Poštnina v gotovčini plačana.
Štev. 24.	Cena edne številke na 2 strani 25 par, (1 K.) na 4 strani 50 par, (2 K.)	11. junija 1922. Leto IX.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 10 din. ali 40 K. V Ameriko cena na leto 50 din. ali 200 K. Kam doma na eden naslov od deset falatov više hodi, dobijo naročniki i kalendar brezplačno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Namest. v uredništvi Berden Andrej kaplan v D. Lendavi.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok 50 par (2 K.) za večkrat popüst od 5% do 35%.
Mladomi kraljevskomi pari.
Njeg. Vel. našemi kralji Aleksandri I. i Njen. Visočanstvi našoj kraljici Marijoli ob priliki zdavanja, z šterim sta 8. t. meseca obljübila do smrti vernost i ljübezen pred oltarom, želemo boži Blagoslov. Te blagoslov naj juva vodi, čuva, ka ta blaženiva i ka ž njihovoga blaženstva odsija mir, zadovoljnost na vse prebivalce naše domovine. Boži blagoslov naj ostane pri njima i vseh državljanih.
Konec konference v Genovi.
Z nekšim notranjim veseljom je pri-čakovao svet dneva, kda pride vküp celi svet v Genovo, da se pogaja za mir i Spravo,1 za obnovitev T novo delo širom celoga sveta. V Genovo je prišlo zastopnikov iz 34 držav, da eden drügom! po-' tožijo težave, štere ma domovina toga ali onoga. Svetovna Vojna je vničila gospodárstvo ne samo tistih držav, Štere sd bile premagane, nego tüdi države, štere so zmagale, se nahajajo v jako slabom gospodarskom položáji. Svet je sprevido, da na toj poti naprej iti nemogoče, po šteroj je hodo dozdáj. Sprevidite so države, da sila ne pomaga nikaj, da trebe mirnoga sporazuma - med narodi. Zato je vsakša držáva z nekšim veseljom i vüpanjom poslala svoje zastopnike na konferenco, štera bi naj prinesla, dobre sadove, novi mir, novi red in boljše razmere v Europi.
Konferenca se je zbrala. Zbilažao se je zapad i vshod, nestrpno smo čakali, ka se zgodi. Toda žela po bogastvi, žela po izkoriščanji i nadvlade ešče ne Vmrla. Düh boja je izda med nešternimi narodi, šteri njim ne dá mirü, šteri jih hujska zoper svoje bližnjo. Francija je Zmagala v svetovni vojni i s tem šče zdaj postati gospodarja i zapovedavali celomi sveti. Franciji ne ide v glavo, da trebe stopiti v etike tüiji s premagani mi. Francija šče zdaj pocecati Nemčijo do zadnje kaple, da ta nikdar več no bi vštala, da ne bi prišla do novoga življenja. Tista, Francija, štera je širila pred par desetletji enakopravnost vseh narodov, štera je preganjala izkoriá-Čevalce i tlačitele ljüdstva, je zdaj najbolj kapitalistična i militaristična držáva. In stem svojim kapitalizmom i militarizmom šče zasužniti Nemčijo i Rusijo. Francija je prišla v Genovo, ne da se pomiri s svojimi sovražniki, nego da ešče bole potisne k dom, štela je, da Nemčijo popolnoma podjarmi i v Rusiji postavi stari krvoločni, caristični sistem, v Šterom bi ona imela glavno reč. Franciji torej ne biIo ležeče na tom, da se pomaga tak strašno betežnom! sveti, ona je prišla v Genovo s sovražnim! nameni. Toda znorila se je, prešnji njeni Zavezniki njoj neso šteli sledili, ar so prišli z dobrimi političnimi cilji i radi obnovitve svetovne trgovine. Francijo je zadeo nepričakováno vdarec, ona ne bila pripravljena za Rusijo. Sovjetska Rusija pa je prišla močna, njeni zastopniki so
izvrstni politiki, šteri so znali za najbolj t prikrito nakano t razmer^ vseh držav. Za-padni imperialisti so se vrgli na novi vzhod s pesnicami, a to ne šlo. Rusija je sklenila zvezo z Nemčijo i tak je nastala moč, štera Se zlehka ne da premagati. To je zdaj nova sila, štera ma bolj zdrave, boljše i resne cilje, kak krvavi militariztični stari vzhod. Ta zveza je vplivala strašno na Francijo i na celo konferenco, 1 da nam konferenca ne prinesla nikših uspehov. Od Rusije so zahtevali, dg plača vse dolge, štere se je zadostila med vojnov. Rusija je bila pripravljena, če bi se tüdi njoj plačala Škoda, štero je /napravila bojna, Štero so vodili Francozi .proti n jó ji da so pomagali razne caristijčne generale, šteri bi strli moč ljüdstva i postavili carizem. Kakpa v to Francoz)e neso privolili i tak ne prišlo do sporazuma. /Tüdi v drügih točkah ne moglo priti do sporazuma, zato bo se konferenca nadaljevala v Haagi.
Iz Gcnove pa -se vidi, da nastopa drügi svet. Genova je razdelila Evropo v dve veliki stopinj. Na ednoj strani je skupina, štera šče sporazum, Šteri bi odgovarjao národnim zahtevam, ta sküpina šče mir i novi evropski red. Na drügoj strani je Francija, štera pozna mir prido!, len v orožjem, s krvjov. Pri toj máloj sküpini, okrog Francije je Belgija. i mala antante, torej tüdi naša držáva. Toda tüdi te države ne vseednako i po volji ljüdstva. Tüdi naša vláda je na strani drüge skupina. Naši vladina«! poslüšajo krvoločni Francijo i so pripravleni pošilati v ogen sinove naše domovine za svojo i korist Francije. Pride pa čas, da bo prišlo spa-metovanje tüdi k nam, pridejo novi časi, novi voditelje, šterim je ležeče na srci, ka se godi z narodom. Mi moramo obrnoti hrbet vsem tistim, šteri ščejo, da bi se za nje bojeval!", da bi pobijali pravico i branili Črne tolvajske namene. Mi se moramo drüžbi s tistimi, Šterim je sveto dobrobit ljüdstva i s kem Prejšnji mir i red v Evropi. Francija vodi vojno politiko, ta politika je tüdi pri nas, mi pa smo siti vojne, mi si Želemo mir i mirnoga dela, da pripravlo!o lepšo bodočnost našoj mladoj domovini
Genovska konferenca nam torej ne prinesla, ka smo želeli. Zabadav, ka se dela s silov i na krivičnoj podlagi, to se mora samo podreti, Genova nam je ne mogla prinesli dobrih sadov, ar so tam bili ljüdje polni sovraštva i žel po podjarmili drügih. Prle trbe ubiti düh bo-jaželja i izkoriščevanja i potem bo prišeo sporazum, mir i novi red na svet.
