SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po posti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za Četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld.
V Ljubljani na dom pošiljan velja l gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino ln oznanila (inserate)fvsprejema upravniStvo in ekspedleija |v »Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovaoa pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v Semenlšklh uiicaii it. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Štev. 94.
V Ljubljani, v sredo 25. aprila 1894.
Letnilt XXIX.
Družbe sv. Mohorja dom.
Iz Celovca, due 23. apr.
Srečno je z božjo pomočjo dodelano veliko in važno delo, dovršen iu postavljen je družbe sv. Mohorja dom! Prvi naši narodni družbi, družbi, s katero se ponašamo pred vsemi drugimi narodi je postavljeno zavetišče, na čast in slavo našega imena!
Prihodnji četrtek, dne 26. t. m. se bode cerkveno blagoslovil novi družbeni dom. Potem se preselite tiskarna in knjigoveznica v novo uravnane prostore, da tam nadaljujete delo, prepomeuljivo in važno za ves slovenski narod! Kajti, kaj bi bili Slovenci danes brez Mohorjeve družbe ?
Tesni so bili dosedanji prostori, v katerih so se Slovencem prirejale leto na leto Mohorjeve knjige. Manjkalo je prostorov in zaradi tega delo ni moglo tako napredovati, kakor so želeli družabniki in zlasti družbini odbor.
Zdaj pa so te težave odstranjene in družba se preseli v nove prostrane in skrbno urejene prostore, kjer bode, kar trdno upamo vedno lepše delovala v prospeh milega slovenskega naroda!
Nova hiša „dela vso čast sv. Mohorju in slovanskemu imenu; vsak mimogredoči jo nekako spoštljivo ogleduje in iz marsikaterih usi se sliši laskava beseda o nas Slovencih, ki smo si jo postavili. ,Dom družbe sv. Mohorja' je najlepši kras južuemu oddelku celovškega mesta in daje slovenskim okoličanom ob jugu nekako pravico, da ga kakor prej tudi slej še s posebnim ponosom imenujejo: ,naše predmestje."1
Hiša stoji ob takozvani južni .Ringstrasse" ob koncu kosarnskih in šolskih ulic. Zidaua je v dveh nadstropjih v modernem baroknem slogu. Glavno pročelje je obrnjeno proti jugu. Vrh velikega por-tala sredi vsega poslopja je iz mozaika krasno iz-
delana podoba sv. Mohorja in Fortuuata. Sestavila jo je iz raznobarvenih kamenčkov jako umetno tvrd-ka Neuhauser, Jele in tovariši v Inomostu. Daleč tja se sveti ta lepi kras slovenskega doma in raz mesto zre sv. Mohor tija proti Karavankam, na ljudstvo, verno a toli tlačeno, ki se združuje v Mohorjevi družbi, ki išče v Mohorjevih knjigah poduka, tolažila in razvedrila!
Ko prideš v prostrano vežo, prostirajo se v „hochparteru" na desno stran dvorane za stavce in tiskarno, na levo pa pisarne za družbino vodstvo in knjigoveznica. V prvem in drugem nadstropju so prirejena elegantna stanovanja, iz katerih imaš v drugem nadstropju lep razgled na Karavanke. — V ozadju dvorišča so se v stari hiši, ki se je bila kupila s potrebnim stavbenim prostorom, priredila potrebna skladišča in nekatera stanovanja.
Dolgo že se je čutilo, kako neobhodno potreben je veliki naši družbi nov prostoren dom. Pa trebalo je premagati premnogo hudih ovir, predno se je moglo zidati. Ustavljali sp se novi hiši mestni odborniki, ki bi bili najraje zidanje preprečili, dasi je nova hiša pravi kras celovškemu mestu. In ko so po dolgih obravnavah privolili, popri jeli so se stvari nemški zagrizeni časnikarji ter z zlobnim pi-sareujem skušali ovirati in preprečiti zidanje.
Pa tudi pri zidanju se je moralo odstraniti mnogo zaprek. Z mnogim trudom se je moral preložiti mestni rov, ki je tekel ravno pod stavbiščem. Pa premagalo se je vse in veliki trud je rodil sijajen uspeh, katerega se danes veselimo!
Načrte za novi dom je napravil g. Gruber, in-žener c. kr. dež. vlade ter tudi nadzoroval delo. Postavil ga pa je tukajšni stavbeni mojster in arhitekt g. Fr. Madile.
Velika hvala in zasluga, da se je stvar tako ugodno završila, da imamo lepi dom Mohorjeve
družbe, pa gre neutrudno delavnemu odboru, ki tiho delujoč neprestano skrbi za družbini razvitek in napredek. Iskrena slava in hvala in slava zato gospodom odbornikom, katerim bodi zasluženo plačilo zavest da jim zaupa družba z ogromno množino nad 6 5.0 00 udov!
Lastno tiskarno si je napravila družba 1. 1871. Prihodnje tedne se preseli tiskarna iz sedanjih ne-dostatnih in zaduhlih prostorov v lepe in primerno urejene nove. Doslej gonili so stroje z roko, sedaj pa se je postavil nov .motor", ki ga goni plin. Delo bode zato lepše pa rednejše, nego je moglo biti doslej, gotovo le na korist in veselje tisočerih Mohor-janov!
Sedaj ko je postavljen, ko se s cerkvenim blagoslovom odpre novi družbeni dom, pa se nehote spominjamo onih vzglednih mož, ki so nam pred malone pol stoletjem osnovali družbo, mož, katerih imen Slovenec pozabiti ne more: A. M. Slo mfieka, A. Einspieler.j a in A. Janežiča! Bodi proslavljen njih časten spomin!
Ob tej priliki pa zahvaljujemo od vsega srca tudi može, ki družbo tako spretno vodijo iu pa požrtvovalne preč. gospode poverjenike, ki leto na leto z mnogim trudom zbirajo Mohorjane, ki so najmočnejša opora slovenskemu narodnemu domu, družbi sv. Mohorja ! Saj so tudi letos nabrali nepričakovano množice udov, saj so oni poskrbeli, da je družba presijajno napredovala!
Družba sv. Mohorja in družbe sv. Mohorja dom pa
»Ponosna bodi priča, da Slovin Poslednji ni v Številu narodov, Ki kd&j zaščitniki so bili zdušni Jeziku, domu in zato prosveti !c
J. R.
LISTEK.
Dve sestri.
(Povest. — Slovaški spisal Sv. Hurban Vajansky.)
(Dalje.)
III. Divji jezdec.
.Zakaj se ne igraš z mojimi punčikami?" vpraša Milka sestro Eleno, — »jaz ne znam tako lepo postiljati posteljice, in krilca so tudi raztrgana! Kdaj se bova pa učili kuhati?"
Eleni se ni poljubilo igrati.
.Nespametna sem, nespametna", premišlja v svoji sobi, — .kuram ječmen potresati, kanarčke učiti peti valčkove glasove, plesati — za to sem dobra. Kako sramotuo je molčanje, kedar Ana govori z omikanim človekom; hočem li spregovoriti, ostane mi beseda v grlu, ker čutim njeno slabost! Čuda ni, da se oče tako često hudujejo, ko čujejo moje besede. Oh to boli, zelo boli!" Solzš se prikažejo devi v očeh. Vstopi se pred zrcalo in dolgo zr^ v An j.
.Nisem nezala!" in bila je zopet veselejša. Nasmeje se glasno, solze teko ji po licih, lik dva raz-staljena briljauta. .Kako je hudobna ta misel!" reče glasno. .Pobahala sem se pred zrcalom in primerjala svoje lice z licem svoje sestre. To ni lepo, ni lepo ne!"
Še nikoli ji ni prišlo kaj jednacega na misel. Neko novo življenje vzbudilo se je v njeni duši. Stične misli niso brez povoda.
In zopet jo je nekaj vleklo k zrcalu. .Kaj je na tebi gladko lice, kaj mi mari jasne oči! Črtim vas! Ste mi li pridobili očetovo ljubezen? Ne, on skrbij in boli gine, ko pogleda moje gladko, belo obličje! Ni li žalostna mati moja, gladeč te kite?" Kite, lepo spletene, padale so ji po hrbtu skero do tal. V očeh ji iskri plamen gnjeva in otožnosti. .Čemu take misli?" vpraša sama sebe. „Padi na koleni pred očetom in prosi ga njegove ljubezni, objami materini koleni in prosi odpuščanja, da si radovedno zvedela nje temno, grozno tajnost. Razumem, pojmim, kar bi nikoli umevati in pojmiti ne smela. Pojmim nje ubito dušo, nje pokoro, nje potrpežljivo prenašanje gnjeva, nje brezpogojno, slepo poslušnost! Njo tare krivda, ona se je pregrešila pred strogim očetom. Ob, ona je tako dobra, vzvišena, da tujega človeka, Vojteha, sili do sinovskih čutov!"
.Tujega človeka?" pravi glasno zategnenim glasom. Kanarčki hrupno zažvrgold, hoteč jeden druzega prevpiti. In zopet so prešinjali mlado devo razni čuti. . .
Ano je zvabil gor&k jesenski popoldan na sprehod. Kmalu je dospela do znane kolibice in se veselila pogleda na temne, visoke gore. Najvišji njih
vrhovi, neporaščeni z drevjem, poraščeni so z zeleno gorsko travo. Tiho je tekla reka, molče so si ji vklanjale vrbe. Preko visocih gora letele so divje gosi doli v podobi koničastega kota. Samo jedna ostavila je njih vrste in polagoma ostajala za sestrami. Ali so ji oslabele peroti?
Ana se nasloni na jelko, stoječo ob bregu. Nje oko srpo zre v vodo, kakor bi hotelo videti do dna. .Kaj je na dnu? Kamnje ali posuta glinja. Vabi nas sama ta globina, ta odpor, ki našim oččm stavlja neprozornost življev in dela tako bajno globino. Baš radi tega me nič ne vleče k Vojtehu, njemu je lahko videti na dno duše. Možno je do-padljivo zreti v bistrino, toda to samo godi očem, a ne duši, mislim. On ni problem, on je odprta knjiga, v kateri se jasno lahko čitajo vse misli. In vendar je i dragocen kristal, biser."
