Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejemali volja: Za eolo loto prodplačan 15 gl(l., 7,a pol lota 8 gld., za čotrt lota
4 gld., za 011 mesoo 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejcinan veljil: Za colo leto 12 gld., za pel leta fi gld., za čotrt lota 3 gld., za on meseo I gld. V Ljubljani na dom pošiljan volja 1 gld. 20 kr. voč na loto.
Posamezno štovilko voljajo 7 kr. Naročnino projoma opravništvo (administracija) in okspcdicija, Soinoniško ulico št. 2.
Naznanila (inserati) ho sprejemajo in volja tristopna petit-vrsta: 8 kr., čo so tiska onkrat; 12 kr. čo se tiska dvakrat; 15 kr., čo so'tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji so cona primerno zmanjša.
Rokopisi se no vračajo, nofrankovana pisma so no sprejemajo.
VrednISStvo jo v Scmoniških ulicah h. št. 2.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedeljo in praznike, ob '/,0. uri popoludno.
ey. 30.
V Ljubljani, v
torel?
14. februvarija 1887.
Letnik X V
Beseda o Ciril-Metodovi družbi.
i.
Šola pa, čo prava ni, jo boljšo, da jo ni.
Slomšek.
Šolsko vprašanje je človeštvu vedno najvažneje vprašanje, kajti: kdor ima šolo v svojih rokah, ima prihodnost v svoji oblasti. Najbolje za šolo in za človeško družbo je tam, kjer starši, cerkev iu država združeni v lepi slogi skrbo, da iz šol prihajajo staršem dobri in pridni otroci, cerkvi verni kristjani in državi zvesti državljani. Toda tako blagodejno slogo najdeš le malo kjo, le malo kedaj. Posebno je dandanes vsemogoča država odstrauila starše iu cerkev od šole in jo vzola šolo v svoj monopol. Cerkev, kteri edini je Bog izročil oblast narode učiti in jih vzgojevati, tega 110 more in no smo mirno gledati; od tod vedni strastni boj med državo iu cerkvijo — za šolo. V tem boji je seveda vedno posvetna oblast na boljom, kor lahko sožo po orožji, lahko doseže s silo, kar 110 izda njena beseda. Beati po8sidentes! Država se no briga zato, da je Bog staršem izročil, da otroke vzgajajo, da bo od staršev, ne od državo odgovor tirjal za-nje; državi ni mar, da ima cerkev zgodovinsko pravo pri šoli; kje namreč so še bile sedanjo moderne države, ko jo cerkev zbirala mladino po šolali, ustanovljala učilišča in vzgojevališča in vse to so ji potrdile pozneje mednarodne pogodbe. Za vse to se država ne zmeni, ker sila je huja, nego pravica: ona ima šolo popolno v svoji oblasti.
Po novih šolskih postavah je tudi v Avstriji država provzela šolo izključljivo v svojo skrb. Obljubila jo sicor todaj, da se bo pravično ozirala na vsa verstva in na vse narodnosti v državi. Da vstreže verstvom, zato vstvari interkonfesijonalno šolo; šolo, v kteri je verski nauk le peto kolo; zato so je ta medverska šola vsaj načelno prelevila v brezversko šolo. Kdor pa je prepričan, da vora človeku ni potrebna samo za srečno večnost, marveč prav posebno potrebna tudi za časno srečo; kdor pozni! vere vpliv, ki ga ima v socijalnem življenji narodov, kdor ve, da vera in življenje po veri jo prvi pogoj, da država živi iu krepko deluje, kdor vse to pomni, pač ne moro mirno gledati, da država smatra naj-trdnejo podlago socijalnega življonja za peto kolo, za stvar, ki jo vso eno, ali jo, ali je ni; za ktero naj le vsak za-so skrbi.
Od tod vedni boj proti naši medverski šolski postavi, kterega bi jejo avstrijski katoličani loto za letom in od kterega no odstopijo, dokler jim država no spolni njili opravičenih tirjatov. Ta klic za versko šolo jo odmeval prav posobno letos po deželnih zborih raznih kronovin. Glasno in odločno zahtovali so Tirolci versko šolo. Država jo ros predložila deželnemu zboru tirolskemu šolsko postavo v bosedah nekaj zboljšano, a v rosnici poprejšnji popolno enako; postava namreč hoče šo nadalje ohraniti izključljivo državno nadzorstvo; toga pa verni Tirolci no morejo odobriti, ker v šoli nima govoriti samo država, ampak tudi starši iu cerkev; odločno so toraj zavrnili državni načrt in dvignili svoj glas za vorsko šolo.
A Ti-olci niso sami zahtovali verske šolsko postave; pridružili so se jim tudi druge dežele. V moravskem deželnem zboru jo škof dr. Bauer razvil svoje nazoro o sedanjem šolstvu in je obsodil mod-versko šolsko postavo ter vlado pozival, naj dA pod-
ložnim postavo, ki se bo ozirala tudi na verske potrebe državljanov. — Šolski odbor Soluograški je predlagal sledečo resolucijo: Deželni odbor naj preišče in če potreba deželnemu zboru predloži zakone, po kterih bi se: 1. zmanjšali silni, skoraj ueznosni stroški za šole in 2. da bi deželni zastop in cerkev dobila v šoli svoj poprejšnji vpliv. — V deželnem zboru češkem jo generalni vikar Hora obsojal današnjo šolsko postavo zato, ker posebno v šolskih knjigah goji goli rationalizem in doizem, vse opušča iz knjig, kar človeka spominja vere in njenega do-brodejnega vpliva. Kaj vsi ti pojavi kažejo? To, da avstrijski narodi s tem niso zadovoljni in da tirjajo broz razločka v veri šolsko postavo versko.