Mednarodni euharistični kongres v Rimi.
Euharistični	(najs. Oltarskoga svestva)
kongresi so v noveših časi najvekše katoličanske manifestacije. Samo kath. Cerkev je mogoča tak nastopiti. Letos se je vrše te kongres v Rimi, bio 26. kongres i med vsemi dozdajšnjim! najvekši in (rajšijajnéti. Či gli ka je italijanska Valuta dosta vekša od drügi, itak je nakipcla vküper v Rimi iz celoga sveta ogromna vnožina ljüdi. Pravijo, da je büo na tom kongresi v Rimi više stojezero romarov, same 200 püšpekov i kardinalov. Naša Jugoslavija je tüdi bila častno zastopana. Bilo je sedem jugosl, püšpekov. prezv. gg. Dr. Anton Sauer zagrebečki nadbiskup, msgr. Alcšamovič . Dr. šarič, dr. Njaradi, dr. Marušič, dr. Mileta i J. Garič. Največ je bilo Hrvatov. Slovencov 15 i nekaj Srbov. V Rimi so se k Jugoslovanom pridrüžili ešče novi naš nuncij v Belgradi msgr. Pelegrinettiè
Slavnostno ótverenje kongresa je bilo v Vatikan! na dvorišči Belvedera. Celi program kongresa je določo sam papa Pij XI. i tak tüdi sam {zvršavao najvažnejše funkcije. Meo je pozdravni govor okoli vzeti od svojih više 200 püšpekov i kardinalov i na stojezer naroda različni jezikov, na den Kristušovoga vnebö-zastoplsnja je darüvao slovesno sv, mešo, oprávlao nočno adoracijo (molbe) pred najsvetešhn v noči 26. maja. Kak predgar pred jezero i jezero svojih vernikov je že dugo ne govorio ni en papa. Njegov prisrčen govor je navdüšen vtis napravo na ogromno množico. .Pozdravljeni teda] v hiši očetovoj, v hiši mirü" i da je ne dosta prle' pred tem govorom sprejao v audijenci »mednarodno žensko zvezo”, je kath. ženstvo počastio s ledečimi rečmi: »Vedno prve so vse povsod krščanske žene, tak pri grobi, kak pri križi."
Na svetek Kristušovoga vnebozastoplenja je bilo zborovanje v katakombah Sv. Kalista potem je Šla prosecija z Najsvetejšim v cerkev sv. Pavla. Tam kde so se mogli nigda prvi krščeniki skrivati i so bili preganjani, tam je hodo zdaj Kristuš svojo javne znagovalno pot. Med prošecijov je bilo opaziti vnogo katoličanske mladine, med šterimi je najvekšo pozornost zbüdila milanska mladenska zveza z belov Zastanov, na šteroj je bio napis: „Kristuš ali smrt"
Vrhunee euharistični)! slavnostih je bila slovesna prosecija 28. maja v nedeljo, štere prösecije se je više stojezer ljüdi vdeležilo. Prosecija se je mikala po krasno okinčani rimski vulicah od 'lateranske bazilike do cerkvi Marija Maggiore i nazaj. Večer ja bio razsvetlen celi Rim najbole trg i cerkev sv. Petra, samo na križi bazilike je gorele 500 električna žarnic Ta procesija je bila sijajaa manifestacija krščanstva, kakše je Rim ešče ne vido od leta 1870. Od toga časa namreč v Rimi ne bilo več javnih procesij. Pravijo, da je bilo od 300 do 500 jezer ljudi nazoči pri procesiji,
Kongres se je končao v pondelek s slavnostam „Te deum" v cerkvi sv. Petra, šteroga so držali sami sv. Oča Pij XI.
Te kongres je bio tak o Sijajen i slavnostni, da se govori od njega, da je te rimski kongres visoko prekoso vse dozdajšnje, tüdi duaajskoga i madridskoga. Bio je zaistino pravi triumf Kristušov v njegovom mesti.
Uradna naznanila.
Oddava stavb. lesa na veleposestvi Szapary. Naznanja se vsem interesentom agrarne reforme, da je na veleposestvi Szapari v Šalamenskom gozdi še približno 180 m3 stavb. borovoga lesa na razpolago, šteroga neso prevzele občine. Tozadevne pravilno kolekovane
2
NOVINE
11. junija 1922.
prošnje je vložiti na Okrožni agrarni urad v v Murski Soboti, najkesneje do 20. junija 1922. Šef urada: Gregorovič, s. r.
Razglas o izvozi živalskij kož. Carinski. svet je odločo v seji 16. nov. 1921. i njegovo odločbo je potrdo g. minister za finance: Čarinati se morajo sirove, Sühe ali mokro so-lena i z vapnom potošene, kože so v dlaki ali brez dlake. Drüge kože, štere so predelane i so ne imenüvane tű, so proste carine. U. L. (150)
Izdelki iz lesa, kak: pohištvo, kola, kühinjsko škeri i drüga pohištva iz lesa se smejo izvažati, carina se plača v naši papernati penezaj. (U, L. 150)
Naknadni nabori (štelinge) za prekmurske občine, štere spadajo pod vojni okrog Varaždin, se vršijo dne 10. i 20. junija v Varaždini. Začetek vsakikrat ob 9. vüri. Na te štelinge morejo občine poslati vse ešče nepre-gledane dečke, rojene v letih 1897. do 1902. Mora ž njimi iti obč. župan ali eden obč odbornikov, šteri zna pisati. Te mora posvedočiti pred komisijov, da je predvedeni rejsan tisti, ki je spisani v rekrutne spiske, štere pa tüdi more sebov prineste. (Okr. glav. št. 39.)
Sprejemanje diakov i diakinj v I. razred drž. gimnazije v M. Soboti za šolsko leto 1922,—23. se bo vršilo v petek dne 30. junija 1922. ob 8 vöri pri ravnateljstvi. Sprejetimi pogoji. 1.) Učenec more biti 10 let star, to mora posvedočiti z rojstnim i krstnim listom, šteroga more sebov Prinesti. 2.) Mora sé javiti v spremstvi svojih starišov ali njihovi namestnikov pri ravnateljstvi. 3.) More položiti sprejemni izpit. Či Učenec ne položi, toga izpita, ne more biti sprejeti za šolsko leto 1922,—23. Sprejemni izpit se bo vršo tüdi v začetki novoga šolskoga leta 1922.—23. na šteri den, se bo že naznanilo. (Kava. drž. gim: št. 191.)