Z druge strani reke oglasi se peketanje konjskih kopit. Doli po skalovitem strmcu prikaže se jezdec na konju, leti skoro, pada, kajti ta stran bila je strma in neprilična za ježo. Strmeče zrč deva na vratolomnega jahalca. Že se ji zdi, da je jahač strmoglavil v reko, toda on se krepko vspne v stremenih in kriči na konja. Srečno dospe do brega. Ana gleda skoro brez dihanja na opasno, uezmi-selno igro; globoko vzdihne, ko ga ugleda tik reke.
Jezdec se ustavi in pogleda na reko, rekoč: .Naprej!" ter švigne po konju s palčico. Konj se
' \ t (Y\ M
Sprejem novega nadškofa. — Sabor hrvatski.
Iz Zagreba, 22. aprila.
Četudi se še ne ve, kdaj pride naš novi nadškof v Zagreb, vendar je že preskrbel odbor za svečani sprejem vse, kar je zato potrebnega. Ze 20. aprila se je širji odbor za to svečanost zbral pod predsedanjem mestnega župana A. Mošinskega ter odobril v glavnih črtah sledeči program: Na svečano okinčanem državnem kolodvoru bode pričakala na peronu presvetlega gospoda nadškofa mestno zastopstvo in poglavarstvo z mestnim županom in drugimi dostojanstveniki. Nadškofa bode pozdravil, čim izstopi iz vagona, mestni župan. Ze na peronu bode djal nase nadškof štolo ter se potem podal v kočijo.
Na trgu pred državnim kolodvorom se bodo razvrstila zagrebška pevska društva, ki bodo nadškofa pozdravila s prigodno pesmijo. Med zvonenjem i streljanjem se bode vozil nadškof po cesti kolo-dvorskej, Zrinjskem trgu, Marije Valerije ulici, Je-lačičevem trgu, spremljevan od dostojanstvenikov, med špalirjem uniformiranih društev ter vseh šol in zavodov, do kapelice milosrdnih bratov. Tukaj se bode novi nadškof oblekel v svečano cerkveno obleko ter prvikrat ogrnil palium. Od tukaj se poda procesija z nadškofom v stolno cerkev. V procesiji bodo šle pred nadškofom belo oblečene deklice, s palmami in cvetjem ter bodo posipale pot, za njimi pojde duhovna mladež, domača duhovščina, deputacije duhovnikov iz raznih krajev, duhovni redovi ter slednjič nadškof pod nebom zopet skozi špalir šolske mladeži, društev in zavodov. Pred stolno cerkvijo bode pričakoval nadškofa kapitel in tukaj mu bode predal po propi-sanih ceremonijah generalni vikar ključe stolne cerkve. Ko stopi nadškof v cerkev, zapele se bodo antifone ter Te Deum in potem se podeli sv. blagoslov.
Zvečer tistega dne se zbero pred zgrado »Kola« in »Sokola« vsa uniformirana in pevska društva pod svojimi zastavami, vseueiliščna mladež in mest-janstvo, ter bodo priredila novemu nadškofu sere nado in bakljado. Zjutraj in zvečer bode pazilo na red 50 mestjanov, katere bode izbral odbor za ta posel. Drugi dan zjutraj bode v stolni cerkvi svečana pontifikalna maša in intronizacija novega nadškofa. K tej maši bode pozvala visoka vlada dostojanstvenike deželnih in mestnih oblastij.
Po najnovejših glasih sešel se bode hrvatski sabor 20. maja ter bode zboroval mesec dnij. Zdaj se posvetujejo v banskem dvoru o predlogah, katere se bodo predložile na razpravljanje v tem zasedanju. Pravijo, da se izdeluje novi volitveni red za naša mesta. Kakor opozicijonalni časopisi trdijo, hoče vlada tudi po mestnih zastopstvih dobiti povsodi svojo večino, in da se bode tudi v tem smislu izdelal novi volitveni red. Mogoče je tudi to pri nas, vendar pa se ne sme obsoditi vsaka zakonska osnova že poprej, nego je objavljena.
vspne na zadnji nogi, grize jekleno brzdo in otresa s krasno glavo. Toda volja jezdečeva bila je močnejša, nego upornost konja-vranca. Ostroge jezdečeve zagrizejo se konju v bok in razgetaje se zakadi v valove. Do pasa se potopi jezdec v vodi, konjska glava gleda nad vodo. Zopet spreleti devo strah. Pobegniti hoče v grmovje, a ne pripušča ji radovednost. Konj se zaziblje iz valov in plava. V hipcu hrže med vrbami.
Jezdec sname čapko in se dvorljivo prikloni
devi.
„Gozdna ali povodna vila V" vpraša sarkastičnim nasmehom, gladeč svojega vranca po vitkem vratu.
Ana stoji kakor okamenela. Kaj ji početi ? Pobegniti v gozd, bilo bi smešno in neuspešno pred takim zasledovalcem. Neustrašeno mu pogleda v oči.
V njem spozna gospoda, katerega je nedavno srečala na razpotju. V spomin si je zabičila malo plešo in ostre oči.
„Ni gozdna, ni vodna! Hči sem gospodarja, čegar je ta gozdič. Nahajate se na tujih tleh!"
„Na prepovedanih? To je zanimivo. Pa še zanimivejše je vaše lepo, bledo obličje, gozdna vila. Imel sem že jednoč čast" — tu pokaže z bičem proti cesti. „Dober spomin imam za tako pomenljivo ličice", in zopet se prikloni jezdec pred deklico.
Morda se bode pa tudi kaj dobrega ukrenilo za naša mesta, o katerih se ne more trditi, da so imela do zdaj vzorno upravo. Je še mnogo po naših mestih starih napak, katere je treba odstraniti, ako hočejo mesta napredovali.
Kakor se čuje. razpravljalo se bode tudi o presežkih od naših dohodkov, katere je ogerski sabor odobril. V prvem redu misli viada poboljšati plače autonomnim e novnikom, da bodo tako iz-jednačeni s zajedniškimi. Velik del teh presežkov pa se bode obrnil za medicinsko fakulteto, in sicer po najnovejih vestih 300.000 gld. To je vrlo važen sklep, ker imamo potem temelj, na katerem se bode mogla medicinska fakulteta počasi osnovali. In to bi se moglo tim preje zgodili, ker se misli nova deželna bolnišnica začeti zidati že letos. Počasi sicer, ali vendar napredujemo, četudi v večnih borbah, a to je dokaz, da je hrvatski narod žilav in vstrajen, in da bode gotovo dosegel svoj cilj, za katerim teži.
Bržkone v bodočem saborskem zasedanju ne bode več predsedoval sedanji predsednik Gjurgje-vic:, kajti na merodavnem mestu so izrazili željo, da hrvatski sabor dobi novega predsednika. Sicer se je pa sam Gjurgjevič izjavil že takrat, ko je bil izvoljen, da prevzame to čast samo začasno. Kdo bode naslednik njegov, se še ne ve, ali veliki župan zagrebški Kovačevič gotovo ne, ker se je v zadnjem zasedanju s svojim govorom vendarle preveč nesposobnega pokazal za tako odlično mesto.
Gimnazija v Celju.
(Govor poslanca gosp. Mihe Vošnjaka v drž. zboru dne 6. aprila 1894.)
(Dalje.)
O razmerah v Celju je nam gospod celjski poslanec marsikaj povedal. Gospoda raoia. prosim vas, vzemite na znanje, da jaz Celie od svoje najzgodnejše mladosti poznam. Drset let star sem že prišel v šolo v Celje in sedaj že petnajst let tamkai stanujem. Gospod Forregger mi bo priznal, da razmere v Celju vsaj tako dobro poznam, kakor on, ker on, od kar je zapustil gimnazijo, le malokdaj pride v Celje in sicer le tedaj, kadar mora imeti kak kandidatski govor ali pa „goreči grm" reševati. Gospoda moja, razmere v Celju niso tako strašne, kakor jih je naslikal gospod Foregger. Vi vidite, jaz se precej dobro imam, dasi že več let bivam v teh razmerah. Obžalovati je le to, da so v Celju življi, ki ne puste, da bi bil mir. To so življi, kateri potrebujejo narodnega prepira, da lahko v kalni vodi ribarijo in lahko kažejo, kako strašno zatirani da so celjski Nemci. (Prav res!) Glavni uzrok je glasilo, katerega lastuik je baje dr. Fo-regger: „Deutsche Wacht"; to je list, katerega berite, gospoda moja, če hočete vedeti, kako se vprizarja narodno hujskanje in kako se umetno napravlja gibanje, kjer ga ni. Jaz mislim, da lahko rečem: Ta list je jedini v zapadni Avstriji. Jaz sem osebno prepričan, da ni lahko v kakem listu tako hujskati, kakor se piše v tem, s čimer se narodni
Ano so jezili ti drzni pokloni. Obrne se ter hitrim, ponosnim korakom gre proti poti.
„Ne tako, ponosna vila! Eadi petero besedij nisem dirjal doli po vražjem bregu in se skopal v tej mrzli vodi I Stojte!"
„Kdo ima pravico tu zapovedovati? vpraša Ana tresočm, a smelim glasom.
„Ne zapovedovati, samo pogajati se. Prisezam, da ne stopim raz konja. Čemu torej strah? Distanco si izvolite sama, držal bom častno besedo."
Ana se nasmeji prisiljeno. Tajiti ni mogla, da je to sestanje jako zanimivo.
„Kdo pa ste prav za prav?"
„Zanimlje vas li to, nu, potem je to prvi korak k zbližanju. Uverjena bodite, gozdna vila. da se bliže poznava. Imenujem se Vsžecki in sem gospodar one-le razvaline. Skalni demon in gozdna vila, kako soglasje! Da, da, tako je. Prismojeni baron sedi pred vami na tem vraucu. Ljudje pravijo, da se umejem preleviti v zajca! Ne verjemite! Zajec izvestno nisem! Prej volk. Verjemite!"
