Si. IDI Igtikez* ŠL 90» L P** ^itoa Oarbtc. ^ih *a ocmc L £ »aozemstvo virnirotun onvnia iipm v vratu, v Posamezna stevinta zu cent. LetltfK XUA fll dn i)ulii|i Uredništvo: uMca sv. D0|* Ml sa peCUMo EDINOST t Trsta I« ofcollet po 90 cnt — OgfaMl m (72 mm.) — OgM trgovca* ia obrtnikov mm po 49 < »ostanka la vabila pa L L—* oglasi daaan mm po L 3. — MaH oglasi pa 30 ccat bnedi. aajmanf pa L X — Ogla* naročnina in caktnaadj* aa paiOJajo takl|aCno uprav* CdlaoaO, v Trata, alica aa. FfcanClška AaUkcga ftev. 30, L nadatsoeJa. — Teiefou uradniitva la a*ava 1147. Polom a ro av: me sta Pod naslovom « Po lom avtoritete, aa-pomor sile* priobčuje GugKelmo Ferrero f dunajski «Neue Freie Presae» daljša tazinotrrvanja, kjer dokazuje veljavnost Hcltve, izražene v naslovu. V izhodišče tem razmotrivanjem stavlja vprašanje: kaj bi reke! Ludovik XIV., če bi vstati iz groba.; o svojem improvi-jiranem koleg. v Moskvi, ki drži danes v svoji roki žezlo carjev? Ludovik XIV. je ia višku hierarhije, mogočen vladar Francije — 1668 do 1715 — ki je s kralje-blastjo združeval veliko energijo m riteto, ki je bil ustanovitelj absolutne arliije in ki ji je bil najsijajnejši prednik on sam. Mož v Moskvi pa je bil (C pred desetimi leti navaden človek v ,e:iki množicL In vendar: Ludovik je bil često v denarnih stiskah in je le s težavo :abiral vojake. Modernemu diktatorju Ru-c^e pa je zadoščalo par mesecev vlade, da e zbral okoli sebe milijon bajonetov in si zagotovil vse, kar je potreboval. Kje je razlaga za to protislovje? Kaj se ie zredilo v svetu v tem razdobju od Ludovik* XIV. sem? Ali se ni tu izvršiia ena največjih revolucij svetovne zgodovi-Be? Revolucija, ki je dala svetu — svo- bodol Toda Ferrero vprašuje: vemo-li sploh, kaj je prav za prav tista svoboda, ki smo tako ponosni nanjo in ki naj bi bila od ccega dneva do drugega obnovila usodo ljudi?! Pisec odgovarja, da sodobniki niti ae mislijo na protislovje, ki bd naleteli Banja; če bi — namesto da se puščajo zavajati od svojega navdušenja — natančno ugotovili zmisel skoro posvečene besede «®voboda». Ferrero navaja primer iz teh protislovij. V sedemnajstem in osemnajstem stoletju gorje tistemu, ki bi odrekel trs iju spoštovanje, ki bi kritiziral vlado, ali ki bi hotel usužnjiti dušo telesu. Danes pi uioremo misliti, govoriti, tiskati, kar h nam le mota po glavi Torej: mi smo svobodni, naši predniki pa so bili nesvobodi! ^ glejmo si pa drugo plati Pred revolucijo ni bilo nikomur treba v vojake, te ni hotel, in se boriti v vojski Vsi so mrsli svobodno izbirati med mečem in ^om. Če bi ljudje iz sedemnajstega in omajate ga stoletja vstali iz groba, ali ne bi mogli reči: mi smo bili svobodni, vi pa niste?! Odgovoriti bi mogli mi: naša svoboda je dragocenejša, nego je bila vaša! To utegne veljati za filozofa, za kmeta pa v<*IV«l. če bi priredili splošno ljudsko jlasovanje, ki naj bi odločilo, katera svo-soeta je množici ljubša, ali tista, ki ti dovoljuje vero v Boga, ali pa tista, ki te sili vojno: kaka bi bila odločitev? V resnici — pravi Ferrero — ne vemo, kaj pravimo, ko se ponašamo, da smo svobodni. Izgublja sc nam globokejši zmisel pojma «osvoboditve človeka», dokler ne bomo znali razločevati elementa moči: silo in avtoriteto. Kaj je sila? Fizično orodje avtoritete. A avtoriteta? Moralni eslon sile. Sila je v železju in zlatu: v vseh materijalnih sredstvih, v orožju in denarju, s katerimi sili država k pokorščini. Avtoriteta pa je ugled, ki dosega, da ljudje priznavajo državi pravico ukazovanja in tista plemenita svojstva, ki jo usposobljajo za to; razumevanje, modrost, pravičnost in poštenje 11 Brez neke gotove mere sile ne more biti avtoritete! Na drugi strani pa se zopet sila brez avtoritete ne more trajno vzdržati, niti z najhujšimi grožnjami Oblast, ki ni zakonito pripoznana, se iz-prevrgava v neznatno tiranstvo. Kar danes označamar z besedo svoboda, je le zavi-(anje obeh elementov oblasti Ferrero ugotavlja, da so razne hierarhije, Institucije, verske in socijalne, in tradicije prejšnjih časov sicer utesnjevale svobodo osebe, za to pa so ji dajale zaščito pred premočjo države. Temu stanju je napravila konec — francoska revolucija. S to revolucijo začenja prevrat, ki ga označamo z imenom «osvoboditve». Moč države se veča v isti meri, v kateri poda avtoriteta! To je velika tajna moderne zgodovine. )evetna/jato stoletje je s svojimi političnimi, gospodarskimi in umstvenimi revolucijami odpravilo vsako zavetišče za posameznika >r*d vsemočjo države. Oseba stoji napram ftržavi, ki razpolaga z vedno naraščajočim