dekorativna glasilo delovne organizacije dekorativna ljubljana - št. 1. XXIV januar 1985 . 0 1 I O I 0 Usmeritve za razvoj delovne organizacije v srednjeročnem obdobju 1986-1990 V dosedanjem razvoju je delovna organizacija Dekorativna dosegla specializacijo proizvodnega programa, količinsko povečanje proizvodnje v zadnjih desetih letih za 100 odstotkov in s tem ekonomično proizvodnjo, s katero lahko dosega ugodne finančne rezultate doma in v izvozu. Hiter razvoj tehnologije v svetu pa nas sili k nadaljnji pospešeni modernizaciji proizvodnje, saj bomo le tako lahko obdržali ekonomično poslovanje in proizvajali artikle, ki so iskani na tržišču. V prihodnjem srednjeročnem obdobju predvidevamo rekonstruirati predilnico česane preje v Laškem. Razvoj novih sodobnih plišev zahteva vse več sintetičnih prej od Nm 16 —28. Nakup teh prej pri predilnicah je zelo težaven, tako zaradi količin, kot tudi kakovosti in zato tudi prehod na te artikle ni mogoč v takem obsegu, kot ta zahteva tržišče. Našo predilnico v Laškem, ki sedaj proizvaja približno 10 ton česane sintetične preje Nm 40/ 2, bomo lahko z rekonstrukcijo usposobili za proizvodnjo ca. 40 ton mesečno te za nas tako iskane preje in si s tem zagotovili potrebne količine iskanih novih tkanin. Nova proizvodnja bo potekala v obstoječih proizvodnih prostorih. Sama rekonstrukcija pa bo potekala postopno. V prvi fazi bomo z nakupom mikalnika že lahko pričeli s proizvodnjo na obstoječih strojih z mesečno kapaciteto 20 ton in s tem znatno zmanjšali težave pri nakupu te preje. Z nadaljnjim nakupom raztezalk, predpre-dilnega stroja, dveh predilnih strojev ter križno previjalnega stroja pa bomo zaključili rekonstrukcijo in dosegli želj eno kapaciteto ter ekonomičnejšo proizvodnjo v obstoječi predilnici. Nadaljnje investicije pa bo potrebno usmeriti v obnavljanje in posodabljanje obstoječe proizvodnje, predvsem na področju pliš tkanin, s katerimi lažje prodiramo na tržišče in dosegamo boljše ekonomske rezultate. Pri obdelavi tkanin bo potrebno stremeti za proizvodnjo tkanin z višjo stopnjo obdelave, predvsem takih obdelav, katere je možno doseči na ob- stoječih strojih (obstojnost dimenzij, odpornost na umazanijo, negorljivost in podobno). Z nadaljnjim izboljšanjem dela moramo povečati storilnost. Zmanjšati moramo odpadke v tehnološkem postopku, saj material postaja vse večji strošek pri proizvodnji. Z usposobitvijo novega računalnika so nam podane možnosti ažurnega spremljanja poslovnih dogodkov, tako da lahko z dodatnim prizadevanjem zmanjšamo zaloge surovin, polizdelkov in s tem omogočimo hitrejše obračanje kapitala. Pri nabavi surovin je potrebno doseči sukcesivne, kvalitetne, pravočasne in sortirane dobave. Pri prodaji naših izdelkov je potrebno še nadalje stremeti za večji izvoz na zahodno in vzhodno tržišče, da si tako zagotovimo plasma naših izdelkov in nakup sodobne opreme ter na vzhodu nakup osnovnih surovin, katerih v Jugoslaviji primanjkuje. Spremljati moramo gibanje domače lesne industrije v izvoz, ki se bo morala zaradi stagnacije doma vključevati v izvoz ter ji pri njenih prizadevanjih pomagati s ponudbo potrebnih tkanin. Prodajo bo potrebno usmeriti tudi na nova področja, kot so avtoindustrija, industrijo tirnih vozil, industrijo konfekcionira-nja blazin. S kadrovsko politiko želimo v prihodnjem srednjeročnem obdobju doseči boljšo strokovno usposobljenost kadrov, kateri bodo sposobni spremljati svetovna gibanja in se vključevati v njihove tokove. Z gospodarnim poslovanjem moramo zagotoviti nadaljnjo realno rast: družbenega proizvoda na delavca za 6 odst. letno dohodek na delavca za 6 odst. letno sredstev za reprodukcijo za 4 odst. letno čisti osebni dohodek na delavca za 3 odst. letno. Z vestnim in ustvarjalnim delom si bomo lahko v prihodnjem srednjeročnem obdobju zagotovili svoje mesto v svetovnem in jugoslovanskem prostoru ter s tem zagotovili eksistenco sebi in naši delovni organizaciji. Janez Pezdir Temeljni plan 1985 Pa smo zopet v novem letu in s tem z novimi nalogami. Kako smo zaključili prejšnje leto in izpolnili prejšnje naloge, bomo še dovolj slišali ob zaključnem računu, sedaj pa nekaj o naših obveznostih. Sicer je vprašanje, kaj je v tem »novega«. Cas teče, leto je primerna enota časa in navada je, da vse naše delo in rezultate ocenjujemo na to enoto. V bistvu pa imamo neprestano neke naloge, cilje in del teh moramo izvršiti v tem »novem« 1985 letu. S stališča proizvodnje želimo ustvariti primeren količinski obseg, primeren zato, da bodo naše razpoložljive proizvodnje zmogljivosti zasedene, da bomo vsi zaposleni in še nekaj novih, imeli delo in da bomo izdelane tkanine prodali na tržišču. Načrtujemo vsaj 6.714.000 tekočih metrov 9.223.000 kvadratnih metrov tkanin za blazinjenje 1.094.000 kg preje — v TOZD Predilnici s 1271 zaposlenimi v vseh TOZD. To proizvodnjo ne bo težko doseči — lanskoletne številke so podobne — vendar pa naj bi bili naši »letošnji metri« boljše kakovosti in vsaj del njih tudi bolj sodobni v novih dezenih, barvah, kvalitetah, da bomo na tržišču bolj zanimivi, bolj iskani, lažje prodani... Predvidevamo namreč težjo prodajo in prav zato si zadajamo te naloge. Prvi pogoj bo, da si bomo oskrbeli potrebne surovine — 4,160 ton zopet s poudarkom na predpisano kvaliteto in pravočasno dobavo. Načrtovali bomo mesečno proizvodnjo na osnovi dejanskih naročil, zalogi oziroma možnostih dobavljene preje, proizvodnih zmogljivosti in usklajenosti teh. V prvem polletju bo problem ozkega grla kosovnega barvanja še prisoten in je to predvidoma edina neusklajena faza. Ker pa poudarjamo dejanska naročila, lahko pride do presenečenj in sprememb tudi na drugih fazah. Zato moramo biti pripravljeni, da se bomo hitro prilagajali takim »presenečenjem« in jih čim bolj uspešnotreševali. Tu je mišljdno prilagajanje glede izmenskega dela, zamenjava kvalitet na strojih kot tudi