Važecki je uganil. Ane se poloti bojazen, nogi se ji šibite v kolenih. Cula je toli slabih in groznih vestij in opisov o baronu Važeckem, da ni čuda, ako je njeno dušo preveval strah. Res je, da vsega ni verjela, toda zadoščalo je že to, kar je slišala od očeta in druzih poštenih ljudij. Šine ji kri v glavo, da kar gori v obličju.	(Dalje sledi.)
razpor goji in vzdržuje! Nekaj je iz tega lista že
včeraj nasral gospod profesor Siiklje; videli ste, kako zna ta 'i-t. vprizoriti ag taci.io proti celjskemu p-1 soi ,u, ki bi se imel imenovati za okrajnega soškega i adzormka za o ura; Urežice.
One gospode, U:e>i mi obračajo svojo pozorni st. opozoril m še ua nekaj, kar se tiče celjske g mnaz je. Gospod Foregger je včeraj vso stvar na-slixai kot zadevo celjskega mesta; to pa nikakor ni prav. Mt-siice pa>' nema prav.ce zahtevati, da bi se samo zanje vzdrževala cela gimnazija. (Prav res!) Naravno je. da se pri tem jcmlie v poštev tudi nekaj dežele. Kar se t če celjske gimnazije, prideta v pošiev volilni okraj gospoda Foreggerja in moj volilni okraj. Gospodje pač veste, da gospod Foreg-ger zastopa celjski mestni okraj, jaz pa okraj celjskih kmetskih občin.
Kako je razdeljeno prebivalstvo v teh dveh volilnih skupinah, bodo se gospodje pač še spominjali iz prejšnjih razprav v tej zbornici. Mestni volilni okraj Celje, katerega zastopa gospod Foregger, šteje 13.800 duš (C u j te!) in od teh je nad polovico Slovencev, kateri so pa pa obstoječem volilnem redu v volilni praviei prikrajšani. S:cer pa odločujejo državni uradniki v te) skupini, kakor sem že omenil.
In kako je pa z mojim volilnim okrajem, namreč z okrajem kmetskih občin celjskih? Oficijalna statistika kaže. da ima moj volilni okraj 133.300 duš. iCiiite!) In onih 13.000 zahteva čisto nemško veliko gimnazijo v Celju, katera je pa jim tako kakor prej zagotovljena! In nam 133.300 Slovencem pa neče.jo dovoliti niti nekaj paralelk, namreč dvojezičnih s štirimi slovenskimi učnimi predmeti.
Seveda, gospoda moja, če so to načela za politično in narodno postopauje nasprotne straui, in ludi ostanejo, potem pač ni mogoče, da bi se zbližali; potem pač ni iuog<če, da bi ponehal narodni prepir na dolenjem Štujarskem. (Prav res!) Gospod Foregger zahteva za 13.800 prebivalcev svojih volilnih krajev, katerih je pa še le polovica nemške narodnosti, čisto nemško veliko gimnazijo; nam 133.000 Slovencem pa niti malenkosti nekaterih paralelk rie privošči, katere pa za nas niso malenkost, in lo ravno zaradi tega ne, ker se bi slovenskim učencem za jedno leto skrajšalo obiskovanje gimnazije.
Častiti gospod poročevalec dr. Foregger se je tudi dtt.vkuil vprašanja slovenskih knjig, pri Čemer je spregovoril tudi o sestavi slovenskega jezika.
Oni člani visoke zbornice, ki so že v minoli dobi bili v državnem zboru, vedo že, da je to staro očitanje slovenskemu narodu, da nima razvitega jezika in da je jezik, ki sedaj velja za pismeni jezik, umetno skrpan ter ga narod ne razume in iz tega se sklepa, da ne bi bilo mogoče sestaviti knjig za slovensko gimnazijo.
Šolske knjige za nižje razrede že imamo, ker že dalje časa imamo slovenske nižje razrede na gimnazijah v Mariboru in v Ljubljani. In sedaj gre le za to, da se preskrbe knjige za višjo gimnazijo in za to mora preskrbeti učna uprava. In v kakšnem jeziku? V jeziku, kateri je sedaj naš pismeni jezik, katerega razumejo ljudje, ki znajo sploh brati in pisati.
Za dokaz se je pred nekaterimi leti tukaj v visoki zbornici navedlo naše društvo za izobraženje ljudstva tako imenovana „Družba sv. Mohorja". Ta družba ima namen širiti dobro pisane, moralne in verske knjige mej narod ter znaša letnina za vsa-cetta člana 1 gld. L^tos ima to društvo nad 50.000 članov (Poslanec Klun: nad 58.000!), tedaj vsekako nad 50.000, in recimo, da sledpji član dobi le šest knjig — včasih dobi član po sedem knjig — v roke, to znaša na leto kacih 300.000 knjig, ki pojdejo mej razmerno majhen slovenski narod, zlasti mej kmetsko prebivalstvo. Pač čudno bi bilo, da bi kmet ki se mora itak boriti za obstanek, dal jeden goldinar za stvar, ki mu ničesar ne koristi. Jezik, v katerem so pisane te knjige, je jezik, v katerem so pisani naši časop;si, jezik, v katerem izhaja naš državni zakonik, katerega razume vsak Slovenec, ki je hodil v slovensko šulo.
Jaz torej mislim, da vprašanje o šolskih knjigah pač ne more biti nobena ovira osnovi slovenskih paralelk ali slovenskih gimnazij.
Da privarujem gospodu Sukljeju stvarni popravek, opomnim pri tem, da je poslanec dr. Foregger res iztrgal nekaj stavkov iz vrste člankov, katere je priobčil gospod profesor Šuklje pred desetimi leti, pri tem pa modro prezrl zvezo in zamolčal zaključke, do katerih je prišel pisec.
V članku so se razložile težkoče, katere napravijo znanstveno mišljenje v materinščini starejšemu v nemških šolah vzgojenemu pokolenju zlasti v ne-'"iterih strokah, kakor v fiziki itd. Iz tega se izvaja, da se mora baš na sredujih šolah uvesti slovenski učni jezik. Ker pa vsi največjo važnost na to pokladamo, da si naša omikana mladina pridobi znanje nemškega kulturnega jezika, se zahteva, da se v višjih razredih za kak predmet obdrži nemški učni jezik. Nadalje se zahteva, da se takoj tak ne prične s popolnim slovenskim učenjem, temveč naj se poprej preskrbč potrebna učila, zlasti slovarji. __(Konee sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 25. aprila.
Mladočeški klub je zopet poslal mej svet neko izjavo, v kateri trdi, da v klubu vlada najlepša jedinost. Mladočehi so čudni možje, njih listi in njih poslanci izražajo večkrat najrazličnejše nazore, ali vzlic temu pa vlada v njih klubu najlepša jedinost. Kako je to mogoče, pač morejo razumeti jedino le Mladočehi. Ta jedinost je pa vsekako pomenljiva, ker sedaj vemo, da vsi Mladočehi odobravajo postopanje Vašatjja, ki je govoril celo proti potrebščinam za najvišji dvor.
Ljudska stranka na Moravskem je v nedeljo imela velik shod v Brnu, h kateremu je bi prišel tudi dalmatinski poslanec Biankini. Na tem shodu se je sklenilo, da se moravska ljudska stranka tesneje združi z mladočeško stranko na Č škem. Potom se je shod izrrkel za slovansko protikoalicijio in le obžaluje, da sedauja slovanska koalicija ne opravičuje nad, katere so se stavile vanjo. Ljudska stranka je za jedinost češkega naroda, ali po njenih mislih staročeški poslauci ne dajo nobenega jamstva, da bi stalno se poprijeli zares prave narodne politike. Posebno je ljudska stranka obsojala katoliško gibanje na Moravskem, kar je čisto umljivo, ker je to gibanje jej veliko nevarnejše, nego vsa prizadevanja Staročehov. Kakor naši naprednjaki, jezili so se tudi liberalni Cehi, da se vera vlači v politiko in da se ljudski stranki očita, da je brezverska. Stranka se je izrekla za premembo volilnih redov za deželni zbor in trgovske zbornice. Vladi hoče ljud>ka stranka nasprotovati, ker je nasprotna češkemu narodu in češkemu državnemu pravu. Cehi ostanejo v opoziciji, dokler se glavne njih želje ne izpolnijo. Cehi zahtevajo davčno reformo, pomnožen je občil, vrejenje rek, pomnoženje vsakovrstnih čeških šol, osnovo češkega vseučilišča za Moravsko in povzdigo narodne omike. Kakor se vidi, ljudska stranka mnogo zahteva, ali ne vemo, kako misli vse to osamljena doseči. Resolucije po shodih sklepati je lahko, ali potem jih izvrševati je težko.
Govor kardinala Vaszargja. Te dni je društvo sv. Štefana v Budimpešti imelo občni zbor. Zbralo se je bilo posebno veliko najvišje aristokracije. Pri tem je imel knez primas Vaszary jako pomenljiv govor, primeren sedanjemu času. V govoru je omenjal, da je pnpala rimska država zaradi pomanjkanja zdravega rodbinskega življenja. Rimljani so slabo vzgojeni služili vsakenfu častihlepnežu, niso več se nauduševali za svobodo, temveč le za kruh. Primas je opominjal nato Ogre, da naj gledajo, da v njih rodbinah ne ugasne ogenj vere in ljubezni do domovine, kar že tako konec stoletja pro-vzroča veliko vznemirjenje. Potem je kardinal spominjal na propad Poljske, ki kaže Ogrom, kam pripeljejo verski in strankarski razpori. Ko je kardinal končal svoj govor, je svetni predsednik tej družbi, grof Zichy, se izrekel, da se hočejo on in njegovi somišljeniki trdo držati naukov sv. katoliške cerkve in se ne spuste v nobena pogajanja. Nekateri mislijo, da je s to izjavo že odločena usoda civilnega zakona.
