SVOBODNA SLOVENIJA AÑO (LETO) XXI. (IS) No. (štev.) 37 ES LOVEN IA LIBRE BUENOS AIRES 13. septembra 1962 iliajucejc Zmagoslav j & svetovnega miru V na.šem listu ;smo že ponovno pisali o nastajanju in graditvi nove Evrope- Prikazali smo napore 1 zlasti krščanske demokracije v Nemčiji, Franciji ter Italiji za ustvaritev Skupnega evropskega trga in prizadevanj, da bi čimprej prišlo tudi do politične združitve Evrope, t. j. do Združenih evropskih držav. Veliki so ulspehi, ki so jih države omenjene -evropske skupnosti dosegle na političnem, gospodarskem in kulturnem področju in velik je že njen vpliv na razvoj dogodkov'v svetu. Toda nekateri so pri vsem .tem le izražali zaskrbljenost, da so vsi ti uspehi, vse te pridobitve držav Skupnega evropskega trga v glavnem le osebna zasluga velikih mož, .ki ;s0 ustvarjali, novo podobo Evrope po zadnji vojni: Adenauerja, Schumana, De Gaulla in De 'Gašperja in.da po njihovi smrti njihovo delo lahko propade ter ¡se bodo evropski narodi znova začeli uničevati v vojnih ¡spopadih kot je to bilo doslej. Zlasti kar se Nemcev in Francozov tiče. Narod, da na nobeni strani še ni potrdil te politike svoj:h vodilnih mož in svojih vlad- Tako so mislili nekateri v Evropi ¡sami, -še bolj p;a v ostalem svetu do prejšnjega tedna. Sedaj pa nič več, kajti v tem času sol se v Evropi odigravali zgodovinski dogodki. Predsednik francoske republike general De Ganile je bil -od' 4. do 9. ¡septembra; na prijateljskem obisku v Zahodni Nemčiji-Prvi francoski predsednik na uradnem, prijateljskem obisku v Nemčiji, ki je bila že po tradiciji stoletja v sovraštvu s Francijo, v tisti Nemčiji, ki je svoje odnese s Francijo doslej reševala samo z orožjem. In ¡ravno De Ganile je bil ¡tisti izvoljenec francoskega ljudstva, ki je kot častnik francoske armade v obeh svetovnih vojnah z orožjem branil čast in neodvisnost francoske domovne pred napadalnostjo pruskega in nacističnega militarizma, nato bil vodja odporniškega gibanja proti nacističnemu ckup-ai-torju,, sedaj pa je kot predsednik francoske republike iz Francije nosil poslanico prijateljstva francoskega n.aro1-■da nemškemu narodu- Kakšni občutki so ga morali le navdajati, ko je z leta-la, s katerim se je vozil v Nemčijo, pred pristankom že v z,raku bral ¡ogromne plavajoče pO'-zdravc-e napise: „Dobrodošel, general De Gaulla,“ na zemlj: so pa grmele v pozdrav salve iz nemških topov, ki so doslej po Franciji povzročali samo ■smrt in razdejanje, ter se mešale z a-kordi mogočne Marseljeze. In nato sprejem z vsem sijajem, ki ga premokre sedanja Nemčija! Bivanje v Bonnu je De Gaulle porabil za razgovore o odnosih .med Nemčijo in Francijo, o pol tirni združitvi Evrope, o sprejemu Anglije v Skupni evropski trg, ’ o Ber-linu in o nadalnjem. zadržanju obeh držav do Sovjetske -zveze. Kako in kaj mislita o teh vprašanjih sedanja Nemčija, in Francija, je razvidno izgovororv, k- jih je imel De Ganile na svojem' potovanju po Zahodni Nemčiji in v skupnem poročilu o njegovem obisku v. Nemčiji. De Gaulle pa v Kblnu, Duseldorfu, Duisburgu, Hamburgu, Munchenu in -Stuttgartu ni govoril kaki zaključeni družbi -povablje-nh gostov, ampak povsod nemškemu narodu, -ki mu je prirejal . naravnost viharne ovacije. Vsi sloji nemškega naroda so De Gaullova izvajanja sprejemali z globokim odobravanjem in navdušenjem, zlasti, ko je nagla-šal, da sta francoski in nemški narod po ¡tolikem trpljenju ¡le spre-¡videla vso -nesmiselnost medsebojnega uničevanja in borbe za nadoblast. Poudarjal je, da -sta -se sedaj združila v prijateljstvu in delata skupno za- iste in edine či-lje: za zagotovitev miru, časti in sreče svobodnih narodov. Dalje da sta oba naroda v višem med seboj solidarna in njuno prijateljstvo je že tako trdno, da obe državi Lahko določita eno samo skupno politiko, in napravita politično zvezo, če b; se razgovori za združitev Evrope preveč zavlačevali- „Kakšna revolucija v odnosih med obema ¡državama-, če jih primerjamo s preteklostjo,“ je vzklikal sam De Gaulle1 pred navdušeno množico nemških kovinarjev,, ki ga je ne- ile od0 mogli,1 dovolj zatrdno ugotoviti, če j-e življenje na Veneri- Ameriške in druge o-pazovalne postaje pa so te dni ugotovile, da se je Kakor znano-, se Anglija z vlsemi silami trudi, da bi se mogla vključiti v Skupni evropski trg, -toda pod takimi pogoji, da bi -lahko obstal njen Gommonwealth politična, -gospodarsko' in socialno nespremenjen. V ta namen je imela Anglija še pred nekaj tedni razgovor z -ostalimi članicami Skupnega trga- v Bruslju v Belgiji, tocla ni prišla z njimi do končnega -sporazuma. Zlasti Zahodna Nemčija, predvsem pa Francija, nima prav ¡nobene želje, da bi Anglijo z vso naglico sprejeli v Skupni evropski -trg, ¡pač zaradi slabih spominov iz še nedavne preteklosti, — da ne govorimo o vsej angleški zgodovinski preteklosti, in njenem zadržanju do Evrope, — ko je skušala uničiti Skupni evropski trg s svojo gospodarsko organizacijo tkzv. Zunanjih sedem, ki pa ji Je kljub vsej njeni preračunljivosti propadla. MacMillan je zato za pretekli po. nedeljek znova sklica-l v London konferenco predsednikov 16 držav, članic Commonwealtha, da bi z njimi razpravljal o možnost' ¡obstanka, te umetne zveze držav,, če in kadar bo mogla Anglija vstopiti v 'Skupni evropski trg. MacMillan. ve, da je ¡obstoj njegove vlade na kocki, če ne bo- mogel dokazati nujnosti ¡o vs-topu Anglije v Skupni evropski trg. Prav tako ve, da je obstoj njegove .vlade na ¡kocki, če mu ne bo uspelo vključiti Angl'je v Skupni evropski trg, -toda ne samo obstoj njegove vlade), pač pa tudi vsa zgradba 'angleškega gospodarstva in njenega Co'mmonwealtha. Tudi iz Washingtona namrfeč neprestano pritiskajo, r.aj vstopi v Skupni -evropski trg, deloma pač z namenom, -da bi dobil: tudi Amen. kanci preko Anglije tako vsaj- nekaj vpliva na novo Evropo. Ti britanski poskusi sporazumeti -se z novo Evropo predstavljajo za Anglijo križpb-fje v njeni tradicionaln: gospodarski, politični in socialni politiki. N.a -drugi strani -pa politična solidarnost Francije ini Nemčije dokazujeta, da nova Evropa ne 'čuti nobene potrebe p-o članstvu Anglije v svoji -siredi. MacMillan v svojih naporih za vs-top Anglije v Skupni evropski trg zadeva na močno o Pozicijo -doma in po vseh državah Comrnonwea-ltha. Tisti, ki se ne morejo sprijazniti z izgubo angleškega impérij'a, smatrajo MacMillanovo prizadevanje za izdajstvo Cbmmon-wealtha. Nekatere vlade Gcmmonweal. tha menijo, da bodo njihovi -gospodarski interesi trpeli veliko -škodo. Spet druge trdijo, d-a- ;se nočejo vezati z blokom, iki je politično v -tako hudi borbi s komunizmom. MacMillan namerava na tej konferenci, ki -bo trajala predvidoma teden dni, prepričati predsednike 'držav Co-m-momvealtha, da sl je Anglija zaščitila svoje interese- Imel pa bo težek položaj, ker s-o -pogajanja med Anglijo in Skupnim trge-m nedavno obstala na. mrtvi .točki in je sporakum še zelo daleč. Moral bo uporabiti vse svoje politične sposobnosti, da bo prepričal predsednike, d'a b-o s svoj'm vstop-om v Skupni evropski trg- Anglija postala močnejša in bolj cvetoča,, z njo pa tudi ves ostali Commoniwealth. Avstralija in Nova Zelandija se nahajata tik pred splošnimi volitvami t-er bo na potek volilnega boja in izid volitev nujno vplival problem britanskega včlanj-enja v Skupni evropski trg. V vseh državah C-ommonwea'lthia se zavedajo, da bo življenjska raven njihovih dežel padla, če bodo izgubile •svoja stara '.tržišča in če se b-c-do še aolj zrahljale zgodov. vezi z Anglijo. Vodja com.monwealthsk:h predsednikov, ki -nasprotujejo vstopu Anglije v 'Skupni evropski trg, je kanadski Diefenbaker. Temu ¡ob ¡strani stojita av-stralski Menzi-es in novozelandski -Keith Holyea-ke. Kar so ¡se angleški socialisti pod vodstvom G'aitiskella izjavili proti vstopu Anglije v Skupni evropski trg, Diefenbaker ve, dia more -s svojim zadržanjem. neposredno vplivati tudi na nadaljn-4 notranjepolitični položaj v Angliji sami. Anglija se tako prvič v svoji zgodovini nahaja v precepu: ali obdržati svojo staro zgodovinsko vlogo pokroviteljice Comm.Qnwealtba,, toda brez slehernega vpliva na' nadaljni razvoj, nove Evrope, .ali pa zrahljati