asortimenta surovin, če bo potrebno. Od izdelanih 6,714.000 tekočih metrov predvidevamo prodati 2,200.000 m v izvoz in 4,514.000 m na domačem trgu. Tretjina proizvodnje je torej predvidena tujemu trgu, natančneje pa: 53 odstotkov proizvodnje pliš tkanin in pletenine ter le 10 odstotkov proizvodnje ploskih tkanin. Podrobneje prikazujemo zato, ker je izdelati kvaliteten pliš za izvoz mnogo bolj zahtevna zadeva, kot izdelati za izvoz plosko tkanino. Ta naloga zato ni prav nič lahka, če upoštevamo dosedanje težave s kvaliteto preje za pliš tkanine ter tiste naše v tehnološkem postopku od kvalitetnega snovanja in tkanja, kosovnega barvanja (saj izvažamo večinoma kosovno barvane pliše) in končne obdelave. Pa vendar smo sposobni biti kos tej nalogi, če bomo svoje dolžnosti (vsak od nas) vestno izpolnjevali. Ob redni proizvodnji za trg smo dolžni misliti tudi na naš nadaljnji razvoj in mesto kot proizvajalca pohištvenih tkanin. Samo to je garancija za obstoj »DEKORATIVNE« v prihodnjem obdobju. Tu mislim na razvoj naših izdelkov, kot tudi naše tehnologije. V obeh smereh moramo v tem letu pripraviti kratkoročne in dolgoročne programe in iz njih izdelati svoje mesto v prihodnosti. Podrobne številke iz temeljnega plana si lahko ogledamo iz naslednjih pregledov in tabel: Plan proizvodnje 1985 1. DELOVNI DNEVI: 252, predilnica 257 2. KOLIČINSKI OBSEG: v tek. metrih Indeks/84 Ploske tkanine 3.131.000 93 Pliš tkanine 3.039.000 99 Pliš pletenina 544.000 136 Skupaj 6.714.000 98 Skupaj m2 9.223.000 Osnova: od 41 stroja ploske tkalnice 26 — 2 izmeni 15 — 3 izmene 62 Giinne listni stroji 3 izmene 6 Giinne jacquard stroji 2 izmeni 4 Raschel pletilni pliš stroji 2 izmeni 3. VREDNOST PROIZVODNJE po bruto prodajnih cenah v 000 din Indeks/84 Ploske tkanine 2.264.763 149 Pliš pletenina 3.140.769 168 Pliš pletenine 669.893 254 Ročni izdelki 20.946 Skupaj 6.096.371 167 Osnova: predvidenemu asortimentu višje cene II. trimesečje 30 odstotkov IV. trimesečje 30 odstotkov 4. POTREBA SUROVIN 4.160.000 kg 3,640.000.000 din Indeks/84 99 165 5. ŠTEVILO DELAVCEV Indeks/9 mes. 84 TOZD A 530 103 TOZD B 288 102 TOZD C 48 109 LAŠKO 239 102,1 DSSS 168 103 SKUPAJ 1271 102,7 6. PROIZVODNJA TOZD »PREDILNICA« LAŠKO KOLIČINSKA Indeks/84 preja ef./t 1094 100,7 preja baz./t 1096 98,7 storitve/t 310 76,9 Izkoristek porabljenih surovin 92,2 odstotka Indeks/84 VREDNOSTNA 837.733 din 167 (pri 40 odstotkov višje P. C. od dejansko uveljavljenih) 7. PRODAJA Odstotkov od celotne proizvodnje a) KOLIČINSKA Domači trg: ploske tkanine 2.831.000 1. m 90 plišaste tkanine in pl. 1.683.000 t. m 47 skupaj____________________4,514,000 t. m________________67 Izvoz ploske tkanine 300.0001. m 10 plišaste tkanine in pl, 1,900.000 t. m________________53 skupaj 2.200.000 t. m_______________33^ b) VREDNOSTNA — glej finančni plan Finančni Plan za leto 1985 Prodaja skupnih proizvodov v TOZD Surova in Gotova tkanina: A. DOMAČI TRG ploske tkan. pliši in plet. 2.831.000 t. m + roč. izd. 1.683.000 t. m skupaj 4.514.000 t. m + roč. izd. 3,862.188,000 — 1,8 odst. popusti, bonif. 110.000.000 — 6,8 odst. prodaj, pog. 225.188.000 Prodaja — domači trg 3,527.000.000 B. IZVOZ tečaj USA $ 240,00 din KI $ 240,00 din KONVERTIBILA ploske tkan. 300.000 t. m a 2,66 S 800.000 $ pliši in plet. 1.600.000 t. m a 3,50 $ 5.600.000 S skupaj 6.400.000 $ 1,536.000.000 din + 8 odst. akumulacija 1,659.000.000 din KLIRING Pliš in plet. 300.000 t. m a 5,8 $ 1.750.000 $ 420.000.000 din Skupaj — izvoz 8.150.000 $ 2,079.000.000 din DOMAČI TRG + IZVOZ 5,606.000.000 din PRODAJA — Domači trg = 63 odstotkov PRODAJA — Izvoz = 37 odstotkov SKUPAJ =100 odstotkov Razmerje lastne cene po planiranem asortimentu in s tem udeležbe na skupnem prihodku je: TOZD SUROVA TKANINA 85,5 odstotka 4,793.000.000 din TOZD GOTOVA TKANINA 14,5 odstotka 813.000.000 din DO DEKORATIVNA (vsi tozdi in DSSS) PLAN CELOTNEGA PRIHODKA, DOHODKA IN ČISTEGA DOHODKA V LETU 1985 v 000 din Plan 1984 Ocena 1984 Plan 1985 INDEKS oc. 84/ pl. 85/ pl. 84 oc. 84 1 2 3 1:2 2:3 1. Skupni prihodek 3.399.242 3,400.000 5.606.000 100 165 od tega; — domači trg 1.514.640 2.520.000 3.527.000 156 140 — tuji trg 1.784.000 880.000 2.079.000 49 236 2. Celotni prihodek TOZD EV 114.154 144.480 226.977 127 157 3. Celotni prihodek TOZD Predilnica 502.718 501.234 837.733 100 167 4. Celotni prihodek DSSS 119.447 160.700 199.810 135 124 5. Prihodki od realiz. materiala 150.500 980.000 900.000 651 92 6. Drugi prihodki 16.000 36.000 40.000 225 111 A. CELOTNI PRIHODEK 4.302.061 5.222.414 7.810.520 121 150 Materialni poslovni stroški 2.898.377 3.956.105 6.005.654 136 152 Amortizacija 142.270 151.204 209.260 106 138 3. DOHODEK 1.261.414 1.115.105 1.595.606 88 143 Prispevki in davki v breme dohodka 309.301 333.085 488.297 108 147 c. Cisti dohodek 952.113 782.020 1.107.309 82 142 Za: — osebne dohodke 459.100 487.374 707.600 106 145 —■ stanovanjsko gradnjo 48.437 34.539 62.187 71 180 —- drugo skupno porabo 29.350 40.300 45.650 137 113 — rezervni sklad 29.075 40.636 57.940 140 142 — poslovni sklad 386.151 179.171 233.932 46 139 Pogledi v problematiko prodaje naših artiklov v letu 1985 V letu 1985 smo si začrtali obseg prodaje naših artiklov v vrednosti 5.606.00 din, od tega v razmerju 63 odst. v izvozu. Začetek prodajne politike za leto 1985 se je praktično začel na sejmu pohištva v Beogradu. Odziv na sejmu nam je bil prvi impulz na potek prodajnih tokov v letošnjem letu. Še vedno bo pretežni del naše proizvodnje prodan na domačem trgu, zato je skupni rezultat zanimanja naših kupcev na sejmu pohištva v novembru eden prvih pokazateljev o nabavni politiki naših kupcev. Zaključimo lahko naslednje: od vseh, tako poslovnih partnerjev kot strokovnih obiskovalcev smo dobili priznanje za izredno lepo in kvalitetno prikazano ročno kolekcijo za leto 1985. Vendar pri vseh razgovorih z domačimi kupci ni-kako nismo mogli