Političen list za slovenski narod.
r* y«ltl rreJeaM T«li»: Z» oelo leto predplaSen 1& (U., m pol let» 8 fld., u četrt leta
i fid.. u bn mesec 1 gld. 40 kr. 7 aaHtaiitraelJi prejeoiaa relJA: Za celo leto 12 ;ld., u pol leta « (Id., ta ietrt leta I rM., za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom poeiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.
Posamezne itevilke veljajo 7 kr. Mareinlao prejema epravnlitvo (administracija) in ekspedicija, Bemenilke nlioe it. 2, II., 28.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in veljit tristopna petit-vrsta: 8 kr., 5e se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večmtnem tiskanji se cena primemo zmanjia Eokoplai se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Trednlitro je v Semeniških alieah h. št. 2, I., 17. Iihaja vaak dan, iivzemii nedelje in praznike, ob >/,6. uri popoludne.
^tev. ti.
V Ljubljani, v soboto 4. januarija 1890.
Letiiilt XrVTlT.
V(d)ilo na naro^.
Mimlo je sedemnajst let, odkar roma y,SLOVENEC"' po mili naši domovini in z novim letom nastopi svoj XVIII. letnik. Doživel je naš list v tej dobi dneve žalostne in vesele. Sočutno je hodil z narodom slovenskim v radosti in bridkosti ter se je utrdil polagoma sicer, vendar bolj in bolj med Slovenci. V širje in širje kroge zahaja naš dnevnik in prijateljev ima ne le med čestito duhovščino po vseh deželah slovenskih, ampak tudi v svetnih stanovih, višjih in nižjih. Bodi ob tej priliki izrečena prisrčna zahvala vsem in posameznim, kateri sO nas podpirali do sedaj gmotno ali duševno, z naročevanjem ali dopisovanjem. Vsem tedaj najuljudneje: liog 'plciti! Naj nam ostanejo še nadalje vsi zvesti, pa tudi novih prijateljev naj nam blagovole pridobiti več in več.
^SLOVENEC",
katolIško-konscrTatlTni slovenski dnevnik s prilogo „Domoljub" vred
velj4 za Ljubljano pri opravništvu ali v „Katol. Bukvami" prejeman:
Za celo leto predplačan 12 gl. „ pol leta .... 6 , „ četrt leta .... 3 „ „ jeden mesec ... I „ Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec.
Po pošti prejeman za vse avstrijske dežele pa velj A:
Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. , pol leta .... 8 „ — „ „ četrt leta . . , 4 „ — „ „ jeden mesec ... I „ 40 ,. Naročuje se lahko vsak dan, a list se dobi še-le z dnem naročbe.
„D0M0L,1UB"
sam brez ^Slovenca" stoji do končal. 1889. s poštnino vred, ali v Ljubljani na dom pošiljan le osemdeset novčlčev.
BV Naročnino na to prilogo prejema „Slovenčevo" opravniitvo in pa „Katol. Bukvama".
VredniStvo in opravniitvo ,,Slovetica" in „I>omoljiiha".
Iiifilieiiza liiisitica.
I.
Bolezen posebne vrste razsaja med narodom češkim. Ta bolezen je zgodovinska. Prikazala se je pred 470 leti ter se razširila kakor blisk. Petnajst let je divjala ter med narodom češkim zapustila kal bolehnosti. Ta bolezen je dolgotrajen ndhod, ki se huje pojavi pri vsaki premembi političnega ali soci-jalnega vremena. Sprva smo mislili, da se ta hu-sitska hripa prijemlje le mladostnih življev, toda prepričali smo se v teku časa, da tudi ^starejši" ljudje niso varni pred to boleznijo. Ta husitska hripa bode skoro gotovo kmalu zapustila češko zemljo, toda kal svojo je vsejala v rodovitna tla, ker zdravniki ne poznajo pravega zdravila.
Ko bi se sedaj probudili ,slavni novoverci", Luter, Kalvin, Hus, Trubar „e tutti quanti'', čudili bi se svojim sedanjim pristašem, ker ti nočejo ničesa vedeti o veroizpovedanji, katero je njim bilo povod prepiru in prevratu; čudili bi se, da je sedanjim rogoviležem to glavna stvar, kar je njim bilo le sredstvo do namena: namreč narodnost.
Debelo bi gledali videč, da je njihova ,brum-nost" sedaj zastava racijonalizma. Nasprotno pa bi v katoliški cerkvi našli še vse ono, kar so črtili in preganjali z vsem fanatizmom.
Ko bi sedaj vstali od mrtvih oni ^novoverci", gotovo bi delali pokoro v rašovini, da so provzročili svojim narodom toliko zla, katerega ne poznajo sedaj živeči rodovi. Hus bi se sicer veselil vpliva in lepega imena svojega rodii, toda sramoval bi se fanatizma Mladočehov, ki se bratijo že z nemškimi liberalci proti svojim sorojakom. Ti kličejo že ogenj in žveplo na Staročehe. In vendar se je dr. Gregr zagovoril, rekoč resnico, da bi bil Hus njegov smrten sovražnik, ko bi vstal od mrtvih. Ali je narod češki že tako zagazil, da ne pozn4 svojih mož, ki mu namesto sv. Janeza Nepomučana vsiljujejo Husa?
V formalnem oziru je sicer malenkost, ki razdvaja narod češki, spominska plošča v muzeji zgodovinski in mnogoimenovani osebi. Sedanji čas je
namreč napala narode evropske neka novodobna bolezen, da postavljajo spomenike pisateljem vsake vrste. Nismo proti tej hvaležnosti potomcev nasproti zaslužnim pokojnim možem, in tudi zgodovinski spomenik mojstru Husu bi bil sam na sebi malenkost; a ker v sedanjem „prosvetljenem veku" pri tacih slavnostih večkrat mečejo katoliku satire v obraz, 80 taki spomeniki le Meduzine glave, ki rež6 na nas.
Z narodnega in čisto svetnega stališča uobea Čeh in tudi duhovnik ni tajil zaslug Husovib, kolikor jih ima v slovstvenem pogledu; vsi so cel6 poudarjali njegov pogum, s katerim je šel v smrt, a z verskega stališča pa moramo tak pogum le obžalovati, kajti „pogum ima tudi mameluk".
Z ozirom na ta sedanji prepir med narodom češkim hočemo opozoriti svoje čitatelje ua jedno toliko, in ta je: pomen jezika sploh. Le če imamo pred očmi pravo vrednost tega božjega darii, moremo tudi presojati zasluge onega, ki je kaj storil v njegov prospeh.
Katero vrednost ima torej jezik? Sredstvo je, 8 katerim človek izraža svoje misli in čutila, svoje želje in sklepe, sploh svoje notranje duševno življenje. Jezik je torej le sredstvo, ne pa sebi namen. Besede so izvzemši medmete dogovorna znamenja za pojme duha; temu v dokaz so nove besede za nove iznajdbe. Tako je tudi znano, da je beseda toliko časa brez vrednosti, dokler ne poznamo njenega pomena ali pojma, katerega izraža beseda.
Jezik ima torej vrednost vidnih znamenj za duševne ideje in je zopet le sredstvo. Kaj pa sltdi iz te resnice z ozirom na Htisa? Na to vprašanje prav dobro odgovarja dunajski „Vaterland":
Prvi sklep je ta: Moža, ki okuži in izpridi duševno življenje svojega naroda z zmotami iu krivimi načeli o življenji — četudi ima zasluge za formalni razvoj jezika — ne moremo imenovati dobrotnika narodu; kajti več je vredna zaznamovana stvar, nego znamenje, važnejši od sredstva je namen. Namen jezika pa je, da služi resnici, da jo izraža in pospešuje; njegov namen je, da vzbuja, krepi in dopolnjuje krepost. Magister Hus pa je sejal zmote
LISTEK.
Kritiška pisma.
VIII.
Novo letu imamo in nove velike in male pra-tike na polici. In v te svoje Sibile-prorokovalke veselih in žalostnih naših bodočih dnij bodemo hodili gledat Slovenci, če Bog dd, zopet jedno dolgo leto. Kdo v^, kaj nam nameravajo podati ti rudeči in in temni, priprosto in mitiško naslikani barometri in jedini naši zvesti spremljevalci iz otroških let naše književnosti, za katere ne potrebujemo niti vede niti pisanja niti čitanja, temveč le nekaj preroškega duha in nekoliko poezije za skromne potrebe našega nerazvajenega življenja. Vendar krivico bi delali našemu slovstvu in preveč bi dvorili našim pratikam, ko bi trdili, da vplivajo samo one na naše vesele in žalostne dneve.
Via mnogo let zapored imamo na polici ob stropu svojih stanovanj poleg obligatne pratike tudi celo kopico rudeče, rumeno in modro ovitih knjig,
katere pošiljajo koroški bratje za mali obolos črez visoke Karavanke k nam v goste.
In odslej se je jelo nekako slabeje goditi našim udomačenim pratikam, kajti potiskamo jih od leta do leta vedno bolj v kot in mnogo potov smo jim odvzeli celo njih starodavni „locus familiaris".