vezi s Com-monwealthom in se tako posloviti od preteklosti, toda s priključitvijo Skupnemu trgu postati ena izmed članic Evro-pe, v katero p.a prihaja z zamudo in zat-o ne več kot odločilna- sila. I N V čilski prestolnici .Santiago je bila piri nadomestnih volitvah, 2. sept. preizkušnja moči med silami demokratskega in komunističnega bloka. Poslanski kandidat narodne demokratske fronte Gustav Monckeberg, t. j. sedanje vladne večine, ki jo sestavljajo poslanci radikalne, liberalne in konservativne -stranke, je dobil po zadnjih poročilih 60.835 glasov,, kandidat Fronte ljudske akcije FRAP (Frente de Acción Popular), ki jo sestavljajo -komunisti, socialisti in narodni demokrati 44.351 glasov, kandidat ¡krččanskih demokratov (Bernardo Leighton) pa 31-437- 'število glasov, ki j'h je dobila knščansko-demo-kratska stranka sama kaže na vedno večji vpliv, ki ga ima ta politična skupina na razvoj političnega življenja v Čilu, zlasti odločilno bo pa zadržanje te stranke pri prihodnjih predsedniških volitvah leta 1964, 'ko ho e-d-ino od nje odvisno, ali 'bo čile dobil za predsednika •kandidata demokratskega bloka, ¡ali pa levičarja- La Central Unica de Trabajadores de Chile —- Edina centrala, členskih delavcev, ki je ped vplivom socialistov in komunistov,, je nameravala ustanoviti centralo delavskih sindikatov vseh latinskoameriških držav. V ta namen je sklicala zborovanje v č'l;ski -prestolnici ter nanj povabila predstavnike sindikatov iz posameznih ameriških držav in predstavnike temu ¡sindikatu naklonjenih političnih gibanj. Tako so med dragim prišli iz Argentine predstavni- sovjetom pred kratkim ponesrečil podoben poskus, namreč poslat: satelit proti Veneri. Ugotovile so, da okoli Zemlje krožijo trije delj neke sovjetske rakete, ki ni mogla dobiti zadostne hitrosti, da h: odtrgala satelit od Zemlje in ga pognala proti Veneri. Moskva o tem neuspehu seveda ni črhnila niti besedice, ameriško izstrelitev Marinería II. pa je takoj y začetku označila kot samo- delen uspeh- V TEDEN ki peronistov. Na zborovanju je načrt kom.Sni.stoy, da bi ustanovili novo delavsko centralo, s k-ater0 bi širili 'komunistično ideologijo po latinskoameriških državah na celi črti spodletel, kajti Konfederacija krščanskih latinskoameriški. sindikatov -se vabilu za udeležbo na omenjenem zborovanju nj hotela odzvati ter tako do ustanovitve centrale delavskih sindikatov Latinske Amerike, ki bi bila pod vplivom komunističnih propagandistov, ni moglo priti. V Brazilu' se razmerje med opozicijo, vlado Francisca Brochado da Rocha, predsednikom re-pu-blike dr. Goulartom in njegovim svakom guvernerjem države 'Rio Grande do Sul Leonolom Briz-o-lo, vedno bolj zaostruje zaradi dr- Gou-iartove zahteve po spremembi sedanjega parlamentarnega sistema s predsedniškim. Nrjcdiočnejši ¡zastopnik »perici je proti predsedniku dr. Goulartu je guverner države Guana-bara Lacerda. Sedanje brazilske vladne oblasti bi se ga rade znebile s postavitvijo komisarja v tej državi. To vladno namero je zaenkrat preprečil zunanji m'nister Alfonso Arino-s. Guverner Lacerda je nevaren politični nasprotnik. S svojimi nastopi je doslej podrl ž.e dva brazilska rtiedkedm'k'a: Geiiulia Vargas-a in| dr. Qu.adrosa. Je odločen demokrat in protikomunist. Francoska policija je prijela 5 tenoristov, ki so dne 22. avgusta izvršili atentat na predsednika de Gaulla. V vsem je bilo tedaj 8 atentatorjev ter policija ostale še zasleduje. Med1 petimi aretiranimi teroristi ¡so trije bivši člani francoske Tujske legije, po narodnosti Madžari. Sovjetska zveza je protestirala pri ameriški vlad’, češ, da je njeno letalo U2 preletelo otok Sahalin. Nad kom. Kitajsko so pa kit- komunisti sestrelili enako letalo kit. nacionalistov iz Formo z-s. Odlomki iz p vsem V junijski številki tržaške kulturne revije Mladika je prof. Martin Jevnikar objavil šopek spominov na pok- slovenskega pisatelja župnika Franca Finžgarja skupno z odlomki pisem, ki jih je pok. F:nžgar pisal v zadnjih letih svojega življenja Rev. dr. Ferdinandu Koledniku. Vsebina pisem se nanaša na sodobno slovensko stvarnost in je ¡zelo zanimiva, ker prikazujejo, kako. je na sedanje razmere v domovini gledal veliki slovenski pisatelj in javni delavec ob zatonu svojega življenja. Odlomki iz pisem se pa glasijo tako: 9» IX- 1957: „Najprej se Vam zahvaljujem za poslane mi Postne podobe. 3x2 sem dobil. Pa vse kair zbeže od mene. Zares jih silno radi bero. Takega tiska sedaj kar ni več tu! O tempora, o m.oras! Svet se giblje in ziblje po svoje — po novem- Mi stari smo dognali, v novo OB STOLETNICI SLOMŠKOVE SMRTI M e I i « o r A. M. SLOMŠEK Mogočni vojvoda Belizar je ¡služil rimskemu cesarstvu na Ju-tro-vem. Njegova roka je premagala vse sovražnike. Pred njim so trepetali divji Huni in pred njim bežali hrabri Gotje; imenitni vitez je užugal Vandale in Perzijane. Nai «tare dni — pravijo — je sedel Belizar, steber vsega cesarstva,, slep na kamenu za potom, blizu morja zunaj: mesta 'Carigrada in — prosil ubogajme. Po krivem je bil obtožen in fktaknili so mu oči. Sirota ni videl hoditi in deček Iga je vodil ob palici, dia si je prosil živeža. Večerno ¡sonce je gorko sijalo dn slepi Belizar je pobaral mladenca: „Ali sije sonce tudi po Carigradu?“ „Vse strehe se svetijo od sonca,“ mu je odgovoril deček-Belizar se je obrnil k Carigradu, se nasmejal in od veselja se mu je potočila debela solza po bledem licu v sivo brado. „Zakaj ;se obračate po nehvaležnem mestu, ki vam je vzelo ljubo luč ?“ ga je vpraša} fantič. Belizar (mu je lepo odgovoril: „Jaz sem ljubil, ljubim inl bom ljubil deželo materino.“ GORIŠKA EN PRIMORSKA OBČNI ZBOR SLOVENSKE KATOLIŠKE SKUPNOSTI Slovenska katoliška skupnost, politična organ:zacija tržaških Slovencev, je imela nedavno svoj redni občni zbor. Na zboru je njen predsednik in tržaški občinski svetovalec dr. Teofil Simčič opisal obsežno politično delo odbora v pretekli poslovni dobi, pa tudi uspehe v delu za Slovence na Tržaškem. Poudaril je tudi, da bo Slovenska katoliška skupnost še nadalje sodelovala s Slovensko demokratsko zvezo, ker je to v dobrobit vseh Slovencev. ' Tajniško poročilo je prebral Perter (Šorli,, ki je v svojem poročilu pedal ARGENTINA Novi politični dekreti vlade Vlada dr. Guida je prejšnji četrtek po ponovnih razgovorih v vladi, zlasti med državnimi tajniki oboroženih sil, min. za narodno obrambo L anusom, min. za notr- zadeve dr. Adroguojem in ostalimi člani tkzv. izvršnega kabineta objavila nov politični dekret. Nanaša se na poslansko zbornico in senat, ter bodoči politični razvoj v državi. Poslanska .zbornica je bila za delo nesposobna, ker ni imela ' več kvoruma1, senat se pa tudi ni sestajal. Zato je vlada vprašanje obeh zakonodajnih zbornic rešila tako, da v dekretu izjavlja, da ju smatra za razpuščen’’. Isto- ISomeevt Ssv£iB*t 'brat Božidar pa kanih strani) so mi odklonili (po 62 j 3 samospevi. Koncert se je vršil v lepi tako usodo!!!) Novi! n akustični dvorani, ¡ki je v zgradbi s j Argentinskega znanstvenega društva, Santa Fe 1145. ¡letih prvi spis časi! Zdravnik m.i je napovedal: Ne bo dolgo. Vaše oči so zelo omagane. Prav j Sestava koncertnega sporeda je bila tako je s sluhom. Eno uho po bombi ; taka, da je od izvajalcev zahtevala ne uničeno, drugo pa je ohranilo sluha še i le veselje do’petja, ampak tudi pevsko 15%. Prestreljena noga mi brani nad' nadarjenost, pevsko tehniko in resno pol ure hoje ob lepem vremenu.“ j pripravo. Da vsem tem zahtevam ustre. zajo, so najprej dokazale sestre Fink, 2- II. 1958: I ki so v ' tercetu odpele Palestrinovi „Komunizem, je tako pretkana sve j gkiad')>i „Esurientes implevit bonis“ in tovna organizacija, da je ne bomo prc- , „S‘Gut locutus est“ ter Bachovo „Jesu, kosili. Pa pustimo vse to! čas prinese, ■ mejne Freude“. Stilno predvajanje ter tudi odnese, ko tako veli skupna' ca« •usoda. To (Kolednikovo prevajanje) je zares drugačno narodno delo, kakor ga sedaj radi prakticirajo: Dajte nam denar (država!) in hajdimo po svetu, po vsem globusu. Koliko so ti silni milijoni doslej narodu koristili, ne vero, a svoje si pa tudi mislim.