Ker je pa gotovo, da bo država branila svoj vpliv v šolah, kolikor časa ji bodo mogoče, da morda poteče še mnogo časa, preden pridemo do verske šole, zato so katoličani jeli misliti, kako si pomagati v tem času, dokler no dobimo verskih šolskih postav. Tako je nastalo katoliško šolsko društvo ua Spodnje-Avstrijskem, kteremu namen je ustauovljati in podpirati verske šolo, v kterih bo versko prepričanje vodilo vse šolske nauke in v kterih bodo verske vajo oživljale in krepile pri mladini verno mišljeujo življenje. Zavetnik tej družbi )o nadškof Dunajski, kardinal Ganglbauer. Potrebno je to društvo tembolj, v kolikor se brezverska šola širi in krepi po nemškem brezverskem „Schulvereinu", kteri celo v našo krajo sega s svojimi dolgimi, tatinskimi rokami. — Drugo kar potrebno, je, da bo mladina v šolah vzgoje-valna v narodnem jeziku, ker to strogo zahtevajo pedagogična načela, toraj da se tudi v šoli izvršuje § 19. državnih postav. Žalibog, da so tudi to no spolnujo v državnih šolah. Morda jo § 19. nastal lo velik vprašaj, ki povprašuje: Kedaj pač se bodo vsem narodom avstrijskim dale enake pravice? Onkraj Litavo povprašujejo tako Slovaki, Srbi, Rumunci, Saksi, Hrvati, ktoro vse skušajo proširni Madjari vtopiti v madjarskem morji; tostran Litavo ponavljajo to vprašanje Oehi, Eusini in prav posebno mi Slovonci, kor čutimo in vidimo, kako da tuji živolj divji! na obrobji slovenskem in se bliža in zadira proti srcu slovenske zemlje.
Ni ga skoraj zasedanja deželnega zbora ne na Kranjskem, Primorskem, Stajarskem, Koroškom, da bi ne naštevali poslanci slovenskega naroda vnebo-vpijočih krivic, ki so Slovencem godč posebno po šolah; a zastonj jo večidel njih glas, država jih sicer tolaži, a dolujo so vso po starom naprej, ter raznaroduje slovenski rod. To so spoznali že davno Oehi, da je v sedanjih okolnostih zastonj vsaka beseda; zato so nehali samo govoriti, tomvoč so besedovanju pridružili živahno delovanje; ustanovili so lota 1880 »Šolsko matico", ki so vspešno brani nomškeinu preplavanju čeških dežol; za Cehe jo to prepotrebno, kor so povsod obdani od tujcev, prepuščeni popolno svoji železni onorgiji in vztrajni dolavnosti, da rešijo in ohranijo svojo narodnost. — V popolno enakem stanji, kakor čohi, smo tudi mi Slovonci, lo v toliko hujem, kolikor manj nas je. Tudi uas obdaja tujec od vseh strani; ta tujec pa je krivičen in zomlje-lačen, zato nam sovražen. Ako hočemo mi Slovonci ohraniti svojo naroduost, posobno na našem obrobji, treba jo tudi nam žilavega delovanja. Ker nas pa dvajsetletna skušuja uči, da od novih šolskih postav nimamo pričakovati nobeno pomoči, da imamo do pravičnih šolskih postav, ki bodo dajalo verstvom in narodnostim, kar jim grč,
šo dolgo čakati, zato si moramo Slovenci tudi sami pomagati po vodilu: Pomagaj si sam in Bog bo tvoj pomočnik. Iu iz tega gotovo plomenitega namena, da so pri nas začne gojiti šola na katoliško-narodui podlagi, zato so je ustanovila šolska družba sv. Cirila iu Metoda, ki že s tem, da živi, spričuje: da katoliški Slovonci niso zadovoljni s sedanjo šolsko postavo, ker kakor katoličani tirjajo vorsko-katoliško, kakor Slovenci pa, da so mladina podučuje v ma-ternem, toraj slovenskem jeziku; s tem pa, da deluje, priča, da smo Slovenci pripravljeni z vsemi močmi delati za to, da so slovensko šolstvo goji na katoliško-narodni podlagi.
Hiiidhorstov govor.
(Daljo.)
Na vso to opozorujem, da Vam dokažem, da neposredna vojska, kakor bi se že jutri vdariti imeli, še ni dognaua reč. Ni prav toraj vojaške predloge v eno vrsto staviti s predstoječo nevarnostjo vojske. Vos čas do sodaj, odkar so razpravo trajale, sem si prizadeval dobiti kakih posebnih vzrokov, ki bi imeli v posebnostih zunanje politiko korenine, da bi laglje glasoval za vojaške predlogo. Za to som večkrat za-hteval, da naj se razprav vdeležnjojo zastopniki zunanjih zadev. Ni jih bilo. Konečno je vendar prišel g. državni kancler, kar mi jo bilo prav všeč. In ko je prišel, je takoj potihnilo vso šepetanje in glasno vpitje, da se vojaški predlogi stavijo zarad vojne nevarnosti. Stavili so se na račun ordinarija, da bi bila država ruskim in francoskim vojnim napravam enakomerna, ne pa, kor so nam jo kake vojske bati. Gospoda moja, po pravici Vam povem, da uas ta prod-log tudi 110 bi rešil, če bi morali takoj na boj, kajti dobil bo svojo pravo moč še le čez nekaj let. Trditev jo toraj popolnoma puhla, da so tisti domovino ob obrambo pripravili, ki sedaj niso za prodlog glasovali in nikdar Vas 110 morem zadosti svariti, da so v drugič 110 dasto zapeljati po takem govorjenji. Dau-danos je prod vsem potrebno, da ima človek vedno t r o z n o glavo. Vsaka razburjenost jo škodljiva, ker nas zapeljujo k nepremišljenosti, da marsikaj sklepamo, kar bi morda kasneje mnogo lot obžalovali.