Civilni zakon na Ogerskem. Vladni listi skušajo na vse načine pritiskati na gospodsko zbornico, da bi glasovala za civilni zakon. Pišejo namreč, da je za vladno predlogo krona in narod. Krona je izrazila svoje želje po odgovornih ministrih, narod pa po zbornici poslancev. Po trditvi liberalnih listov dela proti volji krone, kdor ne glasuje za civilni zakon. Tako pisanje pač presega že vse ineje. Zuano je namreč, kako dolgo se je krona branila, dati dovoljenje, da se stvar sploh zbornici predloži, sedaj pa trdijo glasila vlade ogerske, da je želja krone, da se uvede civilni zakon. Nadejamo se, da taka pritiskanja ne bodo dosegla svojega namena. Člani gospodske zbornice bodo pač tudi bolje poznali mišljenje krone nego židovski časnikarji,
Kmetske zbornice. V pruskem deželnem zboru se te dni vrši razprava ob osnovi kmetijskih zbornic, katerim bode namen braniti kmetijske koristi. Osnovi tacih zbornic upirajo se liberalci z vsemi silami, ker jim je zoperna vsaka organizacija kmetijskega sta mi. Treba je pa za kmetijski stan tudi res kaj storiti, ker vedno bolj propada. Poslednjih deset let so se kmetje zadolžili za 1'/, milijardo mark.
Narodni liberalci pri knezu Bis-marcku. Knez Bismarck je te dui na svoji graščini vsprejel 28 nemškonarodnih poslancev, ki so prišli zagotavljat, da se hočejo držati njegovih načel. Knez je tem politikom potem začel razlagati svoje mnenje o politiki. Pred vsem je treba zboljšati državne finance iu pa položaj kmetijstvu. Vse stranke, ki žele red, naj se združijo proti socijalnim demokratom. Vojne se ni bati, ker ui nobena država dovolj pripravljena, da bi se upala drugo prijeti. Knez je proti ločitvi najvišjih državnih uradov. Kancelar, ki bi ne imel besede v pruskem ministerstvu, bi ne imel nobene trdne podlage. Odločno je knez obsojal prizanesljivejšo politiko proti Poljakom. Bivši kancelar je v svojih besedah sploh kazal neko posebno zavest, prav kakor bi bil on poklican nekako nadzorovati vse državno poslovanje.
Rusija. V Varšavi so bile demonstracije ob stoletnici varšavskega vstanka. Policija je zaprla kacih dvesto ljudij. mej njimi tudi nekaj č.sto nedolžnih in jih odposlala administrativnim potom v oddaljene guberuije. Sodiščem jih niso hoteli izročiti, ker bi jih utegnila oprostiti. — Cehe, naseljene v Rusiji silijo, da naj prestopijo v pravoslavje, drugače jim prete z iztiranjem. Več čeških rodovin je zadnji čas ostavilo Rusijo, ker se niso hoteli izneveriti katoliški veri.
Razgled po slovanskem svetu.
Pastirstvo v Sibiriji.
Koncem minolega leta je umrl v Blagovješčenjsku v Sibiriji katoliški duhovnik — Poljak č. g. Kazimir Radziševski. Pred 30 leti je pričel pastirovati v Sibiriji. Sedež njegove fare je bil Mikolajevsk. Para sama je štela do 30.000 kvadratnih vrst. Vedno je hodil obiskavat, svoje vernike, na konju, peš ali v Bnartah" s pasjo vprego. Nepopisni trud ga je naposled položil na mrtvaško postelj. Vsa južna Sibirija sedaj plače za njim. Leta 1889 ga je premestila vlada v Vladivostok, koder je nameraval sezidati cerkev. Nabral je 6000 rubljev, toda dela ni pričel, ker se je moral vrniti na svoje staro mesto, koder je oskrboval tudi dušno pastirstvo pri kaznen-cih, ki so bili obsojeni na težko delo v rudnikih. Jednoč se mu je na potu primerilo to-le: Opazil je vozeč se v nartah, da ga lovi pet kaznencev, ubeglih iz rudnikov. Voznik njegov je na vse kriplje poganjal pse, da bi jim ušel. Toda duhovnik je bil močnejši iu je ustavil narte. Ubegleuci obstopijo kola in grozčč s smrtjo zahtevajo, naj jim izroči ves svoj denar. „Ali mislite," zakliče na to Radziševski, „da sem zavoljo tega ustavil narte, da bi se vam dal oropati. Samo zato sem jih obdržal, da vam pošteno svetujem. Le kar vrnite se! Pri vladi vam izprosim, da vam pregledajo za to pot; med tem se pa razdelimo s hrano. Kar imam seboj, je tudi vaše," Potem jim je opisal, kaj jih čaka, če se ne vrnejo, in naposled jih je vendar pregovoril. Roparji so se vrnili k svoji kazni. — Drugoč je potoma, ko je ravno nenadoma zapadel sneg, pobiral na svoj voz gladu umirajoče Gilake, jih je okrepčal in jih prepeljal v zavetje. Rajnega angeljska Ijubeznjivost je vsakogar pridobila. O nikomer ni nič slabega mislil, nikogar ni slabo sodil. Mnogo mu jih je bilo nehvaležnih, toda tudi teh ui obsojal. Po smrti so dobili za njim nekaj slabega perila, nekaj gospodarskega orodja in malo knjig". Iz njegovih računov so razvideli, da je vsak tudi najmanjši dar, ki ga je dobil za svoje pastirsko delovanje, pripisal cerkvi, ne sebi. Tudi mrzla Sibirija ima gorka srca, vsaj tista, katere ogreva prava, živa vera. Vzorni duhovnik, počivaj v miru I
Cerkveni letopis.
Misijon na Jesenicah.
Nepozabljive dneve, dneve duševnega prero-jenja smo obhajali na Jesenicah. Imeli smo sveti misijon. Na povabilo našega skrbnega g. župnika Janeza Keršiča so prišli na Jesenice 14. aprila dopoldne trije misij onarji-lazaristi: gg. Karol Ileid-rich, Janez Macur (iz Celja) in Mihael Klančnik.
Precej popoldne so pričeli svoje misijonsko delovanje in sicer najpreje z otroci. Drugi dan t. j. v nedeljo zjutraj se je pričel s slovesnim »Veni sanete« misijon za odrasle. Bogu hvala in čast Jeseničanom, ki so se tako mnogoštevilno in pridno udeleževali misijona! Tudi savski tovarniški delavci so hodili, kolikor jim je le pripuščal čas, radi v cerkev in sprejemali sv. zakramente. Od ranega jutra do poznega večera je bila dan za dnevom cerkev polna pobožnega ljudstva. Pazljivo smo poslušali ganljive, srce pretresujoče govore misijonarjev. Okoli spovednic je bilo vedno vse polno ljudij, Razun gg. misijonarjev in domačih dveh gospodov je prav pridno spovedoval pet dnij kapucin iz Škofje Loke o. Hilarij. Tudi sosedni gg. župniki T. Potočnik, A. Turk in J. Aljaž so kaj vrlo pomagali v spovednici. Prisrčna jim hvala!
V	nedeljo zjutraj je bilo skupno sv. obhajilo. Popoldne pa je prihitelo na stotine ljudstva od blizu in daleč k sklepni slavnosti. Počastil nas je tudi s svojim prihodom preč. g. dekan J. Razboršek, ter z obilno azistencijo gg. misijonarjev, domačih gospodov in petih sosednih župnikov blagoslovil misijonski sv. križ. Z zahvalnico »Te Deum« se je končala prelepa in tudi prekoristna cerkvena po-božnost. V pondeljek zjutraj je bila še črna sveta maša in »libera« za duše ranjkih. Tudi ta dan je veliko vernih prejelo sv. obhajilo in je darovalo za uboge duše v vicah. Vseh skupaj je bilo v času misijona obhajanih okrog 1700 ljudij. Gotovo lepo število! V pondeljek dopoldne pa so se odpeljali gg. misijonarji. S hvaležnim srcem in solznimi očmi smo gledali za odhajajočim vlakom, ki je odpeljal blage gospode, ki so se celih osem dnij (od 14. do 22. aprl.) trudili z nami. Bog jim obilno poplačaj njihov trud, nam pa pošlji svoj blagoslov, da bi tudi spolno vali zlate nauke, ki smo jih slišali in trdno sklepe, ki smo jih delali v času sv. misijona!
Socijalne stvari.
Bodočnost avstrijskih Nemcev.
(Priobčil Zdravko.)
(Dalje in konee.)
Drugače je obdelal to snov Herkner, profesor polit, ekonomije v Karlsruhe, po rodu češki Nemec.
V	svojem spisu govori: Jedino, kar bi se moglo očitati Hainischu — knjigo je namreč izdal kot dopolnilo Hainiscbeve — bilo bi to, da se je v sodbi o bodočnosti Nemcev jednostransko oziral le na so-cijalno-ekonomske odnošaje v Alpah in premalo govori o položaju Nemcev v sudetskih deželah. Zoper to je treba opozoriti, da živi v sudetskih deželah nad tri milijone Nemcev, torej izvzemši Dunaj skoro toliko, kakor v notranji Avstriji. Profesorja Zinger in Braf sta odkrila žalostno sliko stanja tvorniških delavcev v severni Češki. Smrtnost dece (do i. leta) znaša v nekaterih okrajih (Reichenberg, Friedland) 43—50%. Severno češka industrija — pravi Herkner — je izvestno sezidala ogromna bogastva, ali oslabila moč severno-čeških delavskih mas. O fiziškej slabotnosti teh nemških delavcev kaže najbolj Statistika vojaških naborov.