„Kaj pa je vaju treba bilo njsrečna Kopernik in Galilei, ki sta iznašla s svojo stikavostjo na zemlji in po nebu človeško sitnost, ki kliče povsod, kjer vidi kaj stalnega, svoj neutešoi: „Eppur si muove".
Mirno in brez strahu so gospodinjile po našem pohišji pred to konkurencijo tudi naše pratike in za njimi gosposki koledarji, dokler se ni rodila kritika v velikem „stilu", ki ščiplje po vsem, kar je le nekoliko v sorodstvu s stalnostjo — in brska tako dolgo, dokler ne vsklikne zmageželjna „8ubito si muove".
Nekateri naši dušeslovci trdijo, da so vplivale v prejšnjih časih pratike zaradi tega tako nenavadno na naša srca, ker jih je baje vredoval pokojni g. Dežman v svojih najbolj otožnih urah, hlideč si svoje po naši nehvaležnosti užaljeno srce s točo, gromom in bliski, katere je slikal dan na dan Slovencem. — In mi smo imeli usmiljenje s sentimen-
talnostjo svojega narodnega mučenika. Naročevali smo si grozeči sad njegovih temnih ur za dva groša na leto.
Prav si imel slavni zvezdogled, ki si svojeglavno trdil, da na zemlji ni nič stalnega in da časa tek zavrže in uniči najbolj slavne teorije osobito, ako jih je rodila zavist in nehvaležnost. Zato je naravno, da se je jela gibati polagoma tudi naša koledarska kritika, katero je v najnovejšem času vdomačila neka tvrdka, ki si je zapisala na svojo pogrebno lopato: „Mors et fulmina contra scriptores feminini generis" in da bodo prišle morda prej ali pozneje v modo zopet le pratike. Prvo mrtvaško sedmino 80 baš sedaj praznovali ti naši dvorljivi kritiki, kajti .honoris causa" moramo omeniti, da so se spravili v prvi vrsti na nežni spol in da so vže pokopali „sine luce, sine cruee, sine commendare veri-tatem" našo marljivo pisateljico ter s tem prihranili Slovencem znesek za nagrobni spomenik. Zgodovina nam pripoveduje, da se je zadušil slavni Temistoklej v latvici vode, radi tega ni izvanredno junaško delo, ako se posreči družbi mladih kritikov utopiti v priča vsega slovenskega naroda — nežno žensko bitje v širokem morju narodne nehvaležnosti.	hva-
in raipalil ljudske strasti v tajiki miri,. d». ho pokončale cve^vrodne mu dežele in blsgpstenje sednih dežel Ali so torej IIu8o?e jasluge ne-dvomne? ___
i\aše železnice.
^ (Dopis iz Hrva^M.) , .	J
X naši državi so menda aaoio Slovenci in Tatje tako srečni, da morajo čakati leta in leta,.;da se jim dovoli ono, kar drugi narodi že zdavnej uživajo. Posebno se to opažrfk pri železnicah, ki v ^ nam že zdavnej obljubljen« in načrtane, pa jib vendar ne moremo dobiti, čeravno so za naše životne koristi neobhodno potrebne. Koliko se že ni pisalo in razpravljalo o naši glasoviti dolenjski železnici, pa jo še zdaj nimamo, in kadar bo izpeljana do Novega mesta, bo vendar še zmiraj le nedostatna, dokler se ne zveže s Karlovcem, kar pa menda ne bode nobeden od nas dočakal, kajti to ne bi Slo v prilog ogerski prometni politiki. Isto se dogaja s hrvatskim' in hrvatsko-dalmatinskimi železnicami. V katerem smislu so izpeljane prve, je bralcem „Slo-Tenca" dobro znano še od lanskih razprav o tem predmetu, in zdaj bi radi ogerski mogotci isto storili tudi z dalmatinskimi. Dalmacija je dozdaj edina pokrajina v celi državi, ki ni z železnico zvezana z ostalimi deželami, in zdaj, ko je prišel ča?, da se to zgodi, vzdigujejo še že naši prijatelji T Budimpešti, da se to ne zgodi.
Stvar pa je taka-le: Zagrebška trgovinska in obrtna zbornica je v svoji prošnji na vlado predložila v točno obrazloženem mnenju, da je prišel čas, da se prične misliti na zgradbo železnice od Ogulina čez gorenjo Krajino na Knin v Dalmaciji, kjer bi se tako hrvatske železnice zjedinile z dalmatinskimi. Po tej železnici bi si pomogla gorenja Krajina, ki je brez vsakih prometnih žil čisto zapuščena od ostalega sveta, in pa Dalmacija bi se zjedinila z ostalimi deželami naše države. To osnovo je izdelal že bivši zapovednik Krajine, general Mol-linarj, kakor tudi za vse ostale krajiške železnice. Zidala bi se seveda iz krajiške zaklade ter ne bi državo stala niti vinarja. In ker se je že večji del ostale železniške mreže v bivši Krajini izdelal ter bode letos tudi z odpretjem popolne proge Zemun-Mitrovica-Sisek dodelana, mora priti po osnovi na vrsto ravno ta železnica od Ogulina v Knin. Dozdaj se je o tej zadevi molčalo, komaj pa so se Hrvatje za ta načrt oglfsili, se je že vzdignil proti njim prijatelj Madjar, ki trdi, da pod sedanjimi okol-nostmi ni potrebno, da se ta železnica izvede, nego da je bolj potrebna ona, katero priporoča trgovinska in obrtna zbornica senjska, namreč Senj-Otočac-Bihač, da se pomore našemu Primorju. Namera tega prijatelja je očevidna. On bi rad s spletkarstvom razdvojil zagrebško in senjsko zbornico in po njih tudi ostale Hrvate, da bi jih odvrnil od one proge, ki bi zvezala Dalmacijo s Hrvatsko, kar pa ne gr6 Madjarom v prilog niti v gmotnem, niti v političnem pogledu, kajti v gmotnem pogledu bi velik del dalmatinske, pa tudi bosenske trgovine prešel na hr-vatsko-dalmatinsko področje, tedaj ne skozi Budim-pe.što, a v političnem pogledu že a priori niso Madjari za to, da se obe kraljevini zjedinite, kar nam je najboljši dokaz o tem vprašanji razprava v brvatskem saboru.
vBrezpbraitpi o&S	odgftfarja Daiipa|j|scem,
da^bodoi^Tse fpo zjediDjegii z osUlp.	že-
loinici Metkovid - Most|(' Sarajevo^od-Bi^itppešta, Jlter t||(6 žele	odgovor ^ore d&tj
le pokvarjena dotnišljij^ jt pa židofqj||;;i br»obrazno8^ ,Pe8t|jr-Ll07d''-0Tega pedništva, ki,^če, da upravlja £ vst|pi našin^ .poslovi,; Da bi raa^vojil Hrvate, r tenj^Qgl«du .^aft prijal«.!] ali neprij^^elj, predlaga,, da :s« zida ona že omenjena železnica iz Senja v Bihač. Ali v tem se močao moti, kajti Hrvati so ^avzeti za obe progi, in pravičnost zahteva,. se obe čim preje dogotovite, saj se boste pbe zidali iz krajiške zaklade. Tudi to je označilno, da se »Pester Llojd" zdaj tako poteguje za blagostanje našega Primorja, ko je vendar dozdaj ogerska vlada vse nasprotno delala, da ta krasni predel zanemari, kar se je žalibog le preveč obistinilo. Ni li to odmev onih sirenskih besed, katere je govoril ban o priliki svojega obiska v teh krajih osiromašenemu prebivalstvu? To je čisto verjetno, saj je naša vlada odsev ogerske, pa se pri nas vse ono izvaja, kar se v Budimpešti želi in sklene, bilo že to v našo korist ali škodo. Po naših nazorih pa bi moralo biti hrvatski vladi pred vsem najbolj ležeče na tem, da se ena iu druga železnica čim preje dogotovi, kajti naj veča gmotna potreba to zahteva in nobena politika ne bi smela tukaj imeti svojega vpliva. Tukaj se mora misliti na obstanek mnogobrojnega naroda, ki željno pričakuje, da se tudi z^nj nekaj stori, saj je to tudi gotovo zaslužil, česar nam ni treba dokazovati. Tedaj sama pravičnost zahteva, da se obe železnici sezidate. Pri vsem tem smo pa dokaj radovedni, kaj bodo na vse to odgovorile naše »Nar. Novine", ki so lani brez vsake podlage napale moj dopis o hrvatskih železnicah. Morda bodo vendar tudi one izprevidele, da so zahteve Hrvatske pogledom na obe omenjeni železnici pravične, in da se more njima le brezobraznost naših sosedov pro-tiviti.
Politični pregled.
v Ljubljani, 4. januarija. Notran)« dežel«.
Spravne obravnave. Nemško-liberalni listi takozvane »schiirferer Tonart" protestujejo že sedaj zoper slučajno preosnovo. „Abwehr" pravi, da Nemci na češkem nezaupljivo zro na obravnave, katere je proizvala sedanja vlada. »Pester Lloj-d" pa meni, da moramo bolj ko kedaj resnimi smatrati ta pogajanja, ter želi vladi v interesu skupne države najboljše vspehe.