Jaz nisem nobeden tistih, ki so vsako roči bojo iu čemu bi so tudi bal, ker vem, da je nemški narod že sodaj vos pod orožjem. Dva milijona vojakov Vain postavimo na nogo, kodar koli hočete. Ni res, da bi prav sedaj kaj izrednega kazalo, za kar bi se morali takoj na boj pripraviti ali pa vojno moč zvikšati. Kljubu temu jo pa naša centrumška stranka gosp. vojnemu ministru in genoralu vojnemu maršalu grofu Moltkeju zahtovajočima pomnožitov armade, da bomo Rusem in Francozom enakomerni, vso dovolila, tako ljudi kakor tudi donar, kar so jo tega in onega zahtevalo. Povem Vam, da ni bilo lahko to storiti; kajti ni igrača kakih 41.000 mladenčev iz obrtnije, sploh od dola in iz družin odtrgati, ter na ta način starišom podporo odvzeti. Ni lahko no, mladenča, ki so ravno dobro pripravlja ua svoj bodoči poklic, v vojno vtakniti. Kor jo pa žalibog resnica, da ua-rodi nočejo miru, temveč od časa do časa po orožji sožejo, da si modsobojuo puščajo, smo tudi mi dovolili, kar se jo predlagalo, lo da ohranimo varnost domovini. Za to, kar smo do sedaj storili, potrobu-jomo Vašega priznauja, o kterem nisoin nikdar dvomil, da bi ga no dobili. In prav danes ste mi dokazali, da so nisom motil.
Oe smo bili toraj pripravljeni, potem, mislim je I morala vendir naša dolžbost biti, nekoliko okoli sebe j pogledati, če bi se ne dalo kje dfugje kaj prihraniti, kar bi vsaj v bodofie breme nekoliko polajšalo. Pri tej priliki se nam je pokazalo ob pojasnilih, ktera so se nam dala, da če bi splošna napetnost v Evropi nekoliko odjeujala, bi se lahko zahtevanih novih petnajst batalijonov in jeden batalijon za Saksonsko z6pet opustilo. Da bi to dosegli in da bi bodočemu državnemu zboru, ki bo imel dolžnost skrbeti za potrebni denar, dali priliko, novo vpeljavo še enkrat pretresti, če bi se dalo morda kaj prihraniti, kedar nastopijo boljši časi, smo mislili, da bi bilo prav, če bi to, kar privolimo, dovolili samo za tri leta — ker se na tri leta voli tudi državni zbor. Na tri leta dovoliti se pa ne pravi, da se čez tri leta sedaj dovoljeni batalijoni odpravijo, temveč da se čez tri leta predlog zopet pregleda in preišče, ali je še potreben ali ne. Ker je državni zbor iz pametnih ljudi sostavljen, se je vendar nadjati, da če bi bil čez tri leta sprevidel, da se razmere niso nič spremenile, bi bil zopet iz norega dovolil, kar je sedanji dovoliti hotel. (Prav res!) Če bi se pa to ne zgodilo, no potem pa druzega ne kaže, kasor državni zbor odpraviti in vpelje naj se zopet absolutizem! Prepričan sem, da nas absolutizem ne bo tolikanj denarja stal. Vlada sama brez državnega zbora bi si jako skrbno premislila, take stroške si na glavo nakopavati, kakor smo jih mi dovolili. (Prav res!) Če bi ustavnost sicer ne imela precej druzih koristi, bi se pač lahko takoj odpravila, kajti v finančnem oziru nima prav nobenih!
To je bil in je še pomen omenjenih treh let. Kolikor sem o tem že mislil in še mislim, nikakor ne morem umeti, zakaj da zvezne vlade ponudbe niso sprejele. S tem bi bile vendar vse dosegle. Ne bilo bi nobenega nepotrebnega vrišča, kterega je sedaj vse polno, ne bilo bi nesloge, ki je že kali pognala in mislim, da bi se bile pri tem tudi zvezne države prav dobro počutile. Toda tako se jim je mudilo ponudbo odpraviti, da se niti k drugemu berilu niso spustile. Kako le bi bile na tretje berilo kaj mislile, ktero je po poslovanjskem redu vendar mero-dajno, temveč so raje državni zbor razpustile.
Kdo zamore brati v človeškem srci? Jaz ne; za to sem pa temveč na vse strani popraševal, če morda pri tem vprašanji tudi ne gre še za kaj druzega — če bi morda septenat ne imel še kakih postranskih namenov. Kar se mene tiče, sem se popolnoma prepričal, da je bila septenatu ob enem tudi glavna naloga vladi slepo vbogajočo večino ustvariti. (Prav res!) Če bi se pa to zgodilo, se mora pa poprej centrum odpraviti; kajti dokler bo centrumška stranka tukaj, se ne bo dala Vpogibati, dokler bo v večini in ne ostrašiti, kedar pride v manjšino. Proč toraj s centrumom, na kosce mora iti. Pred vsem drugim pa proč s hudobnim "\VeIfom, z Windhorstom ! (Radost!)