Glasi.
Slovenska Krajina.
Prešteti smo dali navzoče pri shodi naše stranke v M. Soboti. Ar jih je okoli 600, to je više dvesto, prosimo g.' Kodra kr. notariuša, naj obljübljeni 6000 K. doli dene.
Popravek. V št. 17. naših Novin v notici „Za gladujočo rusko deco“ se je od strani črkostavca vrinila neljuba pomota. Pisano je namreč, da so g. Osterer darüvali 200 din., na rusko deco, po pravici se pa mora šteti 300 din.
Nabiranje za rusko deco. Po občinah tišinske fare se je pobiralo’ za gladajočo rusko deco. Z birke so se vse občine vdeležila zvün Satahovec, M. Črnci í Tropovec. Nabrane peneze, 454 dinarov; smo odposlali na določeno- mesto. K toj lepoj vsoti (šumi) so dosta pripomogli naš vrli ‘g. plebanoš. Vsem darovalcom lepa hvala, s tem so pokazali da znajo lübiti svojega bližnjega, šteri potrbüje pomoči.
Vsi invalidi iz dolnjelendavskoga okraja, šteri so stalno nesposobni, se naprosijo, da pridejo 11. junija po ranoj sv. meši v Beltince zavolo organizacije.
M. Sobota. Dne 18. junija 1922: po sv. meši ob 11. vöri se bo v M. Soboti ustanovila kmečka zveza za celo faro M. Sobote. Ta fara ma.sledeče občine; M. Sobota, Bakovci, Krogi Svetahovec Murski Črnci, Borejci, Veščica, Črnelovci, Nemčavci, Lukačavci j Rakičan. Vsakoga krščanskoga kmeta sveta dužnost, da pride na napovedan! dén v kancelarijo (Gostilna Peterka) krajevnoga odbora SLS z Prekmurje. Pridite vsi župani, odborniki i krščanski možje.
M. Sobota. V nedelo 28. majuša so se pelali naši brezverni „Sokoli“ na Izlet v Lotmerk. Ne je bilo dosta, mogoče vseh vküper 10 i tej ne domačini, nego prišleki. Naši domačini neso takši norci, da bi se dali zapelavati več od Rodrove partaje. Meli so tüdi kola od agrarne reforme se zna, da zabadav:! Či pa kakši drügi sirmaški domačin ide prosit voz, da bi si pripelao drva, ne dobi Voz, či ga le šče plačati, nego za „Sokolé“ majo zobston vozove. To je naša slavna uprava agrarne reforme. Tak šče dobro agrarna reforma sirmaškomi ljüdstvi.
Od naši vojakov. Pečarica. Starišje, ne se vam trbej bojati za vaše sine vojake, pišejo nam od vseh krajov, da so zadovoljini i njim dobro ide. Svojim roditelom, prijatelom, poznancom tak i tüdi vsem čitaocom Novin i vsem Prekmurcom pošiljajo srčne pozdrave vojaki Prekmurci iz Tišinske fare, Šteri so doli v črnoj Gori na Albansko! granici v Pečurici. ..Naznanje Vam damo, da nam eti dobro ide, niti si bogše ne moremö želeti, samoto je edno, ka smo malo Predaleč od naših starišov. Zdravi — smo hvala Bogi — vsi. S prisrčni pozdravi Vstanemo vojaki iz Tišinske fare: Franc-Flegar, Štefan Pintarič, Jožef Kovač, Alojz Dündek, Alojz Mekiš.
Otočac. Leži. leži Otočac, tam med samimi kamnátjhí( gorami, med njimi pá vesele pesmi pojejo naši Prekmurski vojaki. Dnevi nam hitro potekajo, za njimi pa tüdi meseci i ta ko1 preteklo bo: tüdi leto i po, da pridemo mi palik nazaj domo. Fanti od t Müfralskdga oddelenja, 44. peš puka: Štefan Jančarič z Noršinec, Jožef Kozic z Mlajtinci,. Štefan Balaško z Rakičana, Ignac ' Ščančar, Imre Ščavničar, Lajoš Rajnar, Matija Sárkan, Franc Dravec z Martjanec, Ivan ,Cigüt, Štefan Fartek Ivan Horvat, Frapc, Kühar iz Püconec, Štefan Rebrica z iBistrice. (Hvala dečki, na poslani 52,X- za Novine i Marijin List. Op. pr.)	's
Martišnica. Srčne pozdrave pošiljamo vsem našim domačim, prijatelom i poznancom. .Novine" vsak tjeden redno dobivamo. Vojaki 1. čete, 1. bat. iz Marijini, Primorje, Štefan Rožman.
Maribor. Pozdravljamo mi prekmur-ski-slovenski déčki našo lepo Krajino, naše roditelje i vse dobre znance. Dobro nam ide! Franc Nemec iz Küpšinec.
Kruševac. S potrtim srcom Vam naznanjam, g. Vrednik, žalostno vest, da je vmro pri nas v Kruševaci po nagloj smrti naš zvesten brat in tovariš Karol] Marič z Krajne, Prekmurje. Slüžo je pri mitraljskom oddelenji 47. pešpolka. Mi Prekmurski vojaki smo ga sprevodili na njegovoj zadnjoj poti i njemi napravili spre- ‘ von kak najlepši. Sladko spi, drág priatelj, daleč od tvoje domače zemlje. Navzoči so bili: Alojz Marič, Franc Mekiš, Franc Gabor, Henrik Turza, Lajoš Wlaj, Franc Solar. Prosimo vse poznane, naj se v molitvaj spomenejo ž njega.
Ki bi svoje dečke rad dao v vojaško godbeno šolo (soldačka banda) posebno vojne sirote naj se zglasi pri „zaščiti dece“ v Lendavi ali v Soboti.
Ki bi rad stopo med finance naj taki pozve pogoje pri naših finančnih kontrolaj.
Državno posredovalnico za delo v M. Soboti prosimo, naj da pojasnila, zakaj so delavci prišli domo. Dosta se guči, ka zvedimo za istino.