logastvom, orožjem in denarnimi sredstvi Od roda do roda se veča to nerazmerje in države same postajajo vsemožna božanstva bolj in bolj. Države silijo narode, naj se učijo, naj delajo, naj se borijo na >ojiščih. Vse to v imenu svobode, napred-ta. domovine, republike, socijalizma, ljudstva. proletarijata. Vrsta imen za isto dolžnost: ubogajte, delajte, plačujte! Čim drmejSe so države, tem pokornejše se udaja jo narodi v svojo usodo. Tekom devetnajstega stoletja padajo »ožanstveni atributi sile drug za drugim. Najprej se je narodom priznala pravica do spoštljivega kritiziranja vladalcev, potem do njih poniževanja in zasramovanja. Odpravlja se dokaz sposobnosti za vršenje oblasti. Ena med malim številom sposobnosti, ki se danes zahtevajo od tistih, ki stremijo po oblasti, je: pomanjkanje strahu pred sramotnim odrom. Dotičnik mora *nati smejoČ se prenašati kletvine občin-a, puščati, da konkurenti in nasprotniki juvajo nanj. V posesti neizmerne moči si zna moder-drfava tudi brez avtoritete izsiliti pokorščino. Kar se ni posrečilo starim rao-fcarhijam, se je posrečilo moderni državi: & je vojna postala državljanska dolžnost, ^foderna država je vrgla črez človeško družbo gosto mreio predpisov in ki jo utesnjujejo na vadi straneh. Kljub vsem davkom ia zahtevam uživa moderna država skoro neomejen kredit. Poprej je izhajala moć država od mož, ki so jo vladali m ji dajali ugled s svojo osebnostjo. Danes ao države le velikanski stroji s silami, ki izsiljujejo spoštovanje. Veljavo ima le strast trenutka. Ljudje ne veljajo, velja le stroj. Stoletje revolucije, ki si je domišljalo, da |e priborilo svobodo, je dalo le vladie, katerih moč je neomejena. Ne Ninive, ne Babilon nista izvajala tolike bogoslične oblasti, kakor jo izvajajo modeme države: te tvorbe svobode, zastopnice ljudstva, boriteljice demokracije. Kar ni mogla elita človeštva osemnajstega stoletja odpustiti staremu režimu in kar je označala kot tiranstvo, sta bila slabotnost in nesjjfifiobnoet. To pa, po čemer stremijo rodovi dve stoletji sem pod imenom «svoboda», so: oblast, bogastvo, gospodstvo — nad svetom. Ta dvoumnost je tajna vse naše zgodovine od francoske revolucije do svetovne vojne. Dokler ne bomo razumeli tega protislovja — pravi Ferrero — dokler si bomo domišljali, da so ob koncu osemnajstega stoletja padli z neba doli nauki, ki so ljudi ali razsvetlili, ali jih zavedli v zmoto, dotlej bomo tavali po svetu kot slepci, brez opore in voditelja. Resnično pogreško moderne države vidi Ferrero v tem, da je ne vodi več pro sviti jena zavedna inteligenca. Moderni državi manjka dostojanstvenosti, umerje-nosti, pravičnosti, moralne vzvSenosti, ugleda in avtoritete. Mari se ni — vprašuje pisec — izvršil pred našimi očmi eden najčudovitejših fenomenov: samomor moči? Premaganci so mrtvi, zmagovalci umirajo, ker so, eni m drugI, preoapett araja moči preko človeške možnosti. V devetnajstem stoletju so postali narodi selo poslušni in se dajejo voditi Vlade pa postopajo tako, kakor da ne bo konca temu stanju. Mlado in staro ao uložile strahotam vojne, so po-tvorife vrednost dela in so vrgle masam fiktivna papirnata bogastva, s katerimi so vzbujale lakomnost in premami jala nevednost. Sedaj pa se narodi nočejo več pokoriti vladam, ki so jih sami postavili Države, pred katerimi se je še pred desetletjem tresel svet, če je le čul njihovo ime, so danes vržene ob tla, razbite, uničene, brez avtoritete, brez denarja in vojske. AJoč m sila sta izvršila samomor. O tej globoki resnici je treba razmišljati! Če gre ¥reko gotove meje, se moč uničuje sama. o mejo je prekoračila zapadna civilizacija in se je sesula. Se so na svetu milijoni vojakov in bajonetov, *ali orožje uničuje sedaj tiste, ki ga kovajo. Vojna in revolucija sta dvojčka sile. Sta pa postali obnemogli Moreta pač pahniti svet v sirama-! štvo, potopiti ga v kri, ne moreta pa rešiti niti enega velikega problema sedanje dobe! i Ferrero zaključuje: Ne smemo torej zahtevati le močno državo, marveč tudi r modro, pravično, proevitljeno, preudarno, človečansko. Modri in umerjeni državi pa se bomo bližali še le tistega dne, ko se pojasni zamenjevanje svobode z močjo. Mari ni svetovna vojna postavila vse probleme kot probleme svobode? Ko pa je bil doeežen mir, ao se vri ti problemi v hip« spremenili v probleme moči Tako je bilo vedno, od francoske revolucije, v vsem tem stoletju, ki je oboževalo moč pod krinko svobode in se borilo za njo. In konec temu je, da se vsi, tako izprevrženi problemi kažejo sedaj nerazrešljivi! Pred novimi volitvami v Jugoslaviji Vsaka