Kelar se tako-le po deželi vozim, kakor sem se sedaj semkaj pripeljal, si navadno kupim časnikov, ktere mi potem kak sosed na glas prebira. Sedaj je bil gosp. dr. Bock iz Aachena tako prijazen. V do-tičnih listih se je tako neusmiljeno po centrumu in po meni vdrihalo, kakor bi bil že mrtev. Pravi junaki človoku še po smrti radi ktero pripeljejo, posebno, če si mu v življenji niso upali blizo. Toda, gospoda moja, stari Windhorst še živi! (Navdušeni klici!) In še ne mislim ljudem toliko vstreči, da bi umrl. (Dobro!) Obljubim Vam, da se bomo še trdo sprijeli in udarili! Kdor se je na vojski v orožji vadil, ga ne preplaši šumenje za grmom.
Reklo se je, da morajo vojaške naprave pred Vsem drugim dolgotrajne biti, ker sicer nimajo prave veljave. Ali gospoda moja, sedem let, kaj pa je to? Ali je to mar kaka dolgotrajna doba? Ali sedem let nima vseh tistih nepriličnost, ktere so trem letom podtikali? To je nedoslednost, ktere ne urnem. Ali so bili ljudje, ki so prusko ustavnost delali, res tako kratkovidni? Na podlagi tiste sme se dovoljevati le na jedno leto. Ali se naša mornarica, ki je jako važen del naše armade iu bo imela v bodoči vojski, pred ktero nas Bog obvaruj, jako veliko nalogo — čuvati in braniti naše nasolbine, ne dovoljuje tudi od leta do leta? Kaj pa veliki generalštab armade, ki je vendar glava cele vojske — se tudi le od leta do leta dovoljuje. Prav tako je doba železničnim ba-talijonom tudi jednoletna. Zakaj bi se toraj drugi batalijoni morali na sedem let dovoljevati? To naj razume, kdor more!	(Konec prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 15. februvaHja. Notraiijie deželic.
Kdo bo prišel na spraznjeno mesto deželnega predsednika v Bukoviilo? Kakor znano, je nedavno ondašnji c. kr. deželni predsednik, baron Alesani umrl. Rumunski poslanci in časnikarji ugibajo, koga jim utegne grof Taaffe sedaj poslati na najvišje mesto v deželo, ali Nemca ali Rumunca. Velika večina Rumuncev oklenila se je v državnem zboru grofa Taaffeja, kteremu je ves čas zvesta ostala. Le-ti bodo sedaj zahtevali plačilo svoje vdanosti na ta način, da jim dil grof Taaffe domačina za deželnega predsednika. Jako sposoben za to mesto bi bil sedanji okrajni glavar Oernoviški, baron Hormuzaki, ki je spreten uraduik, odločen Av-strijan iu zvest sin svojega naroda. S tem možem bi bili bukovinski Rumunci jako zadovoljni in bi jim pač grof Taaffe ne mogel lahko bolje vstreči, kakor če izroči navišje upravno oblast v deželi v roke baronu Hormuzakiju. Preden je ta mož postal okrajni glavar v Oernovieah, služboval je v c. kr. miuisterstvu notranjih zadev in prav ondi se je pokazal na zgoraj omenjene tri strani, da je prav spreten uradnik, ki svojo službo razume, kakor se spodobi, da je zvest Avstrijan, kteremu se sme jako važno mesto deželnega predsednika ob državni meji ležeče pokrajine brez skrbi zaupati in da je ob enem kljubu cesarski službi vendar ostal zvest sin svoje narodnosti, ki bo tudi v bodoče po svojih močeh skrbel za nje srečen napredek. Bomo videli, kako bo vkrenil grof Taafte.
Kriza v ogerskem finančnem minister-stvu še vedno ni pri kraji. Kakor smo že poročali, je moral Tisza sam svoj denarničar postati, ker ni nikogar dobil, ki bi bil pri volji ukloniti se pod trnjevi jarem finančnega portfelja, iz kterega je Szapary po raznih spletkah in zvijačah sedanjo vlade odletel, če tudi jo ravno 011 morda edini, ki je še najmanj zakrivil sedanjo podrtijo v ogerskih financah. Podrtija je tolikošnja, da se povsod jako dvomi, ali jo bo zamogel Tisza spoti spraviti, ali se bo sam utrujen na njenih razvalinah — zgrudil. Poslednji izkaz ogerskih državnih blagajnic je eden najbolj žalostnih javnih pisem, kar jih je še kedaj v tej državi zagledalo beli dan. Kdor ga jo imel priliko le nekoliko pregledati, zmajevati jo moral vedno z glavo: kaj bo, kaj bo! V preteklem letu zmanjkalo je v državnem gospodarstvu nič manj kakor 43 milijonov goldinarjev, toraj skoraj za polovico več, kakor so se ob začetku leta primankljeja nadjali. Ta primanjkljej je poglavitno na ta način nastal, da so v proračunu neposrednje davke zdatno višje nastavili, kakor so jih pa v resnici dobili; pa tudi pri posrednjih davkih so se jako zelo všteli. Da to še ni vse. Tudi razstava je Madjarom huje puščala, kakor so že in bodo šo trpeti zamogli. Ko so je bil minister Szecheny v parlamentu oglasil za več milijonov dokladnega kredita, ktere je za razstavo porabil, je v prvem trenutku poslance strah tako prevzel, da so ga le gledali. Ko jim jo pa jel prebirati in razkladati, zakaj da je ves omenjeni denar porabil, so bili nekteri izdajki tako smešni, da jo nastal glasen smeh po zbornici. Popolnoma si je pa minister Szecheny stališče spodkopal, ko je jel naštevati, koliko je izdal za novo palačo trgovinskega ministerstva. Tedaj se pa tudi najboljši madjarski domoljubje niso mogli zdržati in so javno grajali tako nezaslišano gospodarstvo. Kronini varuh Szlavy je izgovoril ojstre besede: „0o bodo taka zaprav-Jjivost še dolgo trajala, čo se bode kopičilo posojilo na posojilo, dolg na dolg, se nam vtegne prigoditi, da se bodo ob času državnih stisk in potreb vso nam sedaj še prijazne denarne velesile od nas obrnile". Tega sicer sedaj šo ni, vendar pa se Tisza lahko prepriča, če na Dunaji za kako posojilo potrka, kako slabo se mu bo obneslo.
