera morajo izpolniti žene — posli, ki so bistveni za vojno, obenem pa tudi koristni, ker bodo preskrbeli vsakteri bogatih izkušenj za delo v povojnem svetu. gz SLOVENIJE Laški begunci se vale proti Sloveniji. — V zadnjem času je prispelo veliko število laških beguncev v Slovenijo iz krajev, ki jih bombardirajo zavezniška letala. Potniki, ki prihajajo v Slovenijo iz južne Italije in iz industrijskih krajev severne Italije pripovedujejo o neverjetnih zmedah, ki vladajo na železnicah v notranjosti Italije. Prebivalstvo je obupano in živi v stalni mrzlici siren, pred katerimi ni nikdar varno. Če malo krepkeje zatrobi motorno vozilo, bežijo ljudje po ulicah kot brez glave v strahu, da so nad mestom sovražna letala. Iz Nemčije prihajajo polni vlaki orožja in municije, usmerjeni proti jugu Italije. DELO DOBIJO HOTEL STATLER ima odprto za HOUSEBOY HOUSEMAN POMOČ V KUHINJI ZA SPLOŠNO POMOČ STATIONERY KURJAČ BETONSKI FLIKAČ ELEKTRIKAR Prosta zavarovalnina Prosta zdravniška postrežba Počitnice s plačo Plača, hrana, uniforma, odvisno od dela Zglasite se pri vhodu za služabništvo zadej za hotelom na 12. cesti, soba 335 od 9 zjutraj do 6 zvečer. (277) MALI OGLASI Vrnil se je pa le. — P-47 Thunderbolt letalo, katerega je pilotiral Lt. Justus Foster iz Junction City, Ky. v napadu nad Francijo. Letalo je bilo zadeto od petih 20 mm topovskih izstrelkov v levo krilo. Napadalci so pu stili letalo pasti na tla, a spretni pilot ga je pripeljal nazaj v Anglijo. Mladi petelini! Za Zahvalni dan pridite k nam po doma pitane peteline, broiler je, od 4 do 6 funtov težke. Imamo tudi veliko zelo lepe repe, katero lahko doma zribate za zimo. Overlook Farm 1205 Ridge Rd. Wickliffe, O. John Drenik, lastnik (poleg Stuškove farme). (276.) 750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. Plača $31.20 na teden. Delni čas— 1588 Wayne Rd., Rocky River. Tri ure na dan, 6 dni v tednu. Plača $9.90 na teden. Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu. se ne priglasite. Employment Office oaprt od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan. razen v nedeljo. Zahteva se dokaz o državljanstvu. The Ohio Bell Telephone Co 700 Prospect Ave., Soba 901 (281) Ženske za regularno delo v PEKARIJI MOŠKI ZA PORTERJA Regularni pomočnik ROYAL PIE CO. 4749 Hough Ave. (278) ŽENSKE Operatorice na Pointer stroje Predznanje ni potrebno Plača od ure. Cleveland Cap Screw Co. 2921 E. 79. St. (280) Moške in ženske splošna tovarniška Moderno stanovanje Odda se 3 sobe in kopalnica. Vse moderno urejeno.' Vprašajte v mesnici Ralph Cebrona, 4030 St. Clair Ave. ali pokličite KEnmore 5135. (x) Vse razprodamo Ker gremo iz trgovine, bomo razprodali vso svojo zalogo raznega konfekcijskega blaga, kot grocerijo, rokavice, candy, nov roman fižol in sploh vss, kar je v prodajalni. Oglasite se takoj, da boste deležni teh zmernih cen. Anton Vatovec 3460 E. 93. St. (276) se potrebuje za v- - * 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 77V&C na uro Ženske 62^c na uro Morate imeti izkazilo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo. Zglasite se na Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. (276) Ameriški vojaki so dobro trenirani za p ol jiruj? malarije v močvirnih krajih. Na slilci vidimo skupino teh vojakov, ki pobirajo iz vode zalego komarjev, ki širijo malarijo, proti kateri je edino zdravilo kinin. Stanovanje v najem Odda se 4 sobe, kopalnica in klet; dobi se tudi garaža. Poizve se na 1128 E. 63. St. (277) Moški in ženske 16 do 50 ZA IZDELOVANJE