dobiti najpomembnejših informacij o njihovih potrebah za leto 1985. Vzrok temu je, da je celotna pohištvena industrija oblazinjenega pohištva v Jugoslaviji (specializiranih podjetij je 185) v izredni težki poslovni situaciji in nikakor ne morejo proučiti poteka prodaje njihovih izdelkov v letu 1985, ki pa se v 90 odst. plasirajo na domačem trgu. Zaradi neugodnih prodajnih pogojev pri prodaji pohištva (60 odst. plačila v gotovini, ostalo na kredit po zelo visoki obrestni meri — trenutno 52 odst.), je nenadoma zastala njihova prodaja. Zaključen povzetek poslovnih razgovorov na sejmu je, da še nikoli nismo dobili tako pomanjkljivih informacij od naših partnerjev, kot letos in da bomo morali zaradi tega našo prodajno, kot tudi poslovno politiko do domačega trga prilagajati na periodične situacije, ki bodo zelo kratkoročne in bodo vplivale na potek vseh poslovnih in proizvodnih dogodkov v naši delovni organizaciji. Omenili smo naše planske obveznosti v letu 1985 v prodajni politiki. Kako jih bomo lahko realizirali? Domači trg, ki prevzame pretežni del našega plas- maja, bo v letošnjem letu verjetno odigral pomembnejšo vlogo kot v prejšnjih obdobjih. Zavedati se moramo, da se je zaradi zaostrenih gospodarstveniki razmer kvaliteta v povpraševanju domače pohištvene industrije izredno zaostrila, ker tudi oni lahko plasirajo na domačem kot tudi na tujem trgu, v katerega šele vstopajo, samo s kvalitetnim blagom, med katerimi so tudi pohištvene tkanine. Zaradi tega bo veljalo posvetiti v letošnjem letu še večjo pozornost zahtevam domačega trga po tkaninah, ki jih želijo in jih dobaviti v določenem roku. Povedano je zelo enostavno, vendar bo to glede na dosedanji potek dogodkov poslovanja zelo zahtevna naloga. Zaradi zaostrene gospodarske situacije je vedno večji poudarek na izvozni aktivnosti. Ugotovimo lahko, da je tu Dekorativna vodila zelo pozitivno politiko, saj so naši proizvodi prisotni na tujih tržiščih že več kot 20 let. Vsakdo ve, da si ne moreš tujega kupca pridobiti preko noči. Vsa ta tradicija in pridobljeno dolgoletno zaupanje tujih partnerjev je privedlo, da lahko Dekorativna zadnja leta tako skokovito povečuje svoj izvoz. V letu 1985 nameravamo izvoziti za ca. 2.700.000 t. m. tkanin od tega 2.400.000 m v dežele s konvertibilnim plačevanjem. V letu 1985 naj bi bili naši največji kupci iz Švedske, ki bi kupili 1 mio t. m. tkanin, avstralski kupci 300.000 t. m. tkanin, temu pa naj bi sledil izvoz s tradicionalnimi kupci na Finskem, Danskem, ZRN, Angliji, Novi Zelandiji, Franciji in še nekaterih državah v skupni vrednosti 2.079.000.000 dinarjev. Vsekakor so ambiciozno začrtane planske obveznosti v izvozu težko breme za vse, kajti pridobiti pravočasno in kvalitetno surovino ter jo tudi proizvesti v čimboljšo izvozno kvaliteto tkanine in jo prodati po čimbolj dohodkovni ceni je velika obveznost. Vsekakor obvezuje vse nas, da bomo to tudi uspešno realizirali. Mitja Kus Ocena sindikalnih organizacij v 1.1984 Izvršni odbori osnovnih organizacij Zveze sindikata so na svojih zadnjih sejah ocenjevale svoje delo v preteklem letu. Objavljamo povzetke iz razprave : Naša delovna organizacija in njene temeljne organizacije združenega dela so v preteklem letu poslovale v zaostrenih gospodarskih razmerah. Najtežje je bilo zagotavljanje potrebnih surovin in ostalega reprodukcijskega materiala za nemoteno obratovanje. Posebno skrb smo namenili tudi izvozu, zlasti na konvertibilno tržišče, ki smo ga v primerjavi s preteklim letom občutno povečali. Tudi v letošnjem letu predvidevamo poslovanje v zaostrenih razmerah in bo potrebno prizadevanje vseh delavcev za izpolnjevanje planskih ciljev. Tudi interno zakonodajo sprotno spreminjamo v skladu z novimi zakonskimi določili in lastnimi potrebami. Letos smo na referendumu sprejeli samoupravne akte s področja nagrajevanja, ki so usklajeni z družbenimi usmeritvami na tem področju. Dobro imamo razvit sistem obveščanja, zlasti preko glasila in dnevnih informacij. Ustaljene in razvite so tudi ustne oblike obveščanja. Osnovna organizacija se je vedno vključevala in je bila nosilec javne razprave o vseh pomembnejših vprašanjih, o delu in poslovanju DO in TOZD. Osnova organizacija je posebno skrb namenila skrbi za družbeni standard. Bila je nosilec vseh pobud in dejavnosti na tem področju od delitve sredstev za stanovanjska posojila, delitve najemniških stanovanj, organizacije prehrane, oddiha, rekreacije, kulture in športne dejavnosti. V počitniških kapacitetah Dekorativne je v tem letu letovalo skupno 127 naših delavcev, v Catežkih toplicah v 2 prikolicah 20 delavcev, v Stella Maris Umag 64 delavcev in v Bineti Savudrija 43 delavcev. Skrbeli smo za obrambno in zamozaščitno delovanje v TOZD in DO ter smo redno ocenjevali varnostnopolitične razmere ter se uspešno vključili tudi v akcijo NNNP 84 v KS Dolomitski odred. Zavzemali smo se za učinkovito organizacijo zdravstvene preventive in kurative, o čemer pričajo opravljeni zdravniški pregledi v Dispanzerju medicine dela ter obiski v lastni obratni ambulanti. Prizadevali smo si skupno s poslovodnimi organi in organizatorji dela za zagotovitev zdravih in varnih delovnih pogojev. Na zdravljenju v naravnih zdraviliščih je bilo 5 naših delavcev. Od tega 1 delavec iz tozda Surova tkanina, 2 delavca iz tozda Gotova tkanina in 2 delavca iz DSSS. V delovni organizaciji je že dalj časa ustaljena navada, da se obišče delavce, ki so dalj časa v bolniškem staležu — nad en mesec. V tem letu je bilo obiskanih 49 delavcev iz celotne delovne organizacije. Delavci naše DO se tudi udeležujejo krvodajalskih akcij. Od 999 zaposlenih je 340 krvodajalcev. V tem letu pa je darovalo kri 127 delavcev. Skozi vse leto pa je bila najbolj aktivna kulturna komisija in člani celotne kulturne skupine. Pripravili so kulturni program za dan žena, za srečanje z našimi upokojenci, za dan mrtvih