Dočim je prirastek Nemcev na levem Labinem bregu skoro isti, kakor pri Cehih, zaostaja na desnem bregu skoro za polovico. Pa še v teh krajih je radi silnega doseljevanja faktiški prirastek mnogo večji nego naravni; kar je posebno neugodno za ^emce. Nemci imajo več potreb, zato se izseljujejo; na njihova mesta pa prihajajo Cehi. Vkljub vsem narodno-politiškim frazam moramo iskati le glavni vzrok pešanju nemškega elementa na Češkem v socijalnih odnošajih. V nekaterih okrajih, kjer je industrija slabo razvita, Nemci po svoji fiziški moči nadvladujejo celo Cehe. .Jasno je torej, da ne groze antropologiški, temveč socijalni odnošaji nemškemu naseljenju." Zato pravi Herkner, more le socijalna reforma rešili Nemce na Češkem. Nemci naj zrO trezno narodno vprašanje in naj je skušajo rešiti drugače; z bolj resnim orožjem nego s šolskimi, telovadnimi in pevskimi društvi. Treba je iztrebiti vse, kar slabi telesne sile nemškega naroda. Vsako podaljšanje dnevnega dela, vse napake v zdravstvenem oziru tvorniških delavcev, premalo izobrazbo, moralno in tehniško treba je odstraniti in uporabiti vsa sredstva, katera krepe delavca.
Na to Herkner primerja CeŠko z Angleško, kjer je pred desetletji delavski stan tudi živel v tako žalostnem stanju, ali socijalna reforma je provzročila
„aravni ia duševni prerod" angleških delavcev. Zakaj bi Nemci ne posnemali Angležev? Na Češkem vpijejo Nemci, da hočejo žrtvovati blago in kri za svoje brate. »Socijalna reforma ni samo jedno izmej sredstev, katera morajo zavarovati bodočnost nemškega elementa, temveč j edino sredstvo. Na to navaja, kakor bi se ta reforma vršila. Delavska društva iu zveze mu najbolj ugajajo. Ako se Nemci poprimejo socijalne reforme, Čehi jih pa ne posnemajo, zmagali so Nemci. Toda če jih Cehi celo pre-hite, potem ... Na to odgovarja z besedami, katere se mi zde velike važnosti: »Odkritosrčno govorim, da si ne morem predstavljati niti želeli boljšega nasprotja mej obema sovražnima narodoma, nego da se skušata in borita mej seboj v socijalni politiki. Mislim, da dosežemo na Češkem kakor sploh v Avstriji narodni mir, a k o s e v s i n a r o d i predado ideji p o 1 i t i š k e in socijalne reforme, akose bode izražal narodni duh v tihi, ali vroči in dejanski ljubezni do naroda, a ne v pritisku na druga plemeuain v
sovraštvu......Poglejmo Švico, kjer žive
trije različni narodi, ali nadahnjeni istih socijalnih in politiških idejalov, v polnem soglasju in neskaljenem miru.
Henker konča svoj spis s tolažljivim izrekom: »Ne smemo obupati nad našo bodočnostjo ker je v naših rokah."
V drugem delu svoje knjige opisuje Hainnch stanje kmetijstva v alpskih deželah in morda tudi o tem izpregovorimo o priliki, da se tudi tu prepričamo, zakaj propada po mnenju pisateljevem nemštvo.
Slovstvo.
»Pomladni glasi", posvečeni slovenski mladini. IV. Vredil Ivan Štrukelj. Založili sotrudniki. V Ljub ljaui, 1894. Tiskala »Katoliška tiskarna" v Ljubljani. 8«. Str. 143. Cena mehko vezanemu izvodu 25 kr., lično trdo vezanemu 35 kr., po pošti 5 kr. več. Na prodaj r »Katoliški bukvami ali pri g. bogoslovcu J. Strukelju v Ljubljani.
Jako vabljiva zunanja oblika zel6 priporoča četrti zvezek »Pomladnih glasov", ki je nedavno izšel. Prav skrbno vrejen proslavlja ua prvem mestu Valvasorja ter prinaša podobo njegovo in umno sestavljen životopis. Srečna je bila misel, opisati slavnega moža ob dvestoletnici njegove smrti (umrl je meseca septembra 1693. leta) toliko poljuduo, da se brez težave seznani ž njim mladina. Pa tudi nauduševala se bode deca, beroč Valvazorjev životopis, za lepoto domače dežele in za njene slavne zgodbe, ki jih je Valvazor prvi popisal domačinom in tujcem.
Za tem životopisom beremo v knjižici krasno pripovedko v verzih: „Bela kača". O Pustemgradu pri Radovljici si pripoveduje narod, da se ondi solnči kača, bivša graščakinja, ki je zastrupila svojo pa-stirko in nekega puščavnika. Ta pripovedka je v knjižici dobro porabljena za epično pesem, ki — kakor se je pisec teh vrstic prepričal — zelo ugaja mladini. Le zveza:
„Kjer sedaj se plazi kača, Skakala je hči domača"
ni prav srečna, ker utegne kdo pričakovati, da se spremeni domača hči v kačo.
Poleg te epične pesmi so v knjižici še štiri lirične, namreč: „Materina pesem", »Poslanka", .Pomni" in „Najlapši dan življenja", izmej katerih ste prvi dve posebno ljubki in kakor navlašč za deco.
Zelo prikupljiv je četrti zvezek „PomIadnih glasov" tudi radi tega, ker ima tri daljše povesti: »Hudi dnevi", »Pastir" in »Materina luč". V prvi povesti pripoveduje pisatelj, kako so si Krajanovi, oče in štirje mladoletni otroci pomagali, ko so jim mati umrli, in kako so gospodarili v »hudih dnevih", ko so se oče vsekali, in je bil tudi jeden sin smrtno bolan. Povest je prav dobro sestavljena in zlasti blagodejno vpliva na čitatelja konec, ko namreč Mati božja, kateri so se Krajanovi večkrat pri-poročevali, čudežno reši dobre ljudi še hujše nezgode — ognja.
V »Pastirji" nam pisatelj prav živo in spretno opisuje ovčarja B6kico, najvažnejši dogodek njegovega življenja, da je našel najdenčka Izidorja, dalje kako ga je vzgojil za pastirja in kako je najdenčka dobil zopet oče njegov, ki je po srečnem naključju hitro obogatel. Povest je pisana zanimivo; otroci se bodo učili iz nje, kako naj so hvaležni dobrotnikom in starišem.
V povesti »Materina luč" beremo, da je štirinajstletna Augela zelo žalovala za svojo materjo, ki jo jej je vzela neizprosna smrt, da jej je postavila mal spomenik ob blejskem jezeru, pred katerim je vsak večer prižgala luČ.co, in da je nekdaj na poti do spomenika padla v jezero, kar je bilo povod i njene smrti. Povest bi naredila še boljši utis, če bi bila nekoliko krajši, ker predolgo opisovanje posamez-nostij ne sodi v kratke povesti — Za to povestjo beremo kratkočasno idilo „Pri bučah", ki bo gotovo privabila obilno smeha čitateljem.
Na koncu knjižice je mičen igrokaz v treh dejanjih : »Od hiše". Igrokaz ima zdravo jedro, namreč, da „sii hudobija kaznuje", ali: „Kdor drugim jamo koplje sam va-ujo pade" in je prav pripraven za uprizoritev tudi radi tega, ker ni potreba posebnih priprav in nastopa le malo oseb. V drugem prizoru tretiega dejanja naj se pri besedah: »Obljubil sem sicer dopoldne" izpusti beseda „dopoldne" — kadar bi se igrokaz kje predstavljal — ker je Logar to obljubil v drugem dejanju, ki se mora tudi vršiti popoludne, kakor poizvemo v drugem prizoru istega dejanja.
Jezik je v knjižici čist in pravilen. Nenavadno je: »K starčku je hit-la gesto" (str. 24) mesto: .Hodila je pogosto". „V maternem jeziku" (str. 3) mesto »materinem" je najbrž tiskovna napaka, kakor tudi ua str. 4 „1616" mesto .1661" in na str. 44: „da bo Jake« kar tako umrl", mesto: „da bo Tine kar lako umrl"
Vrednik in sotrudniki IV. zvenka »Pomladnih glasov so padali slovenski mladini prav lepo, v vsakem oziru priporočila vredno knjižico; mladinoljubi, zlasti gg. katehetje in učitelji naj poskrbi, da pride knjižica tudi res mladini v roke, da jej bo bistrila um in blažila srce.	A. S.
Dnevne novice.
V L j u bij an i, 25. aprila.
(Nova srednja stranka na Kranjskem.) Sinočni ,Narod" objavlja uvodni članek, v katerem trdi, da se snuje ua Kranjskem nova srednja stranka. Profesor Suklje — piše .Narod" — hoče ustanoviti svoj list in ob jednem ustanoviti tudi nekako srednjo
stranko, ki ne bode niti klerikalna, niti liberalna____
Istina je, da je profesor Šuklje pred nekoliko tedni romal po deželi, ter iskal rekrutov, za novo srednjo stranko. Pri tem jo razkladal, kaka bi bila taka stranka, za kojo je baron Hein že pridobljen, in za kojo bi imel tudi baron Schwegel prej kot ne posebne simpatije, v današnjih dneh prepotrebna, in sicer v prvi vrsti zategadelj, ker se imajo dandanes pravi patrijotje ua jedni strani boriti proti „Slov. Narodu" ua drugi strani pa proti rSlovencu". Dokazoval je gosp. poslanec z živim prepričanjem, da mora ta stranka pridobiti si tudi svoj list, bodisi, da si nakupi .Norice", bodisi, da si ustanovi svoj tednik, v kojem se bodo odbijali najprej vsi napadi na poslanca Sukljej«, v drugi vrsti pa vsi napadi na barona Heina, in če treba morda še celo napadi na barona Schvvegelja."