Občinam Čopinci, Büdinci, Markovci i Neradnovci. Na vašo pritožbo so se naš g. poslanec obrnoli na carinarnico v M. Soboto i dobili té odgovor: Na Vaše cenjeno pismo čast mi je Vam sledeče sporočiti glede mletve in žaganje v prekomejniških mlinih in žagah: Carinskom! oddelki v Hodoši je naročeno, da izda začasno vsakomi prebivalci v Obmejni 10 km. zottí dovoljenje, da sme nositi silje, v sosednih mlin prek* meje* in.-tnazaj,. Ravnotak smejo iznosití drva, koliko jih je potrebno za mletev izvoženoga silja. Naročeno je tüdi tistem!- oddelki, da se sme voziti hlode na žago in deske nazaj. Vse to carine prosto, samo prijaviti se mora vsaki pri omenjenom oddelki in povedati količino silja ali hlodov, Štero bo izvozi! proti povratki. Glede dvolasnoga posestva se Vam, g. nar. poslanci sporoča, da je dobo vsaki prebivalec za 10 km. obmejnom paši za obdelovanje posestva, ki leži v, drügostranskem 10 km. obmejnom paši in ki je njegova lastnina, tkzv. proiaznico,
Podlistek.
Misijonsko poročilo našega prvoga prekmurskoga misijonara g. Kerec Jožefa iz portugalske naselbine Macau-China.
Te velikanski park vsebüje vnogo mlak in vodometov in je porejan z vilami in palačami angležkih, amerikanskih in japonskih bogatašov. Dve vüri in pol smo divjali z avtomobilom po glavnih cestah in vendar pri odhodi iz parka nam je povedo pater Cardosa, da smo samo polovico glavnoga dela videli, drügo polovico nam bo na jütroden pokazo. Naročili smo šoferji najzavije proti morju v pristanišče iz polotoka, ki je celi park, da smo iz ladje s seboj vzeli nekaj potrebnih rečij in da smo obiskali našega sobrata klerika Kirschnerja, šteroga je z nemci vred stražila angleška policija. Med potjo smo srečali več avtomobilov z našimi sopopotniki, ki so si ogledavali te velikanski park. Narod je tü pomešani kak nikjer drügod: europejci, malajci, indijanci, kitajci, japonci in šče zamorci, ki tvorijo hlapčevski stan. Ob pol sedmi smo znova bili v rezidenci portogalskih misijonarov. Po večerji so kadilci znova pušili iz sküpne pipe, jaz pa sem srko čarno kavo iz japonske čašice in gledo skozi terabinto v gosto zvezdnato nebo. Premišlavo sem od pretekloga potovanja, spomino sem se vroče Afrike, zburkanoga oceana, zelene Indije, Indokine in se čüdo samomi sebi, kaj me je neki prineslo v té dalni svet skozi tak zburkanoga potovanja na morji. Računo sem tüdi da do Hong Konga bo potüvanje trajalo šče dobrih šest- sedem dni. Bog zna ali bom prišo živ do
konca, ali bom pa mogeo prvlé vmreti. Pravijo, da po južno kitajskom morji te čas radi plešejo Tifoni, šteri so prej vnogo hüjši od monsonov. Zaklüček vnogovrstnomi premišljevanji je bio, da sem jaz vendar šče precej velik junak, da sem to vnogo trpljenje skozi prestao. Vüpo sem se v Mariji morskoj zvezdi, da tüdi Tifonom živ in srečno vujdem. Vstanem in idem v odkazano mi sobo k nočnomi počitki. Da bi bolj hladno bilo, sem odpro oboja dveri in obe okni; postel sem pa postavo na prepih, da bi v soparnoj noči ležji spao. Bila je široka in jako trda brezi odeje, štere tu za volo velke vročine ne mogoče nücati. Stegno sem se po trdoj deski in si položo roke za podzglavje. Predno sem zatisno oči k počitki, sem v posteli šče to skleno, da bom jütri piso na vse kraje svetá, kde se nahajajo prijatelji in znanci naj znajo tüdi oni, da se jaz na konci Azije nahajam in na sredine zemeljske krugle, na ekvatorji. Zaspao sem ... Ob dve po polnoči sem se prebüdo z otečenim in ves krvavim obrazom in šinjekom. Peklo me je če bi kdoj kože z mene vleko. Bili so komari, šteri so mi precej krvi izpili. Spati je ne bilo več mogoče, zato sem šo na vrt in tam rožni venec molo. O pol šesti se je odprla cerkev in jaz sem včasi vstopo k meši. Po meši pri zajtrki smo se vsi najšli in en je drügomi tožo, kak so ga komari po noči pičili. Pater Cardosa, da bi se ležji izgovarjao, ka v njegovoj rezidenci komari nepüstijo goste spati, je pravo da v tistom misijoni, kama mi idemo so šče hüjši komari . . .
Ob deveti nas je pater Cardosa sprevodo peški v singaporski muzej. Tüdi tü sem od samoga čüdüvanja pozabo vüsta odpreta in se nespominam več, ali sem z očmi, ali pa zvüsti
gledao nazerensko bogatijo, štera se v tom muzeji nahaja. Bio sam v muzeji: v Győri, v Ljubljani, v Beči, v Veneziji, v Milani in v Turini, ali nindri nesem vido takši rečij, kakše se tü nahajajo. Vsefele živali, rastline, sadje rüde, ročna dela itd. itd. ka zmore Indija, Japonska, Kitajska, Malezija, Ocejanija in Avstralija, vse to se tü vidi. Vnogo nemškoga vojnoga orožja iz svetovne vojne se tüdi tü nahaja. Što bi rad vido vzhodni in južni svet, najde vso njegovo karakteristiko v tom muzeji. Edenejst vüra je bila, kda smo se vračali iz muzeja vročina je bila močna in pot mi je teko po hrbti, žija mi je pa davila grlo. Spomno sem se na povest žednoga cigana in sem tüdi jaz isko priliko, kak bi si brezplačno pogaso ogenj v grli. Šli smo mimo velikoga in lepoga francoskoga semenišča v Singapori. Par reči povem enomi sobrati in on je pokimao zglavov, da popolnoma soglaša z mojim sklepom. Francoski sva še bolje znala kak portogalski, zato sem povedo patri Cardosi, da z mojim tovarišom nekelko minut kesneje pridem v rezidenco, da si hočeva ogledati semenišče. On pa kak da bi razmo moje misli, nama je povedo, naj le ideva v semenišče, da — „Porter Rector tem vunito boa cerveja“ — pater rektor ima jako dobro pivo. O tem sem jaz niti dvomo ne. Predstaviva se nadvse pravilno in zares po razkazanji semenišča je v salončki za goste sledilo japonsko pivo z ledom. Nato sva se paščila v rezidenco patra Cardosa k obedi in k popoldanskomi počitki. Ob štiraj popoldné nas pater Cardosa znova povabo v avtomobil in dao popelati v drügi del singaporskoga parka. Do šeste smo se vozili po njem; več sem vido, bolje sem se čüdivao božjoj Vsemogočnosti.	(Dale)
11. junija 1922.