Izjava proti husitizmu. »Ceh" je ponatisnil izjavo katoliškega društva sv. Vaclava v Pragi, ki odločno obsoja postopanje zaslepljencev. Društvo spoznava, da je edino poroštvo boljše bodočnosti za češki narod v katoliški veri, zaradi tega pa tembolj obžaluje, da Husovi čestilci sramote svoje katoliške rojake pred inozemstvom Izjavo je podpisalo nad pol-drugisto odličnih članov, mej temi tudi protektor društva, grof Adalbert Schonborn.
Beda na GaliSkem. Poročila o velikosti revščine na Gališkem si nasprotujejo. Eni pravijo, da bo znesek 1,200.000 gl., katero podporo sta dovolili država in dežela, odvrnil lakoto, drugi pa temu odločno oporekajo. Stvar bo menda pojasnila enketa, katero je na današnji dan sklical gališki deželni odbor.
Trgovinsko pogodbo a Turčijo bo treba ponoviti. V ta namen so se včeraj v ministerstvu
eunanjih zadev na Duiiaji pričela^g^Mietovanja o na> »odilih, katera bo daH vlada d{)iii«im aratro-oger-«kim pooblaščencem. £oni!erenciji predsedi^e mini-eterski svetnik baron tikuz, ker je sekcijski načelnik pl. Sz6gy^nyi-Marich zbolel.
Tnanje driž^.
• ifclpn. SUtai prošt Bampf,»ki je ime|%vaa za pasavakaga škofa, prosil j« sv. 06»tft, n^j f«. pusti aa dosedanjem mestu; dotično vlogo je podprl s tem, da je njegovo zdravje jako slabo.
Poljski Škofje^ »Novoje Vremja" naglaša, «(l>^ov»WQ«tH>vaui>ii^ofje spravljivega duha. Vlada in ruski narod sta bila vedno nasproti katoliški veri kot taki strpna. Buski katoličani uživajo iste pravice, kakor protestanti in Armenci. Vatikan bo gotovo od tega imenovanja imel svoje koristi. — Ruski list je menda pri tem pozabil, kako postopajo oblast-nije zoper poljske katoličane. Kar se tiče pa koristij, imela bi jih v prvi vrsti Rusija, ko bi hotela spoznati, da je katoliška vera edino korenito sredstvo zoper nihilizem.
Evropski poloinj. »M. Allg Ztg." objavlja dopis iz Berolina, ki pravi: »Vsi nemški listi zadovoljno naglašajo ugodni prevrat, ki se je v mi-nolem letu izvršil glede splošnega položaja. Nikdo sicer z ozirom na neprestana oboroževanja ne prorokuje zlate bodočnosti, toda vsi se vesele sedanjega miru ter z olajžanim srcem zr6 na nevarnosti pro-minole d6be. Kaj je provzročilo to premembo, neznano je isto tako, kakor nikdo natanko ne poznd izvira zadnjih vznemirjanj. Miroljubnost in boja-željnost vlad in narodov so sad mnogih javno in tajno delujočih sil, katerih cilj poznamo, sledove njihove pa moremo zasledovati še-le po preteku daljše dobe. Eno je gotovo, da so bili sestanki nemškega cesarja z najmogočnejšimi evropskimi vladarji velike važnosti za ohranitev miru in da so se politični oblaki razleteli posebno po carjevevem obisku v Berolinu."
Srbija. Predvčeraj je skupščina v večerni seji v tretjem čitanji potrdila proračun; istotako je železniško odkupno pogodbo sprejela, katero je vlada sklenila z družbo. Potem je bilo zasedanje preloženo.
Rusija. Poljski listi zopet pozornost vzbujajo na vojaške razmere ob ruski meji, o katerih so baje jako dobro podučeni. »Nova Reforma" javlja iz Varšave, da je na ruskem Poljskem 180.000 mož; stanovanja njihova so jako slaba. V marsikateri koči spi poleg kmetske družine v eni sobi po deset vojakov. Navstale so nalezljive bolezni, med katerimi je posebno unetje očij razširjeno. Neki vojaški zdravnik je vojnemu ministru sporočil, da je 70.000 vojakov na očšh bolnih, toda minister mu je to tako zameril, da ga je odstavil.
NemHja,"Jdh novem letu dohajajo vsi nemški vojaški pooblaščenci iz svojih mest v Berolln, da se udeleže novoletnega čestitanja cesarju. Nobeden izmed njih dosedaj pri taki priliki ni obiskal kanclerja. Letos je bilo to drugače. Major pl. Huene, vojaški pooblaščenec v Parizu, odpotoval je minolo soboto v Friedrichsruhe, kakor pravijo, vsied cesarjevega naročila, da Bismarcku poroča o pariških dogodjajih. To zadevo spravljajo v zvezo z novimi vojaškimi tirjatvami, katere bo po trditvi »Post" zahtevala vlada od državnega zbora. Vsled brezdimnega smodnika opazil bo sovražnik že v večji daljavi vojna krdela. Treba bo dati vojakom in v prvi vrsti ko-njikom manj svetlo opravo. Gotovo jo Huenejev obislc velike važnosti, kajti kancler se dosedaj zaradi občutljivosti vojaških krogov ni vmešaval v vojne zadeve.
Francija. Francoska vlada dobro čuti, na kaij6 slabem temelju je njena slava. Ponižala se je tako, da je ob novem letu posredovanjem prefekta Poubelle-a čestitala pariškemu mestnemu svetu. Celo
(Dalje Y prilogi)
leznost je nesreča narodov", trdi Tacitvsvoji »Ger-maniji". In tega klasiškega pravila so se naučili naši nadepolni kritiki na pamet in rešili ž njim slovenski rod pozabljivosti; ako namreč živi vedno po njihovem praktičnem receptu, učakal bode srečen sodnega dne —, ali pa vsaj njihovih slavnih del, ki poženo brez dvoma, če sodimo po sedanji kritiki, prave čudeže na sedanjem, če tudi ne vedno pše-n<čnem, vendar vsaj pisanem našem slovstvenem polju.
In naposled, prav je tako ! Pregovor pravi, da vsako hrbtišče utrpi toliko 'udarcev, kolikor mu jih prisodi pravična sodba. In kdof se hoče varovati takove časti, kakoršna se deli za trud in delo v Slovencih, ne hodi naj s svojim trudom na sramotni oder.
Prepričani smo torej, da bodo uvaževale v bodoče naše pisateljice Scheilleve stihe, ki se glas^:
»Der freien KUnste Dienst, krUmmt keinem sei-nen Racken*, ter se bodo ubranile s ponosnim životom kritiškim vajam hudomušnih kritikov.
„Ia der Kritik ist eine unverdiente Beleidigung echiimmer, al s iu gewohnlichem Leben ein Ver-brecben", pravi, če se ne motimo, priznani in morda
najboljši sedanji nemški pesnik Gottschal. Osobito poslednjega toplo priporočamo kritiškim vajencem. Ako morda ne najdejo v njem vseh potrebnih jim kritiških pravil, naroče naj si povrhu še neko drugo knjigo, — ki je žalibože poslovenjena brez vspeha, in zagotavljamo jih, da so rešili, ako ne sebe, vsaj — domovino našo smešnosti v očeh vseh onih, ki poznajo — našo revščino in naše slabosti.
Psevdonim.
Protikritika.
Nedavno ste priobčili kritiko o knjigah družbe sv. Mohora. Ena teh kritik tiče se tudi »Večernic' in med spisi tudi povesti Pavline Pajkove »Domačija nad vse". Da se čuje tudi druga plat zvon4, dovolite prijazno tem-le protikritičnim opombam nekoliko prostora! — Gospodje »Cirilovci" se izpod-tikajo nad »cigansko naturo* izseljenca v Ameriko ter mčnijo, da tega nič ni sililo k izselitvi. V tem imajo popolnoma prav. Ali menijo gg. kritiki, da ljudi samo sila goni k izseljevanju, in da ni prav mnogo takih, katere samo neka »zona" tira v novi svet? — In ravno proti takim je gospa pisateljica spisala povest. Takošnih, katerim ni nič več prav
v Evropi, je na tisoče, iu Jeličin oče je bil eden izmed teh. Ali hote gg. kritiki tajiti, da je takih ljudi prav mnogo? — Dalje se gg. »Cirilovci" izpod-tikajo nad njegovim »čudnim" značajem. Ali res menijo, da se navadni značaji bolj prikladajo povestim? — fotem bode seveda zadnji vaški čevljar, ki sedi na svojem trinogu, samo zato najboljši junak za povesti, ker nima nič nenavadnega na sebi, in po pravici se moramo čudom čuditi povestničarjem, zakaj si iščejo nenavadnih značajev, da jih vpleto v povesti! Isto velj4 o Jelici, katera je rahločut-nejša, kakor marsikatera kmečka deklina. Kdo pa more zato, da niso vsi značaji po enem kopitu? Vpraša se samo, ali je značaj dosledno razvit in dejanje ž njim v soglasji, kar, kakor se vsaj meni vidi, oboje v rečeni povesti nahajamo. — Gospodje „Cirilovci" tej povesti ne prisojajo darila ali prav za prav nagrade. Zakaj ne, tega niso dokazali. Ali pa so oni o povestih, katere družbi v Celovec dohajajo, bolje podučeui, kakor tamošnji gg. odborniki? Ako imajo pri družbi zares toliko število boljših povesti na izbiro, kakor trdijo gg. kritiki, potem so gg. odborniki celovški zares potrošljivci in lahko-miseluiki, ker so ravno to povest vsprejeli; ostal
Priloga 3. štev. »Slovenca** dii6 4=. .ianiiarija 1889.
republikanski listi pravijo, da je tako postopauje nečastno za vlado velike Francije.	i
Portugal in Anglija. Predsednik angle- : škega trgovinskega ministurstva, sir M. E. Hicks- ! Beacb, udeležil se je včeraj v Leaniingtonu poli- j tičnega shoda, pri katerem je rekel: „Ne dvojim, da se nam posreči, z lepo poravnati razpor s Por-tugaiom v tadovoijoost obeb strank."