Mi ue vemo, koliko je na tem poročilu resnice. Toliko pa že danes smemo reči, da mi kot konservativna stranka nimamo nobenpga vzroka bati se nove srednje stranke, pač pa se bojimo nove stranke kot Slovenci, ako bi ji načeloval poslanec Suklje. Ta mož ima namreč to nelepo in najstrožje obsodbe vredno lastnost, da doma razdvaja in hujska Slovence enega na druzega. V jednem deželnozborskem zasedanju pridruži se konservativcem ter jim popisuje, kako strašni so slovenski radikalci, v drugem zasedanju jo pa že presedla iu se druži z radikalci ter jih v javni zbornici poživlja, naj se vsa slovenska inteligencija združi proti — klerikalcem. Tako poslanec Suklje kot političen značaj doma vrši svojo domoljubno dolžuost! Na Dunaju pa označuje v parlamentu tisto stranko v Slovencih, s katero se on druži doma, kot stranko, ki gleda priti izhodu I Nasledek vsega tega delovanja seveda je, da naš narod mnogo trpi na svojem ugledu doma in ua vplivnem mestu na Dunaju. Stranke, v kateri bi se zlorabil naš narod za osebne koristi posameznikov, take strauke se je Slovencem bati po pravici. E'e-mentov, vzgojenih po nesrečnem liberalizmu, za tako stranko žal ue manjka v naši deželi in ako bodo naši narodni naprednjaki še zanaprej gojili svoj liberalni šport, ni se nam čuditi, ako se izcimi tudi v nas sčasoma stranka sebičnežev in političnih brez-značajnežev, ki bo iskala svoj delokrog v plačanem suženjstvu, kakor imamo zato prežalosten
vzgled na Hrvatskem. Lažiliberalizem ubija značaj-nost, ker uničuje v človeku in v družbi versko-nravue stebre, brez katerih ni samosvojega prepri-čauja in zuačajnega, res domoljubnega deio -pja.
Vedno več slovenskih strank, ve d-u o in a n j slovenskega naroda! To so sedanje naše dejanjske razmere. Kdor more prevzeti za take razmere odgovornost, naj jo prevzame. Ka-toliško-misleČi in delujoči Slovenci tega ne moremo, zato bomo prej ko slej z vsemi silami delovali na to, uaj seSlovenci složno organizujejo na podlagi načel katoliške vere, ker le na tem temelju je poleg večnega blagra mogoč tudi u a-rodeu in gospodarsk napredek našega naroda!
(Iz c. kr. deželnega šolskega sveta). V zadnji seji dne 12. aprila se je sklenilo da se jednoraz-redna ljudska šola v Lienfeldu razširi v dvoraz-redno. Nova šola se bode vstanovila v Zalogu ob Savi, pol. okraj. Kamnik. Nadučiteljem je imenovan g. Jan. Pezdič do sedaj drugi učitelj na kranjski štirirazrednici. Na njegovo mesto pride g. Hen. P od k r a j š o k — do sedaj učitelj v Radovljici. G. Štefan Birk v Zalogu pri Cerkljah dobi učiteljsko službo v Št. Jakobu ob Savi. Stalno je nameščen gosp. Teod. Č a m p a kakor 2. učitelj v Zagorju.
(Kanonično vmeščen) je bil danes č. g. Matija E r z a r na župnijo Selce.
(Imenovanja.) Deželni odbor kranjski je imenoval gg. Ant. K 1 i n a r j a II. deželnim inženerjem, Fr. Uršiča dež. koncipistom, V. Vizjaka računskim revidentom, Iv. Kozjeka in Fr. Tril-lerja rač. oficijaloma, Zv. Zora II. računskim oficijalom, G. Nebenfiihrerja kancel. asistentom in Ferd. Pfeiferja kancel. adjunktom.
(Darovi.) Za pogorelce v Spodnjih Gfirjah so darovali gg.: Prof. Ant. Zupančič 5 gld.; Janez Brence. župuik šentgregorski 2 gld.; kurat Iv. Zupan 3 gld 30 kr.; Alf. Ledenik, trgovec 2 gld.; I. Dovgan, trgovec, 1 gld, — Za pogorelce v stopi š k i f a r i: g. kurat Iv. Zupan 3 gld. 40 kr. — Za pogorelce v škocijanski f a r i: g. kurat Ivan Zupan 3 gl. 30 kr.; g. J. Cinkole, gostilničar 2 gld; — Bog plačuj stotero blagim dobrotnikom!
(Štiridesetletnica poroke Njih veličanstev). Včeraj so k predsedništvu deželne vlade prišle depu-tacije deželnega odbora, mestnega zbora ljubljanskega, kupčijske zbornice, kmetijske družbe, mestne hranilnice, veterancev in društva »belega križa«, da sporočo svoja vošila ob slovesni priliki.
(Šola „Lege Nazionale") v Sv. Križu pri Trstu je bila, kakor se nam iz Trsta poroča, slovesno odprta v nedeljo dn3 21. t. m. V tem kraju je sezidala ta šolska družba novo šolo ter nastavila učitelje in učiteljice — otrok za šolo pa nima — so-sebno slovenskih ue. Za ubogih 27 furlanskih otrok in sicer 10 dečkov in 17 deklic, potrosila je »Lega Nazionale" 8 do 10.000 gld. brez 3000 gld., katere je svoječasno mestni magistrat daroval. Slavnosti so se udeležili vsi veljaki te družbe ter so govorili in spodbujali učitelje za delovanje in otročiče za pridno obiskovanje. Upati je, da ta šola ne bode odgovarjala svojemu pravemu namenu — v kolikor se to dostaja poitalijančevanja slovenskih otrok. Zavedni Svetokrižani bodo gotovo odločno zavrnili limance, ki jih je nastavila »Lega Nazionale" za njihove otroke. Istotako že prebujeni Nabrežinci ne bodo pozabili svoje dolžnosti, kolikor se dostaja narodne časti in delovanja, da se odvrnejo neodločnejši in nezavednejši slovenski stariši od slučajnega namena vpisati svoje otroke v to šolo. Slovenci, pozor!
(Poslednji govor državnega posl. Nabergoja) v državnem zboru dal je povod raznim komentarjem po italijanskih časopisih v Trstu, ki mu očitajo netočnost ter dokazujejo, da mesto zdržuje obilno slovenskih šol v okolici, v mestu pa da ni prave podlage za ustanovitev slovenske šole, če prav je zadostno število otrok za takšno šolo, kajti da isti lahko iz mesta zahajajo v okolico v slovenske šole. Da so smešni bili in zanikerni ti časopisi ter da ostanejo še vedno, ni »treba niti pisati, pride pa čas, da bodo tudi oni jedenkrat pričeli oči odpiruti, ko se na dan pokaže Slovan!
|V Zagradcn je umrl) 23. aprila gosp. Auton Vrančič, tamošnji ljudski učitelj, star 36 let. Bolehal je že dlje časa, vendar je vedno pohajal v šolo. Se le po veliki noči ji je dal slovo. Ležal je v trdo samo kake 4 dni. Bil je previden s sv. zakramenti in ves v voljo Božjo udan je zaspal v
Gospodu. — Jetika mu je končala blago življenje. Bil je jako pohleven iu miren značaj. — Bog mu daj nebeški raj!
(Umetnijska razstava.) V Gorici napravijo v septembru umetnijsko razstavo. Poleg novodobnih umetnostij bode tudi oddelek za starinske umetnije. Razstave udeležili se bodo lahko deletanti. V odboru je 25 članov. Načelnik je Franc grof Coronini, na-mestujeta ga pa Karol de Cantiuelli iu prof. Al. M6lkl.
(Predilnica v Ajdovščini.) Iz Ajdovščine 24. apr Naša predilnica je v razvalinah. Velikansko poslopje je žalostna podrtija. Ognja popolnoma pogasiti ni bilo kaj lahko. V četrtek je tvornica pogorela, v petek in soboto je še čez dan 60 po noči 40 delavcev gasilo in v pondeljek so morali še 10 možakov najeti, da so tleči les popolnoma pogasili. Sedaj preiskujejo, koliko je škode. Tri zastopnike poslala je zavarovalnica Asicurta generale iz Trsta, trije so od delničarjev izbrani, da se pogajajo. Počasi jim gre izpod rok. Tu je kako vreteno nepoškodovano ostalo, tam bi bila kaka železna plošča še dobra. Banka trdi, to je vam ostalo, ali delničarji zopet pravijo, kaj nam koristi, ko je pri novih strojih potreba vse novo. Morda se koncem tedna sporazumejo. — Vgiba se med ljudmi, razpravlja se po časnikih, se bode li se tukaj sezidala predilnica ali ne. Največ jih plaši pomanjkanje železnične zveze. Druge tvornice so večinoma ob železničnih progah, veliko točneje postrežejo kupcem. Tukaj je pa včasih promet zaprt radi silne burje, ali velicega snega na Pivki, da premog iz postonjske postaje ne more pravočasno na Vipavsko. Odločilne besede imajo vsekako delničarji, ki se prihodnji teden, ko bode z zavarovalnino dognana odškodnina, zberejo skup, in konečno določijo, kako in kaj. A menimo, da se tvornica na vsaki način tukaj znovega zida, ker družba ima tu posestvo in stavbe vredno nad 100.000 gld. ne kaže ji vse v puščo pustiti, kajti glavnica bi se preslabo obrestovala. Ajdovska predilnica bila je pri kupcih zelo na dobrem glasu. Saj ni mogla zdelovati blaga, kolikor se je zahtevalo cd nje, še sedaj je bilo toliko naročenega, da bi morala pol leta samo to izdelovati. Koliko je predilnic— četudi imajo zraven železnično postajo — ki jim pa narejeno blago v skladovišču leži in šele čaka naročila. Zraven tega stoji ob Kublju velikansko poslopje Pali, poprej mlin in pivovarna vse prazno; kaj ko bi se kak podjetnik dobil, napravil predilnico ki bi ravno radi dobrega imena plodonosno vspevala? — Ta teden je tudi barvarnica ustavila delo, ker je zmanjkalo blaga. Žalostno je gledati sedaj pohajajoče delavce brez dela, a v kratkem se kako zanje poskrbi. Kmalu po požaru dospel je neki agent, iz zgornje Štajerske. Rad bi dobil spretnih delavcev za novo predilnico v Lipskem (Leibnic). Odločilo se še ni, ker na prazne obljube nočejo ljudje na led. Čaka se na sporočilo, kaka bode plača. Tudi predilnica v Litiji bi rada sprejela nekaj žensk in za 35 delavcev piše tudi tvornica v Tržiču. Vodstvo tukajšno blagohotno posreduje. Kakor se vidi, pridne in gibčne roke dobe vedno dela. — Pre-tečeno soboto so delavci dobili zadnjo mezdo. Dva tedna mora vsaki delavec pustiti zaslužek pri ravnateljstvu kadar ga sprejmo na delo in sedaj jim je prihranjeni znesek dobro došel. Četudi se pa v kratkem določi za novo zidanje, bode se vendar kakega pol leta nesreča občutila po vsej okolici. Trgovci in krčmarji, vozniki in kmetje dobivali so drobiž iz tovarne ali od delavcev.