“ 12. III. 1958: „Sicer je pa prt nas sedaj lepa navada, da o mojih knjigah molče- Popotovanje je omenil le Radio — listi pa vsi molče o tem. Saj jih razumete. Brez ¡reklame pa jih ljudstvo bere in kupuje.“ 21. III. 1958: „To zavest imam, da so vsi spisi vendarle fcrščansk' in da nisem ¡tega prepričanja nikjer v spisih skrival. Tudi v Svobodnem soncu ne. Oj, pisateljevanje jo odgovorna naloga. Samo to je zame kritika, da moje delo vsi vetrni ljudje nenehno iščejo in ga bero. Tudi to je zame potrdilo, da sem po prepričanju odkrito pisal-“ 11. IV. 1958: „Ko bi bil jaz drugačnega poklica, bi gotovo skušali oblastniki nekaj žrtvo-atj za tisk mojih knjig. A tako bo težko kaj. Kot veriga drže vse v rokah in ubrano sozvočje lepih glasov sta bili odliki ne le teh pesmi, ampak celotnega koncerta- ¡Sestram ‘se je nato pridružil brat Božo-. V kvartetu so odpeli Schubertovo „In monte Olivet’“, Petelin-Galusovo „Molitev v smrtni stiski“ ¡ter Mozartovo „Ave Maina“. Vse tri skladbe so bile odpete z globokim občutkom. Najmočnejši vtis pa je napravila Petelin-Gallusova „Molitev v smrtni stiski“. Božo' Fink je kot solist odpel tele skladbe: Debussy „Les cloches“, neznanega avtorja „Chaque chose“, Brahms „Sapphische Ode“, Geržine ,,Ni ti dovolj“. Njegov glas se je ob tej priliki še prav posebno uveljavil. Naravnost ¡odlični ¡sta bili, tako po stilu kot po interpretaciji, obe francoski 'skladbi. Drugi del ¡sporeda je začel tercet sester. Izvajal je sledeče skladbe: Palestina „Due canzonette“, Scarlatti „I/anello rapto“, Lajovic „Pesem“, 'Kimovec prekmurska pesem „Teče ¡mi vodica“ in Tomc „Otroci rajajo“. Kvartet je zaključil koncert s skladbami: lSchwab „Serenadiea“, Cordoba „.Chacarera“ in Geržinič „V ¡katedrali božjega ¡groba“. ' Razčlenjevanje posameznih :zvedb bi spadalo v strokovno kritiko. Rot poročevalci ¡moremo ugotoviti, d'a je bil tudi drugi del koncerta izvajan s prav takim uspehom, številno in izbrano občinstvo -je hvaležno sprejemalo lepo izvedbo posamezni skladb. Razumljivo je, da so pesmi slovenskih skladateljev našle najlažjo pot do src poslušalcev. Prof. Geržinič je pevce spremljal na klavirju. Na sporedu pa sta bili tudi dve njegovi skledbi. Z drugo „V katedrali .božjega groba“ je bil koncertni spored zaključen. Ta pesem je napravila .naravnost mogočen vtis na poslušalce, tako po svoji skladbi, kakor izvedbi. Po zaključku koncerta se občinstvo ni hotelo dvigniti in so morali nastopajoči dodati ¡še več točk, katere vse so bile sprejete z odobravanjem. Bil je res lep,'večer. pregled o delu in razvoju Slovenske ka- | časno je razpisala volitve za izvolitev toliške skupnosti. Pojasnil je tudi raz-1 192 poslancev za zvezni . palamer.t za loge, ki so vodili Slovensko kat. skup- j 27. oktobra 1963. Tega dne bodo tudi nost, da ni stopila v sitalen akcijski od-| volitve volilcev predsednika in pod-bor z drugimi organizacijami, ki so iz- j predsednika, republike ter volivcev dveh ven demokratičnega tabora in so ko-1 senatorjev za zvezni senat v Bs. Aire-munistično nastrojene, Ob koncu je po- su. Volitve za province bodo razpisali V soboto, 8. t. m., smo doživeli Slo- mnogi pa kar zares.“ kljub majhnemu številu visok odstotek katolkov (po zadnjem štetju nas je še 87%) nima nič govoriti. 'No, kaj hočem».“ 29. III. 1959: „Ali se bo kat. tisk kar skrčil na ničlo? O tem se večkrat menimo; ni sotrudnikov. Stari ¡smo dognali, novega kat- orientiranega naraščaja za pisanje pa kar nič n1'. Po svetu plovejo novi valovi, ki naraščajo. Mnogi za kruhek, Sreča iz takega kraja beži, kjer v njem poštenja potrebnega ni. A. M. Slomšek VATIKAN O SOVJETSKIH ASTRONAVTIH Vatikansko glasilo Osservattore Romano je pretekli teden napisalo, da sta oba sovjetska astronavta, Nikolajev in Popovič, s tem, ko sta zanikala obstoj Boga, „padla z vrhunca hrabrosti v vesolju na najgloblje globine neumnosti.“ Nikolajev in Popovič sta namreč odgovorila neki 70-letni ruski starki, da Boga v vesolju ni. „Osservattore Romano“ nato dodaja, da so njune izjave pokazale tri stvari: 1. Kljub 50-letni protiverski propagandi in preganjanju se morajo komunistični vodje še vedno trdo boriti proti krščanski veri. zval vse člane skupnosti, naj čimbolj sodelujejo, da bo delo stranke še bolj uspešno. Visokošolec Marijan Bajc je v .svojem, govoru nakazal nekaj programskih točk, ki bodo vodile SKS pri nadaljnjem delu: Premagati hoče narodno, gospodarsko, socialno ter idejno mrtvilo in popeljati Slovence v Italiji do njihovih pravic. Za ta cilj se bo .borila z živo borbo v okviru zakonitosti po splošnih in krščanskih načelih. V kolikor bo mogoče, bo sodelovala s sorodnimi demokratskimi skupinami. Organizacija se b0 tudi trudila za združitev vseh kršč-mislečih Slovencev pod skupno streho. Vse tri govormke so zborovalci navdušeno ¡odobrili. Po kratki in ^živahni debati so bile volitve novega odbora. Za predsednika je bil ponovno izvoljen dr. Teofil S'mčič, ostali odbor pa se je na prvi seji takole konstituiral: podpredsednik inž. Milan Sosič, politični tajnik dr. Matej Poštovan, organizarij-ski tajnik Marijan1 Slokar, blagajnik dr. Marijan Bajc, v razsodišču sta Jože Podobnik in dr- Aido Štefančič. Ostali odborniki so Sergij Pahor, prof. Hubert Mamok>, Franc Mljač, dr. Lojze Tul, Tone Kostnapfel, Roman Lupine, Aleksander Možina, Stana, Oficija, Jožko Čotar, Pepi štrajn in Zdravko Petaros. Na koncu so sprejeli še resolucijo, v kateri popolnoma odobravajo delo dr. Simčiča v tržaškem občinskem, odboru, v drugi .pa pozivajo odbor in članstvo, naj se z vso voljo posveti delu. Tudi naj se čimprej ustanovi stalno tajništvo in se čimbolj pripravi za bodoče volitve 2. Filozofski temelji sovjetskega brezboštva so še vedno silno primitivni. 3. Svetovno navdušenje nad njihovim vesoljskim, uspehom je utrpelo ve-l’ko škodo, ker so sovjeti ta uspeh uporabljali tudi za ideološki konflikt- „Osservattore Romano“ zaključuje: „Nikolajev in Popovič bosta našla Boga, ko bosta bolj natančno spoznala perfektne zakone, ki vladajo v vesolju.“ j Dež za soncem mora biti, za veseljem žalost priti. A- M. Slomšek Razstava v San Martina Strah, da se bo skup na umetnikov, j daj; drevesa v diagonalni razporeditvi ki se je šolala na šoli Slovenske kul. turne akcije razšla in spet „utihnila“, je bil prazen. Kadarkoli smo z enim ali z drugim govorili, je povedal, da še dela ali razmišlja al' le začasno počiva; dva sta pa celo že lani spet javno nastopila. Razumljivo je, da se zdaj vsak izmed te šestorice razvija bolj samostojno, dasi jih skupna pota v delu in nastopih ¡še vedno dokaj družijo; istotako ne ustvarjajo globine- Tudi stebla „Bodeče neže“ so pravzaprav vsa v isti prostorni ploskvi, najsi so posamezni cvetovi nekoliko plastično modelirani, pa le nakazano. Iste znač’1-nosti opažamo pri „Obrazu“ in abstrakcijah I — TV, dasi je, postavim št. 7 bolj „plastična“ kot druge. Tudi se' v abstrakcijah včasih nahajajo motivi, ki bi jih bilo mogoče predmetno označiti. rek! bi, da so povezani, kot So bili ne- ' Je pa povsod kompozicija zelo studi-koč impresionisti v mali Ljubljani. Raz- i rana in to je najmočnejši ¡ostanek ne-lične smeri, kot jih je- eden pa drugi I fcdanje šole. Sflno bi Bukovca ozna-ubral, jih ne razdvajajo. Umetniška j čili kot k idealizmu se nagibajočega težnja je močnejša kot stilna usmeri- 1 nekdanjega realista, tev. Zato so tudi zdaj lahko skupno na- I Tone Kržišnik je najbolj zvest ne-stopli, dasi so med njimi velike razlike, j kdanji šolski učenosti. Je v bistvu rea-Kot na lanski razstavi, tako je Ivan j list, kar kažejo posebno ozadja odnosi)' Bukovec tudi letos pokazal, da se mo-, zaključki horcontov- Pri št. 9 so to ¡re ustvarjati predmetno in brezpredmet. ■ hribi, katerih le zadnji, desni, je barvno, no, abstraktno, oboje istočasno. Že dr. j naturalisFčno poglobljen; pri št. 10 so Šijanec je pred kratkim napisal, da je ; to pristaniške stavbe; pri št. 11 je ho- nasprotje med obema velikima vejama ‘ r’oont menda cel0 nalašč nekoliko dvig- sodobne umetnosti le navidezno, dočim ] njen; pri št. 13 so to forme nekako je nekoliko starejša 1’teratura rada po. | eksotične cerkve udarjala, da je abstraktna umetnost ali že ali pa bo v kratkem s predmetno radikalno pometla. G. Bukovec