Italija. Kemična preiskava je pokazala, da je bila snov Vitove bombe popolnoma nenevarna. Pri zločincu 80 našli daljši lastnoročni spis, iz katerega je razvidno, da mož ni pri zdravi pameti. — Komisija, ki se je posvetovala o položaji rimske mestne uprave, pravi v svojem poročilu, da Rim potrebuje sto milijonov državne podpore. To velikansko svoto naj d4 uboga Italija, ki ima sama več nego deset milijard dolga!
Egipt. „Pol. Corr." je iz Kajira zvedla, da je kedive že objavil dekret, ki odpravlja robot; izvzeto je le delo pri nasipih, čiščenje prekopov bodo v bodoče preskrbovali zasobni podjetniki; dotične troške bo poravnaval nov davek po 4Vi pijastra (45 kr.) cd teddana zemljišča (4200 □»>).
Izvirni dopisi.
Iz Zagreba, 28. decembra. Jugoslavenske akademije znanosti in umetnosti razred filologiško zgo dovinski je imel dn^ 21. decembra svojo javno sejo, v katerej je najprej akademik dr. Franjo Rački nadaljeval čitanje svoje razprave o notranjem državnem vrejenju Hrvatske za vladanja narodne dinastije. V prvem odseku je že prej razpravljal o oblasti samega vladanja, sprra kneza, pozneje kralja, ter je sedaj nadaljeval o njegovem odnošaji nasproti obrambenej sili. Pri tej priliki izpregovori o vojski in o mornarici hrvatskej, potem ob orožju, katero se v tedanjih listinah spominja, o četah in o načinu njihovega zbiranja, vodstva in vežbanja, ter je dokazal, da je tudi bojna sila bila osnovana na ple-menskej podlagi tako po priliki, kakor v črnej gori. Župani so bili vojvode čet župnih, glavarji rodov čet pojedinih rodov, a stotniki manjših oddelkov, kralj pa vrhovni vodja cele vojske. 2upne in rodske čete niso bile pomešane, nego so se sestavljale posebne skupine v celokupnej vojski. Konečno je primerjal oboroževanje hrvatske vojske z oboroževanjem tedanjih sosednjih vojsk. Ko je dovršil le ta odsek o vlasti vladarjevej, začel je opisovati vredbe žup in mest. Tudi vrejenje žup se je osnovalo na ome-Djenej plemenskej podlagi, ki je navdahnila vse javno in družinsko življenje ne samo pri Hrvatih, nego tudi pri vseh ostalih Slavenih v starejšem razdobju njihovega razvitka.
Zemlja je bila naseljena po plemenih, a vsako pleme je utemeljilo eno župo, ki se nahaja povsod v trostrokem značenju, namreč genetičnem, teritori-jalnem in administrativnem. Vsled tega toliko žup, katerih je samo med Gvozdom in Neretvom bilo do trideset. Središče župe je bil grad, t. j. utrjeno mesto, katero je bilo izročeno v skrb „gradščiku" (castellana). Malo dalje od grada, ali pod ali pred njim, spominja se podgradja in predgradja (subur-bium), mesta trgovine, sestankov, skupščin itd. Rodovi in rodovine so živele razsejane po župi v vas^h, ki se nahajajo v listinah pod imenom hrvatski ,selo, ves", latinski .villa". Upravo in sodstvo so vodili župani in stotniki ^satnici", a poleg njih so bili
pak, kakor sami sporočajo, pisateljem vrnili. A, gg. kritiki, le počasi z grajami! Kakor stvari pri družbi ST. Mohora stoj6 — katera družba, da odkrito povemo, res čudovito marljivo in tudi nenavadno Uijpešno deluje! — imajo gg. Girilovci prav lepo priliko, kot povestniki nastopiti in si polna perišča nagrad prislužiti, samo da morajo boljših povesti spisali. Sv6bodno njim tekmovanje! — Vendar pak ne smemo pozabiti krone, katero si je pisatelj one kritike s tem djal na glavo, da je na konci svojega spisa povedal, češ, prepogostoma ljudstvu utegne ta povest vendar-le Jahko" ugajati, ker ima te in te lepe lastnosti. Dobro pogodil, g. kritik! Ali ste si v svesti, da ste s tem pristavkom veliko pohvalo izrekli o povesti? Ravno tu tiči vsa težava: za preprosto ljudstvo pripovedovati je umetnost. Puprašajte druge, ako ne verjamete, ali pa sami primite za per6, pak se prepričajte! — Ali čemu več besedovanji? — Naš slovenski svet se je v lite-ralnih zadevah, da naravnost rečem, prevzel. Ljudem ni nič več po goduizsame izbirč-nosti. Kdo bi še maral za ubogo pisateljico Pavlino Pajkovu, katera nima mogočnih braniteljev?
K&peljski,
»dobri ljudi- (,boni horaines", tudi ,dobri muži") nekim načinom kot zastopniki plemen. Izvršujoči organ je bil »pristav". Vse te vredbe je akademik razjasnil z enakimi ali sličnimi vredbami pri drugih Slavenih, ki se za čuda slažejo; a deloma tudi s sorodnimi vredbami na zapadu. Ob vrejenju mest ni mogel akademik radi prekratkega časa čitati; ali omenil je, da treba razločevati mesta, katera so Hrvati na obali jadranskej in otokih našli, od mest, katere so oni utemeljili. Prva so se razvila od rimskih kolonij in municipij ter doživela vse one pre-membe, katere so v iztočnej rimskej carevini preživela mesta pod uplivom tamkej uvedenih reform; kajti dalmatinska mesta so pred združenjem s Hrvatsko pripadala bizantinskej pokrajini dalmatinskej. Druga, j katerih je bilo malo, so imela slično vrejenje. Vsled tega je razvoj mest v Hrvatske) čisto drugačen, nego onih mest, ki so postala na Nemškem in pod vplivom nemških vredb, kakor je to kasneje bilo v Po-savini. Le-ta mesta so postala na temelju posebnih pravic krone.
Po tem čitanji so bili predloženi prof. J. Mil-četica doneski iz stare hrvatske glagolske literature, posneti iz zbornika XIV. veka; sodržaj jim je versko-moralen, a med njimi ste tudi dve apokrifni poslanici o sv. Jeronimu.
Naj pri tej priložnosti omenim tudi srbskih in hrvatskih rokopisov, ki so se našli v sultanovej zakladnici. Posredovanjem turškega prijatelja, profesorja na peštanskem vseučilišči, H. Vamberj a (Wam-bergera), je dozvolil sultan poslancem madjarske akademije, da v carskej zakladnici, ki se v dvoru čuva, pregledajo, ne bi se kaj našlo, kakor se je mislilo, iz knjižnice Matije Korvina, [katero je po pripove-danju nekdaj turški vezir odposlal v Oarjigrad. Srbski poslanec v Corjigradu, akademik Stojan Novakovič, hotel je to priložnost uporabiti, da po madjarskih poslancih poizv^, nima Ii v onej zakladnici morda tudi kakšnih srbskih spomenikov. Ali ker ti ma-djarski učenjaki ne znajo slavenskih jezikov, izpro-šeoo je Poljaku J. Korzeniowskemn dovoljenje, da ga morejo za slovenske stvari upotrebiti. Korze-niow8ki je našel: a) eno knjigo cerkvenih pesmij v slovenskem jeziku brez zgodovinske vrednosti; b) eno glagolsko knjigo, katere ni znal čitati, ali katera je po latinskih zapisih na njej nekdaj pripadala velikemu bosanskemu vojvodi in spljetskemu hercegu Hrvoju, v katerej je tudi njegova slika z drugimi ilustracijami; c) eno v obliki knjige srbsko listino kralja Štefana in Štefana Uroša, katera ima 96 stranij. Ker je le-ta listina Novalcovida najbolj zanimala, poprosi on Korzeniow8kega, da jo čim točneje in verneje posname. On je to storil, ter se je s posnetka uvidelo, da je to hrisovolja kralja Štefana Milutiua (1281—1322) izdana samostanu sv. Štefana v Banji. Srbska akademija poprosi ma-djarsko po svojih odposlancih, da jej dozvoli ta spomenik izdati. Manj smo podučeni ob onem drugem glagolskem spomeniku, ki se nahaja za zdaj za porabo v Pešti. Pravijo, da je glagolski misal, služebnik; ako je tako, potem se težko slaga z onim glasom, da je pripadal vojvodi Hrvoju, ker je le-ta bil Bogumil, a ne katolik, kateremu je služebnik mogel služiti. Do zdaj dva poznata rokopisa, ki sta bila za Hrvoja pisana, nosita obiležje patarenske vere. No, naj že bo, kakor hoče, ako je rokopis misal, more imeti vrednost samo grafično in umetniško, če je lepo pisan in ilustrovan. Ali druge ▼rednosti ne more imeti, ker imamo starejših od njega v Zagrebu in drugod. Vendar pa je to zanimiva okolnost, kako so Turki take starine skrbno varovali cel6 v carskej zakladnici, a za nas bi bilo tudi zanimivo, da je Korzeniowski navel naslov onej knjigi cerkvenih pesmij v slovenskem jeziku, da bi vedeli, odkod in od kdaj je ta knjiga, če tudi druge vrednosti nima._
Slovstvo.