NOVINE
3
da sme carine prosto izvoziti, kaj rabi za obdelovanje posestva in da sme zopet uvoziti carine prosto poljske pridelke. Samo-umeviio se mora vse uvoziti in izvoziti za voljo preprečenja tihotupstva — pod kont-rolo in prijavi.
Plemeniten dar. G. Tomšič J.ravnatelj Slovenske banke V D. Lendavi, so darüvali prekmurskim sirmakom na podporo 500 K. Gospodi ravnatelji izrekamo tem potom prisrčno zahvalo za Plemeniten dar.
 Krog. Orožniki gonijo konje na pašo na Kroške pa tüdi prej na Svetovske travnike. Ljüdstvo pa, šteromi je krma tak jako vželi, si srdito pogovarja, ali nega zadosta paše na Sobočki veleposestniški travnika], za štere se že tak banke pogajajo.
Svetovci. Kumin Ivan v občini Svetovci si je dao nagrablati listje na svojem tali v Svetovskom ložiči. Vojaki so pa prišli po so eden voz listja odnesli. Lüdje (pravijo, ka so je vidli nesti proti dolnjim ovčarnicam i te gospodar je hodo na vojaško povelstvo v Mursko Soboto in proso odškodnino, dobo je častno besedo, da prej ti vojaki ne spadajo pod delokrog Mursko Sobočkoga vojaškoga povelstva i so tüdi že odišli i jih ne morejo kaznüvati. Mi bi dosta ráj bili, dabi toga vsega nebi trbelo pisati. Ešče dosta ráj pa, dabi se nebi ljüdstvo draždžilo s takšimi delami.
M. Sobota. Na članek »Prekmurskoga* Glasnika" z dne 4. junija 1922. Štev. 22. pod Otvoritev Vrta v gostilni ..Turk" odgovorimo sledeče : Mi se strinjamo s tem, da bi deca Šla ob pravom časi spat, posebno Šolska mladina i ne glédala pijanoga vučitelja, Črnko, šteri je bio tak pijan, da je revolver nastavo na Orožnika, potem ga je mogho Orožnik, ki je Slüžbo zvršavao aretiran i samo še drügo jütro, kda se že malo strezno, .püstiti iz zapora. Kaj poreče Šolska nedolžna mladina k tomi, ar je vidle toga brezverna ..Sokola** pijanoga.kak more teda] mladina toga pijanoga vučitelja poštüvati? Kaj povej k tomi ..Prekmurski Glasnik11? Zakaj ne objavilo i samo črni našo mladino ? Kaj povejta k tomi okrajni glavar i šolski nadzornik? Bog zna, ka bí pisao1’..Prekmurski Glasnik1* či bi to napravo kakši domačin ali prekmurski vučiteo. Taki bi ga za madžarona vöskričali i slüžbo bi mogo zapüstiti, bi se zopet reklo, „te domačin je protidržavni element". Mi vsi Sobočanci smo dobri i pošteni državljani, pač pa zahtevamo od strani vučiteljstva, da se takši slučaji ne zgodijo več, ki povzročajo samo nered i nezadovoljstvo med ljüdstvom.
Fašistom na znanje v M. Soboti! Glas, ka ste zborovali, nas je najmenje nej zosagao, dèlo Znamo, ka se ništerni veseli vašemi nastopi že naprej; naime, priliko nam date sprobati trdočo naših prekmürskih pesnie! štere so že izvrstno slüžite svoje vlastnike v Dolenci za vremena razmejitvene komisije. Vővrženci iz kulturnoga sveta, šterih izobraženost visoko prekosijo kanibali iz Afrike, vtopleni vsoj radi demokratizma, ne bodo v našoj slobodnoj i mir lübéčoj Slov. Krajih! grožali mir i red; či do pa šteli si pa naj naprej naročijo nove zobé pri zobari, ar mo znali ž njimi lakonski — kak grki—obračunati! Telko za ravnanja volo! — Zaveden prek-, mürčar,
Orlovskomi odseki Bratonci na pomoč so darovali sledeči gg. dobrotniki: Beltinci: Gospa Spráger 50 Din; Peter Osterc SO Din; Edvard Zorko Í0 Din; Ferdo Spráger, Joško Klepec, Klemenčič Anton, Jožef Škafar, Ivan Horvat, Luka Pintarič vsi po 10 Din. Martin Fujs 5 Din, Vekoslav Kralj 5 Din; Ivan Glavač 3 Din. Dokležovje. Ivan .Cipoth 7*50 Din. Bratonci: Ivan Mertük 4 25 Din; Miholič Ana 2 50 Din. Lipovci: Martin Bobovec 3 Din. Prav prisrčni in hvaležni »Bog Vam plačaj!*'
Država.
V Belgradi se je 8. t. m. vršila poroka (zdavanje) našega kralja Aleksandra I. z rdmunskov princezinjov Marijov. Od te slavnosti bomo še več pisali v prihodnjoj številki. Belgrad je že par dnevov prle dobo svečano lice. Celo mesto je bilo im-pozantno okrašeno. Prihajali so začeli razni gosti, deputacije i visoki dostojanstveniki. Na pot se je vzela tüdi že 6. junija rumunska kraljevska dvojica s kraljičinov Marijov in velikim spremstvom proti Belgradi. V Belgradi jih je kralj Aleksander prisrčno pozdravo tak i tüdi ministri i predsednik belgrajsko občine. Na to so se med ogromnov množicov ljüdi, štera jih je navdüšeno pozdravljala, odpelali v stari kraljevski dvor. .