Delo regnikolarnih deputacij v Buda-peštu, kar so ga do sedaj imeli, je za Hrvate več ali manj mlačva prazne slame; kajti dosegli niso Hrvatje do sedaj še prav nič druzega, kakor le to, da so bili gospodje Madjarji tolikanj prijazni ter so rekli, da bodo o hrvaških težnjah že na pravem mestu sporočali. Iz tega se di'i prav za gotovo sklepati, da je dosedanji vspeh vseh razprav popolnoma ničeven in je tudi prav malo upanja, da bi Hrvatje letos kaj več dosegli, kakor pa so do sedaj. Vse, kar se je do sedaj o teh deputacijah govorilo, koliko da so že dosegle, ni bilo druzega, nego gola laž, v ta namen umišljena, da bi Hrvatom pesek v oči metala. Vprašati se je tudi treba, kaj so regni-kolarno deputacije ves čas delale? Oe so dragi čas več mesecev edino le za to porabile, da so se medsebojno sporazumele, kaj izmed zahtevanega je vredno, da se priporoči madjarski milosti v presojo, moramo že reči, da je pač škoda časa, ki so ga zapravile, kajti s tem niso prav nič novega dosegle, kar bi zamoglo nedostatko odpraviti, ktere so Madjarji na sklenjeni pogodbi nasproti Hrvatom leto na leto doprinašali. Oe si bodo Hrvatje hotli napraviti sporazumljenje z Madjari, jim skoraj ne bo druzega kazalo, kakor popolnoma podati se jim. Tega pa nikakor ne smejo storiti, če hočejo spoštovanja vredni ostati, ki ga imajo sedaj na svetu, j Pravice, za ktere se poganjajo, so nedotakljive in last uarodna, čez ktere nima lo jeden, recimo da-
našnji rod, razpolagati, teniveč v6s narod, kar ga bo še sto in sto let za nami! Saj ni nikjer pisano, da bodo Madjarji v svoji državi sodnemu dnevu trobili. O vrenji, kakor je današnji čas v Evropi nastal, se znil stvar čez tf6č drugače zasuKati. 1 J
Vitanje držaVe.
Kamorkoli prideš v družbo, skoraj povsod čuješ razgovor o vojski. Pri tem se navadno ttfdi pretresava, kako je ta ali ona država močna, ktera bo verjetno zmagala itd. Menda bralcem toraj ne bo
nevšeče, če v tem oziru nekaj številk vojne moči prinesemo. Začnimo pri Avstriji. Naša država ima ravnokar v mirnem času vojakov 287.000 mož, ob vojskinem času nekako 800.000 mož stalne armade, z rezervisti in brambovci pa 1,280.000 mož, ter nekaj čez štiri milijone črnovojnikov. V Nemčiji šteje stalna armada v mirnem času 449.355 mož, v boj pa jih lahko postavi 2,595.581 mož, ktere lahko še s 3,000.000 črnovojnikov podpre. Nemška skupna moč znaša okoli šest milijonov oboroženih mož. Ruska oborožena moč znaša v mirnem času 890.000 mož, v boj lahko pošlje 2,924.000 mož, črne vojske ima pa, kakor pravijo, 7,568.000 mož. Vsega skupaj toraj 11,382.000 mož. Francozom čuva mir 523.283 mož, ki se v vojnem času na 2,172.000 mož pomnožijo iu lahko tudi še z 718.000 možmi črne vojske podpro, tako da bi imela Francija vsega skupaj 3,522.000 oboroženih junakov na razpolaganje. Recimo sedaj, da bi se res napravil tisti veliki evropejski boj, ki že dolgo časa po listih straši in bi šla Francija v zvezi 1 Rusijo z 15,000.000 možmi nad Nemčijo, kteri bi v tem slučaji morala Avstrija na pomoč priti. Recimo, da bi nas ob enem Rus prijel, ter bi moralo vse na vojsko, kar je za to sposobnega, koliko bi imeli vojakov na razpolaganje? Rekli smo, da jih imamo vseh skupaj blizo šest milijouov in Nemčija enako tudi nekako šest milijonov, obe skupaj toraj blizo dvanajst milijonov. Razlika med približnimi šestnajstimi milijoni Francozov in Rusov, ter dvanajstimi milijoni Avstrijcev in Nemcev ni težka; se ve, da zmaga ali zguba vojske ni vselej navezana na število vojakov. Jasno pa je iz teh številk, da je velika evropejska vojska v tem smislu in tej velikosti naravnost nemogoča, ker bi je Evropa niti prerediti ne mogla. Le pomislimo, od kod se bo denar in živež jemal, če bi moralo vse pod orožje?