Drobtinice XXIII letnik.
(Vredil dr. France Lampe, profesor bogoslovja, vodja Ma-rijanij^a. Udala »Katoliška družba« za Kranjsko. V Ljub- > Uani 1889.) ,	j
(Dalje.)	!
Iz druzih sedem popravljenih, a brez izvirnika natisnjenih pesmi hočem navesti le nekaj vrstic. N. pr.: Po sv. obhajilu. Popravljena:	'
Zdi^ O duša moja pevaj; Jeius Tvoj Je 8 Teboj, Zdaj vzdihuj, hrožaj In ▼ Ijabetni le ogrevaj I
Zdaj vesela glas zaženi: Jezus moj, Hes si moj I Bodi zdaj Meni raj, Vedno moreš bili v menil
Koliko je zboljšano, primerjaj, dragi čitatelj, po izvirniku:
Zdaj, o duša moja, pevaj: Jezus tvoj Je 8 teboj; Zdaj zročuj, Zdaj zdihuj In v ljubezni se ogrevaj!
Zdaj vesela glas zaženi: Jezut moj! Kei si moj! In kot zdaj Vekomaj — Prosim — moraš biti v meni!
Meni se ne zdi niti jedno niti drugo dovršeno.
Iz pesmi »Nebesa" naj navedem tudi nekaj malega. Popravljeni začetek sidve:
Povzdigni se žalostna duša v višave, Zapusti en hip to dolino solzS. Ozri se v deželo zveličanske slave, V nebo, kjer otroci so božji doma.
Drugod čitam:
Povzdigni se žalostna duša v višave. Zapusti en 5as to dolino solza. Ozri se v deželo zveliuanske slave. Tje gor, kjer otroci so božji doma.
Jaz menim, da je za »en hip" to, kar se našteva v vseh naslednjih vrsticah, dokaj premalo. Konec popravljene pesmi se glasi:
O večno minule za vse so bridkosti, Le večna zdaj vigred med njimi diblja.
Meni pa so znane podobne vrstice že it srede te pesmi:
Pa večno minule so zanje britkoati, Le rajska zdaj spomlad med njimi dihlja.
Slednjič pripomnim k vsemu temu, da blagega namena g. kritika nikakor ne zametujem! Zato se nam napoveduje tudi še za »prihodnjič". In ko bi se komu čudno zdelo, zakaj pred menoj že gospod Trednik ni posegel v rokopis, rečem mu: poglej in pomisli, kako vsestransko deluje g. vrednik, ni čuda, da tu pa tam kaj prezr6! (Ali pa je drugih mislij, kot jaz!)
Sledš: »Druge pesmi".
Kakor vlani še več, tako tudi letošnje »Drobtinice" prinašajo dve ljubki in veseli Virkovi pesmi: (Priobčil Vid Janžekovič.) »Župniku Fr. K. ob godu" in »Vezilo pošteni kmetici".
Naslednja: »Ne ob u p a j! (Janko Leban) je sicer dovršena, a spominja po obliki, kakor vse novejših pesnikov, na Gregorčiča, oziroma Stritarja. Vodilne misli so prav krščansko-katoliške.
Fr. Silvester je priobčil tudi jedno: »Le ti si moja nad a!" V 8. kitici: srca — srečnega pač rima ne more biti.
Mila je pesem Silvestrova; a štiri: »Nagrobnice" S. Bonaventure so še boljše. Četrta bo pač v svojem času njej sami veljala:
Narod svoj zvesto ljubila, V veri stala si trdno; Ubožcem rada si delila: Vživaj tam sveto nebo!
Tako 80 zjednega stališča pregledane cele letošnje »Drobtinice". Treba, da so ozremo še nekoliko na pisavo in posebej na slovnico. _(Konec sUdi.)_
Dnevne novice.
(Presvetli cesar) je podaril gasilnemu društvu v Sentjuriji v ljutomerskem političnem okraji šestdeset goldinarjev.
(Visokorodna groflnja, soproga sina ekse. grofa Hohenwarta,) lastnika graščine ravanske, sporočila je pismeno č. g. župniku v KoŠani, naj izbere izmed kalskih otrok, starih 2 de 7 let, 6 dečkor in 6 deklic, da jih obdaruje za božične praznike i novo obleko. Toda vsakdo je hotel biti obdarovan, tako je šlo pred sv. dnevom 30 otrok pred grad. Blago-dnšna gospa pa je vendar obdarovala vse z oblačili in denarjem. Veselje smo brali na obraza obdaro-vanih otrok in njihovih starišev. Bolj odrasli se bodo še v poznih letih spominjali tega dn^ in gotovo tudi blage dobrotnice, visokorodne grofinje Hohenvvartove. Dobrotljivi grofinji bodi tem potom ▼ imenu otrok in starišev izrečena iskrena zahvala za njen velikodušni dar.
(Gospa Pranja Ravnikarjeva), deželnega knjigovodje soproga v Ljubljani, izročila je g. dr. K. vit-
Bleiweis-TrtiteDiškemu, predsedniku ljubljanske čital-oica itd., v spomin prerana izgube svoja matere, gospe Permetove, svoto 25 gld. v korist „Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaji", dalje pa še obligacijo 100 gld. za pevski zbor ljubljanske čitalnice, kateri je pel nagrobnice. Iskrena hvala!
(KosUBjevifika kmetijska podroinica) bode, kakor se nam poroča, že letos zasadila pet vinogradov z ameriškimi trtami ter tako praktično pokazala, da ameriška trta raste in rodi vzlic trtni uši. Poskusni vinogradi bodo zasajeni v občinah kostanje-viški, svetokriški, v Veliki dolini, v Čatežu in pri Št. Jerneji. Naj bi ta vzgled posnemale tudi druge kmetijske podružnice po Dolenjskem, zlasti črnomaljska in metliška.
(Slovensko gledališče.) Jutri, dne 5. t. m., bodo predstavljali v dvorani tukajšnje čitalnice izven predplačila in z znižano vstopnino ljudski igrokaz: »NaOsojah"; v ponedeljek, dnš 6. t. m., pa veselo igro: ,Strijc bogatin".
(Iz Škofje Loke) se nam poroča. Novega leta dan smo imeli redko, vzvišeno slovesnost. Naš rojak, i. g. Rajko Logar, novomašnik tržaške vladikovine, je v naši mestni župnijski cerkvi pel novo sv. mašo. Zbrala se je ob tej priliki nebrojna množica, ker se je bil tudi razširil glas, da bode govoril novomaš-nika naš obče priljubljeni č. g. mestni župnik. V krasnem govoru je izvrstni govornik naslikal nam visoki poklic, dolžnosti in trpljenje božjega poslanca. Prepričevalna beseda je omečila marsikatero srce in izvabila obilne solze. Po dovršeni cerkveni slovesnosti so se zbrali sorodniki in prijatelji g. novomašnika v gostilni g. Guzelja. Novomašniku kličemu: Ostani vedno in povsod veren in zvest sveti zastavi!
(Anzengrnberjn v spomin) bodo jutri predstavljali na tukajšnjem nemškem odru znani Anzengru-berjevi proizvod: ,Pfarrer von Kirchfeld". Citateljem, ki poznajo to delo, ni treba praviti, kateri namen je imel nedavno umrši nemški pisatelj, pišoč ta pampblet. Mi le opomnimo, da so sv. Štefana dan hoteli v Lincu v deželnem gledališči igrati to igro. Vsied opazke v nekem iinškem listu, naj bi se prepovedala predstava te igre, sporočil je deželni odbornik baron Hajden gledališkemu vodji Laski, naj izostane imenovana igra, kar se je tudi zgodilo. Predstavljali so potem Anzengruberjevo „Heimg'funden ". Naš deželni odbor s kazino nima ničesa opraviti v tem oziru, morda pa kdo drugi ?
(Na tukajšnji c. kr. pošti) bode oddelek za vplačevanje in izplačevanje nakaznic od 10. t. m. dalje odprt od 9. ure zjutraj do 6. ure zvečer, istotako poštna hranilnice. Od brzojavnega oddelka so poštnemu prideljeni štirje gg. uradniki.