in srečanje z jubilanti ter dedka Mraza. Delovali so tudi zunaj DO in so sodelovali na raznih proslavah v KS in v Domu starejših občanov. Razen tega pa ne smemo pozabiti tudi naših mladincev, ki so pomagali pri pripravah za obdaritev naših otrok. Dobra je povezanost in sodelovanje z ostalimi osnovnimi organizacijami v okviru DO, konferenco OOZS ter z občinskim svetom in njihovimi organi. Prav tako so bili zagotovljeni materialno tehnični pogoji za delovanje osnovne organizacije in njenih organov. Iz vsega lahko zaključimo, da je OOZS aktivno in uspešno delovala na mnogih področjih, vendar pa bo treba v letošnji dejavnosti posvetiti pozornost prav vsem nalogam, ki jih bomo sprejeli v letnem delovnem načrtu in nalogah, ki jih bo pred osnovno organizacijo predstavila vsakdanja praksa. Usmeritev delovanja 00 ZSS v letu 1985 Za vodilo v bodoče delo predvidevamo naslednje naloge: — razprava o planskih aktih za obdobje 1986—90, — stalna skrb za dosledno izpolnjevanje letnega plana in spremljane rezultatov gospodarjenja, — odgovorno uresničevanje stabilizacijskih nalog in usmeritev ter izvoza v letu 1985, — uresničevanje in spremljanje sistema delitve osebnih dohodkov po delu in po rezultatih dela v skladu s sprejetimi SSA, — nadaljnje spremljanje in krepitev delovanja samoupravnih interesnih skupnosti, — čimbolj učinkovito in celotno obveščanje delavcev, — uresničevanje vloge OOZS pri kadrovski politiki (volitve v samoupravne organe in delegacije), — zagotavljanje zdravih in varnih delovnih pogojev, — naloge na področju kulture, telesne kulture, rekreacije in zdravstvene preventive, — razvijanje sistema SLO in SZZ, — odgovorno opravljanje delovnih nalog in predlaganje ukrepov proti kršilcem delovnih obveznosti. Odprti dan V petek, 14. decembra 1984, smo v Dekorativni organizirali »Odprti dan«. Naši svojci in krajani sosednjih krajevnih skupnosti so si ogledali naše proizvodne prostore ter razstavi »Izdelki ročne tkalnice Dekorativna« in »Vzorčna kolekcija za leto 1985«. Dejavnost krajevne skupnosti Dolomitskega odreda V decembru 1984 se je sestal svet krajevne skupnosti, ki je sprejel dopolnitve obrambnega načrta in ocenil aktivnost v vaji NNNP 84. Ugotovil je, da so enote civilne in narodne zaščite ravnale v skladu z obrambnim načrtom, slabše pa je bilo reagiranje občanov glede na predpostavko vaje, ki je predvidevala ogroženost s kemičnim in biološkim orožjem. Zato bo treba v bodoče posebno pozornost posvetiti samozaščitnem in obrambnem usposabljanju krajanov. Aktivisti Rdečega križa so obiskali starejše občane, za otroke pa je bila skupno z VZZ Dravlje organizirana prireditev z obiskom dedka Mra- za' Vladimir Kočevar Obisk naših sodelavcev iz Laškega V soboto, 15. decembra 1984, so nas obiskali sodelavci iz tozda Predilnica Laško. Veseli smo bili njihovega obiska, saj smo čutili, da smo vsi skupaj eno — »dekorativci« — in da le s skupnim delom in sodelovanjem ustvarjamo naš boljši in lepši jutri. Srečanje upokojencev TOZD Predilnica Leto dni je za nami in os- korativne TOZD Predilnice novna organizacija sindikata Laško. Vabilu se je odzvalo je zopet pripravila srečanje 122 upokojencev, ki so se zbra-upokojencev bivše »Volne« in li, da bi obudili spomine na njene pravne naslednice, De- svoje delo v podjetju. Nekateri so po več letih zopet radi prišli v tovarno, ki jim je bila dolga leta drugi dom in v kateri so pustili svojo mladost. Radost jim je žarela iz srca, ko so se zopet srečali s svojimi nekdanjimi sodelavci in tovariši v dobrem in zlu. Velik del življenja so prebili skupaj. Niso bili samo srečni trenutki; v tako dolgi dobi se nabere tudi precej grenkih izkušenj, ki te ojeklenijo. Življenje teče dalje in mnogo stvari se je seveda spremenilo. In ponosni so na to, ker se zavedajo, da so tudi oni s svojim delom in odrekanji prispevali k temu, kar imamo danes. Veliko je novih strojev, nekateri pa ostajajo dobro poznani. Ob soočenju s strojem, na katerem si delal leta in leta, človeka prevzame poseben občutek. Kot da stroj ni mrtvo te- lo, ampak živi in diha. Da, in razumeti ga je treba, da povrne vloženi trud, Marsikdo je poiskusil, če ima v prstih še dovolj spretnosti. Med spomini in današnjo resničnostjo so se upokojenci sprehodili skozi proizvodne prostore. V dvorani, kjer so se zbrali s predstavniki delavcev, jih je pozdravil predsednik sindikalne organizacije in direktorica TOZD. Upokojenci so z zanimanjem prisluhnili kako uspeva generaciji, ki nadaljuje njihovo delo, krmariti tovarno skozi čeri današnjega časa. Po kosilu je v kratkem kulturnem programu nastopil tovarniški oktet. Pesem razvname srce — nekateri so mu pritegnili. Za prijetno popoldansko vzdušje sta poskrbela godca, ki sta zaigrala poskočne domače pesmi. V vedrem razpoloženju ob plesu in pesmi je srečanje kar prehitro minilo. Skromna darila ob slovesu bodo dlje časa spominjala na prijetne trenutke med svojimi bivšimi sodelavci, z upanjem da se prihodnje leto spet srečamo. Jože Hrastnik Naši pripravniki V prejšnji številki glasila sem predstavil dva naša pripravnika, v tej številki pa sem prosil za razgovor še preostala dva. Vsi štirje so se v Dekorativni zaposlili v lanskem septembru in bodo šest mesecev opravljali pripravniški program. Polona Cedilnik »Končala sem šolanje na Srednji oblikovalni šoli. Po končani srednji šoli sem nadaljevala študij na Biotehniški fakulteti, kjer pa sem po letu dni prekinila študij. Zakaj sem se odločila za študij na Biotehniški fakulteti? Predvsem zato, ker takrat še ni obstajala Višja šola za oblikovanje, ki bi bila lahko nadaljevanje srednjega izobraževanja v moji usmeritvi. Na srednji šoli sem bila vedno med najboljšimi, vedno odlična. Torej, po letu dni štu- dija na Biotehniški fakulteti sem se prijavila Skupnosti za zaposlovanje. Dekorativna je objavila prosto delovno mesto oblikovalke. Na objavo sem se prijavila in bila