ustvarja letos 'bolj hoteno, premišljeno ^kot lani, ko se je rad prepuščal slučaju, kako bo sama od sebe umetnina izpadla. Značilen se mi vidi lesorez „Predmestje“. Vkljub (pravilni) perspektivi v skupini hiš ni nobene prave globine, vse je črno ali belo. niti ne točno po enotni obsvetljavi. Tudi pri ed'nem. akva- A zveza ozadja reiu, ki nosi nepravo oznako „Kompozicija“, manjka prave prostornosti: sivino zadnjih hribov srečamo tudi spre- z ospredjem je očitna; pri št. 9 je v ospredju važno drevo, pri št. 10 breg. Vedno pa je barvno važno in za celotni vtis slike pomembno tudi nebo, ki s ■svojimi barvami šele poda celotno barvno harmonijo. Andreja Makeka oba šopka ali cvetlični tihožitji sta slikana v interjerju, pred nevtralnim ozadjem, ki je pa za barvno kompozicijo zelo važno. Akvareli so vsi z barvami poglobljeni, nekateri tudi s perspektivičnimi pomagali (pot., obrežje), tako, da je ustvarjen nek 'neskončen prostor. Isto velja za gozdno pot št. 17, kjer vodijo v globino pot, nas’’pi itd, V bolj mili obliki zasledimo to v št. 19, v nekaterih diagonalnih ogonih, a glavni svetlobni, barvni poudarek je nekako v sredini, na okrasti barvi- Drugačna so Drevesa, ki so jih mnogi označevali za najboljšo ¡sliko na razstavi. Prostor se vkljub arhitekturnemu zaključku zgubi nekje v neskončnosti; jarek v sredi spredaj,, ki bi lahko posredoval ¡globino, je le nekam nakazan. Poudarek je v sredini, na drevesih, Id so zelo barvno ¡razgibana, kar jakopičevska. Sončna svetloba je fra-pantna, nebo svetlo, brez izstopajoče barve, pa vendar barvno pomembno. France Papež ne slika istočasno predmetnosti in brezpredmetnosti, pač pa daje svojim v bistvu 'brezpredmetnim slikam predmetna imena, kar morda koga zapelje v skušnjavo, da išče predmetnega videza. Lani sem pisal, da kaže Papež kot bi se naslanjal na slovenski impresionizem. Tudi letos bi bil ta spomin na impresionizem nekam upravičen. Slikar oč'tno ¡sili z vrhom rio“ je izrecno predmetna slika z enako pozornostjo na ospredju kot na ozadju in celo na nebu. V to sflno skupino bi stavil tudi „Sestrico“ št. 34, kjer služi ozadje le za barvno kompozicijo-Vse ostale Darkove slike pa nekako izpadajo iz tega dosedanjega posebnega realizma, so nekam, poenostavljene, nekakšen primithrzem. „Janezek“ št. 38 bi bil sicer z držo telesa poglobljen, a prostornosti vendar ni, še manj na sliki „Matere z otrokom“ št. 37. Isto opažamo na obeh slikah „Hiše v Rio Lu-janu“ ki imajo tudi razna perspekti-vična pomagala, zlasti pa na sliki „San Tsidro“, kjer vodi v „globino“, skozi vso sliko cesta v ozadje in je prav zadaj na reki celo vidna majhna jader-nica. Toda namesto vtisa prostornosti je na teh slikah očitna neka ekspresivnost. Najbližji nekemu neoekspresionizmu je Jure Vombergar. Cvetlično tihožitje št. 40 je morda bližje 'nekemu „novemu realizmu“, toda „Tihožitje št. 39 je v , bistvu ekspresionistično. Na ¡sliki je več slike nekam v ozadje, kar je dobro vid- ■■ perspektivičnih pomagal, tako prt, mino v sivih partijah zgoraj na sliki Ob , ^ ¡n ^ vendar ta ne ustvarjajo morju“; v „Apokabpticnih jezdecih je ; iprave prostornosti; ker prevladujejo eks-pa kompozicija vod lnih barvnih mas , pregivne linije, škoda> da slikar ni kaj naravnost diagonalna kot v baročnem j ve- razstavjj naturalizmu neskončnosti. Brez predmet- , nega podajanja barvne lise res izražajo | Navedene značilnosti, zlasti označbe „nekaj“, kar je očitno posebno na obeh ’ z ,-je“ in ,ni“ ¡seveda niso merilo kva-imenovanih ¡slikah, manj pa 'na „Gor- | litete, ki je pri vseh razstavljalcih ne- skem motivu“, saj so nam gore tukaj . ¡sporna- Pa ne samo po kvaliteti, tudi predaleč, da b' jih doživljali. j P<> razmerah, v katerih so se razstav- „Gora iz San Luisa“ št. 33 Darka \ tfald razrijali in dozoreli, je razstava Šuštaršiča je za pogled iz zmerne raz- v letošnji sezoni doslej najpomembnej-dalje izborna planina z nevtralnim os- i ša slovenska kulturna manifestacija v prednjem, porinjena nekoliko v ozadje; j Argentini. nebo je le za okvir. Tudi „¡Gore Rosa- j Marijan Marolt. komisarji. Ti bodo zaenkrat, določili samo predsedstva zakonodajnih teles in za izvedbo volitev dveh senatiorjpv za vsako provinco. Istočasno je vlada ponovila svojo politično izjavo z dnie 19. maja 1962, da je solidarna z načeli osvobodilne revolucije, da je njen glavni namen zagotovitev nadaljevanja sedaj veljavnega ustavnega sistema v državi, da se ministri ne 'smejo politično udejstvovati, pa čeprav so prej pripadali kaki politični stranki, da vlada ne bo imela prijateljev in tndi ne bo delala političnih sporazumov,, na oblasti pa da bo ostala do 30. aprila 1964, kajti 1. maja 1964 naj bi plev z el oblast že novoizvoljeni ustavni predsednik republike. O novem političnem dekretu vlade So mnenja deljena. Vladi naklonjene politične skupine pravijo, da omenjeni dekret ne uvaja nobenih novotarij, ampak zgolj ugotavlja dejansko stanje, nasprotniki vlade pa pravjo, da so z razpustom državnega kongresa padli zadnji ¡ostanki ustavnosti in da je sedaj široko odprta pot v neustavni ¡režim. Nov proglas Guevare Polkovnik Juan Guevara, katerega iščejo vojaške oblasti zaradi zaslišanja zaradi proglasa,, o katerem smo poročali v prejšnji številki, pa ga doslej še niso1 dobile, je zadnje dni prejšnjega tedna izda) nov proglas- V njem med drugim poudarja, da je nujno, da znova zavlada morala v . javnem, -življenju. Pravi dalje, da tisti, ki so prišli na oblast po osvobodilni revoluciji nso znali izvesti njenih nalog in- v novonastalem položaju ustvariti novo argentinsko demokratsko družino. Tedaj je bilo ¡to lahko, ker so se ¡pero'nisti čutili krive za tedanje gospodarsko in politično zmedo v državi. Možje, ki so se leta 1955 vrnili na oblast, so pokazali, da „v ¡svoji odsotnosti niso nič pozabi in da se tudi niso nič naučili“. Leta 1962 pa .„vidimo, da številni peroni-stični prvaki tudi niso nič pozabili in ¡se tudi nič naučili.“ Pravi, da je treba onemogočiti skrajneže in prenapeteže na demokratski in peronistični strani ter tako ustvariti sožitje. V nadaljnih izvajanjih napada tiste, ki se samo bore za oblast, ¡opozarja na nevarnost komunizma, nazadnje pa prosi Boga za pomoč, da bi se stvari lepo uredile^ V državi je mir in red je te dni zagotovil notr.. minister dir. Adrogue časnikarjem. Obenem je povedal, da v vladi še vedno preučujejo vprašanje zakona o bivanju,, ¡toda miši’, da bo ostalo samo pri premišljevanju. Kajtj Po njegovem imajo vse države ¡zadosti zakonskih določil, da se znebijo nezaželenih tujcev, ki širijo komunistično propagando. Teh je po ministrovi izjavi zlasti v zadnjem času veliko prišlo v državo> Sedma obletnica osvobodilne revolucije Dne 16. septembra bo sedma obletnica, odkar se je pod vodstvom generala Lonardija začela osvobodilna ¡resolucija,, ki je zrušila Peronov režim ‘n obnovila demokratsko vladavino v Argentini. Po vsej državi bodo spominske slavnosti,-zlasti po vojaških garnizijah. V Cordobi bodo ¡odkrili doprsni kip generala Lonardija, v Bs. Airesu pa položili dtrž tajniki za vojsko, mornarico in letalstvo vence na njegovo grobnico. Zvečer bo prijateljska večerja vojaških in civilnih osebnosti, ki so aktivno sodelovale pri septembrski revoluciji. Ameriški predsednik Kennedy je v pismu gvatemalskemu predsedniku Mi-guelu Ydigorasu Fuentesu izrazil željo, da bi se prihodnje leto1 rad' sestal s predsedniki «srednjeameriški držav. V Italiji je policija zaprla, nato pa tajno izgnala bivšega francoskega ministrskega predsednika Bidaulta, ki skupno s francosko tajno vojsko ruši de Gaullovo vlado. Buenos Aires, 13. septembra 1962 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3 Qîmice iz Nagrajenci Levstikove in Cankarjeve nagrade. Letošnjo Levstikovo nagrado, ki jo podeljuje Mladinska knjiga za dosežke na področju mladinske književnosti so dobili: Prvo- nagrado 200-000 din Tone Pavček .za zbirko pesmi „Vele-isenzacja“, drugo nagrado 100.000 din Na seji upravnega o-dbora Turistične zveze Jugoslavije sc« ugotovili, da je bil celotni turistični promet v prvih štirih mesecih let. leta v primerj z lanskim • m 5% -manjši, promet domačinov pa za 6%. Zveza borcev NOV