rešitev brez Pasića zaenkrat izključena - Radićevcfi delajo preglavice David oviču BEOGRAD, 5. (Izv.) Rešitev krize je odvisna od odločitve krone. V političnih krogih pričakujejo, da se bo našla v najkrajšem času vsaj začasna rešitev krize: vlada, ki bi jo sestavil Pašič. Opozicija se je že sprijaznila z mislijo, da ne bo dobila naloga za sestavo vlade in da pride do novih državnozborskih volitev. Kralj nadaljuje posvetovanja s politiki. . Danes je bil vodja opozicijonalnega kluba, 1 Davidovič trikrat v avdijenci pri kralju, 'ki je sprejel tudi drja. Voja Marinkoviča. Marinkovič je svetoval kralju, naj posluje skupščina še nadalje, ker so radicevci pripravljeni, da se udeležijo parlamentarnega j življenja. Treba jim je dati priložnost, da se evolucijonirajo. V zvezi z Da-divovičevo avdijenco so nastale nove kombinacije o rešitvi krize. Po teh kombinacijah bi dobH Pašič mandat za sestavo poslovne vlade. Pašič bi pri sestavi take vlade ne uspeh radi tega bi dobil^ nalog za sestavo koncentracijske vlade ali predsednik skupščine Jovanović ali pa Davidovič. Ako pa bi se tudi to ne posrečilo, bi kralj — vsaj tako upa opozicija —poveril sestavo poslovne vlade Davidovi ću. Vlada izključuje vsako kombinacijo za rešitev krize brez Pašiča. Po njenem mne- •tv Pl na nju 90 kombinacije o koncentracijski vladi le želja opozicije. V radikalnih krogih prevladuje mnenje, da vse te kombinacije jasno dokazujejo, da je opozicija izgubila zadnjo nado, da bi mogel Davidovič dobiti nalog za sestavo vlade v imenu opozicijo-nalnega bloka. Vprašanje avdljence radićevcev pri kralju je stopilo v ooadje. Radicevci niso hoteli zaprositi za avdijenco kljub Davido-vičevemu prigovarjanju. Vsled trmoglavosti Radićevih poslancev so nastala v opo-zicijonalnem bloku velika nesoglasja. Gt&rcn Rofittevegfl proglasu v JugcilavOl Proglas zaplenjen BEOGRAD, 5. (Izv.) Radičevo glasilo »Slobodni Dom* je prineslo danes dopoldne v posebni številki Radićev proglas, datiran s 1. maja, ki je bil že objavljen v dunajskem listu «Die Stnnde». Policija je dala takoj zapleniti «Slobodni Dom*. Kako daleč gre fašizem BEOGRAD. 5. (Izv.) Navo italijanske vlade, da se morajo vse italijanske ladje, ki prihajajo v jugoslavenska pristanišča,. posluževati le špediterjev, Id so italijanski državljani, js izzvalo v vseh jugoslavenskih krogih veKgo ogorčenja. Mussolini v Palermu PALERMO, 5. Točno ob 9. uri je vojna ladja «Dante Alighieri» priplula v tukajšnje pristanišče. Torpedolovci, ki so spremljali ladjo so nato defilirali pred ministrskim predsednikom. Mussolini, vojvoda Thaon di Revel in senator Contarini so s krova ladje opazovali to defiliranje. Ko se je Mussolini peljal skozi mesto, ga je prebivalstvo burno pozdravljalo. V veliki dvorani občinske palače je ministrskega predsednika pozdravil župan. Novi prometni minister prevzel upravo . železnic RIM, 5. Včeraj ob 11. se je podal novi prometni minister on. Ciano v vilo Patriz-zi, kjer je prevzel železniško upravo od izrednega komisarja za železnice on. Torre. —^■■ Proslava 50letnice smrti N. Tommaseo ZADER, 4. Danes se je vršila proslava 50letnice smrti slavnega pisatelja Nicolč Tommaseo. Slavnostni govor je imel prof. Tacconi. Pri slavnosti so bili navzočni prefekt gen. Tarnajo, župan Fabbiani ter zastopniki vojaških oblastev. V knjižnici Para via je bil položen na spominsko ploščo lep venec. _ Kongres italijanskih znanstvenikov ! NAPOLJ, 4. Pri zaključku kongresa italijanskih znanstvenikov je bilo sklenjeno, da se bo vršil prihodnji kongres v mestu Pavia. Za predsednika je bil izvoljen prol. Somigliano iz Tinina, za podpredsednika prof. Federico Raffaele iz Kima. Rasko-nlzozemsko pogajanja prekinjeni HAAG, 5. Poročilo ministrstva za zunanje stvari pravi, da so nizozemski delegati, ki vodijo pogajanja z zastopniki sovje-tov za ureditev nekaterih med obema državama visečih vprašanj, odpotovali iz Berlina v Haag. Nizozemski' delegati se vračajo v Haag po navodila k svoji vladi gledć nekaterih važnih točk, v katerih se r:— mogH sporazumeti z rusko delegacijo. Prvi podatki i voiltoafi v ttemčiH Napredovanje skrafnft strank (nemških nadjonaker fin komunistov) BERLIN, 5. Po vesteh, ki so prispele iz posameznih držav v Berlin, so volitve potekle po vsej Nemčiji mirno. Na Bavarskem in v zasedenih krajih je vladal popoln mir. V Berlinu in v vseh večjih mestih se je udeležilo volitev kakih 80% vpisanih volilcev. Tudi v manjših središčih je bila udeležba zadovoljiva. Ob 143 so bili znani naslednji začasni podatki: Izvoljenih je bfto 448 poslancev, ki se