Ker je evropejski mir dandanes tako rekoč od dobrih ali slabih razmer med Nemci in Francozi odvisen, mislimo, da ne bo odveč, ako si vsako teh dveh držav prav od blizo ogledamo, kako je kaj trdna v vojaškem oziru. Nemčija je v vojaškem oziru razdeljena na 17 vojnih ali armadnih korov, ki obsegajo ob času mobilizacije 632.213 mož, 180.489 konj, 1632 topov in 26.027 voz. Ako pa prištejemo še tiste vojake, ki niso v nikaki korni zvezi, pokaže se skupno število za vojsko pripravljene nemške armade 828.960 mož, 260.978 konj, 2846 topov in 32.016 voz. Rezervna armada znaša 436.766 mož, 95.350 konj, 1002 topova in 13.695 voz. K obema armadama je treba prišteti še posadne čete in pa tisti del črne vojske, ki je namenjen za nadomestovanje brambovcev, ki v boj gredo in ti znašajo 809.817 mož, 40.340 konj, 576 topov in 1225 voz. Ostane potem še 520.000 mož črne vojske. Skupna oborožena sila na Nemškem toraj znaša 2,595.581 mož, 406.668 konj, 4424 topov in 46.936 voz. Trdnjav na zapadu imajo prve vrste sledeče: Kolin ob Renu, Koblenz, Mainz, Metz, Strassburg in Ulm. Prve dve ste obrnjene proti Belgiji, tretja, četrta in peta proti Francozom šesta pa proti Švici. Manj vredne so trdnjave tudi na zapadu Nemčije ležeče: Diedenhofen, Saarlouis, Bitsch, Schlettstadt, Rastatt in Germersheim. Nemška vojna mornarica ima27oklopnic, 21 križarjev in 65 torpednic. Skupna pomorska moč obsega toraj 16.753 mož. Z železnicami je vsa država dobro preskrbljena in to je o 'vojskinem času tudi prav veliko vredno. Državna meja mod Nemčijo in Francijo znaša 246 kilometrov in je posebno na francoski strani silno oborožena. V prvi vrsti so ondi trdnjave Verdun, Toul, Epinal, in Belfort. Svet med temi ležeč je v pravem pomenu besede kar nasajen z malimi trdnjavicami, tako da se lahko reče, da se iz Nemškega na Francosko ne more drugače, kakor le memo žrel francoskih topov. Druga vrsta jako trdnih trdnjav, ki so tudi namenjene zabraniti vsakojak nemški naval, so Rheims, Laon, Langres, Dijon, Besau<;on in nekoliko trdnjavic okoli Vitryja. Prav ta druga vrsta je še zdatno trdneia kakor prva. Nemški generalštab tudi sumniči in menda ne po krivici, da je zemlja med trdnjavami v prvi obrambni vrsti stoječimi podkopana ter rovi s strelivom napolnjeni, kar bi lahko toliko Nemcev v zrak vrglo, kolikor bi jih tjekaj privrelo. Vredjeni so Francozje tako, da imajo že v prvih 10 urah po napovedani vojski 40.000 mož ob nemški meji zbranih, potem pa vsako uro 18.000 več. V teku 24 ur imeli bi svojih 427.000 mož ob meji. Aktivne armade imajo Francozje ob času vojske 810.000 pešcev, 58.800 konjikov, 150.000 topničarjev z 2725 topovi in 31.000 ženistov. Vsega skupaj 1,049.800 mož, 2725 topov. K tem je treba prišteti še a) rezervno armado z 440.000 možmi pešcev, 26.200 konjikov, 12.160 topničarjev z 228 topovi in 19.000 ženistov. Orna vojska znaša 625.630 mož. Vsega skupaj bi toraj Francozje imeli 2,172.790 mož, 3S36 topov, kteri se pa v uajskrajni sili še lahko pomnože z 1,350.000 možmi, ki so že vojaški dolžnosti pod-
vrženi, pa jih država za navadno ne potrebuje. Potemtakem bi imeli Francozje 3,522.000 mož. Če jih primerimo z Nemci, imajo Francozje 926.000 mož več. Zato si Bismark tako prizadeva za pomnožitev. Vojna mornarica francoska ima 37 bojnih parnikov, med kterimi je 28 oklopnic, 60 križarjev in 130.000 torpednic; mornarjev pa 70.269 mož. Sploh se v merodajnih krogih sodi, da če se med Nemci in Francozi boj prične, Nemci ne pojdejo preko francosko-nemške meje nad sovražnika, temveč nameravajo nanj planiti preko Belgije ali pa preko Švice. Od tod toraj toliko strahu inv skrbi za utrjevanje mejA v Belgiji, kakor tudi na Švicarskem.
Volilna agitacija ni bila še kmalo kje tako živahna, kakor je ravnokar na Nemškem, kjer ste si vlada in pa centrum v največjem nasprotji, kar si ga sploh misliti morete. Kdor je Windhorstov govor pazljivo bral, mu je to vže jasno, kot beli dan. Agitacija razširila se je po vseh stanovih in se vse toliko zanima za njo, da se niti za deželni zbor pruski več brigali niso; le-ta je tudi ob pravem času sprevidel, da ne gre sedaj zborovati, ko je javna pozornost vsa drugam obrnjena in je tudi res delo vstavil, kar je bilo jako pametno, kajti kdo vč, če bi bil imel vže prihodnji teden toliko poslancev skupaj, da bi bili še sklepečni ostali. Kako da bo Jakobinijevo pismo na volilce vplivalo, se za natančnostjo danes še ne dA izreči, pač pa so dd iz \Vindhorstovega govora sklepati, da kolikor njoč ugodno. In res se že nekak preobrat v duhov-skih krogih čuti. S prvega se je reklo, da je zlasti višja duhovščina prepovedaia katolikom proti septenatu glasovati, to je, da naj si izvolijo take poslance, ki bodo v novem državnem zboru za septenat glasovali. Odkar se je pa Jakobinijevo pismo objavilo in ga je Windhorst ljudem v pravom pomenu razložil, ter pobijal razlago katoliških nasprotnikov, se je pa stvar kar 'čez noč presukala. Fuldaški škof, dr. Ko p p oglasil' se je prvi, da bo glasoval za tistega kandidata, ki ga bo postavil centrum. Z njim vred podpisalo je na Westfalskem tudi 96 druzih duhovnikov volilni oklic, ki ga je centrum izdal. Če pojde stvar tako dalje, utegne vlada v novem državnem zboru še večjo opozicijo dobiti, kakor jo je imela.