sprejeta. Opraviti moram 6-mesečni pripravniški program, potem pa bom delala kot oblikovalka v ročni tkalnici. Na začetku sem bila tri tedne v vseh oddelkih v proizvodnji, da sem spoznala proizvodni proces in se kasneje pričela privajati na delo v ročni tkalnici. Naredila sem že štiri svoje tapiserije. Sama sem si izmislila osnutek, barve, tkanje in dimenzije. Dve sta v trgovini za prodajo, dve pa sta še v ročni tkalnici. V novembru smo imeli v Beogradu razstavo naših ročnih izdelkov in slikarskih tapiserij, katere organizator je bilo časopisno podjetje Borba. Razstava je bila zelo obiskana, saj si jo je v desetih dneh ogledalo zelo veliko ljudi in tudi veliko slikarjev. Izkazalo se je, da je za slikarske tapiserije veliko zanimanje. V marcu, ko končam s pripravniško dobo in bom opravljala pripravniški izpit, bom pričela delati na delovnem mestu oblikovalka v ročni tkalnici. Z delom v ročni tkalnici sem zelo zadovoljna, delo opravljam z veseljem. Samo delo je krea- tivno, saj imam možnost uresničiti svoje ideje oziroma zamisli. Je resnično nadaljevanje načina dela (oblikovanje), kot smo se ga učili na srednji šoli. Profesorji so nas učili, oziroma so nas pripravljali za delo v tako dobrih pogojih, kot jih imam tukaj. Zal pa to ne velja tudi za moje sošolce. Od vseh sošolcev na Srednji oblikovalni šoli sva samo dve, ki opravljava delo v svojjem poklicu, za katerega smo se šolali, to je pri oblikovanju. Ostali opravljajo različna dela in istočasno iščejo zaposlitev, primerno svoji izobrazbi. Delovne organizacije večinoma že imajo svoje oblikovalce, tako da se zelo težko najde primerna zaposlitev.« Povprašal sem jo še, kaj meni o našem glasilu, oziroma, kako bi ga ocenila. »Naš časopis je zanimiv, vsebinsko pester, všeč mi je tudi grafična oprema. Biti mora poljudno napisan, da ga lahko delavci čim več berejo. Tudi sama sem pripravljena pisati za glasilo. Več bi morali pisati o delavcih v proizvodnji, o njihovih delovnih pogojih in podobno. Delavci namreč premalo poznajo delo drugih, vedo samo za svoje delo. Tako pa ne morejo ocenjevati in vrednotiti dela drugih.« Andrej Kovačič »Lani sem končal šolanje na Srednji tekstilni šoli v Kranju — tkalski oddelek. V 2. letniku sem začel prejemati štipendijo Dekorativne. Pri vpisu v I. letnik nisem nikjer iskal štipendije. V šoli pa so nam pove- dali, da Dekorativna dodeljuje štipendije in tako sem zaprosil in jo tudi dobil. V Dekorativni sem že trikrat opravljal delovno prakso. V prvem letniku sem delal v pripravljalnici, v drugem letniku v žakarski tkalnici, nazadnje pa v pliš pletilnici. Če se spomnim nazaj, je bilo v tkalnici vedno manj dela za nas praktikante, medtem ko je bilo dela v pripravljalnici vedno dovolj. Septembra sem se zaposlil v delovni organizaciji in trenutno opravljam pripravniški program, ki ga bom končal v začetku marca. V času pripravništva sem delal v vseh oddelkih, po en teden oziroma dva na vsaki fazi. Mislim, da sem bil v vsakem oddelku dovolj časa, da sem lahko spoznal postopke dela. Po dveh mesecih sem pričel delati v tkalnici, kjer bom po končani pripravniški dobi delal kot tekstilni mehanik. Prvo, kar sem se moral naučiti, je bilo tkanje. Preden lahko pristopiš k popravilu stroja, je nujno, da poznaš tkalski stroj, njegovo delovanje in samo tkanje. Tkalke, mehaniki in mojstri so mi veliko pomagali pri mojem uvajanju v delo. Prav tako mi mentor in inštruktorji pomagajo pri strokovnem in splošnem delu pripravniškega programa. Seznanjajo me s problemi, ki nastajajo v proizvodnji in kako jih rešujejo. Glede na poklic, ki ga bom opravljal, se mi pripravniški program ne zdi prezahteven. Mislim, da je pripravniška doba ravno dovolj dolga. V krajšem času bi vse faze tehnološkega procesa obdelal bolj površno, tako pa v 6 mesecih lahko temeljito spoznam vse faze dela. Prednost sem imel tudi pri tem, da sem bil že večkrat na praksi in sem proizvodnjo že poznal pa tudi delavce. Teorija, ki sem si jo pridobil v šoli, se da prenesti s prakso na delo v delovni organizaciji. Teorija je namreč osnova oziroma podlaga za strokovno delo. Mislim, da je premalo sodelovanja med vodilnimi delavci in delavci v neposredni proizvodnji. Odnos med delavci bi se moral izboljšati. Dober odnos med sodelavci je bistven pogoj za boljše poslovanje, več- jo produktivnost in boljšo kvaliteto. Delavčev odnos do svojega dela, kot do dela drugih delavcev, ne glede kje in kaj dela, bi moral biti boljši. Vsak delavec mora poleg svojega dela, ki ga opravlja, spoštovati tudi delo sodelavcev.« Tudi Andreja sem povprašal, kaj misli o našem glasilu. »Berem ga redno. Ze kot štipendist sem ga prejemal na dom. Vsebinsko se mi zdi, da bi bil lahko boljši. Glasilo naj bi bilo sredstvo za obveščanje in izobraževanje. Mislim pa, da je zdaj le list za obveščanje. Premalo je člankov »od zunaj«, na primer iz Tekstilca ali kake druge strokovne revije. Trenutno je zelo aktualno spreminjanje številčenja iz Nm v Tex in o tem bi lahko nekaj napisali. Pa tudi fotografije bi bile lahko bolj zbrane, na primer fotografija urejenega delovnega prostora in neurejenega delovnega prostora.