tako-le razdelijo med posamezne stranke: Socijalisti 99 (v zadnjem državnem zboru so imeli 112 poslancev}, komunisti 59 (prej 18), centrum - katoliška stranka - 61 (prej 68), bavarska (katoliška) ljudska stranka 15 (prej 22), nemški nacijonalci 93 (prej 67), narodni socijalisti 28 (nova stranka Hitlerjevih pristašev), gospodarska zveza 6, nemški socijalci' 1, konservativci 5, kmetska zveza 12, neanška ljudska stranka (Stresemann) 44 (prej 66). Kakor je razvidno iz navedenih podatkov so socijalisti izgubili 13 poslancev, na drugi strani pa so Komunisti pridobili 41 poslancev, tako da ostane moč socialističnih strank v bistvu nei^premenjena. Precej občutna ie izguba katoliških strank, posebno bavarske ljudske stranke Nemški nacijonald pridejo v novo zbornico sicer v precej večjem številu kakor zadnjič, vendar pa ao računali na večjo zmago. Nemška ljudska stranka je izšla iz volilnega boja selo skrčena. Frvncosko-rimuski motnji razbita? LONDON, 5i Agencije Reuter poroča, da niso francosko-rmnundta pogajanja dove-dla do nikakega uspeha Pregovori med Francijo in Romunijo so sa ▼ bistvu tikafi zaščite Romuni js s strani Francije. Romunija je pač ipfffflflf nevarnost, Id ji prsti od Rusije, ter sa js bolela zagotoviti pred to poslednjo m lesen spor med Rusijo In Hemfflo Nemška policija ndrla v prostore ruskega trgovskega zastopništva BERLIN, 4. Berlinska policija je izvršila včeraj hišno preiskavo v hiši ruskega trgovinskega zastopništva. Proti 2. uri so močni oddelki policije zasedli vse vhode v poslopje, nakar so bili vsi prostori natančno preiskani Policija je bila na sledi komunista Bozenhardta, ki je bil — osumljen veleizdaje — prijet v Wiirttembergu. Bozenhardt je pri prihodu v Berlin pregovori vvurttemberške stražnike, ki so ga spremljali, da so poiskali poslopje ruskega trgovskega zastopništva. Tu se je aretirane c osvobodil s pomočjo več nameščencev tega zastopništva. Policija je tedaj smatrala hišno preiskavo za upravičeno ter je aretirala pet nameščencev. Poslopje ruskega trg. zastopništva je sicer ekstra-teritorijalno, vendar pa serve policija izvršiti hišno preiskavo, ako zasači storilca pri dejanju. Policija je bila mnenja, da gre tu za ta slučaj. Uradniki ruskega trgovskega zastopništva pa so smatrali postopanje policije proti ekstrateritorijalnemu poslopju za upravičeno in so radi tetfa energično protestirali. Tudi ruski sovjetski poslanik Krestinski je vložil protest pri vladi. V berlinskih ruskih krogih se mnogo govori o tem dogodku. Pričakuje se, da se bo ruska vlada pritožila pri nemški %vladi radi postopanja policije ter da bo pozvala državno vlado, da naj ščiti ekstrateritori-jalno pravo. Z ruske strani se tudi povdar-ja, da ni imela berlinska policija prav nobenega vzroka za tako postopanje. Sploh pa se je hišna preiskava končala brez nobenega vspeha. Ruski poslanik zapusti Berlin? BERLIN, 4. Z ruske strani se poroča, da je poslanik Krestinski sklenil začasno ukiniti poslovanje trgovske misije. Baje odpotuje Krestinski v najkrajšem času v Moskvo. Nemško uradno poročilo o preiskavi BERLIN, 5. Woifov urad javlja: Z ozi-rom na ruske pritožbe proti postopanju nemške policije tekom preiskave v poslopju sovjetske trgovske delegacije se poroča iz uradnega nemškega vira, da je nemška policija v tem slučaju nastopila z največjo obzirnostjo. Načelnik politične policije je osebno vodil akcijo. Uradniki delegacije, ki so se sicer nedostojno obnašali napram policiji, niso bili odvedeni na dvorišče poslopja in tem manj se je kratila ravnatelju delegacije svoboda gibanja. Le v eni sobi so bile s silo odprte omare, ker se niso hoteli izročiti ključi. Le preki enemu uradniku, ki se je odlikoval v zmerjanju policije, se je moralo nastopiti s silo. Ruski poslanik Krestinski ni odpotoval, niti ni še določen dan njegovega odhoda. Francosko-šponsKI Inddsnt v Tangerju PARIZ, 5. Vse tukajšnje časopisje ss bavi z incidentom, ki se je odigral v Tangerju. Neka trgovska družba, ki se je ustanovila v smislu določb francoskega zakonika in ki je imela sedež v Parizu, se je nahajala od marca meseca v likvidaciji. Ravnatelj neke španske banke je prišel pred kratkim v spremstvu nekega člana španskega konzulata v urad podružnica omenjene francoske trgovske družbe v. Tangerju ter je zahteval od uradnika, Id se je sam nahajal v uradu, naj mu izroči neke listine in vrednostne papirje. Španska banka je namreč upnica francoske družbe v likvidaciji Ker ni hotel uradnik izročiti zahtevanih listin, mu je ravnatelj španske banke vzel ključe ter odprl blagajno in