Slovenje, Zv?,z;a pa Vid Pečjak za fantastično povest i v-ojnih invalidov Slovenije in Združenje „Drejček in trije Marsovčki“, Roža Pi- j rezervnih oficirjev, in podoficirjev -so ščanec je dobila nagrado 200.000 din za | še združile v enotno organizacijo Zve izvirno ilustracijo v češkem delu Fran. tiška Hrubina „Medenjak-ova hišica“, dr. Anton Ramovš pa tudi 200.000 dm za poljudno znanstveni deli „Zemlja skozi milijone let“ in „Geološki -sprehod po -ljubljanski okolici“. Cankarjevo nagrado s-o pa dobili: Prvo nagrado v znesku -400.000 din dr. Dušan Kermavner, drugo v višini 300.000 d'n Zvonimir Tanko in tretjo v znesku 200.000 din Božidar Debenjak. Speleol-o-ška zveza Jugoslavije, t. j. zveza jamarjev Jugoslavije, j-e imela ob koncu junija III. kongres v Sarajevu. Prvi je bil leta 1954 v Postojni, kjer je bila tudi na pobudo šefa instituta z-a raziskavanje Krasa -dr. Romana Savnika ustanovljena omenjena zveza jugo-slov. jamarjev, drugi pa leta 1958 v Splitu. Na kongresu v -Sarajevu je govorilo več znanih jamarjev iz Jugoslavije. Tako zlasti že omenjeni dr. Roman. Savnik in prof- France Hribar. Nastopila sta -tudi dr. Valter Bohinec in Fran Bar, ki že več. -let delujeta in nastopata skupino, kajti Bohinčeva predavanja o lepotah podzemskega sveta pojasnjujejo lçpl Ba_ rovi diapozitivi, s katerimi je postal znan tudi v inozemstvu. Prosvetno društvo Saivlje-Kleče je priredilo na kopališču na Ježici tradi cionalno štehvanje, kakor ga prirejajo koroški rojaki v Ziljski* dolini. za združenj borcev NOV Slovenije. Predsednik zveze je Janko Rudolf-Gorska reševalna -služba Slovenije praznuje leto-s 50-letn:c-o svoje ustanovitve. Za ta jubilej je dobila odlikovanje Red republike s srebrnim vencem, Iz Slovenije izvozijo- letno v Švico, Zahodno Nemčijo in Anglijo- od 500 do 1200 ton jagod'Gvja. Zaradi slabega vremena je bil letošnji pridelek -jagodovja slabši kot druga leta. Z odlokom Zveznega izvršnega sveta je bila imenovana -zvezna ‘komisija za sprejem izseljencev - p-ovratnikov. Za predsednika komisije je bil imenovan Josip- Kolar- Umrli sc: Ana -Čik roj-. Kunaver, Adolf Rus, uradnik Obrtne banke, Le--opcldina Mauser roj. Krivic, Marjeta Lednik roj. -Kmetič, Evgenija Strmecki roj. Venica, Stanislava Vrviščar roj. Bonča, Marica Šmid r»j. Drobnič, Katarina Leban roj. Ralt-neker, Alojzija Lavrič roj., Zupanae, Marija T-om.šič, u-pok. in Janez Je-celj. v Hrovači pri Ribnici, Pavel -štrefcelj v Št. Vidu, Anton Blagotinšek v Laškem, Uršula Za-h-c-rih roj. Turk v Zagrebu, Frančiška Škof -roj. Kavčič v Idriji, Ivanka Ukmar roj. Jurca v Vipavi, Alf-on-z Dolter, načelnik -oddelka za gospodarstvo OLO v Kopru 'n Miroslav Majcen, vlakovni odp-remnik v Po-dbrežah. SLOV BUENOS AIRES Romanje Družabne pravde Preteklo nedeljo je imela Družabna prav-da svoje romanje, ki ga ima vsako leto v enem izmed Marijinih -svetišč v okolici Buenos Airesa. Letos si je izbrala slovensko Marijino cerkev v La. nusu, cerkev, ki se mogočno, dviga nad _ vso svojo, okolioo in. mora vsakega Slovenca navdati s -ponosom; zamislili, zgradili in opremili so to cerkev Slovenci. Ob pol 11 je daroval v tej cerkvi romarsko -mašo č. g. Lado Lenček C. M,, iki je imel na zbrane romarje in domačin« lep govor o božjih poteh, o poslanstvu in delu Družabne pravde in o socialnem, nauku katoliške Cerkve, ki ga -mora vs-a-k katoličan d-obiro poznati in 'zvaja-ti v svojem zasebnem in javnem življenju- Takoj po sv. maši se je v Slovenskem i N C I V Â R G E N i N I domu vršil romarski shod. Začel ga je predsednik „Slovanske vasi“ Jože Rome. Pozdravil je. vse navzoče in dal besed» Rud-cifu Smersuju, ki je poslušalcem podal vsebino najnovejše ofcrož-1 OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V župni cerkvi sv. R'te v Boulogne so bili krščeni Adrija-n,a Hanže, hči Alojzija in Mairije Es-posi-to. B-c-trovala sta Vinko Aljančič in njegova gospa Francka Borštr.ar. Marij Albert Menič, sin Ignacija in Divne Bilan. Botra-: Maks Manfreda in ga. M,vrija Menič. Krstil je g. Štefan Tonkli- — Jože Markež, sin Jožeta in Magdalene Žitnik. Botrovala sta Ciril Markež in ga. Jelena Ž'tnik por- Urankar. Krstil je g. Milan Povše. — V družini Viktorja Gladeka in njegove žene ge. Štefke Dolšak so dobili -sina. — Sreč ■nim družinam naše čestitke! BOULOGNE Nedavno sta praznovala v naši 'bož-jepo-tni cerkvi Santa Rita srebrno poroko Edi Škulj in njegova gospa Ela Dolšin.a,, ki žiivta v bFžmjem mestu Martinez. Pri nedeljski službi božji, ki se je darovala zanju, -sem ju predstavil faranom kot zgled staršev beguncev, -ki so zaradi Boga in ljubezni -do domovine vse ’zgubili, niso pa izgubili kljub trdim preizkušnjam, vere v Boga in ostali zvesti sv- Cerkvi tudi -daleč od doma, -krščansko vzgojili svoje otroke ter v delu in znoju in vsakdanjem rožnem vencu gradili svojo -bodočnost! Zato pa je Bog blagoslovil njihovo delo, da so ,si postavili lično hišo, in še nekaj, kar je tu tako- redko po družinah: i-m.ajo sina bogc-slovca, ki se pripravlja za službo -oltarju v -slovenskem semenišču Adrogue. Koliko takih družin bi rabili v moji fari, 'ko je tak» pomanjkanje -duhovnikov in so celo mnoge fare brez dušnega, pastirja. G. Edi je že doma pridno delal kot učitelj za verski in kulturni -porast našega .naroda in ni -klonil niti ob času revolucije! Ko je videl, da je naš narod izdan in sira-motno prodan brezbož-n'kom, ,se je umaknil četudi skozi taborišča in trpljenje, kot, tisoči zvestih, v daljno tujino. Njegova gospa Ela je tuidi iz -odlične slovenske družine, saj ima 'kar dva brata duhovnika. Bog daj, da bj dočakala v 'krogu -svoje družine še zlati jubilej! A. Avguštin, žup CARAPACHAY 'V' Slovenskem domu v Garapachayu se žvljenje prav živahno ¡razvija. 0-b . sobotah ga napolnjujejo- otroci v solnice „Mati in učiteljica, . Me , IU°mjsksm tečaju, ob nedeljah pa prihajajo j-e nagla-sil, da je d-anes .socialno vp-ra- _ y£m. ^ od^> pa ,naj-sibo m. pri. sanje eno ¿zmed najbolj vaznih vpra_ j r^eciitve ali pa samo na pomenke s so-šanj na svetu, ki zadeva in pretresa;^. ^ prikteljL cele kontinente in p-.ovzicča i evolucije. , y z-adiijem času smo že obstoječi Socialne krivice, k- se g-dijo po svetu, J dvorani prizidali s-nredaj dve sob’, ki komunizem, spretno izrablja v -svojo j bo.gta -,užili š,olskemu tegajUj ,tako da politično korist. Katoličani p-a premalo bQ ygak raEred imel svojl0 učilnico, ob-peznamo socialni nauk Ceikve l-n pie_ j.enem ^ bomo lahko v njih imeli roanj-malo storim-o za njegovo uresničenje. - | sestanke in seje, pa tudi bar bo Krepko ploskanje je nagradilo govor- dvorana pa bo namenjena le več- nikove besede. ¡ jim prired'tvätn- Pohvaliti je člane, ki Nato -so -b'li romairji postreženi z ; pridno pomagajo pri gradnji, vsaj ne-,-,ašadom.“ Popoldne je imel duhobni ¡-kateri, vsi pa tak-o nikjer aktivno ne vodja D-P g. Jože Junak v -cerkvi pete sodelujejo. lavretanske litanije. Del romarjev je | Julija se je začel šahov-ski turnir, nato odšel na proslavo obletnice Slom- j k-atere-ga se udeležuje 15 član-ov, kdo ško-vega doma v Ramos Mejia. I bo prvak, je težko reči, kajti odigra- SLOVENCI PO SVETU AVSTRALIJA O Vestniku melbournskih Slovencev smo že poročali. Junijska in julijska številka obsega 20 strani in je v glavnem posvečena občnemu zboru slovenskega društva v Melbournu. Iz objavljenih poročil izvemo, da se je na občnem zboru dosedanji Slovenski klub Melbourne preimenoval v Slovensko društvo- Melbourne. Društvo -šteje -sedaj 181 rednih članov. V novi odbor so bili izvoljeni: predsednik Leopold Jauk, podpredsednik Peter Mukavec, tajnica Anamarija Uršič, blagajnik Karel štrancar, urednik (Vestnika Jože Ka-pušin, kulturni referent pesnik Humbert Pribac, socialni referent Bogomir Jesenko, referent za prireditve Jože žužek,, gospodar Janez Zemljič i« odbornik Alojz Markič. Srečko Košir se je obvezal, da bo pripravil za uprizoritev eno gledališko igro. Na občnem zboru sc- razpravljali tudi o možnosti slovenskih radijskih oddaj. Zamisli sedaj •še ni m-c-goče izvesti, ni pa izključeno, da bo do slovenskih radijskih oddaj prišlo, če -bodo rojaki s tako vnemo še naprej -sodelovali pri -društvu, kot so doslej. Smrt je zopet