MORNARIŠKIH UNIFORM in DRUGIH OBLEK Šivanje na roko in stroj Izkušene ali učenke Dnevno delo Mnogo drugih del na razpolago Plača od ure in lepa plača od kosa DRŽAVLJANSTVO SE NE ZAHTEVA Delo tudi po vojni Joseph & Feis Co. 2149 W. 53. St. (276) WHERE THE FUEL GOES Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA -LEKARN A Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212 A MECHANIZED DIVISION f burns up 18,000 gallons of 6«°- ttne in I hour pf combat. _ Naša slovenska unijska tišina vam tiska krasna P01"^ vabila po jako zmerni ceni. P*1' dite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina ^ 6117 St. Clair Ave, MISTERIJA ROMAN imtmuu.......... jiiit^.n^iir^MHnuukicjiMjitiMiK^iiniuiiiitir-ijiitijniJiit jiiiiiii)iiHC3iiiiiitiiittC3ti)iiiiiiiiic3iiiiittitiiiC2uiiiiitLtiLC«^ Solnce je stalo že nizko nad vrsto ugaslih ognjenikov, ki so se dvigali na obzorju, ko je četa prispela na visoko planoto, preko katere je sunkoma pihal hladen veter. Od ondi se jim je odprl pogled na široko dolino, skozi katero je tekla reka. Na njenih bregovih se je razprostiralo napol podrto mesto: razvaline palač, napol zasute piramide, razdrti zidovi in oboki in velikanski kameniti bloki. Iz daljave zroč bi človek dejal, da je velikansko pokopališče. Ta bajna slika izumrlega velikega mesta, ki se je naenkrat pokazalo sredi puščave, v zadnjih žarkih zahajajočega solnca, ki je barvalo vse predmete s krvavo barvo, je imela na sebi nekaj veličastno strašnega, kar je navdajalo srce z neprijetnimi občutki. Pustolovci so ustavili svoje utrujene konje in molče gledali v dolino. Velikanski netopirji so frfotali nad podrtimi svetišči in edino žalostno lajanje Chiqui-ta je motilo veliko tišino mraka. Nemo so hiteli naprej. Vodil jih je Chiquito, ki je divje vlekel za lanec. Tako je četa prišla v prepovedano dolino in prodirala dalje po ulicah, polnih razvalin in trnjastega grmičevja. .Strašna tišina je vladala v tej nekropoli. Prekinjalo jo je komaj brnenje nočnih žuželk ali beg plazlicev, preplašenih od peketanja konj na tlaku. Kennedy je priporočal svojim ljudem največjo previdnost, kajti vedel je, da je ta mir samo navidezen in da se lahko Indijanci vsak trenutk pokažejo med kamenjem in obkolijo malo četo. Chiquitu so privezali ozek nagobčnik, tako da nj mogel lajati, in sklenili so pustiti konje v napol podrti hiši na varnem. Luna je prisvetila krvavor-deče izza skalovja in razlivala V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA IN DOBREGA SOPROGA IN OČETA. SINA IN BRATA Frank S. Brancel ki je za vedno zatisnil svoje blage oil dne 21. novembra. 1942. Mesec november je zopet v deželi, zgodnje se zime razsiplje že kras, mi pa ne moremo biti veseli, ker je najtužnejši mesec za nas. Žalujoči ostali: ANN BRANCEL, soproga in HČERKE, STARŠI, BRATA in 8ESTRE. Cleveland, O.. 23. novembra. 1943. svojo žalostno luč na to mestno grobišče. Pes, ki je postajal vedno bolj nemiren, jih je naglo vedel naprej in se naenkrat ustavil pred visokim zidom. Praskal je po kamnu in vkljub nagobčniku obupno poskušal, da bi zalajal. —.Gotovo so potegnili senoro čez ta zid, je dejal Kennedy. —Jaz pa sem prepričan, je izjavil Ignazio, da se nahajamo pred tajnim izhodom, kakršno imajo vsa svetišča. Pes se ni zmotil, le poglejte, kako divje praska po,zidu s svojimi kremplji. Ignazio je menda trdil resnico. Na povelje Kennedyjevo je začel preiskovati steno na ta način, da je lahno trkal nanjo s svojim nožem. Ko se je dotaknil navidezno masivnega kamna v višini moške