(Cerkveno bandero.) Krasno cerkveno baudero omislil je za župnijsko cerkev na Trsteniku ondotni č. g. župnik J. Dolžan. Oskrbela je to bandero v popolno zadovoljnost č. k. župnika in župljanov gospa Hofbauerjeva v Ljubljani.
(Nov hrvatski odvetnik v Istri.) Dr. D i n k o Trinajstič, brat dr. Matka, odvetnika v Bu-zetu, in netjak dr. Diuka V i t e z i č a , odvetnika v Krku in bivšega državnega poslanca, je vpisan v odvetuiško kamoro tržaško kot odvetnik s sedežem v P a z i n u.
(0 Poljacih) ima v zadujih dveh zvezkih jako obširen in temelj t spis „Civilta Cattolica", ki jo iz-dajejo rimski jezuitje. Vlanskega leta je priobčil v nji o. Brandi članek z naslovom .politika Leona XIII.", v katerem trdi, da je samo »vstrijsko-polisko čas-ništvo pretiravalo razmere kat di^anov na Poljskem. Imel je pred seboj pet velikih zvezkov obsegajoče akte pogajanj mej sv. Stolico in čarom. Zdelo se mu je nemogoče, da bi se rušil dogovor z 1. 1882
in zato je sklepal, da se razmere mnogo prečrno opisujejo. V letošnjem člauku s« opisu|ejo popolnoma stvarno poljske razmere. Mej drugim se piše tam : „Na Ruskem je posvetno duhovuištvo, ker so redovnike 1. 1878 odpravili razven pavliucev v Cen-stohovi in usmiljenk, pod izjemnimi policijskimi od redbami; slabo so plačani od vlade, ki je vse cerkveno imetje pobrala. Sedem milijonov je katoličanov in zabranjeui so jim misijoni, bratovščine Jezusovega srca in živega rožnega venca iu verske družbe". 0 Galiciji je zanimivo, da opisujoč temne strani njene, opozarja, kako se širijo židje in kako se širi revščina mej ljudstvom.
(Delavski shod v Trstu.) S Trsta: Mejnarodni delavski shod vršil se je v nedeljo 22. t. m. v Trstu. Shoda se je udeležilo okoli 400 oseb, čez tri četrtine Slovencev. Pri shodu se je razpravljalo o volilni reformi in osemurnem delavnem času ter o praznovanju 1. majnika. Govorilo se je pri shodu italijanski in slovenski. Sprejela se je resolucija za splošno volilno pravico po receptu grofa Taaff^ja in za osemurni delavni čas in sklenili so praznovati 1. majnik. Ker je v Trstu do 40.000 delavcev, je nedeljski shod pokazal, da se večina njih ne za-nimlje za sedanjo agitacijo med delavci.
(Ogenj v Novem Soču) (Novi St*č) v Galiciji, o katerem smo že poročali je naredil škode nad dva milijona. Samo vrednostnih papirjev je zgorelo nad 300.000 gld. Trgovcem so pogorela skladišča, gostilničarjem kleti. Tri osebe je tudi vuičil požar; začetkom so govorili o 55, toda to je bilo pretirano. Dosedaj se je d vati so č oseb, po največ Židov že za stalno izselilo. Voznino imajo pogorelci po železnici še prosto.
(Davki v Avstriji.) V zadnjih 26 letih se je davčno breme malo ne podvojilo. Za nič manj nego za celih 200 milijonov gl. so se v tej dobi povišali dohodki države. Direktni davki so sedaj višji za 36 milijonov, indirektni za 51'/» milijonov. Vsi ti dohodki so sc porabili večinoma za vojno, za katero moramo plačevati 60 milijonov več kakor 1. 1868, ali pa so jih pospravili židje, katerim mora država plačevati velikanske obresti od svojih dolgov. In vkljub temu je za dobe sedanjega državnega zbora malo upanja, da bi se zvršila reforma davkov, s katero bi se zlasti direktni davki bolj pravično razdelili. Zlasti za vpeljavo osebnega dohodninskega davka ima naš sedanji državni zbor le malo ali prav nič veselja. — Boji se Židov, kateri bi bili ž njim najbolj zadeti.
(Nagla smrt.) Blizu Velikovca je umrl dn6 17. t. m. nek hlapec nenadoma na polju, kamor se je bil podal z drugimi posli čisto zdrav.
(Nesrečno žganje.) Pri Sinčivesi je umrl dnč 16. t. m. nek duiuar vsled nezmernega žganjepitja. V gostilni mu je ponudil nekdo pol litra žganja, češ, da ga mu plača, ako ga v dveh minutah izpije in potem še po koncu stoji. Dninar je žganje izpil, a se kmalu zgrudil na tla in v kratkem vkljubu zdravnikovi pomoči umrl.
Društva.
(S 1 o v e n s k e m u p I a n. društvu) je darovala slavna celjska posojilnica 30 gld. želeč, da se vsprejme za ustanovnico, slavna ribniška pa 10 gld. Obema bodi s tega mesta izjavljena najprisrč-nejša zahvala za domoljubno požrtvovalnost, ki obudi veliko njinih posestrioi! Ob tej priliki prosi odbor preuljudno vse častite prvoletne člaue, da bi tudi letos pri|azuo podpirali prepotrebno društvo ter mu naklonili obilo novih udov.	Odbor.
(Katoliška delavska družba v Idriji.) Vabilo k veselici, katero priredi katoliška delavska družba v Idriji v nedeljo dne 29. aprila v pivarui .pri črnem orlu". Vspored: 1. D. Fajgelj: .Ilimna katoliške delavske družbe v Idriji", poie moški zbor. 2. Fr. Malavašič: .Sanje cesarja Rudolfa I.", de-klamacija. 3. Ant. Hribar: .Skopuh", deklamacija. 4. BI. Potočuik: .Zvonikarjeva pesem", poje moški zbor. 5 Mih. Opeka: .Večerno zvonjen|e", deklamacija. 6. * * * -Vsak po svoje", igrokaz v treh prizorih. 7. Auton Hr.bar: .Čudežna lezera", deklamacija. 8. G. Ipavec: .Zvezda", poje moški zbor. 9. Ant. Hribar: .Jezik", deklamacija. 10. Anton Hribar: .Mina", deklamaci|a. 11. * * * .Pegam in Lambergar", deklamacija. Med posameznimi točkami svira oddelek c. kr rudniške godbe. Vstopnina: za pasamezne družbeuike 10 kr., z družino 20 kr., za neude 20 kr., z družino 40 kr. — Pre-p I urila se hvaležno sprejmejo. — Blagajn ca se odpre ob 6. uri zvečer, začetek točno ob 7. uri zve-čer — K obilni udeležbi vabi
Načelništvo.
(Pevsko društvo v Šturiji). Z Vipavskega 23. febr.: Včeraj je imelo »pevsko društvo
v Sturji« svojo pevsko veselico. Vrhunec njenega petletnega obstanka je bila opereta »Tičnik«. Zanimanje za spevoigro bilo je splošno, tudi iz okolice se je večkrat popraševalo, ali in kedaj se napravi. Žalostni pejav, da je predilnica pogorela, prisilil je društvo za eno nedeljo odložiti, a včeraj bilo je tako neprijetno vreme, da ni bilo pričakovati kaj obilno udeležnikov, kdo bo žel na pot, ko drobni in gosti dež pada in težko oblačno nebo tudi no obeta prijaznega lica. A vse edno bile so prostorne dvorane društva »Edinost« v Ajdovščini krog osme ure napolnjeno. Da ni bilo malo obiskovalcev priča vstopnina, ki je dosegla svoto 74 gld. 70 kr., kakor do sedaj še nikoli ne.
Pevsko društvo je bilo presenečeno nad takim materijalnim vspehom in obiskovalci so bili z vsemi točkami prav zadovoljni. Samo- dvo- in trospevi vršili so se gladko in točno, tudi zbori zanimali so poslušalce, ker je bilo prejšnji četrtek pri glavni skušnji navzočih več gospodov in so sc prepričali, da se bodo predstava dobro sponesla, preskrbeli so godč. igralkama krasne šopke.
Veliko gostov iz Vipavskega trga dospelo je vkljub slabemu vremenu, delničarji tukajšnje predilnico, ki preccnjajo škodo s zastopniki Asicurta generale so bili radovedni, kako si upajo pripresti delavci z opereto pred občinstvo. Njih laskana pohvala je najboljše zadostilo pevskemu društvu, da njegov trud ni bil zastonj. Gospodje na Dunaju ali v Trstu so pač razvajeni glede petja in gledaliških predstav, a vendar so enoglasno spoznali, da niso kaj tacega pričakovali na deželi, posebno še od priprostih delavcev ne. Predsednik pevskega društva bil je na občno željo primoran naznaniti, da so ves program še ponovi prihodnjo nedeljo 29. aprila in sicer na korist družbi sv. Cirila in Metoda. Posebna vabila se radi pomanjkanja časa ne bodo razpošiljala, tem potom se vabijo prijatelji petja to nedeljo ob '/a 8 uri v predstore društva »Edinost« v Ajdovščini.
Telegrami.
Dunaj, 24. aprila. Povodom štirideset-letnice poroke cesarja in cesarice so bile na Dunaju in v večjih mestih obeh državnih polovic slovesne službe božje.