« Obema sem se zahvalil za razgovor in jima zaželel veliko delovnih uspehov pri njunem nadaljnjem delu. Milan KOČAR Opozarjanje na napake Včasih razmišljam o tem, kako neodgovorno ravnajo nekateri s tem, da nočejo videti problemov v svojem delovnem okolju. Lahko bi navedel mnogo primerov, a poglejmo samo dva konkretna dogodka. Pred dnevi sem šel po tovarniškem dvorišču in sem videl, da mi gre nasproti delavec s cigareto v ustih. Preden je prišel do mene, je srečal več naših delavcev, a nihče ga ni opozoril na prepoved kajenja. Sele na moje opozorilo je prenehal s kajenjem. Prepričan sem, da bi s cigareto v rokah tudi odšel v stavbo ali pa bi pred vhodom odvrgel ogorek. Vemo, pa kakšno nevarnost predstavlja ogenj v tekstilni tovarni in kakšne so posledice požarov. Ne dolgo tega sem prav tako videl, kako je delavec vozil viličarja, ki je imel na vilicah naložene deske. Na deskah pa je sedel drug delavec. Vsem je dobro znano, kakšni so varnostni predpisi glede vožnje oseb. Vendar sta se oba vozila mimo mnogih na dvorišču in prav tako ju ni nihče opozoril na nevarno vožnjo. Se vedno mnogi mislijo, da morajo skrbeti samo zase in da ni potrebno drugih opozarjati na napake. To delajo celo takrat, kadar neprimerno ravnanje ogroža družbeno premoženje ali kadar sta v nevarnosti življenje in zdravje sodelavcev. Vendar ima takšno ravnanje pogosto neprijetne posledice, kajti lahkomiselna dejanja drugih so lahko usod- na za mnoge sodelavce. Zato je naša dolžnost, da druge opozorimo na napake, ki jih storijo iz nevednosti, malomarnosti ali celo namerno, prav tako pa moramo dobronamerno sprejeti nasvet ali opozorilo drugih. Vladimir Kočevar Naša osveščenost pred požari Komisija za požarno varnost in gospodar so si po delovni organizaciji ogledali naša prizadevanja za protipožarno osveščenost. Pri tem pa so naleteli na nekatere neljube stvari, ki nam nikakor ne smejo biti v ponos. Stanje se ne da primerjati s tem, da v letu 1984 na srečo nismo imeli nobenega požara. Za kaj pravzaprav gre. Po skritih kotičkih so se našli razni električni pripomočki, ki so morda že odpisani in pozabljeni, ponekod pa se še skrivoma uporabljajo. Kot vsi vemo pa v delovni organizaciji ne sme- jo biti. Saj je razumeti, da si kdo še rad skuha svojo dobro kavo ali pa se pogreje ob ljubkem izvoru toplote. Vendar te stvari so vendar prepovedane. Podobno je s cigaretnimi ogorki. Vsak si lahko predstavlja, kaj vse bi se lahko zgodilo slabega. V gorljivih koših za smeti so, in še kje drugje, kamor ne sodijo. Kaj pa dostopi do hidrantov in ročnih gasilnih aparatov? So ti prosti? Kje pa! Na to se še spomnimo ne, da morajo biti prosti. Kolikokrat smo že prebrali, kaj vse je že pogorelo zaradi malomarnosti. Ampak to se nekaterih ne tiče. Prepričani so, da se njim ne more ničesar zgoditi. Zgodi pa se in krivca je potrebno poiskati. Nikoli se ne javi sam. Kdaj bodo prišli časi, ko se bo vsak zavedal moralne odgovornosti in se bo bal disciplinske komisije. Stane Istenič Nakup počitniških garsonjer V Dekorativni nismo nikoli imeli dovolj počitniških zmogljivosti, da bi lahko zadostili vsem željam oziroma potrebam naših delavcev. Kljub temu, da imamo sedaj sedemnajst prikolic in da ima naš TOZD Predilnica iz Laškega svoj počitniški dom na morju, moramo v bodoče gledati, da si pridobimo več ležišč in to na lokacijah, kjer bi imeli večjo izkoriščenost. Po naših izkušnjah in razgovorih, ki smo jih imeli v zvezi s tem s sindikalnimi delavci, je prevladovalo mnenje, naj se po možnosti išče lokacija, ki bi bila čim bliže Ljubljani, vendar turistično zanimiva. Takšna prilika se je pokazala na Gorenjskem in to v Bohinjski Bistrici. Tam bodo pod smučiščem pod Koblo zgradili dva turistična objekta, v katerih bodo samostojne stanovanjske enote, namenjene za oddih delavcev. Lokacija je izredno ugodna, tako za zimski kot za letni turizem, saj je poleg Koble blizu tudi Bohinjsko jezero, kakor tudi več izhodiščnih točk za pohode na razne gorske ture. Glede na ugodne pogoje za nakup in naše finančne možnosti, so delavski sveti na zadnjem zasedanju sprejeli sklep, da kupimo štiri garsonjere, in sicer dve manjši s po 22,9 m2 in dve večji s po 30,90 m2 stanovanjske površine. Izgradnja obeh objektov je predvidena do naslednje zime, to je do konca leta 1985, kar je izredno kratek rok, vendar upamo, da se ga bodo izvajalci tudi držali. Prav gotovo je nakup trajnih objektov dosti bolj smotrn, kot nakup počitniških prikolic, saj so stroški za vzdrževanje in gospodarjenje dolgoročno nižji. Upajmo, da bo vse po sreči in da bomo že naslednjo zimo lahko letovali pod Koblo v svojih počitniških stanovanjih. Bogo Modic ________r d F--—i . i i i j. i ■■ ■ 7* ' IP—»T- - III ff ■: Kako vplivajo telesni položaji pri delu na obolenje hrbtenice in preventivni ukrepi Vse večje število bolnikov z bolečinami v hrbtenici je privedlo fiziologe dela, da natančneje raziščejo vzroke pogostejšega obolevanja pri nekaterih poklicih kot so npr. rudarji, gradbeni delavci, transportni delavci in vsi, ki delajo v prisilnih položajih. Položaj telesa je najpogosteje sedeči, stoječi občasno tu-di klečeči, čepeči ali ležeči. Položaj telesa se prilagaja potrebam dela in dimenzijam telesa. Človek najtežje prenaša, če mora dalj časa ostati v enem samem položaju npr. stoja na mestu, kjer ni možno premikanje, mirno sedenje, ležanje, dalj časa v sklonjenem položaju. V teh primerih nastopi huda motnja v prekrvavitvi določenih mišičnih skupin. Mišica ne more odvajati strupenih snovi, ki so se nakopičile kot produkt metabolizma in ne more sprejeti potrebnega kisika. Nastopi hitra utrujenost, ki zahteva počitek. Če takšna stanja trajajo pogosto in dalj časa pride do nepopravljivih sprememb, ki vodijo v obolenje mišic, kosti in sklepov. Pa si oglemo posamezne telesne položaje: STOJA Pri mirni stoji telo nikoli povsem ne miruje, ampak niha z določeno frekvenco. Težišče se prenaša z ene noge na drugo. Mišice so v napetem položaju in se hitro utrudijo. Hrbtenica je obremenjena zlasti v križnem delu. Obremenjeni so kolki, kolena, gležnji in stopala. Hrbtenica, ki je sestavljena iz vretenc, medvretenčnih vložkov in vezi predstavlja glavno oporo telesu v vseh položajih. Gibljivost pa je odvisna od čvrstosti medvretenčnih vložkov in vezi. Pri stoji je težišče telesa v višini XI, hrbtnega vretenca in teče izpred IV. križnega. Tako je največji pritisk na vložke med omenjenimi vretenci. Poleg tega je pri daljši stoji otežkočeno vračanje krvi iz spodnjih okončin v srce. Posledica je večji zastoj krvi v spodnjih okončinah in razvoj krčnih žil. Zato vodi takšno delo v hitro utrujenost in