(Klnb amaterjev fotografov) ima v torek, dne 7. januarija zvečer ob 8. uri v prostorih c. kr. strokovne šole in. vajo z magnezijevo bliskovno fotografijo. — Od sedaj ima društvo redno vsak prvi ponedeljek v mesecu svojo vajo in sejo, za katere se ne bodo izdajala posebna vabila. Ako je na prvi ponedeljek praznik, je seja takoj drugi dan. — Gostje dobrodošli.	Načelništvo.
(Krščanski dete ljub.) List za krščansko vzgojo in rešitev mladine. Vreduje Ant. Kržič. IV. zvezek 1889, s prilogo „Trdni sklep", je ravnokar izšel in vabi na naročbo za nastopno leto. Mi toplo priporočamo to, za krščansko družino jako koristno delce, ki izhaja štirikrat na leto in stoji s prilogo vred samo 40 kr.
(Telovadno drnitvo .Sokol") vabi člene k rednemu občemu zboru, ki bode v ponedeljek dne 6. januarija 1890.1. ob desetih dopoludne v telovadnici velike realke. — Dnevni red: 1. Ogovor staroste.
—	2. Poročilo zač. tajnika. — 3. Poročilo blagaj-nikovo. — 4. Volitev dveh računskih pregledovalcev
—	5. Volitev odbora. — 6. Pogovor o maškaradi.
—	7. Volitev pomnoženega odbora. — 8. Razni i predlogi.	.
(Odvetnikov) je bilo na Štajarskem koncem j minolega leta 155, od teh 62 v Gradci.	I
Raznoterosti.
—	Brezdimen smodnik bo dobila tudi angleška armada, General Wol8eley je objavil poročilo, v katerem pravi, da ta smodnik ni nič slabši od avstrijskega, nemškega ali italijanskega.
—	Most čez Bospor namerava zgraditi noka francoska družba; prosila je že za dotično koncesijo.
—	Katolišk list na Japanskem. Rimskokatoliški misijon na Japanskem je pred kratkim izdal
prvo številko novega dvamesečnega lista, ki bo pisan v japanščini. Naslov mu je „Kokyo Zasshi" (Katoliški pregled).
Potres so dne 22. in. m. čutili v Sarajevu. Sunki so bili tako močni, da so ljudje iz hiš na ulice hiteli.
Teiegframi.
Dunaj, 4. januarija. Cesar je iiadučitoljici dekliške ljudske šole v Beljaku, ravnateljici Jovani Hornerjevi, srebrni zaslužni križec s korono podelil.
Dunaj, 4. januarija. Cesar je nadvojvodo Albrehta Salvatorja, barona Ludovika Josiko, Inil. Morioa grofa Palffyja, grofa Štefana Erdodjja, vojvodo Viktorja Katiborskega, grofa Arnošta ilojosa Sprinzensteina, nia-joj-ja Adolfa kneza Sbiiwarzenberga, veleposlanika grofa \Volkensteina, grofa Julija Iva-rolyija in kneza Albrehta Thurn-Taxi8a za viteze reda zlatega runa imenoval.
Praga, 4. januarija. Knez Karol Auers-perg je umrl.
Run, 3. januarija. Kralj je na sprehodu s konjem padel, no da bi se bil poškodoval. Popoludne se je na sprehod peljal ter je sam vozil.
Madrid, 3. januarija. Sagasta je kraljici ostavko ministerstva predložil. Kraljica gaje pozvala v palačo. Krizo smatrajo za resno politično.
{Stanje avHtro-oi^erNke banke
dne 31. decembra 1889.
(Brzojavno poročilo.) Bankovcev v prometu
434,679.000 (+19,429.000) 241,445.000 (+ 10.000) 178,881.000 (+20,016.000) 36,685.000 (+ 7,899.000)
12,021.000 (—22.099.000)
gld.
Kovinski zaklad „ Listnica	„
Lombard
Davka prosta bančna rezerva	gld.
TremenHko »poročilo.
I Cas	Stanje	S g
----- Veter Vreme 1
opazovanja	__^^
17. u. zjut.l 741-2n —0-8 si. zap	oblačno T7T 3 2. u. pop. 741 1 1-2 „ „ 9. u. zve«. 741 5 0 0 „ „ Srednja temperatura O l", za 3 0° nad normalom.
Dunajska borza.
(Telegraflono poročilo.)
4. januarija.
Papirna renta 6% po 100 gl. (8 16% d Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 5% avstr. zlata renta, davka prosta . Papirna renta, davka prosta .... Akcije av.«tr-ogerske banke ....
Kreditne akcije........
London ...........
Srebro ...........
Francoski napoleond.......
Cesarski cekini.........
Nemške marke	......
86 gld. 60 kr.
87	„	- „
■	109	„	3.') „ . 101	„	65 „
■	927	„	- „
■	320	„	2.5 „ . 117	„	60 „
•	M	~~ 11
. 9	„	30>'„
. 5	„	5.5 „
. 57	„	57'/,„

Hloveiislii
Žepni koledar
izšel je ter se dobiva v jako ličui obliki v
„ Ktol. Bilk v r ni", pri J. Gioritiniju in M. Gerberju.
komad po 30 kr., po pošli 3 kr. več.
Knjižica je posebno primerna kot novoletn darilo za kavarne, kojim se dovoljuje primeren rabat. — Razproda-jalcem po jako znižani ceni.
Tudi je dobiti v „Katol. Bukvami"
»KoMiirkiiioLttiiniailriiStTa
v IJuiilJiinl" za I. IH'JO,
namenjen zlasti slovenski duhu\šeiui. Mol drugim podaja veroučiteljein Kapisiilk učencCT za več neffo 400 otrok.
Udje „Katol. tiskovnega društva" dobivajo ta krasnovezani Koledar zastonj; nendoin stane 1 Rld. 30 kr., po pošti 6 kr več.
p. p.
HU H ^ f,f.f-fj.f.H i k ii
Ivan Kregar,
izdelovalcc (•erkveno!!;a orodja in poHodo Rimska cesta št. II, Ljubljana,
naznanja prcčast. duhovSčini in si. občinstvu, da je otvoril
pasarsko delalnico
ter se priporoča v izdelovanje najraznovrstnejiega cerkTenega orodja, kakor:
monitrano, olborjev, kellhov, tabemakelj-uov, svečnikov, leatenoev (luitrov) itd., katero obljubi izvršiti po najnovejSi obliki, po poslanih vzorcih ali lastnem načrtu poSteno, lično, trpežno in po najnižji ceni.
Sprejemlje tudi staro orodje v popravo in pre-novljenje, poarcbrujo in pozlatuje v ognji. (1) llustrovani ceniki so zastonj in franko na razpolago.
roti iroio p ilr, Maliči,
1 steklenica 50 kr. je odlofno najboljše zdravilo zoper 2>rotin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter Hrcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Dobiva se v	(4)
lekarni Trnkoczy
zraven rotovža v Ljnbjani.
Razpoiilja se vsak dan s prvo poito.
C. kr. priv.
zavarovalnica
.ASSICURAZIONI GENERALI'
(Občno zavaruvalno društvo v Trstu.)
(Ustanovljeno 1. 1H31)
Jamstveni zaklad družbe . . . gld. 38,369.849-10 Izza ust. je plačala družba škod za > 217.257.394-75 Zavarovalno stanje v oddelku zavarovanj življenja 31. dec. 1888 . 110,813.920-80 Premijski listi in premije, ki se bodo v poznejših letih i)obrale v odd. zavarovanja zoper požar . » 23,202.774-10 Družba zavaruje:
1.	na filoveško življenje v vseh mogočih sestavah.
2.	Zoper škode po požaru na cerkvena, graščinska in kmetska posestva, stanovanja in gospodarska poslopja in njihovo vsebino, raznovrstno blago, žetve, les in oglje na prostem, kakor tudi zoper škode vsled podiranja in spravljanja, vsled strele, plino-
vega razpoka in onega pri parnih kotlih.
Občinam, cerkvam, samostanom, pobožnim ustanovam in graščinam dovoljuje Assicurazioni Generali 20°/„ odpust normalne premije.
3.	Zoper škode vsled prevažanja na blago, pridelke, laclije in druga prevaževalna sredstva mej prevažanjem na morji, rekah, prekopih, jezerih in po suhem s poštnimi vednostnimi pošlljatvami vred.
4.	Zoper škode vsled razbitja zrcalnih oken in ogledal.
5.	Zoper telesne nezgode na račun prve sploSnje zavarovalne družbe zoper nezgode na Dunaji.
mr Pri zavarovalni stroki na življenje jamčijo zavarovalni pogoji zavarovancu razven drugih prednostij:
veljavnost polic v slučaji samoumora, dvoboja itd. po petletnem obstanku;
nezastavljene police ne morejo ugasniti po triletnem obstanku;
pravica do obnovljenja (tekom 3 mesecev) polic, ki so ugasnile zaradi neplačevanja zavarovalnin, popolnoma neodvisno od zdravja še živečega zavarovanca;
omejite* ničnostih razlogov za slučaj nameravane in dokazane goljufije;
brezplačno razširjenje zavarovalne veljavnosti do zneska 15.000 gld. za slučaj, ko bi bil zavarovanec poklican k črni vojski, in sicer po enoletnem obstanku;
zavarovanje ne preneha mej vojskinim službovanjem za zavarovance, ki so dani stalne vojne ali domo-branstva, ter se v tem slučaji priračunavajo najnižje dopolnilne premije.