Zbiranje darov kralji za poroko. kem bole se je približao den kraljeskoga zdavanja, tem bole so nešterni gospodje bili v skrbi, na kakši način bi se mogli bole priküpiti vladi in kralji. Tüdi g. pokrajinski namestnik Hribar je delao na vse strani s punov parov, kak bi več nabrao. Pobirao je dare na dovoljen i nedovoljen način, zapovedao je raznim demokratskim organizacijam naj nabirajo darove, v Prekmurji so celo navrgli vnoge stojezere na bogatejše ljüdi, sam je celo pisao bole „patriotičnim“ gospodom, naj njemi pošlejo par jezerk. Trüdo se je, da bi Slovenija podarila krali Windischgrfltzovo lepo vilo na Bledi, štero bi küpili. Ta Vila bi pa koštala dosta, tak bi pa miljončki zleteli v zrak, zato je pa ljuhljansíjl občinski svet bio proti, nakani g. Hribarja, to ga je pa tak razčemerilo, da je šo, v Beograd se pritožil Se zna so njegovi kolegi, demokratje bili tüdi razkačeni, da se Hribar ne püsti küpiti i so Zavolo toga razpüstili ijubijanski občinski svet, V šterom so mele opozicionalne stranke večino. G. Hribar pa itak ne meo sreče, za njegove trüde se v Beogradi ešče itak premalo brigajo. Najbolje nezahvaíiíoga se ' je skazao romanski svatbeni odbor, šteri je proti tomi bio, da bi g. pokrajinski namestnik bio bliže pri svatbi. Tak so zato g. Hribar kljub svojim velikim trüdom oddaleč mogli gledati svečanosti i si pri tom samo misliti, da so med visokóv gospodov pri punih stolah.
Vladna akcija za prehrano pasivnih krajov. Zadružna Zveza v Celji opozarja vse zadruge, kmetijske podružnice, občine in okrajne t zastope v bivšoj Štajerskoj, naj javijo edinole pristojnomi okrajnomi glavarstvi, koliko bi potrebovale za svoje revne člane odnosno občane koraže iz vladne akcije za prehrano pasivno krajov. Okrajna glavarstva imajo nalog izročiti te prijave pokrajinski upravi za Slovenijo v Ljubljani (oddelku za socijalno skrbstvo), štera bode izdala za koruzo nakaznico in občnem določila popust pri ceni, šteri se bode pokrivao iz fonda, šteroga je dalo ministrstvo za socijalno politiko na razpolago. • Zadružna Zveza v Celji bode v smisli navodil ministrstva za socijalno skrbstvo koruzo le nabavljala in razdeijavala po ceni, kakor se ji bode vsakokrat pri pokrajinski upravi (oddelku za socijalno skrbstvo) naročila. Prve pošiljatve dospejo po Risali, zato so takojšnje prijave potrebne.
Povišanje železniških tarif. V ministerstvi za promet so določili, da se s 1. julijom podragšajo železnice za 50%.
Svet.
Casar Maksimiljan je bio ednok vöni s svojimi dvorjani. Začnolo je. močno grmeti. Casar stopi del s konja, spadne na kolina in pravi: ..Tebi, grmečemi Gospodi naj bo sikdar dika. Samo ti si casar, vsi drügi smo samo tvoji slüžabniki."
Čüden krao. Pred več kak 100 leti je pisao misijonar Bezold, ka je živo v
Magori krao, šteri se je ne mogeo odločiti k šteroj veri bi pristopo. Dao je 10 cecatje decé tak gor zgojita, ka je níšče ne ž njimi nanč edne reči spregučao. Pravo je, ka pristopi k tistoj veri, kak jo ima narod, šteri bi gučao takši jezik kak ta deca. Po deseti letaj je šo poslüša! guč decé. Pa je ue bio podoben nikšemi jeziki na sveti. Krao je skleno, Ka se tak dugo ne spreobrne k nikšoj veri, dokeč se ne najdejo ljüdje, šteri bi v tom jeziki gučali. (Ne vemo ka bi napravo te čüdak, Če bi deca nemški eli pa vogrski gučala, ar teva jezika tüdi drüga gučijo vsefelé verospovedanja).
Angleška oblast po bojni je raztegnjena na deželami, ki merijo 35 pa pou miljona kvadratnih kilometrov in imajo 458 miljonov prebivalcov. Zdrüžene države Severne Amerike pa obsegajo neke 10 miljonov km* in 118 miljonov ljüdi.
Prva Sovjetska ladja na Angleškom. V Anglijo je prišla te dni prva Sovjetska ladja ..Karl Marks". Pripelala jé 2700 ton lesa.Častniki i mornari majo vsi ednake Uniforme. To je bila prva ruska ladja, štera je prišla v Anglijo pod sov-jetskov Zastavov.
Domača i svetovna politika.
Naša vlada nemerava vojaško akcijo proti Bolgarom? Pašičova vlada je poslala ostro prostestno noto Bolgariji. Ništerni listi govorijo cilo od ultimatuma. Mislimo, da toga ultimatuma nihče ne vzeme resno, v Bolgariji ravnoč tak ne kak pri nas. Vzrok cele stvari je to, da so bolgarske roparske čete vdarile v nekšo mace-donsko ves, ka v štero, to ne znano, tak i tüdi to ne, kaj se tam zgodilo. 1 za toga voljo naša vlada že pa šče, kak ništerni listi pišejo, odrediti poiskusno mobilizacijo. Ta mobilizacija, če že sploh bo, nas bode palik par miljončkov koštala. Z vsega toga pa nikaj ne bo. Vlada stoji slabo, dela samo reklamo za sebe. Celomi ropotanji i grožnji je pa pravi zrok to, ka je Bolgarija sklenila sporazum z Rusijov. To se ne vidí ne Rumuniji i ne našoj danešnjoj vladi v Jugoslaviji. Zato nas šče vláda spravila palik v kakšo pustolovčino, na štero samo gorplača naša držáva.
Približanje k Hrvatom. Preminoči tjeden je prišao Stojan Protič Znani srbski politik, v Hrvaško prestolico, v Zagrebi Njegovomi prihodi v znotrašnjoj politiki poplüjejo velko važnost. Protič je meo razgovore z vodilnimi člani .Hrvaškoga bloka". Ne držijo za izkljüčeno, da se naslednje posreči Hrvaáki blok prepričati, da njegova abstinenčna politika ne pravilna i dosegnoti, da se „blokaši“ udeležijo končno aktivne politike.
Gospodarstvo.
B.) Proti trsnoj pisnivosti (oidium.)
V predzadnjoj številki „Novin“ smo opisali, kak se moremo braniti proti peronospori. Zdaj čüjmo nikaj od drügoga betega, od trsne pisnivosti.
Trsna pisnivost (oidium) nam leto za letom dela na vinskom plodi dosta kvara. Če je vrejme toplo in obednim tüdi vlažno, je te beteg jako nevaren. Navadno se prime grozdja včasi gda cvete, i če te včasi za potrebnim delom ne genemo, da raširjavanji proti stanemo, se tak raširi, da ja več sledkar nemogoče staviti betega.