odnesel nekaj važnih listin. Španci so zadržali uradnika 8 ur v uradu, da ni mogel vse zadeve javiti svojim predstojnikom. Francozi smatrajo postopanje Špancev zs kršitev mednarodnega prava. Današnji listi poročajo, da je francoska vlada izročila španskemu poslaniku spomenico glede tega incidenta, Poluradni «Temps» piše, da se bo zadeva rešila prijateljskim potom in brez vseh komplikacij. Amerika za znižanje uojnih doišco PARIZ, 5. Newyorški dopisnik lista «Daily Mail» javlja, da je «National City Banque» začela akcijo v ameriških finančnih krogih za znižanje vojnih dolgov, ki jih zavezniki dolgujejo Ameriki V okrožnici, ki jo je ta banka naslovila na svoje delničarje in na vse priznane ameriške finančnike, se povdarja potreba, da se od komisije izvedencev predloženi reparacij-sld načrt sprejme, pa se z ozirom na to pripominja, da bodo evropske velevlasti gotovo zahtevale od Amerike, da se morajo pri urejevanju reparacijskega vprašanja vzeti v obzir njihovi vojni dolgovi napram Ameriki. Evropa da bo tedaj zahtevala od Amerike znižanje svojih vojnih dolgov. Ameriški finančniki da se morajo pravočasno pobrigati, da bodo dali Evropi spravljiv odgovor. Rakovski o rusko-francoskih odnoSajth PARIZ, 5. «Humamte» objavlja pogovor svojega dopisnika z načelnikom sovjetske delegacije v Londonu Rakovskijem, ki je izjavil, da je Poincarejeva politika oškodovala interese malih posestnikov ruskih rent. Sovjetska vlada je hotela iste priznati, ali francoska vlada je zahtevala vzpostavitev zasebne lastnine v Rusiji, tako da bi velika industrija dobila pred-pravice pred malimi rentniki Poincarč je nasprotoval vzpostavitvi rusko-francoskih trgovinskih odnošajev ter se luešal v notranje zadeve Romunije, a ne bo imel od vsega tega nikakih koristi. Rakovski je zaključil, da stojijo angleško-ruska pogajanja pred gotovim uspehom. lia&jansko-švicarski incident BERN, 4. Švicarska brzojavna agencija »poroča: Italijanski poslanik comm. Gar-basso je izročil načelniku političnega oddelka listine o italijanski preiskavi gle#e incidenta v Varese. Italijanske izpovedi govorijo proti županu iz Pontetresa, To-gnettiju. Politični oddelek je dal takoj nalog policijskemu uradu -za Ticinski okraj, naj zasliši župana Tognettija. Rusko-nemška konferenca za železnice MOSKVA, 5. V kratkem času se bo vršila v Moskvi rusko-nemška konferenca, na kateri bodo prišla na dnevni red razna vprašanja glede železnic._ DNEVNE VEST BMifl med tertoUo In držano Prejšnji glavni tajnik popolarske stranke Don Sturzo je objavil v glasilu svoje struje v stranki, rimskem listu «11 Popolo» Članek o vprašanju odnošajev med cerkvijo in državo v sedanji dobi nacijonalističnih vladavin. Don Sturzo opozarja na veliko nevarnost, ki bi znala nastati za katoliško cerkev in za njeno svobodo. Ako spremenijo katoliške države svoj režim iz demokratskega v nacionalističnega — pravi Don Sturzo — bi obstojala taka nevarnost v stremljenju nacijonalizma, da si ustvari nacijooalistično duhovščino, kakor so stremeli cesarski režimi za tem, da si ustvarijo monarbistično duhovščino. Na ta način bi se zarezali med posameznimi državami globoki moralni prepadi, ki bi ogrožali duhovno skupnost cerkve. Med svetovno vo^io je prišlo do sličnega moralnega spopada med francosko in nemško duhovščino. To je bil za krščanski duh posameznih narodov skrajno škodljiv pojav in razkol, ki ie takrat nastal med duhovščino obeh velikih narodov, se še do danes ni popolnoma polegel. Še večja škoda bi n.ctaU za cerkev, če bi podpirala in ščitila j nacijonalistične vlade ter si s tem osovra- j žfla demokratske struje in proletarijat. Po izbruhu francoske revolucije je bilo naravnost usodno za francosko duhovščino, da je bila tesno spojena s prejšnjim režimom. V bodočih borbah med demokracijo m nacijonalizmom da bi pretila cerkvi slična nevarnost, ako bi se zvezala z naci-jonalisttčnimi vladami. Cerkev bi izgubila S tako politiko tudi svojo svobodo in torej vsako podlago za svojo neodvisnost. Cerkev bi morala imeti vsled tega pred očmi nauke, ki jih daje zgodovina, kajti danes hočejo napraviti nacijonalistične vlade od vere isto, kar so bile napravile od nje absolutistične vlade v 18. stoletju — namreč pravo sredstvo za vladanje. danek Don Sturza je vzbudi! v polit krogih precejšnjo pozornost in dvignil precej prahu. Naglaša se posebno, da je hotel Don Sturzo napisati na naslov vatikanskih krogov, ki so pod pritiskom fašizma nastopili proti njegovi politiki, svarilo pred nevarnostmi, ki b| lahko nastale za cerkev, ako bi jo fašizem zasužnjil svoji