obiskala slovenske rojake v Avstraliji. Dne 6. julija je umrla v Artamouru, ¡No- Sydney, Elizabeta Cej. Pokopali s0 jo dne 9. julija v Lane Cove. Rajna zapušča moža Jožefa Ceja, odraslega sina ter hčerko. Doma je iz Serpenice pri Bovcu; v Avstralijo je -prišla nekako pred -osmimi leti. V Adelaidi -se je iztekla življenjska poit dn-e 26. junija t. 1- 'komaj 22-1-e-tni Etki Lavrenčič. Umrla je za Kdor pridno dela in lakomen ni, lahko brez vsega bogastva živi. A- M. Slomšek iHHiBiiiiaiiBBaiciisBBBSiiBisRBiiiaiMigiaiiiBi ■■■■na nih je le nekaj partij. -Razveseli'vo je veliko zanimanje za kraljevsko igro pri preprostih ljudeh. Vsem, pač želim-o največ uspeha ria turnirju! V nedeljo 2. septembra je Družabna pravda priredila v domu- predavanje o zadnji papeževi okrožnici „M-ater et , Magistra“, Mati in učiteljica. Za uvod so otroci odmolili molitev Družabne pravde in -ono -z-a ubrani rod, potem pa je *vsa dvorana zapela hiro.no Povsod Boga, -kitice socialne vsebine. Razlago io okrožnici nam je v lepi. in poljudni oblik] podal že stari socialni delavec in tajnik Družabne pravde M-ak-s Jan- Vsi navz-oči so pazljivo in -z zanimanjem 'sledili njegovim izvajanjem in izrazili željo, da bi še kdaj pripravili taka in podo-bna predavanja. Družabni pravdi se tudi odbor Doma za njeno socialno poslanstvo in delo prav lep-o zahvaljuje. Prihodnjo nedeljo, 16. -septembra bo pa predavanje g. dr. Starca 0 mladinskem vprašanju, kjer nam bo dal smernice, kako vzgajati našo mladino, da bo ostala katoliška in slovenska. Wsah teden ena VEČERNICA A. M. Slomšek Glejte, že sonce zahaja, skoraj za goro bo šlo; hladen počitek nam daja, pojd’mo veselo domov! Čujte zvoniti! Počivat zvoni! Zvoni, le zvoni nocoj, sladko počivat zapoj. Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi; delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli: Takrat zvonovi, zvonite lepo! Kliče k Očetu domov, kliče nas v sveto nebo! leukemijo-. Doma je bila iz Logja pri Kobaridu. V Avstralijo je prišla k očetu z materjo in bratom, leta 1944, iz Argentine pa je prišel brat France. Tako -se je Lavrenčičeva družina z-nova združila. Lata 1961 jo- je zadel hud udarec. Umrl ji je oče, (kateremu je -sedaj sledila tudi hčerka El-ka. Pokopali so jo 28. junija na pokopališču Dudley Park. Žrtev avtomobilske 'nesreče je pa postal Ja-nez Mejač. Pokopali s-o ga na pokopališču v Goulmumu. Ne-sreča res nikdar ne počiva. Tako poroča jo iž Youngal Campa v Sn-owy, da je pri delu -dne 17. julija po-dsulo in hudo poškodovalo Jožeta Grla in Toneta Benčina. Oba -sta bila zaposlena -pri delih v prekopu, čeprav so njune poškodbe hude, vendar , niso smrtno--nevrne. OBVESTILA Kvartet Finkovih nastopi 29. septembra ob 19 v okviru sobotnih prireditev ustanove Universidad Museo Social Argentino, av. Corrientes 1723. Na programu bo imel dve skladbi Petelina-G-allusa in po eno delo Pales-trine, Mo--zlarta, Palriben'ja, Eisensteinove, Ger-žiniča in Procházke. Vstop prost. Pripravljalni odbor proslave stoletnice Slomškove smrti o-bvešča: Pevska vaja z-a nastop učencev 15 tečajev višjih skupin bo isti dan ob 13 v Sanatoriju v ulici Necochea 440 oz. Castelli 331 (štiri kvadre od Slomškovega doma). Tam bodo vsi pire jeli lepe kovi-n-aste znake svojih tečajev. Poskrbljeno bo tudi m prevoz učencev v ¡narodnih ■nošah. Na štahtih bodo na razpolago lepe fo-tografije oziroma reprodukcije podob škofa Slomška. , Pri vhodu bodo vsi udeleženci pre-j'eli lep spominski list, primeren za -okvir. Ker bodo stroški z-a prireditev veliki, prispevajte velikodušno v -ta namen. Zbiranje narodnih noš bo v nedeljo, 23- septembra ob 10. Za može in fante v prostorih Slovenske hrarolnice (pol kvadire od Slomškovega doma); žene, dekleta in otroci pa v prostorih Slomškovega doma. SLOVENC’ SLOVENCA VABI NA 1862 SLOMŠKOV DAN 1962 23. SEPTEMBRA 1962 — V SLOMŠKOVEM DOMU PROSLAVA PRVE OBLETNICE SLOMŠKOVEGA DOMA Prav prijetno presenečenje je pripravil cjdbor Slomškovega doma Isto. vensk-m rojakom za prvo obletnico blagoslovitve tega slovenskega doma- Ne samo, da je -od lani napredovala ureditev notranjih prostorov, it-udi na vrtu smo opazili, da so zavedni rojaki med tem1 že postavili prostoren oder na prostem, tki bo v letnih mesecih služil lahko za gledališke predstave, razen tega pa tudi zidano in pokrito verando za kegljišče, ki bo ob priredtvah lahko koristno služilo z,a točilnice in pir-odajo jestvin. Vse to so lahko ugotovili rojak] na proslavi prve obletnice blagoslovitve Slomškovega doma v nedeljo, dne 9, septembra. Proslava se je začela ob enajstih dopoldne s ®v. mašo, ki jo je imel g. župnik Janez Kalan. V pridigi je ra-moški slovenski dušni pastir govoril o dolžnostih in ¡naloglah slovenskih domov- Poudarjal je, da morajo med nami, zlasti pa med mladino, ne samo ohranjati, ampak tudi pospeševati slovensko narodno in versko zavest. Zato pa tudi mora b'tj vse delo in življenje v njih tako,, da bo v čast Bogu in narodu. Med mašo je pel mešani zbor Slovenskega pevskega zbora v Riamos Meji-i pod vodstvom G. čamerni-ka. Popoldanski program je začel kul- turni referent Franci Holozan s po*-zdravem zbranih rojakov. Za njim je povzel besedo predsednik Zedinjene Slovenije (Društva Slovencev) prof. A-Horvati. V ]im-enu »srednjega slovenskega predstavniškega društva je Slomškovemu domu izrekel čestitke ob prvi obletnici, odkar &0 se odprla njegova vrata rojakom v tem kraju, a Rajal,ni nastop Pomlad prihaja otrok šolskega tečaja A. M. -Slomšek iz R. Mejie je bila naslednja točka popoldanskega sporeda- Sestavila jo je in naučila ga. Ema Kessl-er-BIejčeva. Kar lepo so se z njo postavi] otroci in želi toplo priznanje. Otroški zbor istega šolskega teča|ja je p-o-.d vodstvom svoje učiteljice gdč. Anice Šemrovove z vso otroško nežnostjo zapel pesmici „Zeleni gozd“ in „Tam, kjer beli so snežniki“. Na-slednjo točk0 je znova pripravila ga. Ema Kessler-Blejčeva. Je bila to vaja deklic z bel mi, modrimi in rdečimi ruticami. Rojaki so jih zanjo nagradili z živahnim ploskanjem. Župančičeva „Naša beseda“ je bila na -sporedu kot recitacija. Odlomek iz nje „Bil je med nami mož...“ je recitiral rojakom znani recitator in igralec Janez Perhairič, za njim pa je imel j slavnostni govor predsednik odbora j Slomškovega doma Janez Brula. i V uvodu se je spominjal blagoslo- vitve doma pred letom dni in poudarjal, da „smo s postavitvijo tega doma storili pomemben korak, ki je našel lep odmev, ne le v -okoliii R. Mejie, ampak -v vsej slovenski skupnosti“. Dalje je navajal, da se je „večina dobro zavedala pomena,, -ki ga im-a nov slovenski dom z močnim zaledjem slovenskih naselij-R. Meji-a je bila od vsega početka živahno središče na-š-pga narodnega življenja. Slomškov dom je b'l le nujnost, ki ga je terjala in narekovala zdrava pamet za čim močnejše uveljavljenje slovenske skupnosti“. Ziatem je omenjal vsestransko delo, ki -se vrši v domu, v zadnjem času zlasti akcija za nabavo in izdelavo novih slovenskih narodnih noš. Vsem požrtvovalnim sodelavcem se toplo zahvaljuje, zaltem pa ugotavlja: „Toda ob tej priložnosti ne moremo Iti 'mimo dejstva,, da se nemajhno število Slovencev ni pridružilo skupnim naporom. Vsi vemo, da je nekaterim resnično onemogočeno sodelovanje zaradi velike zaposlenosti, številnih druž'n in drugih razmer. Imamo nekaj takih,, ki iz brezbrižn-o-sti opuščajo sodelovanje. Toda težko razumemo tiste, ki.se sicer smatrajo ža zavedne Slovence,, a njihova stalna odsotnost in odrekanje finančne pomoči n°- pomaga graditi. Imamo vtis, da z nekim ljubosumljem gledajo na idealno prizadevanje sorojskov. Toda ne gre le za udčležbo. pr) prireditvah in denarno podpora, gr» za življenje in rast vse slovenske skupnosti. Saj domovi in organizacije niso ^drugo kakor več ali manj uspešna -sredstva za uveljavljanje, narodne skupno-sti. čim bolj so ta sredstva usp-ešna, tem več k-orislti prinašajo celoti.