Proti trsnoj pisnivosti si lejko pomagamo na trinačine, to je, žveplom, salojidinom i kalijovim hipermanganatom.
Žveplo, či je čisto i jako fino semleto vala najbole, da pa samo v toplom i sunčnom vrejmeni.
Sa1ojidin valá tüdi v mrzlom i oblačnom vrejmeni, pa odpravla v istončasi, kak je že bilo povedano, zatiranje oidia i peronospore.
Kalijov hipermangan vala menje, zato se tüdi samo nüca kak pomagajoče vrastvo, že pri starejšem betegi.
Trstje žveplamo navadno trikrat, sledkar pa po potrebščini. Ob prvim pred ali med
4
NOVINE
11. junija 1922
cvetenjom, Obdrügim včasi po cvetenji, Obtretjim tri 'tjedne sledkar. Če se pisnivost proti tomi ešče izdak pokaže, ponovimo žveplanje včasi, gda opazimo pisnivost.
Žveplati moremo navadno samo v vročem, sunčenom i brezveternom časi. Najbogše je, ka žveplamo pö škroplenji i ne pred njim.
Žveplo z galicom mešati se ne priporača. Z žveplom smemo trs ali grozdje samo na fino popraviti.
Kak praj, se drži žveplo na trsti, tüdi na njenih mastnih, grozdnih jagodaj bolje kak sredstvo, štere razstoplene nücamo kak tekočine, zato v topli letaj vala najbole žveplo.
Salojidin mešamo zgalicom drügo i neza, šterim potem trstje, tüdi grozdje, dobro poškropimo. Salojidin dejvati k galici samo po vápni, gda že fenoíftaleinov paper grata zadosta erdeči, gda je že galic več nej kišta. Na IGO litrov gaiično-vapnene škropilne zmes! vzememo pri prvom škroplenji pol kile, pri drügom i tretjem pa po edno kilo salojidina. Salojidin se more dobro razmočiti, razmočeni se dobro zmejša.i tak se začne škropiti.
S kalijovim hipermanganatom škropimo samo te, či zapazimo, ka zača grozdje pisniviti, to je gda že ocVete, meseca julija ali augusta. V 5 litra] vode razstopimo 2 ali 3 deke hipermanganata, v drügih 5 .litra] pa 20 do 30. dek pogašenoga vapna. Zatem obej razstopini vihérno vküper, dobro je zmejšamo i grozdje tak poškropimo, kak 'či bi je prah'. Po ednom tjedni ponovimo škroplenje.
Moremo skrbeti za to, ka je trsje vsigdar dobro zrejzano i pognojeno. Dokeč je trsje i zemla mokra, škodi trsi. vsakše delo.
Obečavle se nam vlažno vrejme, zato moremo meti posebno pažnjo proti pisnivosti trsja, či ščemo ka mo meli dobro bratvo.
Ka je sokol?
Ali znate, ka je dogmatična i hierarkična cerkev? Tej lüdje (Sokoli) gučijo tak vučeno, da jij mi pošteni Slovenci komaj razmimo. Pro-bajmo razlüičiti to njüvo vučenost. Hierarahije se pravi cerkveno predstojništvo (naprej postavlena^). Hierarhlčna eerkev je tista, štero vodijo papa, püšpeki i popi. Kakša bi pa bila cerkev brez tej pastirov ? Čl tej ne smejo biti, stariši, što i de pa krsto Vašo deco ? što de jij včio krščanski navuk? Što jim sv. svestva delio? Što de lüdi ne smrt pripravlao? Što jih poko-pavao?... Sokoli pa za to eerkev ne marajo, ne tüdi za mešo, ne za slednje mazanje, ne za cerkveni pokop t. j. ka bi dühovnik bio poleg.
Kakša pa je dogmatična cerkev? Dogma, se pravi verska istina. Dogmatična eerkev je tista, štera vči verske istine, da je eden Bog, pravičen Sodnik, šteri dobro plačüje, slabo pa kaštiga. Sokoli pa pravijo, da ne marajo za takšo cerkev, štera vči verske istine. Kakšo cerkev pa te ščejo meti, či ne takše, štera vči istino ?
Ništerne, alí pa takšo, štera vči neistino.
Čüjmo Sokola dale! ,,Brez zmagovskoga kulturnoga boja ne čakajmo zmage sokolskim idejam." (»Sokolski Vestnik", UL K, str.'<7.)
Kulturni boj! Ka pa je pa to? To je morebit boj kulture proti veri i cerkvi. Pa da ne bomo pa preveč okoli hodili, Povemo odkritosrčno i nakratko: Kulturni boj so meli na nemškom, gda je nemški ,,bog" Bismark, iztírao iz države redövnike, zapirao püšpeke i dühovnike, da so sedeli po vozaj leta i leta. Prepovedano je bilo dühovnikom, da bi nesli betežnikom Zadnja svestva. Dühovnih, šteri si je kaj takšega vüpao delati, je bio zaprt. »Kulturni boj" so meli pred nekaj leti na Francuskom. Kakši je bio te boj 2
Pregnali so dühovnike iz farofov, vzeli so püšpekom stanüvanje i ta razglasili za državna. Redövnike (baráta) so pregnali iz dežele. Nieden dühovnik ne smeo stopiti v šolo, iz vsej šol so vövrgli križ, v školi so nikdar ne smeli imenüvati Boga, toga sv. iména, nikša procesija ne dovoljena zvünaj cerkve, vsaki križ i vsako znamenje vere je zvünaj cerkve prepovedano. Cerkve so spremenili v gledališča i kleti. Prepovedano je tüdi zvoniti, ar to moti slobodorniselcorn spanje.
Na Češkom že mamo kulturni boj, cerkev že preganjajo, barate že izganjajo, križ iz šole so že odpravili; kola so Šla po varaši od šole do šole, gor so zmetali križe i je odpelali. Pa s tem. so šče ne zadovoljni, šče dale rivlejo naprej svoje kulturnobojne rogle; cerkev bi najraj tak k steni potisnoli, da se niti genoti ne bi mogla 15. julija, na den svetka Husovoga, so v varaši Stano prišli delavci iz fabrike na plač pred kep matere bože, šteri’ stoji ravno pred Okrajnim glavarstvom. Eden delavec je prineseo lestvico, šo je gor do Marijine podobe, je plüno v njo i jo plüsno, potem jo pa nakla lüčo i nakli ležečo só drügi pred očmi okrajnoga glavarstva — brsali, tukli i razbijali. Tak so pisale nemške ino češke novine. To je kulturni boj. (Dale.)