Dunaj, 25. aprila. Popoludne se je slovesno postavil temelj šolskega društva hiši za uradniške hčere. Navzoči so bili cesar in nadvojvoda Karol Ludovik s soprogo. Po dovršeni ceremoniji so cesar, nadvojvoda in njegova soproga ogledali zavod.
Dunaj, 25. aprila. Odbor mizarskih mojstrov je odklonil vse zahteve strajkujoeih mizarskih pomočnikov. Sklenil je, ko bi posamične mojstre po končanem pomočniškem strajku pomočniki blokirali (to je, sklenili, da k njim ne sme noben v delo), da vpri-zorijo mojsterski strajk.
Dunaj, 25. aprila. „Fremdenblatt" pravi", da so neutemeljena poročila časopisov, po katerih je že določeno, kedaj se snidete delegaciji.
Lvov, 28. aprila. V okraju Husiatyn sta dve osebe zboleli za kolero, dve pa umrli.
Budimpešta, 24. aprila. Ministerski predsednik je odgovoril na interpelacijo poslanca Horvatha o izgredih v Vasarhelyju. Rekel je, da vlada skrbno zasleduje socialistično gibanje in je imenovala posebnega komisarja, ki gibanje zasleduje. Neposredni povod je bilo tajna osnova nekega nepotrjenega socialističnega društva. To so pa le znamenja zla, ki je globokeje. Delovanje vlade je gospodarsko in administrativno in gre na to, da se razmerno razdele moči in sklene koalicijski zakon, ki se bode izvel v večji meri, kakor kje drugod. Poljedelski minister je sestavil statistiko delavcev, in jih je hotel zagotoviti za grajenje železnic in urejenje rek, ali skoro noben se ni oglasil iz mest, kjer je gibanje.
Budimpešta, 24. aprila. Policija je zaprla družbo ponarejalcev bankovcev.
Neapolj, 24. aprila. Cesaričinja-vdova Štefanija je prišla semkaj.
Moskva, 24. aprila. Skoro popolnoma je pogorela Burilinova predilnica v Ivanovem Vosnešenskem. Škode je blizu dva milijona rubljev. Deset ljudij se je pri požaru ponesrečilo.
Mako, 24. aprila. Po oblastvenih poizvedbah se je razširilo socijalistično gibanje mej poljskimi delavci.
Umrli so:
22.	aprila. Franc Kovač, dimnikar, 38 let, Krakovski nasip 4, ubitje lobanje.
23.	aprila. Hugou Mally, realec, 12 let, Kongresni trg 3, nephritis.
V bolnišnici:
22.	aprila. Luka Kopitar, gostač, 56 let, jetika. — Jožef Ločnikar, delavec, 30 let, kron. prsna vodenica.
23.	aprila. Avgust Šegatin, črevljarski vajenec, 19 let, jetika.
V vojaški bolniSniei:
22. aprila. Karol Grozs, c. kr. nadporočnik v pok., 66 let, ostarelost.
Tujci.
23. aprila.
Pri Malitu: Hoffmann, Recht, Klug, Harrich, Jellinek, Sittich, Tschunko z Dunaja. — Dorner in Mandl iz Budimpešte. — Winterhalter, Hinlizka iz Maribora. — Rhomberg iz Celovca. — Mariani iz Pariza. — Wogrine iz Brežic. — Bartbe, Stalzer iz Kočevja. — Grunwald iz Monakorega. — Angela Paulovioh iz TemeSvara.
Pri Slonu: Puntigam, Csernyei, Weinfeld, Bousaing, Tschepper, Speiser z Dunaja. — Reissbarth iz Norimberka. — Hersch iz Liberce. — Lowinger iz Trsta. — Czech iz Ljubljane, — Grubitsch iz Gradca, — Burdych s soprogo iz Metlike. — L. Stein iz Bleda — Steger z rodbino iz Celja.
Pri bavarskem dvoru: Bartlme in Jaklič, trgovski pomočnik, z Dunaja.
Pri avstrijskem caru: Pečnik iz Novega Mesta. Cerar iz Kostanjevice.
Tržne cene v Ljubljani
dne 25. aprila.
	gl-	kr		gl	kr.l
Pšenica, m. st. . .	7	50	Spch povojen, kgr. . Surovo maslo, „ .	—	66
Rež, „ . . .	5	50		—	78
Ječmen, „ . . .	6	—	Jajce, jedno . . .	—	2
Oves, „ . . .	6	Bo	Mleko, liter . . .	—	10:
Ajda.....	7	—	Goveje meso, kgr.	—	64
Proso, „ . . .	5	—	Telečje	—	58
Koruza, « . . .	5	65	Svinjsko „ „ .	—	66;
Krompir, „ . . .	1	60	Koštrunovo „ „ .	—	40
Leča, hktl. . . Grah, „ . . .	12	—	Piščanec ....	—	55i
	12	—	Golob.....	—	20
Fižol, „ . . .	8	—	Seno, 100 kgr. . .	2	86
Maslo, kgr. . .	—	5*6	Slama, 100 „ . .	2	32'
Mast, „ . .	_	68	Drva trda, 4 kub. m.	6	-
Špeh svež, „ . .	—	58	. mehka, 4 , „	4	60j
Vremensko sporočilo.
a « a	C&S	Stanje		Veter	Vreme	i* 2 a g
opazovanja		orakomer* j mm	toplomera po Celtiju			•i« s a
24	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. a. iveč.	732-2 7331 734.5	12-2 180 ) 1-8	si. jzapad si. vzh. brezv.	jasno n »	0-00
Srednja temperatura 140 . za 4-1' nad nonaalom
Ji_il_
□imiiuuiuuumaiiiiuMiiiiiiiniiunmimiinuiiiiuiiiuiLiiiiMiiTiiitiiiiuuiiitnninni
Spominjajte se
.katoliškega sklada'
ob raznih prilikah!
MiininiminmiitiniuniintiiiiiiiijiiimiTiiilTiiiii]
Tovarniško zalogo
šivalnih strojev
508 50—27 z »i vozarenje
v Ljubljani, Dunajska cesta 13.
Ceniki zastonj in franko.
V Spodnji Šiški bode v nedeljo, dne 29. t. m., ob 4. uri popoldne na lici mesta
dražba preložitve cerkvenega zida, preložitve koritnice (niuldc), naprave nove mnlde in škarpc od ceste proti gostilni „Pri smreki".
Vse delo cenjeno je na 670 gld. in so vabljeni k dražbi gg. podjetniki.
Cestni odbor okolice ljubljanske,
dtj<$ 24. aprila 1894. 248 i-i	Jakob Mathian, načelnik.
SJSE151IU3ŠP1 ll[SI^151[3JWlSl[3JW!Sl|aSžl5
w Novo! **
l>ogato založeno skladišče
blaga za ženske obleke
levantine, zephira, plisa, batista, ajonr-blaga, batista za bluze itd.,
blaga za obleke za gospode in dečke
po najnižjih cenah ima
J. Grobelnik
a ]tEe»tn.em.	mI. 250
v Ljubljani. 240 3_2
Vzorci na željo franko in zastonj. Vnanja naročila vrae se z obratno pošto.
aisPI
Pil/Ktg
1
1
m
M
S


Povsem nova zaloga!
v iviliiatem bla^n
za cele obleke in bluze.
8C Vzorci so fi*anko 11:1 razpolago.
Solnenlki
istotako
Jjj najnovejše blago za lišp, U
čipke, pajčolan in trakovi,	II
cvetice in peresa, K
Velika izber srajc za turiste, nogovic za gospe in [ir otroke, obujkov za gospode, rokavic, kravat in najtrpežuejših srajc za gospode, ovratnikov in manšet (IS
priporoma	241 5—2
^Alojzij Persche,st0™ *S$i&?,t,,T& H
-Si I> u li a j ^ k a borz ti.
Dni 25. aprUa.
Papirna renta 5*, lt}* davka ....	98 gld.	50 kr.
Srebrna renta 5%, 16% davka . .	98	.	30 .
Zlata renta 1%, davka prosta.....120	,	10 ,
avstrijska kronina renta, 200 kron . .	97	.	85 .
Akoije avstro-ogerske banke, 600 gld. .	1006	.	— .
Kreditne akcije, 160 gld..............352	.	70 .
London, 10 funtov stri..............124	.	90 .
Napoieondor (20 fr.)................9	„	921/,.
Cesarski cekini....................5	,	89 .
Nemških mark 100 .... .	61	.	17'/,.
ftT Nakup ln prodaja *fiS vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri iižrebanja
najmanjšeza dobitka. K a 1 a n t n a izvršitev naročil na borxl.
Oni 24. aprila.
Ogerska zlata renta 4% . .	118	*ld.	25	kr.
Ogerska kronina renta 4%, 200 kron	95	,	05	„
4* državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	147	„	50	.
o% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. , .	158	„	—	„
Državne srečke 1. 1864., 100 gld..........197	.	25	.
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke	98	.	50	„
4$ kranjsko deželno posojilo.....97	„	60	„
Kreditne srečk«, 100 gld..............199	.	25	.
8t. Genois srečke. 40 gld.......71 ,	50	„
Menjarnična delniika družba
„!U E K C U B«
Vollzeili it. 10 Dunaj, liriihilfiritrasss 74 B.
4 % srečke dunajske parobrodne družbe	142 gld	75 kr
AvBtr. rudečega križa srečke, 10 gld	18	50
Rudolfove srečke, !0 gld.	22	75 .
Salmove srečke, 40 gid. .	74	—
Waldsteinove srečke, 20 gld.	49	—
Ljubljanske srečke......	23	25
Akcije angio-avstrijske banke, 200 gld.	150	75
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st i	2992	50
Akcije južne žeieznice, 200 gld. sr,	105	50
Papirnih rubeljev 100 . .	133 .	75 ,
JtJT Pojasnila v vseh gospodarskih in Inončnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooegs obrestovanja pri popolni varnosti |f* naloženih Klavnic. K