Srbija, o kteri se je nedavno čulo, da je sklenila z'Rusi potegniti, če bi prišlo do avstro-ruskega boja, čaka in na videz opazuje, kaj da se ima zgoditi.. Vendar bi se pa jako motil, kdor bi tej navideznosti verjel. V notranjem državnem življenji srbskem vre, da je joj in vse to vrenje je v najtesneji zvezi z balkanskim vprašanjem. V prvi vrsti treba je omeniti silnih spletek proti Avstriji, ki so se že celo v dvorne kroge razširile. Vse so na to obrnjene, da bi sedanje Avstriji prijazno Ga-rašinovo ministerstvo spodnesle in bi na njegovo mesto prišel drug, Rusom prijazen kabinet. Kralj Milan je bil dolgo časa tako Avstriji prijazen, da se v dvornih krogih ni smel nihče drzniti o kakem spremenu zunanje politike le v misel vzeti. Sedaj se je to kar čez noč predrugačilo. Ruski državni zastopnik Persiani ni prej miroval, kakor da je svojim prijateljem zopet v dvorne kroge pot po-gladil, kteri sedaj vso svojo umetnost ua to obračajo, da Avstriji polena pod noge mečejo, kjerkoli morejo. Kjer je kaka diplomatična večerna zabava, povsod videti je, kako da ruski vpliv na Srbskem raste. Hiša ruskega zastopnika je navadno in vedno dobro obiskovano zbirališče vseh tistih višjih krogov, ki so z Garašiuovo, Avstriji prijazno politiko nezadovoljni, Persiani jih pa pri vsem tem še podpira. Da, toliko je mož napredoval, da je dvorne osebe na svojo stran pridobil, ki so kralju jako pri srcu. Le-te so potem prevzele nalogo, kralja opozarjati na nevarnost, ktera ga utegne doleteti, če bi še nadalje avstrijski politiki zvest ostal. Naj le pomisli, da se bo Rusija vkljub vsi hranitvi sedanjih bolgarskih regentov že prav kmalo na Bolgarskem zopet vkoreninila. Takoj na to pričela bo iz Bolgarije in črne gore ua Srbijo pritiskati, če bi bil tisti pritisek Milanu sovražen, bi ga utegnil tudi s prestola spraviti. Zarad tega bi bilo jako modro, če bi se poprijel če že ne več, vsaj nobenostranske politike, s pomočjo ktere bi se bolj in bolj Rusiji bližal. Pred vsem naj pa odpravi Garašauiua, ter naj napravi novo prehodno ministerstvo. Da si takih svetov ni upal vsakdo Milanu dajati, razume se samo po sebi, temveč le kak najvišji dostojanstvenik in Milanov bližnji sorodnik. Kralj Milan je vsled tega menda jako oprezen postal. Ali bo šel Rusom na led ali ostane Avstriji zvest, se pač danes še ne da določiti. Dolgo pa pač ne bo, ko se bo tudi to zvedelo.
Ministerska kriza na Laškem je v razmerah, ki so med vladami, marsikaj razkrila, kar je v obče osupuilo. Večkrat čulo se je govorjenje o neki zvezi med Nemčijo, Avstrijo in Laško, toda prave vere v to zvezo, kot kaj dejanskega, vendar le nihče ni imel. In vendar je na tej zvezi ros nekaj resnice. Uradna »Opinione" je te dni sama priznala, da se med imenovanimi tremi velesilami res nekaj pjete, kar se bo menda že v teku nekterili mesecev dognalo. Vlade se bodo menda inedsobojuo zavezale, to kar ravnokar vsaka ima, vzajemno proti kakoršnim-koli napadom braniti. Iz tega pa sledi, da bo dosedanji minister grof Robilant, ki je menda oče teh določil in bodoče trdne zveze med Avstrijo, Nemško iu Laško, tudi še dalje na svojem mestu ostal, naj kabinet sostavi, kdor že hoče. Kakor čujemo, si
menda tudi vse stranke enakomerno želd, da grof Robilaut minister ostane. Pač pa bo odletelo nekaj drugih ministrov, za ktere nič kaj posebno ne marajo. Po najnovejših sporočilih je menda kralj De-pretisu in Robilantu naročil novo ministerstvo so-staviti. Robilant sam se je do sedaj branil te naloge, v družbi z Depretisom pa bo prej ko ne bolj pri volji. Toliko je že rekel, da če bo treba, še na dalje na svojem mestu ostane, naj pride na krmilo, kdor hoče. Priznati moramo, da smo jako radovedni, koliko časa bo ta novoskovana zveza trajala, kedar jo dogotove. Da se Avstrija ne bo v nobenega druzih dveh zaganjala, bo ves svet brez prisege verjel. Da bi pa Italija opustila misel na naše Primorje in Bis-markija na naše nemške pokrajine, je pa jako dvomljivo in neverjetno.
Izvirni dopisi.