bolečine v križu in nogah. Da se temu izognemo, je potrebno občasno menjanje položaja in s tem preprečimo prehitro obolevanje. Problem pa lahko rešimo tudi s prilagajanjem delovne površine višini delavca in delu, ki ga opravlja. Višina delovne površine se nanaša na višino komolca (±0) 1. FINO DELO -— razdalja oči od delovne površine naj bo 30 cm, delovna ploskev naj bo nekoliko nad višino komolcev 2. LAHKO DELO — delovna ploskev naj bo nekoliko izpod višine komolcev 3. TEŽKO DELO — ki, zahteva pritisk na površino — delovna ploskev naj bo 20 cm izpod višine lakta (+ višina lakta) SEDENJE Zmotno je mišljenje, da sedenje razbremeni hrbtenico in predstavlja počitek za medvretenčne vložke in vezi. Obremenitev medvretenčnih vložkov je pri sedenju večja kot pri stoji. Kot med trupom in stegni meji 90°. V tem položaju so iztezalke stegna in hrbtne mišice napete. Pride do pritiska na sedežno površino, kar povzroča motnjo v prekrvavitvi in hitro utrujenost. Prvi pogoj za fiziološko pravilno sedenje je vzdrževanje fiziološ- ke ukrivljenosti hrbtenice, v križnem delu in s tem razbremenitev mišic tega dela hrbtenice. Da bi to bilo lahko uspešno, je potreben pravilen stol. Glavne značilnosti takšnega stola so: višina sedala mora ustrezati višini med stopalom in podkolensko jamico, nagib sedala naj bo 5° nazaj, da prepreči drsenje naprej in tako zmanjša pritisk na mišice stegna, naslonjalo naj bo v višini ledja. Nadalje je važna višina delovne površine. Ta se ravna po oddaljenosti očesa od delovne površine — 30 cm. Pri sedenju govorimo o sprednjem, srednjem in zadnjem položaju. Zadnji položaj je namenjen počitku. Za počitek fiziologi priporočajo sedenje pod kotom 135° — pol-sedeči položaj na ležalnem stolu s podpornikom za noge. PREPOGIBANJE Z DVIGOVANJEM Ta položaj je najpogostejši pri vseh fizičnih delih. Obenem je pogosto vezan na dvigovanje. Obremenitev hrbtenice pri prepogibanju in dvigovanju ima precej podobnosti. Pri prepogibanju se povečuje aktivnost mišic do 90°. Pri predklonu nad 90° visi hrbtenica samo še na ligamentih, sklepnih ovojnicah in medvretenčnih vložkih. Medvretenčni vložek zdrži pritisk od 500— 600 kg in še to če je ta enakomerno porazdeljena. Za lažje razumevanje naj navedem primer transportnega delavca, katerega teža zgornjega dela trupa znaša 45 kg, dviguje pa breme 50 kg. Pritisk na medvretenčne vložke je 700 kg. Da se izognemo posledicam takšnih obremenitev, je potrebno upoštevati naslednje preventivne ukrepe: 1. Tehnološki proces dela prilagoditi tako, da je dvigovanje in prenašanje bremen zmanjšano na minimum oz. avtomatizirano. 2. Največja višina, na katero se odlagajo bremena, ne sme presegati 40 cm od tal. 3. Bremena je treba nositi čim bližje telesu. 4. Pri dvigovanju bremen s tal naj bo hrbtenica v križnem delu zravnana in ne upognjena. Najbolje je dvigniti s počepom. Če transport bremen ne poteka po ravni površini, temveč po stopnicah, tedaj sme biti optimalna teža bremena precej manjša. Najugodnejši položaj telesa in okončin pri delu obravnava posebna veda, ki se imenuje ergonomija. Ta veda proučuje odnos človek-stroj-okolje in ugotavlja kakšen položaj telesa pri posameznih delovnih operacijah omogoča mišicam, da delajo v pogojih največje zmogljivosti. Tako imamo na razpolago številne formule in navodila, kako zmanjšati oz. preprečiti neugodne položaje telesa oz. okončin. Kljub temu pa število bolnikov s težavami sklepov, kosti in mišic narašča. Kako se temu upreti, je pogosto vprašanje! Vsi strokovnjaki, ki se s tem problemom ukvarjajo so zagovorniki aktivne redne telovadbe kot najuspešnejše preventive. Prav vsak poklic ima pri svojem delu nekaj položajev, ki predstavljajo obremenitev za hrbtenico in okončine. Zato potrebujemo telovadbo prav vsi brez izjeme in to vsakodnevno od 10—20 min, organizirano v enem ali dveh delih. Vse več je delovnih organizacij, ki so uvedle v svoj delovnik tudi organiziran odmor v obliki telovadbe, prirejene za določeno skupino delavcev glede na telesne obremenitve pri delu. Po rezultatih rednih obdobnih pregledov od 1. 1981 dalje ugotavljam, da so tudi v vaši DO obolenja hrbtenice in sklepov okončin na 1. oz. 2. mestu po pogostnosti. Zato predlagam in dajem v premislek, da bi to obliko preventive uvedli tudi za vaše delavce. Prepričana sem, da uspeh ne bi izostal, posebno v smislu boljšega počutja in večji psihofizični zmogljivosti zaposlenih. dr. Breda Poženel-Srakar DEDEK MRAZ S SVOJIM SPREMSTVOM Tudi letošnjo zimo je dedek Mraz s sanmi prišel v dolino, da bi obdaril naše otroke. Prej je bilo potrebno pripraviti kulise in tudi vaditi. Novoletno srečanje Da smo veseli, razigrani, nasmejani in da se znamo zabavati, smo dokazali na že 3. novoletnem srečanju mladih Iskre — Pržanj in Dekorativne. Prireditev smo organizirali v soboto, 22. decembra v dvorani »Doma svobode« v Šentvidu. V dvorani, ki je bila bližajočemu se novemu letu primerno okrašena, se nas je zbralo kar precejšnje število. Vsako leto nas je več, ki želimo zaokrožiti konec leta v veselem smehu in plesu, posebno po takšnem, kot je bilo letošnje. Razumljivo je, da je taka oblika zabave dobrodošla, saj jo zmore tudi naš mlad, prepogosto plitev žep. Srečanje smo popestrili s kvizom in družabnimi igricami : osvoboditev zapornikov, fantje so zavezovali pasove svojim dekletom (kar spretni so morali biti, da so spravili nerodno vrvico v tako majhno luknjico) ter spoznavanje partnerke po kolenih (moram pripomniti, da le eden od petih fantov ni spoznal svojega dekleta, kar je pohvalno mar ne?). Posebno prisrčen pa je bil zborček »Novorojenčkov«, ki je s pesmico »Nasa cetica ko-laka . ..« potrdil naša rosna leta. Preiskušali smo tudi našo prevečkrat opotečo srečo na srečelovu. Odplesali smo še »pouštertanc« in že je bila tu ura slovesa. Hitro, kar prehitro je minilo. Siti, napojeni in dobre volje smo zapustili dvorano. Bilo je oh in sploh, zato predlagam, da se konec letošnjega leta tudi sami udeležite zabave ter se o tem prepričate. JH DOPISUJTE V SVOJE GLASILO! Rok oddaje prispevkov je 21. 