“ V nadaljnjih izvajanjih je govoril o potrebi posvečanja še večje pozornosti šolski in doraščajoči mladini, zatem pa omenjal bodoče načrte z -domom, ker se je izkazalo, da so sedanji prostori dostikrat pretesni in nezadostni. Napovedal je, da „bo v bližnji -bodočnosti potrebno 'graditi prostore, ki naj zadostijo vsem. namenom in potrebam, ki jih ima dom- Danes ne moremo reči drugega: gradili bomo to, kar bo potrebno-, praktična in -izvedljivo“. Za zaključek piro-si Boga,, kakor je prosil Slomšek za tiri stvari „pri delu za pravo modrost, pravo stanovitnost in božji blagoslov“. Rojaki so izvajanja Janeza Brule sprejeli in potrdili z odobravanjem. Šolski ‘otroci iz R. Meje so zatem, nastopili z rajialnim pevskim prizorom Matj'až in Alenčica. Kralja Matjaža je predstavljal Feri Cestnik, Alenčico pa Metka Duričeva. Lep nastop in predvajanje otrok je' pričalo -o- trudu, 'ki ga je v tio točko vložila učiteljica gdč- A. Še-mrovova. Slovenska folklorna skupina, ki jo vodi Janez Bitenc, je imela naslednje točke, za katere so jim bili rojaki hvaležni. Saj so zopet po daljšem presledku lahko uživali ob -slovenskih narodnih plesih. Na-stopili '-so naslednji pari: gdč. Anka -SavellijMiha Gaser, ga. Lojzka in Janez Bitenc, gdč. Alenka Savelli-Jure Vombergar in -ga- Stana in Jure Ahčin. Zaplesali so najprej' ' Belokranjsko kolo Lepa Anka, nato- gorenjski ples Kovitri-žaklji, eno varijanto Rezijanke ter -koroška plesa: svatbeni rej in svat-j 'beno polko. Na' harmoniki jih je sprem-' Ijal Janez Krištof. Rojaki ,so -s pozor-- nostj-o- sledili izvajanju narodnih plesov ( ter so nastopajoče nagradili -z odobravanjem. Zadnjo točko sporeda so imeli ra-moški fantje. Kar fantovsko korajžno so zapeli pesmi „Ob večerni uri“, „Moja kosa“, „J:a,z 'pa vem“ in „Na vas“. Da so jih ljudje radi poslušali, ni treba še -posebej omenjati. S tem je bil spored, pripha-vljen za proslavo prve obletnice blagoslovitve Slomškovega doma, izčrpan- Bil je skrbna sestavljen in -dobro pripravljen ter je -slovenskim ¡rojakom res prikazal vso polnost življenja,, ki je v -Slomškovem domu. •Po -končanem kulturnem programu je bila ' družabna prireditev. V večernih urah so zbranim rojakom še pokazali barvne slike lanske blagoslovitve Slomškovega doma. V nfedeljo, 23. septembra 1962 na vrtu Slomškovega doma SLOMŠKOV DAN ob stoletnici smrti S|pored slovesnosti: Ob 11: 'ZAČETEK —i otvoritev in pozdrav SLOMŠEK — SVENIŠKI ŠKOF. Cerkveni govoir — prof. dr. F. Žakelj SVETA MAŠA — Daruje jo v zastopstvu direktorja slovenskega dušnega pastirstva dr. Alojz'j Starc- Pri sv. maši pojo združeni pevski zbori; iz Lanusa, San Justa, San Martina, Ramos Mejie in zbor. Gallus — dirigent dr. Julij Savelli. Ob 12: SKUPNO KOSILO — dobro, obilno in po zmernih cenah. Otroci, ki bodo ostali čez opoldne, bodo dobili okrepčilo po lastni ceni. Ob 15: POZDRAVNA BESEDA. — Nadzornik A- Majhen, referent mladinskega odseka Zedinjene Slovenije.. SLOMŠKOVE PESMI — Množični nastop združenih mladinskih pevskih zborov petnajstih šol — dirigent Boris Pavšer ČLOVEŠKA VELIČINA SLOMŠKOVA — Slavnostni govor, ravnatelj dr. Vinko Brumen. OD ZIBELI DO GROBA — Mirko Kunčič. Dramatske podobe. Predstavljajo učenci Slomškovega šolskega tečaja v R.i Mejii, režija A. Šemrov- MOGOČNI NASTOP VSEH NARODNIH NOŠ, VSEH MLADINSKIH IN MEŠANIH ZBOROV ob podobi škofa Slomška. Sredi -tega pisanega, živega venca bo prebral Stoikove besede o ljubezni do materine govorice v njegovem častitljivem starinskem, jeziku Božo Vivod, nakar bo predsednik dr. Tine /Debeljak razglasil slavnostno priključitev našega zborovanja k vseslovenski proslavi v Mariboru, ki se vrši istega dne. Vsa /skupina zapoje himno SLOVENEC SEMI, ki naj jo povzamejo vsi udeleženci slovesnosti. ' V slučaju slabega vremena se slavje prenese na naslednjo nedeljo 30- 9. NARODNE NOŠE — V NEDELJO 23. t. m. NA PLAN! Za piro/slavo Slomškova stoletnice, pričakujemo kar -največ mož, in, fanitov;, žena in deklet ter otrok v narodnih nošah. Je to interna manifestacija slovenskega značaja, zat0 naj pridejo v narodnih nošah ženske tudi, če /nimajo /avb, lahk0 v zavijačkah ali tudi gologlave- Nobena naj ne ostane doma tudi če nima brezhibne noše. Gre zato, da proslavimo spomin tega 'svetniškega moža iz ljudstva, v ¡katerega času so bile danes svečaaostne narodne, noše še dnevno in nedeljsko oblač'lo. Lepo bi bilo, da bi se ‘strnil čim večji živi pisani /venec narodnih ncš že okrog oltarja pri sveti maši, ki bo darovana zato/, da bi Bog uslišal slovenski prošnji glas in povzdignil tega sinu slovenske kmečke matere, ki je sama nekoč še nosila tako oblačilo, na oltar. Zbiranje narodnih noš je ob 10 v Slomškovem diomu. Pomota. V zadnji številki našega lista se je v poročilo o mladinskem dnevu v San Justo vrinila neljuba pomota. Vajo z obročki so izvajale deklice pod vodstvom gdč. Pavlice Kovač in ne Katice Kovač, kot smo pomotoma poročali. OBVESTILA Sanmartinski krožek SDO ima v /nedeljo, 16. septembra, ob 9 dopoldne redni sestanek s predavanjem, g. R. Smersuja v prostorih Slovenskega, doma v San Martinu. X. MLADINSKI ■ DAN Nedelja 16. septembra * Slovenska vas - Lanús NAJVECJA SLOVENSKA TOMBOLA Samo še štirje tedni nas ločijo od velike saramartinske tombole oziroma NAJVEČJE SLOVENSKE TOMBOLE V' ARGENTINI-Največja je ta tombola zaradi svojih bogatih in iz/rednih dob'tk'ov, pa tudi po izrednem zanimanju, ki ga vzbuja med vsemi Slovenci. KJE BO TOMBOLA? Tombola bo v nedeljo, 7. oktobra/ popoldne točno ob pol štirih (15,30 uri) na obširnem športnem, igr'šču /kolegija učetov ¡avgu-štineev v San Ad/reisu (ceste Salguero /in Libertad). Ta kolegij je oddaljen od Slovenskega doma v San Martinu le pet kvadrov. KOLIKO TOMBOL BO? Tombol bo deset in sicer: 1. AVTO, ZNAMKE DE CARLO, MODEL 1962, SIVE BARVE 2. televizijski aparat 3-1 hladilnik „Bled“ 4. spalni divan 5. -šivalni stroj 6. loščilec 7. gramofon Winco 8. ročni radijski aparat 9. električni brivski aparat 10. sodček vina PROSTA ZABAVA bo takoj po končani tomboli v vseh prostorih Slovenskega doma v Sani Majrtinu (Cordoba 129). Igra orkester Moulin Ilouge Odbor Slomškovega doma se najlepše zahvaljuje vsem, ki so na 'kakršen boli način s svojim sodelovanjem omogočili izredno lepo uspelo proslavo obletnice otvoritve doma. iniadinski Športni Dos d |J|j| VAŽNO OBVESTILO Pod tem zaglavjerr. bc-mo pričeli objavljati v,sa obvestTa, poročila in komentarje, ki bodo v zvezi s poteKum Mladinskih športnih dni, ki jih /organizira Slovenska fantovska zveza in v njej združeni odseki. Kot -smo že -po/točali, .se bodo v nedeljo, 16. septembra, v Slovenski vasi j v Lanusu slovesno pričeli -Mladinski -športni dnevi. Tekmovanja bodo v .sle- | -dečih panogah: Odbojka, na/mizni tenis, nogomet, šah in „mali 'maraton“. Tekmovanja se bodo vršila skozi mesec in pol in zaključila na tnadtoionalni mla- ! din-ski prireditvi p/rv-o nedeljo v'novem.; bru z zaključnimi tekmami in razdelit- i vijo ¡pokalov. Program, -športnih dni se prične v odbojki in se bo tako na Mladinski prireditvi v Slovenski vasi odigralo prvo kolo v -odbojki, -kot sledi: Adrogue : Morón San Justo : San Martin Slovenska vas : Ramo® Mejia Tekme se prično takoj po slovesni otvoritvi športnih ■ dni ob 10,30. Navijači posameznih moštev dobro do šl'! Nogometna tekma med moštvi Mia-' dir.-skega doma in kluba Germania bo I na- igrišču. Don Bosca v R. Mejii v ne- 1 deljo, 23. -t- m. ob 16. Tombola Slovenskega doma v San Martinu dne 7. oktobra se bo vršila na Vse rojake trgovce, industrijalce in majhne obrtnike opozarjam, da je treba po odredbi 781-787 glavnega ravnateljstva za davke, navesti številko do. hodkov in prodaje na vse račune, spremna pisma pošiljk (rem.itos) in potrdila. Določen rok za prijavo bo zapadel 2. oktobra 1962. Po zapadlosti tega roka bodo morali vaši odjemalci pri plačilu vaših računov zadržati naslednje odstotke: 3% kot dohodninski davek in 7% kot davek na prodajo (če se nanaša na tovarnarje). Kazni zna. šajo od $ 1.000.— do $ 100-000.