Pošta.
Tajništvo. Puconci. Sestanka nesmo mogli objaviti, ar smo pozno dobili rokopis. Župan. Gornja Lendava. Stroške, štere ste meli pri volitvaj, plača država i občina. Pošljite račun gor g, načelniki dr. Svetek Franc Beograd, min. unutrašnjih dela, Kosovska ulica 19. Mogoče kaj dobite, če ne pa pláča občina.
Proda se
mlin na tri páre z hišov vred, vse zidano, mlin je na vodi pri Murici poleg Veščice na pol ure od Razkriža. Zglasiti se pri  NIKOLI SEREC, VEŠČICA.
Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči
Feller-jev „Elsafluid“
kot KOSMETIKUM
za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptičnega in čistečega osvježujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kod krepko blago delujoče in
vrlo prijetno sredstvo za drgnenje
hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči nego Francosko žganje in najbolje sredstvo te vrste. Tisoče priznanja! Z zamotom in poštnino za vsakoga: 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica . 72 K Za prodajalce:
12 dvojn. ali 4 spec. steklenice . . . 300 K 24	„	  „  8	  „	  „	  .  .  .  560 K
36	„	  „ 12	  „	      „          .  .  .	800 K
POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denar naprej pošlje, dobi še popust v naravi.
PRIMOT: Elsa obliž za kurja očesa 8 Kr. in Kr. 12; Elsa mentolni klinčič 18 Kr.: Elsa posipalni prašek 12 Kr.; Pravo Elsa ribje olje 80 Kr.: Elsa voda za usta 48 Kr.; Elsa kolonska voda 60 Kr.; Elsa šumskimiris 60 Kr.; Glycerin 16 in 60 Kr.; Lysol, Lysoform 48 Kr.; Kineski čaj 4 kr.; Elsa mrčešni prašek 16 Kr.: Strup za podgane in miši po 16 i 20 Kr.
EUGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA 40—19.     donja Hrovaško. Centrala št. 146.
K odaji
je v Moravci pri Franc Poredoši štev. 18. en skoro ščista novi, malo nücani, lansko leto kupleni, veliki močen mašin za mlatiti z celov opremov. Mašin je nemško delo, iz fabrike Lanz v Mannheimi i se sam vozi.
ZDRAVJE
kože, obraza, vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las, se morejo samo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznanja so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Fellera: „ELSA“ LILIJNO MLEČNO MILO najbolje blago, najfinejše „milo lepote“; 4 kosi z zamotom in poštnino 120 Kr.
„ELZA“ OBRAZNA POMADA odstrani vsako nečistost kože, sončne pege, zajedance, nabore, i t. d., naredi kožo mehko rožnato-belo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 Kron.
„ELSA“ TANOCHINA POMADA ZA RAST LAS krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomlenje in cepanje las, zaprečuje prhut, prerano osivelost i t. d., 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 Kron.
PRODAJALCI ako naročijo najmanj 12 kosov od jednega predmeta dobijo popust v naravi. RAZNO: Lilijno mleko 24 Kr.; Brkomaz 10 Kr.; najfinejši Hega-puder Dr. Klugera v veliki originalnih škatuljah 40 Kr.; najfinejši Hega zobni prašek v patent škatljah 40 Kr.; puder za gospe v vrečicah 8 Kr.; zobni prašek v škatljah 12 Kr.; v vrečicah 8 Kr.; Sachet diševa za perilo 12 Kr. Schampoon za lasi 8 Kr.; rumenilo 12 listkov 48 Kr.; najfinejši parfem po 48 in 60 Kr.; Močna voda za lase 80 Kr. Za te razne predmete se zamot in poštnina posebaj računa.
EUGEN V. FELLER, lekarnar STUBICA donja 40—24.	centrala št. 146. Hrovaško.
Pozor!	    Pozor!
Naznanjam cenjenomi občinstvi, da imam vedno v zalogi glažovino za okna po najfalejšoj ceni, za štero se indri ne dobi, kvadrat-m. 240 K.
Janoš Markovitš
trgovina z glažovinov
Dolnja Lendava.
(Schwartz A. hiša).
Našli bodete
za lastno uporabo in DARILA predmete vzlatu, srebru, nakite, lire, verižice, prstane, uhane, narokvice in krstne spominske obeske, ter od raznih potrebščin
kaj iščete
pri znani firmi SUTTNER po najnižjih dnevnih cenah v najlepšem modernom izdelku. Žlice, nože in vilice, škarje, žepne nože, doze za cigarete in duhan, strojeve za brijanje, nažigače i t. d.
vsebuje sjajni katalog s slikami od
Tvorniške tvrtke H. SUTTNER, LJUBLJANA
št. 945.	20—12
Dobro vino
od leta 1919. po 18 K liter i novo od leta 1921. po fal cejni odavle GOSPODARSKA ZADRUGA v G. RADGONI. Vino tüdi da za pšenico, žito, oves, kukorco i drüge poljske pridelke, štere po najbolši ceni v račun vzeme. Tüdi lagve za vino i jabočino od 50 do 300 litrov odavle po fal cejni. — V zalogi ma vsaki cajt domači i nemški cement, vapno, blanje, lopate, trame, umetni gnoj, mline za sadje mleti; blago za moške i ženske obleke, kose, motike i vse drüge potrebščine vsikdar po najfalej ceni.
Odvetnik in zastopnik v kaštigajočih stvareh dr. Igo Janc davle na znanje, ka se je s svojo kancelajo preselo Iz Murske Sobote v Maribor, gde ima svojo kancelajo vküper z odvetnikom Franc Irgoličem na Aleksandrovi cesti št. 45 (prek od kolodvora).
Andrej Oset, Maribor Aleksandrova cesta 57. telefon 88. trgovina Sena, slame, krompirja, fižole, z drvami žitom in drugimi deželnimi pridelki. Brzojavni naslov Andrej Oset.
Delniška glavnica K 30.000.000
Ček. račun Ljubljana št. 12620.
SLOVENSKA BANKA
Centrala v Ljubljani
podružnica Dolnja-Lendava, Glavna ulica št. 80.
Küpüje i odava peneze i blago — dolare najboše
plača. —
Da intereš od vlog na hranilne knjižice i na tekoči račun po najvišišoj obrestni meri. Da vsake vrste porgo.
Tisk: Ernest BALKANYI D. Lendava