Nevojniki na suhem (uradniki vojaške pošte in brzojava, vojaški zdravniki, voja.ški živinozdravniki, vojaški lekarnarji, vojaški duhovniki, računski in inten-dančni uradniki) ali vojniki na suhem od feldveblja navzdol ne plačajo dopolnilnih premij, za vojskino zavarovanje do zneska 3..5(X) gld., ako je polica že tri leta veljavna.
Zavarovalni oddelek na življenje je popolnoma samostojen. Ima lastno premoženje in je od drugih strok tako ločen in neodvisen, da tudi slučajna zguba pri zavarovanju zoper požar ali škode pri prevažanju ne more vplivati na to stroko.
Družba jamči za olajšave, ki se strinjajo z zdravim trgovinskim poslovanjem, tako pri odmerjanji zavarovalnin, kakor tudi pri likvidaciji Skod, katere vedno ločno izplačuje.	(2)
Olavni zastop v Ljubljani: C. Tagliapietra,
Gradišče št. 4.

Koverte s firmo
priporo('»
Katoliška Tij^kariia
po nizkej ceni.
ip000CXXXXXX5000CXJC^
za ve^iio lii^*!
gld.
2-— —•85 — 85 —•70
1 fekatljica Gersheim-o?ih . . 1 „ Kofol-ovih . . . Aparat: a)glaž rudeč . . .
„ vijoličast . . (primeren za postni čas) glaž bel ... . „ —55 b) podlaga za stenj . „ —•lO Dobro olje 1 klg. 50 kr., katerega se bo z rabo mojib stenjev porabilo le 22 klg. t letu. Za obilno naročbo se priporoča najudanejši
iiol>ro vi*e)eiia
kljudarska delalnica
v IJublljaDi
80 pod primernimi pogoji takoj oddii.
Natančnejše se izv6 pri opravništvu „Slovenca".	(3-1)
leta 1880 nova, v najboljšem stanju,
prodd se za 50®/(, kupne cene, ker se je zaradi nove cerkve tudi zistem ure moral izpremeniti. Bije samo ure, pridenejo se pa lahko četrtinke.
Več v C. in kr. kapelaniji Lipica, pošta Sežana.	(3_i)
št. 26.
Razglas.
(1)
(1)
XX
Valentin Kofol,
Kanal Gorica.	i
xxxxxxxxxxxxxx9
Pri srefckanji 150 lozov mestnega Ljubljanskega posojila, ki se je po načrtu vršilo v 2. dan januarija 1890. leta so bile vzdignene: št. 25456 z dobitkom ...... 25000 gld.
Ppvpi llPitolii priiiigarji ohranijo si I ClUl, UbllCI|l, močan glas, ako ra-
l>ijo K>itranove nastile lekai ja Piccoli-ja v Ljubljani. Skatljiea 25 kr, Vnanja naročila izvršujejo se z oljratno pošto.	(5)
31814 43629 46771 54513 62408 10095 32837
1500 600 600 600 600 500 500
|Poiilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine prosto"
Vlsokočastitl duhovščini
priporoc'ain se vljudno podpisani v napravo cerkvenih posod in orodja iz čistefi^a srebra, kiue$kei,'a srebra in iz medenine najnovejše oblike, kot
feellliovj ItiretUide; 8veiRiko¥
itd. Itd. po najnižji ceni. Z:idovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da se delo i repiisti mojemu ukusu, bodisi da se mi je predložil i črt.
Stare reči popravim, ti-r jiii v o^i^ji pozlatim in posrebrim. Na bkgovoljna vprašanja rado-voljno odgovarja.	(5-—1)
Teodor Slabanja,
srebrar v Gorici, ulica Morelli štev. 17.
Poillja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine prosto!
in št. 2479, 4935, 5262, 6446. 7036, 8019, 8803, 9162, 9403, 11090, 11790, 12257, 12370. 13701, 14421, 14607, 15435, 15724, 15870, 16250, 16423, 16581, 17172, 18414, 19772, 19954, 20020, 22845, 23205, 24859, 24399, 24438, 24628, 24714, 25007, 25089, 25464, 26056, 26264, 26527, 27249, 27879, 27903, 29369, 30026, 30188, 30298, 30684, 30806, 31307, 31765, 31827, 31832, 32989, 33077, 33121, 35322, 35462, 35760, 35802, 36320, 37050, 37466, 37741, 38022, 38360, 38512, 38652, 38929, 39581, 39927, 40021, 40264, 40815, 41040, 41198, 41304, 41400, 41485, 42273, 42461, 44149. 4-5586, 45598, 46154, 46241, 46388, 46559, 46585, 46639, 46973, 48055, 48370, 49094, 49119, 49622, 51919, 52267, 52322, 52406, 52973, 53679, 53904. 54051, 54133, 54841, 55043, 56078, 56224, 56365, 56607, 56834, 59379, 59580, 60070, 60143, 61608, 62241, 62856, 64205, 64385, 64609, 64670, 64695, 64770, 64881, 65661, 66001, 67388, 69339, 69781, 69986, 70684, 71741, 72405, 72737, 72978, 73221, 73481, 73807, 74028, 74823, vsaka z dobitkom 30 gld.
Od doslej izžrebanih lozov niso še izplačane naslednje številke:
št. 44920 z dobitkom...... 25000 gld.
. 36052 „ ....... 15000 „
, 45330 ........ 1500 „
n 14179 ........ 600 ,
, 33724 ........ 500 „
n 38044 „ „ ...... 500 „
. 53935 , ....... 500 „
in št. 1192, 1738, 1832, 2416, 2712, 3781, 4129, 4878, 4991, 5026, 6236, 7800, 8012. 8284, 8317, 8735, 9024, 9379, 9462. 9537, 9.)50, 9879, 9898, 10306, 10981, 11231, 12109, 12238, 12517, 12518, 12875, 13264, 13334, 13392, 14003, 15196, 15200, 15715, 15728, 15900, 16041, 16193, 16309, 16872, 17911, 18057, 18239, 19403. 19505, 20214, 20568, 21740, 22937, 23025, 23209, 24071, 24669, 24744, 25187, 25234, 25247. 25560, 26246, 26887, 27637, 28399, 28619, 28980, 29098. 29685, 30398, 30593, 30702, 30983, 31252, 32069, 31345, 32348, 32364, 32424, 32822, 33184, 34428, 34837, 35014, 35824, 36111, 36222, 37731, 37785, 37786, 37967, 38044, 38179, 38209, 38214, 38260, 38452, 38483, 38553, 38913, 39318, 39444,39626,39753,39891,40463, 40776, 40792, 41221, 41599, 41987, 42434,42-575, 43438, 44632, 45440, 46725, 46753, 47478,48143, 48203, 48631, 48839, 50582, 50630, 52297,52569, 53688, 53986, 54114, 54506,54702, 55051,55359, 55522, 55897, 56284, 56371, 56472, 58201, 58441, 58972, 59459, 60580, 60889, 61441, 61486,61652, 62439, 63097, 63113, 63659, 63702, 63767,64345, 65195, 66775, 67173, 67750, 67939, 68058, 68368, 69202, 69470, 70062, 70468, 70515, 70746, 70966, 71033, 71272, 71503, 71933, 72279, 72510,72574, 72715, 73819, 73908, 74186, 74845 in 74855 vsaka z dobitkom 30 gld.
j^Eestiii	ljii1>ljaii^ki.
dne 2. januvarija 1890.
r. n. slavnemu občinstvu!
Usojam si naznanjati, da sem od gospoda J. Schlaffer-Ja v lajnbljanl po kupčiji prtvzel zalogo
kolonijalnega in špecerijskega blaga
potem
trgovino z barvami in ^.eleznino
ter prosim, da se lui zaupanje, skazano mojemu predniku, blagovoljno ohrani. — Prizadeval si bodem, da se ohrani dobro ime tej trgovini tudi v prihodnje ter hočem to zaslužiti s strogo pravičnostjo in tožno postrežbo.
(1)	Z odličnim spoštovanjem
ALOJZIJ LENČEK.
mmmmmmfmfm

Haf oliska Tiskarna
priporoča raznovrstne
vizitiiice
po nizki ceni. SHSSHSHSHSHBSaSSaSHSHFaS^
Za čiščenje In ohranjenje sveže kože.
Arnlca-Glycerin-cvel. najboljši pripomoček proti trdi, razpokani in lirapavi koži, ohranja jo svežo in ozdravlja; v kositar. zavitku ii 25 kr.
Glycerm-cvet, v lonCkih a S5 kr.
Vazeline. bal in rumen, od 10 kr. višje.
Creme-celesto, od 10 kr. naprej.
Pariški praiek za gospe, bel in rosa, najbolj sloveča in najbolj fina pudra; v Skatljicah & 40 in 50 kr.
Čistilna voda za obličje, zanesljiv pripomoček zoper pege na obrazu, žoltine, mazulčke in koiine spuščaje, 1 stekl. 70 kr.