politiki Če bi se fašizmu posrečili njegovi načrti, potem bi neizogibno sledila reakcija pri drugih katoliških narodih, zazijal bi oni moralni prepad, ki bi ločil katoliški svet v razne sovražne si tabore. Skratka: vsak katoliški narod bi si ustvaril svojo neodvisno ali avtokefalno cerkev, kakor se je zgodilo pri pravoslavnih kristjanih, in papeževa oblast bi padla na isto stopnjo, kamor je padla oblast ekumenskega patrijarha v Carigradu — t. j. na ničlo. Davek na najemninsko vrednost. Opozarjamo naše ljudi, da ne zamude roka za prijavo čiste najemnine, kateri bo iztekel 10. t. m. Najemnino morajo prijaviti brezizjemno vsi, tudi hišni posestniki sami, a kdor se smatra za oproščenega tega davka v zmiglu navodil objavljenih v »Edinosti* od 25. m. m. radi razlogov, kateri so našteti tudi na prijavni poli sami, naj napravi v tem smislu opombo v tozadevni rubriki. Nalezljive bolezni v našem mestu. V tedna od 24. 4. do 3. 5. 1924 so bili v našem mesta sledeči slučaji nalezljivih bolezni: Da vica 11, škrlatica 16, trebušni legar 2, vnetje možganske mrene 2 ošpice 161. Umrlo je: vsled davice 1, vsled škrlatice 1, vsled vnetja možganskih mrene 2, vsled ošpic 7 oseb. Društvene vesti Pevsko društvo «Ilirija* bo Imelo nocoj ob 20.30 v navadnih prostorih svojo redno odbo-rovo sejo. Ker so predmeti dnevnega reda velike nežnosti, s« zahteva točnost in pokioite-vilnost. — Predsednik. <*2ensko dobrodelno udruženje ima v sredo 7. t m. ob 5 h popoldne odborovo sejo. Zaradi bližajočega se občnega zbora prosimo polno-številne udeležbe. — Predsednica. Športno društvo: «Adrfja». Dane« ob 19.30 redna odborova seja. Na dnevnem redu so važna točke, ki se tičejo delovanja društva. Isto tako se bo govorilo o prvi vzpodbujal valni kolesarski dirki. Ob 20.30 sestanek nogometnega odseka, «Hazenašice» pa s« zberejo jutri ob 20 v pro« •torih bivSega otroškega kobu. Odborov a ««ia in sestanek se vršita v dvorani DKD pri St. Jakobu. — Odbor. Slov. planinsko društvo ima odborovo sejo nocoj ob 19.30. Kmetijska družba. Odborova seja s« bo vr-iila v četrtek ob 16. uri v pisarnici g. podpredsednika. Dramatični osem rojakom za podrave in voščila daruje -g. Fran Brezovec L 25.— refekciji magdalen-skega otr. vrtca. Borsna poročila, ogrske krone...........0.G2S0 avstrijske krone.........(W»13ft0 £e£koslovaike krone........65.60 dinarji .............97. <>6 lejl ............aial 1.36 marke ............. .— dolarji . ................29.20 francoski franki..........148.50 Švicarski franki ......... .89*>.— angleški funti papirnati......97.70 Teča* • • • * Adriattea.......«... Cosulfch *•«••#*«« ! Delmatia Oerolimich IJ bera Tiiestlna ! Lloyd ■•••••«•»•*•»••••• ; Lussino .... ; Marti noiich 1 Oceania i Tfipcovich I Ampelea •»••••»••»••••*•• ■ Cement Dslniatit •»••••••••••» i Cement Spalato 0*0350 0.0820 66 — 87.90 11.75 2als0 144.— 399.— 97.90 . 256 • 689 • 810 . 15») # 56* • 2600 . 765 . 189 . 151 . 505 • 544 • 880 . 550 Viktorija Fentler Dr. Karol Birsa poročena Rihemberk 3. maja 1924, Oorica 331 roma ljubosumnost. Bivši stotnik Bevilacqtt» i na tak« prireditve. To inaoda dobro ve tudiioni in Giovanni Piacenza, oba iz starih pokrajin, j komisar, ki m pred nekaj daj vi dal dovcrfje-sta prlSla v nedeljo zjutraj radi neke ženske [nja za tako prireditev^ «percW nem reca al-v bud spor, ki je imel zelo tragičen konec. Med cisi giovamento alTEnte morale (!)» —L. B. sporom je namreč Bevilacqua potegnil iz žepa revolver ter ga sprožil proti svojemu nasprotniku, katerega je pogodil naravnost v srce. Uvedena preiskava bo razjasnila podrobnosti te krvave drame. Identificiran mrtvec. Pred dnevi so našli orožniki v idrijski okolici mrtvo truplo neznanega človeka. Po dolgem trudu se je orožni- Sport Otvoritev spomladanskih trabnfh dirk v Trstu. Tržaško društvo za fcmbae dirke si pač ni mogli izbrati za otvoritev letošnjih spomladanskih dirk boljšega dne, kot prvo , - , .... . lt . majsko nedeljo, ako ne bi dež temeljito jrio^rM^1 Mo£'P^^Treiru! t**™« r^poloi«*. se ie ž* Poslano*) Podpisani se lepo zahvaljuje ravnateljstvu zavarovalnice «La Femce* v Trstu, za kulantno izplačilo škode, ki sem jo imel vsled požara. ORLEK, dne 14. aprila 1924. (330) HUSU SILVESTER, s. r. v prvih popoldanskih urah izvanredno mnogo občinstva, katero je dalo obem tribunam elegantno in pestro lice. V prvi rrsti TrebuŠe. Ker na truplu niso vidni nikaki znaki nasilja, sodijo, da je Moškon sam napravil konec svojemu Življenju. • ---—&- __ r---- —-- / Dramatični krožek v Gorici je priredil v ne- \ gre zasluga tržaškemu društvu, katero « deljo, dne 27. pret. m. popoldne in zvečer v|je znalo pridobiti vsestransko prvenstvo Trgovskem Domu dve er.odejanki, in -sicer j ^ to panogo športa v kraljestvu s svojo dramo «Dva svetova* E. Gangla, žaloigro; agtlnostio in s svetim stiemljeiijem po *Nace» Fr. Kranewitteiia ter pevski prizor iz j veHkvpoteuuM. Ra med doma- letni Matei Pavlovich, stanujoč v ulici Trauner « H- 4ejan'a; {„ «aT>r,>r1pk občinstvom, temveč smo opazili na tri- ~ Tudi to pot aoramo priznati, da je napreaeK , . ». , ___ ^ „ l,l«K celokupnega igralskega ensembla viden, da bunah tudi razpolaga dram. krožek z mnogimi in že dokaj retocasno se vraečim |rabcdxn fckam v rutiniranimi igralci, ki bi bili v stanu pri prid- Raveni — pnili le v to svrho ▼ Irst. lum nosti, dobri volji in ljubezni za .visoki namen, j občinstvo iz naše krajine se je v «>ilm ki ga zasleduje dram. krožek, vzdržavši zim- j meri poslužilo od železniške direkcije za sko gledališko sezono v miniaturi. Kako bi f«4*ilrlk rKrk dmmtienetfa 20% •) Za Bini i pod Im naslovom odgovarf« oh4« sfiltvo U toliko koEkor mu zakoa veleva. Mali ogEasi SOBA in kuhinja, meblirana se proda tekom dneva. .Via Giuliani 27/IU. 550 St. 1, ranjena; prvi je bil porezan po čelu, drugi pa po levem komolcu. Oba sta se zatekla v mestno bolnišnico, kjer sta dobila potrebno pomoč. Pozneje so policijski agenti aretirali ostala dva pretepača, ki sta se izkazala za 3t)-letnega Aloiziia Parentin in 27-leinega Petra Muscolin, oba Tržačana, brez stalnega bivališča.^ Radi nesrečne ljubezni si vzelaa življenje. Predsinočnjim okoli 20. ure so naćli mimoidoči ljudje v bližini na nizkem zidu kraj ceste restavracije «PasquaKni» v Bošketu mlado žensko. v hudih bolečinah; okoli neznanke se je Siril močan duh po karbolni kislini. Navzočni eo takoj uvideli, kaj se je zgodilo. Nekdo je hitel telefonirat na rešilno postajo, odkoder je kmalu prihitel n alice mesta zdravnik, ki je •poznal, da je stanje mlade neznanke skrajno nevarno; izpila ie veliko količino karbolne kisline. Vkljub temu ji je zdravnik skušal izprati želodec, kar se mu pa ni posrečilo. Zastrupljenka je bila prepeljana v mestno bolnišnico, kjer je kmalu potem izdihnila. Pri samomorilki so našli nekatere listine, na podlagi katerih je bila spoznana za 20-letno služkinjo Marijo Maglico, stanujočo v ulici Milano it. 18. Deklico jc gnala v smrt nesrečna ljubezen; zapustil jo je namreč zaročenec, kakor je bilo mogoče dognati Iz pisma, ki so ga našli pri njej. obiskovanje tržaških cfirk dovoljenega 20% bilo vse to potrebno in koristno ne samo za j popusta Dirk« so bile zelo zanimive, igra Gorico, temveč v še večji men za okolico, nam j ^ t^fc-ij-afc™ fcoH tfbka. ker se ie vsak priča vedno številni obisk, ki ga dram. *roi- ^ - ve^sdL necaanai mu* konj tR^iiievri.k°^r„,iMina. da je Ubira! fal pc^aedS R.*« ni Vilo med iger od strani režiserja g. A. Kozmana vedno I voditelj ne Barietta, ne Bmchfaija m ne srečnejša, da nam podaja vedno težje pred- , Fuina ter Brunatija, kateri so Trzacanom stave, nadalje, da je kulisarija popolnejša in1 --« feid nosa.- PSODAJALNA jostvia, s stanovanjem se pro-| da takoj za L 9000.— Campo S. Luigi 2, Peric. 553 ŽABFHCE, angleške ključavnice, ključi, mizarske klopi, obliči, pile, vijaki, vzmeti, želv lii, železna žioa i. t. d. Zaloga železa, Via Filzi 17. IZGUBIL se je trak biserov. Kdor ga prinese Janoviču, Via Piccolomini 4, vrata 38, dobi nagrado. 554 Vesti z GoriSkega Goriški «Eja». Kraškega «Eja» imamo že v Sežani, v četrtek pa se je izvil tudi goriški *eja». bolestni vsklik izmučenega in preganjanega goriškega učiteljstva. Kakor znano, je bilo za četrtek dne 1. maja pozvano učitelj-stvo goriškega šolskega okraja na ustanovni občni zbor fašistovskega učiteljskega sindaka-ta za goriško okolico. Na občnem zboru, katerega sta se med drugimi udeležila tudi gori-iki podprefekt Nicolotti in okrajni šolski nadzornik Rubbia, je držal zbranemu učiteljstvu daljšo pridigo posl. Ravazzolo. nalcar so sledile volitve odbora, v katerega so bili izvoljeni trije Italijani in trije «Sk>venci». Da bodo čitatelji vedeli, kaki Slovenci so to, zadostuje navesti njihova imena. So to Nadaja August, učitelj v Rcnčah, cerovški Zgonik in grgarski Makovec. Torej že davno znana imena! Raz-ven notoričnih fašistov se je udeležilo ustanovnega občnega zbora le pičlo število slov, učiteljstva. Žrtev volilne svofcode. Anton Strane ar, ranjen od krogle na volilnem shodu v Ajdovščini, še vedno leži v bolnišnici. Ker se mu je naredil na pljučih spuščaj, je moral biti ponovno operiran in je