1. 1985. Kronika DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI: TOZD SUROVA TKANINA Kristič Marica — tkalnica Pečuh Boštjan — pripravljalnica Bomb ek Milena — pripravljalnica Kovač Danijel — pripravljalnica TOZD GOTOVA TKANINA Lisičar Miloš — šivalnica DELOVNO RAZMERJE SO PREKINILI: TOZD SUROVA TKANINA Kozel Terezija — upokojitev TOZD GOTOVA TKANINA Kosanec Marjan — izjava delavca Kobal Robert — hujša kršitev Alič Kemal — izjava delavca Kos Štefka — invalid, upokojitev Rutnik Stana — upokojitev Hrobat Ana — upokojitev DSSS Otrin Danica — izjava delavca Poličnik Viktor — izjava delavca ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem za lepo darilo, ki mi bo drag spomin na sodelavke in sodelavce ter na dneve, ki smo jih preživeli skupaj. Celotnemu kolektivu želim še mnogo delovnih uspehov pri nadaljnjem delu. Danica Ropotar ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se želim vsem svojim sodelavkam in sodelavcem zahvaliti za lepe trenutke, ki sme jih preživeli PREMESTITVE Strnad Bojan iz TOZD-B v DSSS skladišče pogon, materiala Smajlovič Ramiza iz apreture v barvarno tkanin Bilban Marjeta iz TOZD-B v gospodarsko plan. službo Janežič Stanka iz KSS v gospodarsko plansko službo DELOVNI JUBILEJI 30 let Bečan Štefka Bricelj Marija Lokošek Karolina 25 let Erbida Emilija Valentak Marija Muc Marta 15 let Seiko Ivanka Galič Belkisa Franko Marija Tomc Anton 10 let Košir Marija Schwed Dina POROKE Zeme Antonija poročena Brečko Kozinc Anka poročena Dulič Dernovšek Lilijana poročena Sotlar ROJSTVA Gimpelj Jožica — hči Horvat Željko — sin skupaj. Še posebej se zahvaljujem tovarišu Jermanu, tovarišici Pirkmaierjevi, tovarišici Koščevi, vsem izmenskim mojstrom, kot tudi vsem sodelavcem za vso pomoč, razumevanje in pozornost, ki mi je bila izkazana ob moji osebni težavi vsa ta dolga leta. Vaše dragoceno darilo me bo spominjalo na vse radosti tekom moje delovne dobe. Zdaj, ko se koledarsko leto počasi izteka pa vam v novem letu želim še veliko stvari, za katere je vredno živeti z željo, da ostanete taki kot ste, saj vas imam Včeraj in danes Za vse, kar imamo danes, se moramo zahvaliti našim prednamcem. Tako je tudi v gasilski organizaciji. Spomnimo se samo starih rimljanov in skočimo v XIX. stoletje, ko se je pričel razvoj slovenskega gasilstva! V naši delovni organizaciji se je pričelo razmišljati o ustanovitvi gasilske čete že zelo zgodaj. Dokončna odločitev pa je padla, ko je nastal velik požar v oddelku sušilnice. Nastala je tudi velika materialna škoda. Za delo pa je bilo takrat zelo težko in vsi so se bali, da bi službo čez noč izgubili. Takrat še ni bilo zajamčenih osebnih dohodkov ali dodatkov na brezposelnost. Če kdo ni imel dela, je bil to njegov problem. Delavci so se zato požarov bali. Ko je konec leta 1938 gorelo v sušilnici, je pri gašenju pomagalo veliko delavcev, čeprav tovarna ni bila njihova last. Niso imeli ustrezne gasilske opreme. Požar je gasila mestna poklicna gasilska četa, ki pa ni imela primerne gasilske taktike, tako da so požar lokalizirali pravzaprav delavci sami. Po tem dogodku je bila v tovarni leta 1939 ustanovljena gasilska četa, ki jo je takrat vodil Jože Merjasec. S svojimi zahtevami so pritisnili na upravitelja Vogla, ki je nato nabavil motorno črpalko ILO, Magirus lestev ter cevi in mi-nimakse. To pa je bila osnova za razvoj gasilstva v tovarni. Prišla je vojna vihra in nato obnova porušene domovine. Opreme po vojni ni bilo mogoče dobiti, zato je bila bojazen, da bi prišlo do požara, zelo velika. S tisto opremo, ki so jo imeli so pridno vadili in so bili za tiste čase po pripovedovanju zelo dobro izvežbani. Po strokovni oceni je bilo v bližnji okolici premalo požarne vode. Na srečo so bili vsi požari v kali zatrti, predvsem po zaslugi marljivih gasilcev. Na občnem zboru v letu 1954 se je gasilska četa preimenovala v Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo Tovarne dekorativnih tkanin. Poskrbljeno je bilo tudi za izobraževanje članov in članic. Ko društvo nekaj časa ni bilo aktivno, je tov. Rode, takratni direktor, izdal naslednji nalog: »Gasilske desetine morajo biti izvežbane tako, da so sposobne v vsakem momentu stopiti v akcijo. Vsi ostali pa morajo biti poučeni o preprečevanju požara in gašenju s enostavnimi sredstvi. Disciplina, sredstva in kader ne more biti vzrok za slabo delo gasilske čete!« Aktivnost je zopet narasla, saj je bila dana vsa podpora od podjetja. Leta 1957 pa je aktivnost zopet padla, saj se je pri vaji z lestvijo smrtno ponesrečil tov. Drago Jakopič. Kaj pa danes? Iz vseh teh izkušenj je izdelana smer našega delovanja. Da lahko zavarujemo tisto, kar imamo, moramo imeti aktivno gasilsko društvo, ki je tudi ustrezno opremljeno. Člani društva pa morajo izpopolnjevati svoje znanje na vajah in seminarjih. Zelo pomembno je tudi vključevanje novih članov in članic v društvo in osnovno izobraževanje vseh zaposlenih. Stane Istenič ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage mame se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za izrečeno sožalje, sindikalni organizaciji pa za podarjeni denar namesto venca. Marija PUŠNIK ZAHVALA Ob izgubi moje drage mame se sodelavcem iskreno zahvaljujem za izrečeno sožalje ter sindikalni organizaciji za prejeti denar namesto venca. Tončka JANČAR Izdaja v 1350 izvodih DO Dekorativna, n. sol. o., Ljubljana, Celovška 280, tel. 574-316 — Uredniški odbor: Francka Rupar, Alojz Koncilja, Marjan Peklaj, Edvard Cepuš, Milan Kočar, Tone Tomc, Milka Klobučar, Janja Hofer, Marija Murn — odgovorni urednik — Tiska: Tiskarna Ljubljana, Tržaška 42, Ljubljana. — Po zakonu o javnem obveščanju (Ur. list SRS, št. 121/72) je glasilo oproščeno davka na promet.