— Ne pozabite pravočasno urediti te zadeve. Nikar ne zanemarjajte tega obvestila! Prav tak0 svetujem vsem. rojakom, da revidirajo svoje napovedi pod pri-sego( declaración jurada) dohodninskega davka za let-o 1961. Če ste prikrili zneske ali nikdar niste plačali omenjenega davka, Vam Glavno ravnateljstvo za davke e dekretom 6480/62 nudi edinstveno priložnost, da pridete na tekoče s tem, da svoj kapital zavarujete s plačilom n a /nižjega davka 5%. Ze sleherni nasvet ter pojasnila vedno na razpolago FELIKS JAMŠEK Trelies 2526, — Capital Federal T. E. 59-0944 Popolna tajnost, vestnost ter zanesljivost zajamčena! ESLGVENIA LIBRE Editor responsable: Milo« Stare Redactor: José Kroselj Redacción j Adiaiiíistración: Ramón Falcón 4158, Buenos Airee, T. E. 69-9503 Argentina oz« FRANQUEO PAGADO Concesión N* * 5775 0(3 «> TARIFA REDUCIDA ÜQ- Ü < Concesión N 3824 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 688.209 Naročnina Svobodne Slovenije za lato 1962: za Argentino $ 530.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev Talleres Gráficos Vilko S. R, L., Estado* Unidos 425, Bs. Aires, T. E. 33-7213 ŽENINI — NEVESTE! Kjer stanovanje opremi Rado, veselo je staro in mlado! LOS ANDES — RADOVAN SOBAN Blanco Encalada 261 Villa Madero JAVNI NOTAR Francisco Raúl Cascante Escribano Público Pta- baja, ofic. 2. Cangallo 1642 T. E. 35-8827 Buenos Aires MOŽITVENA 'PONUDBA ■ Gospodična, mlada, zelo lepa in bo- • j gata, išče poznanja s primernim go- j 5 spodiOm v svrho poznejše možitve. ■ ■ Prednost imajo -go-spodje, k( bodo ; jj sadeli na tomboli Slovenskega doma : S r Sun Martinu -dne 7. oktobra t. 7. S ■ ■ jj kakšen dobitek, zlasti tisti, ki bo ■ zadel ■ ■ avto, znamke De Carli NAROČAJTE IN ŠIRITE SVOBODNO SLOVENIJO igrišču zavoda o-o. avguštincev (prej j Francisca Hue) v San Andresu, calle i Salguero, samo 4 kvadre od Slov. doma J Vse gospe in gospodične lepo na. | p/roša-mo, da za Slomškov dan darujejo / pecivo in ga dostavijo isti dan v Stom- i škov dom. i OTVORITEV MLADINSKIH ŠPORTNIH DNI :¡ ■ : Av. DE MAYO 2416 RAMOS MEJIA $ 2.000 — PLAČAMO ZA VAŠ STARI NEUPORABNI RADIO IVAN PREGELJ: 19 ®4r©«i sod e a Duhovna gospoda in še nekateri drugi gostje so se -ob desetih vzd'gnili. Iz gole vljudnosti, da ne bi moral hoditi z njimi, obsedi učitelji Prisedeta Fratnik in Zofija. Igravci seštevajo in odložijo karte. Dobil je sodnik. Notar in p-oštar sta pri svojem,. Obrali so geometra. „Nesreča v igri, sreča v ljubezni,“ zine učitelj, da sam ne ve, kako, in se plaho zave. Mimo karajoče ga pogleda Po-znik, poštar se počne strahovito rogati. „Ste culi? Kakšne se znebi! Geometer, povej mu no, kakor gre.“ A geo. meter je ves veder. „Oprosti, nisem, mislil nič hudega,“ se mu opravičuje učitelj. Poznik ga po-treplje po rami: „Pij, vesel bodi, pa molči!1, Nato se obrne k družbi. „Kamor je šla krava, naj 'gre 'še rep. Zofija, danes je moj dan. Tistega iz kota.“ „Prosim, takoj, gospod France,“ streže Zofija- Koncipijent Povšič ož'vi. Pije redno skromno. Ko pa plačujejo drugi, se ne brani. Vino razgiblje -duše. Ure beže. - V bližnji šumot iz so-vodja pod trgom in v tiho mesečm-sko noč se p/roži šala, vesel /sm.eh. in celo dvoumna, kvantarska domislica. Geometer is-e je razživel do skrajne veselosti. Gospa Zofija je prisedla in si venomer briše oči, solzn-e od veselega smeha. On pa se op-aja sam v svoji razigranosti- Pripoveduje zgodbe iz svojih d'jaških let, kaj jp doživel z vozniki in krčmarji, 'kako- je norel v velikem mestu, kako je lezel na /svetilke, dramil z-aspane vratarje in nagajal mestnim čuvajem. Vmes vpleta doživljaje na kmetih, po župniščih, pri kartah, vinu in plesu po zaprašenih kmetskih -podih. Kar samo vre iz njega, naravno neprisiljeno. Pciinoč je bila od cerkve. Krčmarica je naglo vstala. .¿Gospodje, zdaj bo čas, da -gremo.“ „Kajpak! Brez črne kave! Ne grem.“ odvrne Mlakar. „Danes je moj dan.“ „Seveda, kolikokrat -še letos.“ „/Saj, gospa, malo črne kave,“ sili koncipijent. „V kuhinjo se b-omo preselili, pa prav tihi bomo.“ „Vi, pa tihi,“ -se posili vdaja Zofija. Geometer ji je rahlo -položil roko ob pas in rekel: „P-a se nas usmili, bot-rea.“ „Oh, ste sitni,“ ¡se je 'žena popolnoma vdala in šla pred njimi- Koncipijent se je silil za njo. „Dostojno!“ je velevala odločno. Takrat se je izluščil iz svoje zaspanosti in -omotice učitelj Sivec, pogledal debelo okoli sebe in vzkliknil neumno slovesno: „Čudovita noč!“ Opotekel se je za drugimi v prijazno kuhinjo in se ves čas smejal v ne- I zavestni m,'lini ob močni geometrovi ve. selosti- Videl je vesele Zofijine oči in roko, ki jo je položila Pozniku na rame, Čudil se je, vkoli-kor se je mogel motno zavedat/, mirn/ -neprišiljeno-sti tega človeka, ki so ga pred vsemi odlikovale ženske in ki ni bil ne Vsiljiv ne nadležen, prav ¡nič vinski a-li gobezdav, samo veder v najrišji meri, vesel svojega zdravja in trtnega soka, ki mu je polnil in -plal pod z-agorelo poltjo. Kako vse drugačni so 'bili dijaško vsiljivi ¡kon-ci-ipijent, notar z -nabreklimi očmi ali pa Mlakar -s svojo sirovo oprezujočo hladnostjo. Sivec je vstal, se zagledal v skromno- /kuhinjsko zrcalo na steni in se zasmejal. Samega sebe ni poznal v /njem. „Pijan sem,“ se je /za-smejal zmedeno in lezel na kup ob geometru. Potem je iskal z očmi na steni in se ču-d‘1, da ne -najde slike z debelim gospodom, /ki mu nosj m.eč -droben paž. .. * * * Helena in Slavica sta se spravljali spat- Napol slečeni in z razpuščenimi lasmi ste sedeli druga drugi nasproti v mehkih -naslonjačih in si vili razpletene lase v nočno čepico. B;li sta močno mični v tihi, topli sobici z belimi za-istori, z okusno dragocenim. poh:štvom, -sredi m.ed zrcalnima mizicama in medenima, hotelsk;ma posteljama s kipečimi blazinami. Težka preproga je glu-šila stopinje njiju bosih nog, ko ste stopali k z/rcalu, k toaletni mizi, k malemu sekretarju v kotu pod podobo Fuchsove Madone. Oknice od zunaj so bile priprte, v rahlem povetrcu so se zibali zastori. Toplo je tlela rdeča lučka v -svetilu, ki je viselo ob Madoni v kotu. Obraz n-ebeške matere je zrl v sanjavi dobroti v t'ho dekliško ozračje: bil je obraz lepega otroka, ki -še ni izgubil ob ustnicah vse trpkosti otročje trme, in obenem obraz lepe žene, -ki ljubi in trpi; bile so oči mlade matere, ki se bojijo itn -ljubijo... „¡Helena,“ je zdajci vzkliknila Slavica, „veš kaj ? Zeto ¡si lepa nocoj.“ „Molči,“ je odvrnila Helena trpko in se dvignila 'z naslonjača. Reki je vzdignila in vrgla temne dolge lase čez obraz-čudovita je bila o-b-lost njenih belih rok z dolgimi, y nohte se ožečimi prsti. Vitka v sijajno topli -polnosti je dihala nekako- trudno, nasičeno slast, Bila je skrajno nasprotje nižje, bolj trža-ste in ko jagoda jedre 'Slavice s temno pla-vimi lasmi in krvnat-o poltjo. Slavica -se je ustopila ob njo in rekla: „Glej, kako si visoka! Jaz sem. pravi zap/rtek, prava kmetska bunka. Saj! Ne utajiš se ne, da si plemiške krvi.“ „Molči vendar! se je obrnila živahno Helena. Pa je le vela tudi iz njene besede nekaka tiha sreča, kakor zubelj 'skritega ognja, cdsvit od -one zarje mor_ da, ki ji je bila oblila obraz, ko j-e stopala sama z geometrom z gore. „Vem, kar vidim,“ je dejala Slavica in se s cigaretko nagnila nad luč na mizi. „Ne puši, prosim te,“ je vzkliknila Helena. ,jAlb:nu sem izmaknila tobačnico,“ je gostolela -Slavica, puhnila dim proti stropu, se za-kremžila, pljunila na preprogo in se razjezila: „Fej! kakšne smrdele kadi ta Albin!“ Stekla je k oknu in vrgla ogorek v noč. Nato se je vedro obrnila in nasmejala. ,,'Pa, ali si videla, fca-ko se je mučil Sivec s portoriko? Veš, v nedelj-o sem rekla, da mi, prijajo moški, /ki kade smotke. I-n zdaj se tlapi ubogi škorenjček.“ „Nikoli ne boš resna,“ je menila prizanesljivo Helena. „Samo karaš me,“ je rekla Slavica nekoliko užaljeno. „Takšna sem. pač. Ali je greh, da nisem pusta, kakor si ti, i-n ne zavijam oči svetohlinsko kakor tercijalke? -Seveda! Tebi je morda notarka bolj všeč, ta- brblja hudobna!“ Helena se je ma/smelurla .in ni odgovorila. „Kaj se m.i smeješ?“ je vzkipela otroško ‘Slavica. „Ali ni morda res? Ali ne opravlja vseh? Ali -ni še Škorenjčka, ki je vendar ves /božji volek, da mu /ga pod milim nebom ni podobnega?“ Za kratko je utihnila, potem pa je -povedala skoraj resno: „Sicer pa, kaj meni m.ar! Naj ti graja Franceta, če jo hočeš poslušati. Tak o1 dolgo jo boš, da ti ga bo o-dgra-jal-a zares. Potem -boš pa imela.“ „Molči že o Bradaški,“ se je -vznemirjala Helena. „Ali govorim o njej? O tebi -govorim in Pozniku.“ „Mučiš me,“ je trudno vzdihnila Helena. Daj mi mir, molila bom in legla.“ (Dalje prihodnjič)