pred dnevi bilo njegovo •tanje zelo kritično. Sedaj se mu je obrnilo zdravje na bolje in zdravniki upajo, da ga ohranijo pri življenju. Nedolžni žrtvi volilne svobode želimo skorajšnjega ozdravljenja. Odpuščeni sodni uradniki. Končno je prišel že dolgo obljubovani in pričakovani odlok, ki je rešfl sodno uradništvo na goriški sodniji iz mučne negotovosti. Eni sedaj vedo, da so na cesti, drugi vsaj začasno lahko upajo, da ne bodo na cesti maska ter toileta posebno pri igralkah vedno bolj pogođena. Prvič pa je priključil režiŠer k dramatičnim točkam — pevsko. AK ima ta točka samo namen dati nekoliko oddiha igralcem in publiki, ali celo razširiti slične pevske prizore na cela dejanja, ali opere — enodejanke in lažje operete, še ne vemo. Vsekakor imamo v Gorici poleg sopranlstinje in tenorja, ki sta nastopila pri tej priliki, pevsko društvo in v njem posamezne glasove kot altistinjo, bariton in bas, ki bi kot nalašč služili za mišljene prireditve. V «Dveh svetovih* je bil stari Stanek zelo dober; resignirano je prenašal svojo neozdravljivo bolezen, glas je bil ves bolniški. G. Živec kot Dolef v «f)esetem bratu* — starec in sedaj kot stari Stanek je bil docela kos težki takorekoč garanti za ugoden izid posameznih dirk. NavdnSenjs je izzval krasen «ftmsh» Dante-fa v prvem krotin za nagrado «Ffcune» ter lahka zmaga konja g. Del Vecchio iz Trsta «Sans Tacbs* v dirki za nagrado «Mfl40 SLUŽKINJO, zdravo in pridno, išče ugledn* družina treh oseb. Mesto dobro, ravnanj« družinsko. Vila Emilia. via Commerciale 353 543 ZLAT, srebrn in papirnat denar se kupuje ii prodaja po zmernih cenah. Menjalnica vis Giacinto Gallina 2, (nasproti hotela Mon-cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko, 13 Zavarovanja proti požaru, tatvini, prot nezgodam pri prevozu, proti nesrečam, proti Škodi vsled civilne odgovornosti kakor tudi zavarovanja na življenje se sklepajo pod najugodnejšimi pogoji z zavarovalno družbo „DUNAV" (DANU BIO) delniška drulbn s« sploino zavarovani«. Glarao Zflstopstuo p Trstu, uL V. Beiliiil B Sprejme se tudi nekoliko krajevnih zastopnikov. ZADRUŽNA ZVEZA U TRSTI! registrovana ia^ruga z omejeno zavezo vabi na ki se bo vršil v četrtek, dne 22. maja 1924, ob 10.30 predpoldne v Trstu s sledečim dnevnim redom : 1. Odobrenje zapisnika zadnjega občneg* zbora. 2. Poročilo načelniši.a. 3. Poročilo nadzorništva. 4. Potrditev bilance za leto 1923 in razdelitev čistega dobička. 5. Obrestovanje deležev in določitev letnega prispevka za leto 1924. 6. Volitev načelništva. 7. Volitev nadzorništva. 8. Slučajnosti. Načelnlštvo. Opomba: V smisln § 29 zadružnih pravii i' mora vsak pooblaščenec bodisi načelnik bodisi k' drugi legitimirati s tozadevnim v seji načelni? sklenjenim pravilnim pooblastilom iti v smUIu § zadružnih pravil j«* obtni zbor sklepčen po "»Hi* Številu udeležencev. (39t| PRODA se prodajalna zelenjave Rojan, Mon-j torsino 15. 551 \ 15-LETNO dekle išče službe pri majhni dru-i Sini. Piazza LibertA 5, vrata 11. 552 Trst - Via Artisti 9 - Trsi kupuje zlato, srebro, j platin in srebrn denar dunajsko, navadno in fino v velikanski izberi pri Hodolfo Haffnir Trst, Viaie Rtglna Elana 15 • (prej Via Miramar* 394 „The General Securltf Delniška družba za sploino zavarovanje Popolnoma vplačana glavnica L 3,0U0.0U0. se lahko poviša na L 20.000.000. Leta 1922 : Prejete premije L 20.000.0 00 Plačane škode: L 5.335.626.06. Centralni sedež RJm, Plazza S. S. Apostol' 53 (Palača Colonna). Panoge: Požar, tatvine, zavarovanje trg^v\ • skega kredita. Glavna agencija za Julijsko Krajino in R v Trstu. Piazza Vittorio Veneta 4, ts\ V, M Iščejo se agenti za vse kraje. gospodarice: vse to je napravljalo vtis: dolce far niente. Onstran duri je bil svetel dan resnično življenje, na tostran pa sanjska ć -žela elizejske sreče, svetišče ncmct -i < a miru. Gospodična Garth je postala na pia^': iB molče zrla v sobo. Vsi v hiši so vedeli, da se Magdalena zelo rada pusti česati. Njen oče je večkrat rekel, da je podobna mački, ki si tako rada pu^ti gladiti hrbet in da se mu večkrat zdi, kako Ho Magdalena med česanjem hkratu zapredia J a primera ni bila ravno slaba, Magdalena ic t nično občutila pri česanju tako ugodi« kakor mačka pod gladečo jo roko. V hipu ic gn-apodična Garth pogodila zvezo med delom sobarice in Magdaleninim razpoloženjem; vpra-lala je najprej gospodarico, ker pa ni preje!« odgovora, sobarico, koliko Časa traja t< če-.sanje in učenje. «rVes popoldan, gospodična,« je bil kratki odgovor, «gospica Magdalena je rekla, da ji česanje raz vname Čustva in bistri um»