Dr. Fr. Lenglelov* brezovo mazilo, da se koža nežno ohrani, 1 stekl. 70. kr.
Glycerin-milo in Glycerin-vijolično milo, odlikuje se po čistosti, stalni vonjavi in najbolje vpliva na kožo; komad po 15, 25, 35, 40, kr.
Speik-milo, prav priljubljeno v ohranilo sveže in čiste kože pri gospodih, & 35 kr.
Deželna lekarna k Mariji Pomag^aJ
Li iioviKA
v Ljubljani, Mestni Trg št. 11.
(B)
Tr n koczy
v LJiTl>ljaiii na Mestnem trgu poleg rotovža
priporoča
zdravila za živino.'
^tupa za živino.
Ta prav dobra štupa pomaga najbolje pri vseh boleznih krav, konj in prašičev.
Konje varujte ta štupa trganja po črevih bezgavk, vseh nalezljivih kužnih bolezni), kašlja. pluč-nih m vratnih bolezni] ter odpravlja vse gliste, tudi vzdržuje konje debele, okrogle in iskrene. Krave dobe mnogo dobrega mleka.
Zamotek z rabilnim navodora vred velja le 50 kr., 5 zametkov z rabilnim navodom samo 2 gld.
Cvet za k o n j e.
Najboljše mazilo za konje, pomaga pri pretegu žil, otekanji kolen, kopitnih boleznih, otrpnenji v boku. v križi itd , otekanji nog, mehurjih na nogah, izvinjenji, ti ščanji od sedla m oprave, pri su-šici itd., s kratka pri vseh vnanjih boleznih in hibah. — Steklenica z rabilnim navodom vred stane le I gld., 5 steklenic z rabilnim navodom vred samo 4 gld. Ta ::užteta zdravila se prava dobivajo samo
V lekarni Trnk6('zy-jcvi v Ljnbljani
»;i*nv<'ii i-otoviii	(3)
ia te VMtk dan 1 prvo poito raspoilljajo. 'VV
ksia sreUstva za čiščenje is zišanie zraia v soli
M W
Kadilni papir provzroči izredno prijetno in vstrajno vonjavo. 20 listov v zav. 10 kr.
Potpourri se nasiplje na oglje ali na vroCo železno ploCico. Škatljica 30 kr.
Sobna dišava (parfum), razsiplje se po sobah, ima vonjavo raznovrstnih cvetic, stekleničica 70 kr.
Esenca iz smrekovine, provzroči, ako se razsiplje po sobah, prijetno gozdno vonjavo. Steklenica 60 kr.
Coniferen-sprit, Bittnerjev, stekleničica SO kr.
V porabo za parfumovanje žepnih robcev, perila in obleke imam v zalogi najfinejše francoske in angleške dišave v najraznovrstnej-^ih cvetličnih vonjavah. Steklenice po 50 kr., 1 (jld. in 2 gld.
Vijolični prašek, provzroči raztresen mej jierilo najprijelnejšo vonjavo. V zavitkih a 15 kr.
K
Sachetes za parfumovanje obleke, perila, rokavic in razne oprave, v mnogih vonjavah. Zavitek 20 kr.	(5)
Deželna lekarna ,,|iri ^lariji Poiiia^ap^
v Lj II h l.j n 11 i, MoMtiii Trsf Htev. H.
V varstvo in ohranitev ust in zobovja.
Dr. Fludova ustna voda, izvrstno sredstvo, ohranjuje zobe zdrave, ojačuje zobno
meso, zabranjuje Riiilubo ter lajSa bolečine; steklenica 60 kr. Anaterlnova ustna voda, po Topu, steklenica 40 kr.
Popova anaterlnova ustna voda. v steklenicah po 50 kr., 1 (jM. in 1 ahl. 40 kr.
Sa icilna ustna voda, steklenica 50 kr.
Kothe-jeva ustna voda, steklenica 35 kr.
Rlissler- eva ustna voda, steklenira 35 kr.
Paichej- eva ustna voda, steklenica 1 (jhl.
Dr. Heider-jev zobni prašek, najpriročnejie, najbolj zdravo in ceno čistilo za zobe,
s katerim se ohrani zobovje do visoke starosti zdravo! Škatljica 30 kr SalicilnI zobni prašek, škatljica 30 kr.
Zobna pasta, odonlosmegma imenovana, jako priljubljeno in izvrstno čistilo za
zobe in usta, v porcelanastih Skatljicah il 60 kr. Zobna pasta Popova, a 35 kr. Zobna pasta Suin de Boutemardova. ii 3S in 70 kr. Zobna pasta Pfeffermannova, ii 1 gld.
Zobna plomba Popova, s katero more vsakdo sam plombovati zobe v kartonih 1 gld.
Odontin, izvrstno sredstvo zoper zobobol, steklenica 10 kr. Zobne kapljice zoper najraznovrstnejSi zobobol. steklenica 30 kr. Cachu (ustne krogljice), v Skatljicah po 30 kr.
Deželna lekarna „pri Mariji Poniaj^aj"
Ludovika Crečel-a,
v IL..{iil>I.iaiii, ^loMtiii Ti-jj iit«»v. 11.
(6)
ob. X
zobna glicerin-creme	t
(prešli - - -	^
ALODONT
(preskuhona od zdrarstvene oblastiiije)
iRiSaroTiiniriofi,
C. kr. dvorni zalaRatelJi na nUNAJI.
Dobiva se pri vseh lekarnah in parfumerijtih itd. 1 komad 3i kr. V Z^ubljani pri lekarnarjih Erazmu Birschitzu, Vilj. Mayer]u. Gabrijelu Piccollju. Iv. Svobodi, pi. Trnk6czyju, dalje pri C. Karingerju, Josipu Kordinu, Petru Lasniku. M. F. Suppanu, Antonu Krisperju.	(o2—21)
000000000000000000000004

pošilja proti gotovini ali povzetju po čudovito nizkih cenah, in sicer:
le tlol>i-o IcaltovoKti: .3 10 m. blaga za opravo	gld. 4-80
310 „ „ „	boljšega „ fi-M)
310 „ „	lintfc» „ 10'.'>0
310 „ „ „ najfinejšega „ 16-50 210 „ „ za suknje	„ o'60
210 „ „ „	finega „ 12-16
tovarniška zaloga sukna
K.	v
(20-18) Dominikanski trg 8. Obrazci gratis in franko. Neugajajoče vzamem nazaj.
Osem svetinj!
Ia U še ročne liariaoiiike
z 1, 2 in 3 vrntarai tipk, orhestialna harmonika z jeklenimi glasovi, in usnjati mehovi lastnega izdelka, kakor vsi godbeni instrumenti, gosli, citre, flavte, klarineti, trompete, lajne, glasbene škatljice, ustne harmonike, okarine, lajnice, aristoni, lajnice za ptiče, albumi z godbo, plvni in vinski kozarci, necessairs za gospe z godbo itd.
JAN. N. TRIMMEL,
tovarna harmonik,	(30—21)
UunaJ, VII., Kalnostranse 74.
_ Ceniki franko in zastonj.
Andr. Druškovič
trgovina z železnino na mestnem trgu 10,
j>o ziolo iiiy!:]ci coni
okove za okna in vvata, Mor}e za štokadoranjc^ sa/mokolnice, traverze in stave železu iHke šine za oboke, znano najboljtii kamniški Portland- in Itoman-ce-ment, sklejni i^apir (l)achp(tppe) in asfalt za tlak, Mcor tudi
lepo in nio^^iio iiai*ojeiiJi,
štedilna ognjišča
Vodijake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malih urah iu majhuimi stroški ua praveui uiestu (lo vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za izkopaue vodnjake, železne cevi iu železoliti soruji stojali, kakor tudi /.a lo-sen^ eovi inesiutfast« trouibe iu veutile iu železua okova.
vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motlke, lopate, rezovnice, krampe itd.
(5)
Tudi se dobi rti zitriroin sveii dovski mavec (Lentjeii/elder Gtjps) za
gnojenje polja.
giallsič
m
CEBELNO-VOSCENE^SVECE
Isdajatelj: Matija K»lar.
Od«ovorai.TndDlk: Ifaadi litiik.
Tisk .Katoliške Tirkarne" v Ljubljani.
Vrelec „Carmthia",
alkalična kiselica,
nahajajoča se poles gradu Hageuegg ua Kor(>škem,
odlična krepčilna pijača, katera se zlasti radi močne vse- '
bine lithija (Lithioii) priporoča kot zdravilo proti boleznim	i
v ledjih in v mehurji, ker jih večinoma prepreči ali oelo	I
odstrani itd.	I
Glavna zaloga je v Železni kapli (Eisenkappel) na	I
Koroškem, od tod se (pošta v Kapli) razpošilja ta kiselica	I
v svet; za Kranjsko in Istro zalaga gosp. MIha Kastner	i
v Ljubljani.	(,57)	I
Kašelj, liripavost, SatuL"
pljuč oztravljajo katranove nastile lekarja Piccoll-:ja v Ljnbljani.
»Skatljiea kr. Vnanja naročila izvr-žujejo se z obratno pošto.	(5)