glave, je kamen zazvenel votlo. Pustolovci so se navdušeno spravili na delo. S svojimi dolgimi noži so odsekavali malto, da bi izmaknili kamen iz stene, a to je bilo nehvaležno delo, kajti izredno trdi cement se je dal krušiti le v drobnih delcih. Dve uri sta pretekli brez vidnega uspeha in možje so že postajali nevoljni. —Kmalu se zdani, je godrnjal stari Andres, in Indijanci nas lahko napadejo prav v trenutku, ko se najmanje nadejamo. Kennedy mu ni odgovoril. Ravnokar je bil opazil, da se mu ena na zidu izklesanih cvetk vdaja pod pritiskom roke. Prijel jo je čvrsto in porinil z vso silo. Takoj se je ves kamen zazibal in z rezkim udarcem zavrtel. V zidu se je pokazala velika odprtina in skozi to luknjo je prihajal strašen šum, mrtvaško petje in peklenska godba iz globočin zemlje. —Sam vrag je tu notri, je zamrmral Ignazio in se pokri-žal. Pustolovci so se spogledovali. Kennedy je spoznal, da je prišel odločilni trenutek. —Če je temu tako, je zakli-cal z odločnim glasom, bo imel vrag opraviti z menoj! Kdor je mož, naj mi sledi! In z browningom v roki je skočil v odprtino. Vsi, celo obotavljajoči se Andres in prazno-verni Ignazio, so hiteli za njim. ŠESTO POGLAVJE Na žrtveniku. Misterija se je nahajala v sanjavi otrplosti, ko sta vstopila dva Indijanca in jo odvezala od kola, na katerega pritrjena je prebila vso noč. Potem sta jo, ne da bi spregovorila besedico, nesla skozi nebroj temnih hodnikov in stopnišč. Sama se je čudila miru, s katerim je motrila svoj strašni položaj. Njen duh jie bil popoln^ ma jasen in njen^ srce ni bilo hitreje, kot če bi se nahajala v salonu Yacht kluba v San Frančišku. Naenkrat pa je zaprla oči, ker se ji je zableščala silna luč nasproti. Rablja sta jo prinesla v veliko svetišče. Čudovita slika, ki se ji je nudila, je takoj vzbudila vso njeno pozornost. Položili so jo z zvezanimi rokami in nogami na žrtvenik, sesto-ječ iz velikega kamna, monolita, odkoder se ji je nudil razgled po vsej ogromni dvorani Nad njo, na mestu, kjer se po cerkvah nahaja oltar, se je dvigal velikanski malik. Očakov-sko je sedel na svojih prekri-žanih nogah in se zadovoljno smehljal. Med malikom in žrt-venikom sta stala dva svečenika, oblečena v črne halje, in mlada Indijanka. Njeno izred- no lepoto sta le še povečala diadem iz pisanih ptičjih peres in škrlatnordeča tunika. Misterija si ni vedela razložiti, ko je opazila kacikovo hčerko, zakaj sta jo navdala sovraštvo in jeza. Pazljivo, a izzivajoče, jezno in prezirajoče je gledala Naolo. Potem je obrnila svoj pogled proti ogromni, pozorni množici. Tu so stali glavarji v svet-lopisanih bombažnih plaščih, lovci, odeti v okrvavljene kože in ribiči, ki niso imeli drugega na sebi kot ozke hlačice. Žene so nosile težke srebrne in zlate ovratnice, dekleta so kazala svoja krasna telesa: bila so pokrita samo z malim predpasnikom in imela so lase okrašene s cvetlicami. Z otroško nesramnostjo so kazale svoje male grudi s črnimi konicami, ki so bile pozlačene kot havanske smotke. Med verniki so bile tudi stare matrone, okrašene z več vrstami ovratnic iz koral, biserov ali stekla. Misterijo je to trenutek zanimalo, toda takoj je v smrtnem strahu opazila, da ima vsa ta množica vanjo uprte oči. Bližajoča se daritev je vžgala krvoločno veselje v teh temnih pogledih. Bila je na koncu svojih moči; navidezna energija, ki jo je držala pokonci do sedaj, jo je zapustila in omahnila je na kamen. Mrzel pot jo je oblival. Na znak, ki ga je dal kacik Yappan, so začeli godbeniki igrati mrtvaško melodijo: bilo je nekaj gx*ozno veličastnega in mogočno je godba odmevala od obokov. Znano je, da so se prvi kon-kvistadorji silno čudili podobnosti verskih obredov Indijancev in katoličanov. Inke so poznali spoved in obhajilo, verovali so v nebesa in pekel. Nekateri teologi so celo trdili, da je sv. Tomaž .apostol Indije, širil katoliško vero tudi v Ameriki. Naenkrat je petje prenehalo, kacik Yapp&n je stopil k vznožju malikovega kipa in začel govoriti vernikom. Misterija. ni poznala indijanskega je-ijka, toda skoraj je .'razumela, kdr je govoril, po naglasu, po divjih kretnjah in po izrazu njegovega suhega in divjega dbličja. Podoben je bil inkviži-torju. Njegov govor se je dvignil iz najtemnejšega obupa do najbolj divjega veselja. Množica je začela mrmraje izražati priznanje, potem se je znova oglasila godba in petje, toda to pot z bučnim veseljem, kakor bi bil na "Dies irea" sledil "Te Deum." Vsi pogledi so če znova obrnili na Misterijo, ki je ležala že skoraj nezavestna. V divjem veselju je zatulila množica, da je odmevalo od obokov, ko je kacik slovesno naznanil, da je prišla ura darovanja. Obrnil se je k Naoli, ki je bila bolj mrtva kot živa in se tresla od groze v svojem starinskem svečeniškem oblačilu, ter ji s poveljujočo kretnjo, ne da bi zinil besede, pomolil, sveti nož. To je bilo masivno orožje, izrezano iz enega samega kosa obsidijana. Obsidijan je naravno steklo ognjeniškega izvora, in Azteki so ga umeli izborno obdelovati. Žrtvovalec je moral ta nož prijeti z obema rok&ma, ga dvigniti tako visoko, kot le mogoče in ga z vso silo zapičiti v sredo prsi ter predreti mesto, kod'er se mehkejši del reber združuje s prsno kostjo. Potem je potegnil z nožem navzdol in tako urezal veliko odprtino, ki je šla od rame do želodca in preklala prsni koš na dvoje. V to zevajočo rano je žrtvovalec segel z rokami, prijel za srce zvijajoče se žrtve, naglo prerezal žile in ! žil še toplo in utripajoče«' reče oglje, na katerem smodilo različno kadilo. . duhovnik PO*' svetišča m sled je krvjo stene vernikov. To je bil strašen obred, j.o je uu o"— . v katerem bi bila morala -igrati glavno vlogo- V» ^ tova plemenita --- t upirala že pri sW tako mesar j en] e. f0;^«^ cik Yappan po.moW sveL„ je v ko Ko so zavezniki vkorakali v Castilliccio del Sauri v Italiji, je bila tam popolnoma vsa mestna uprava v fašističnih rokah. Zavezniški vojaki so ves fašistični mestni odbor aretirali in ga vtaknili v ječo. Britska vojaka spremljata dva fašista na varno. Naoiji so na svojem umiku iz I tuli je streljali mi stare in mlade ter pobijali na levo in desno. Na sliki vidimo, ko je Dr. M. Tanger pripravljen za operacijo na mtilem fantičku, ki je bil zadet od nacijske krogle. 3 (OBOI Ne v moji dobri gorki Richman suknji Ako mislite, da sta-dobra suknja dosti denarja, je čas, da se seznanite Richman Brothers. Mi izdelujemo svoje lastne obleke in jih prodajamo v naših lastnih prodajalnah tako, da dobite fin material, boljše delo in večjo splošno zadel v o I j-nost po nižjih ce-. nah. Pridite k nam. Oglejte si sami. Standard kvaliteta šE VEDNO Super kvaJ šE VEDNO . . . $18-50 Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NA$IH MALIH OGLASOV! SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV VSE VOLNENE DIJAŠKE OBLEKE RICHMAN BROTHERS Tri clevelandske trgovine 736 EUCLID AVE. PROSPECT, VOGAL ONTAKi 5716 BROADWAY VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ! I Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste tozadevni oglas v Ameriški Domovini E