0d sv. Trojice, 13. februvarija. Dolgo časa že so naš za čast Božjo vsestransko vneti č. g. župnik Jož. Gerčar gojili misel, svojim faranom preskrbeti sv. misijon; in res dočakali smo te vesele prilike s ponedeljkom pred svečnico. Ta dan namreč pripeljali so se k nam trije misijonarji čč. gg. La-zaristi iz Ljubljane, da opravijo sv. pobožnost. Precej drugi dan pričeli so najprvo z otroci, kteri so bdi v Svečnico zjutraj tudi obhajani. Ta dan pa je bil tudi slovesen pričetek za odraščene po gosp. supe-rioru Bohmu. Ne bom razkladal posameznih govorov na drobno, le v obče moram reči, da so bili izvrstni, v srce segajoči, ginljivi. Ljudsto je trumoma hitelo vsaki dan po trikrat poslušat izvrstne govore in slišati je bilo le: O, ko bi to vsaj vso zimo trajalo! Ni pa ostalo le pri poslušanju, temuč zapazil se je tudi kmalo rodoviten sad sv. resnic, ker tudi taki — ki so do sedaj zanemarjali kristjansko dolžnost, vsi so opravili dolgo spoved — marsikteri še iz sosednih fara, n. pr. Šent-Rupertske, Mokronoške, Škocijanske in Trebelske fare jih je veliko bilo deležnih teh duhovnih dobrot. — Nehote mi je prišlo na misel, ko sem gledal priprosto ljudstvo, kako pazno je poslušalo besedo božjo: Ubogi liberalci in brezbožneži! trudite se kolikor hočete, dokler je ljudstvo še tako verno, se nam ni veliko bati 1
Posebno ginljiv pa je bil sklep sv. misijona v četrtek 10. t. m., ko so zopet preč. g. superior po blagoslovljenju jako lepega misijonskega križa stopili na lečo, ter nas vse izročili največjemu misijonarju Jezusu Kristusu; na kar so domači g. župnik imeli slovesno sv. mašo z zahvalno pesmijo.
H koncu bi le še to pristavil, da naj bi vsaka fara, kjer dozdaj še niso imeli le-te pobožnosti, ne zamudila, te jako lepe, spodbudne in koristne prilike se poslužiti in sprevidel bode vsakteri lahko, da so ljudstvo o taki priložnosti resnično poživi in k novemu duhovnemu življenju pokrepča. Bodi pa s tem izrečena tudi najiskrenejša zahvala preč. g. župniku ki so nam to slavnost oskrbeli, kakor preč. gg. misijonarjem za njihov velik trud in ljubeznjivo delovanje. Bog povrni stoterno.
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
Da si to povišanje tarifov za zaznamenovane postaje nima uikakega pomena, vendar mi je bilo tem neprijetnejše, ker v državno-železniškem svetu zastopam tudi Goriški zbornični okraj in bi se moglo komu zdeti, da je moje prizadevanje za bližje ležečo Ljubljano dobiti jednake tarife, vzrok, da so se tarili za nektere postaje v zborničnem okraji Goriškem povišali. Iz prej omenjenih sklepov železniško-tarifne enkete, konference ravnateljev in državno-železniškega sveta, se vendar vidi, da je povišanje nastalo le vsled spremembe tarifov za pomorska pristanišča in ne vsled reklamacij. Jaz prizadeval sem si marveč po vseh inočeh zastopati tudi interese zborničnega okraja Goriškega.
Ker so v Ljubljanskem zborničnem okraji anomalije pri vozarini ostale nespremonjene, stavil sem v seji meseca oktobra 1885 te zadeve se tičoč predlog, kterega je, po tarifnem odseku nekoliko spremenjenega, vsprejel državno-železniški svet v naslednji obliki:
»Ker se priznava, da je Ljubljana po obstoječih tarilih za pomorska pristanišča oškodovana, a se splošna jednakost z ozirom na načela, ktera so merodajna za promet v pomorskih pristaniščih, zdaj
ne more izvesti, se predlaga, naj se dela na to, da se za najvažnejše blago napravijo za Ljubljauo tarifi, po kterih bi bilo možno tekmovati; pri tem pa naj bi se oziralo na trgovinske interese zadej ležečih postaj."
V	seji državno-železniškega sveta meseca maja 1886 so je glede tega sklepa poročalo, da se vršijo dogovori z udeleženimi železniškimi upraviteljstvi gledč primernih predlogov od strani c. kr. glavnega ravnateljstva.
Poročevalec za trgovinske zadeve pri c. kr. glavnem ravnateljstvu, g. dvorni svetnik Steingraber, mi je naznanil, da so se za Ljubljano predlagali tarifi v jednaki visokosti, kakoršni so se določili za Gorico, ter mi zagotovil, da so novi tarifi za Ljubljano že izdelani in da gotovo še v letu 1886. stopijo v moč. Ta g. poročevalec, kteri je pa meseca julija t. I. nenadno umrl, ni prav nič dvojil, da do-tične predloge c. kr. glavnega ravnateljstva sprejmo druge železnice ter je bil o potrebi, da se tarifne anomalije za Ljubljano odpravijo, že tako prepričan, da sem se prav trdno nadejal, da se v kratkem času odpravijo, in to tem bolj, ker je med tem od visoke c. kr. deželne vlade v Ljubljani došla kranjskemu deželnemu odboru nota z dne 30. septembra 1886, št. 9941, s ktero se je doposlal ukaz visokega c. kr. trgovinskega ministerstva z dne 24. septembra 1886, št. 17374, kteri se na konci glasi:
„Med tem so se že vršili dogovori med družbo južne železnice in med c. k. glavnim ravnateljstvom avstrijskih državnih železnic zaradi primerne uravnave posamičnih tarifnih nastavkov za Ljubljano iu more se pričakovati, da se jeden dol želji Ljubljanske trgovinske in obrtne zbornice izpolni."
Kaže se vendar, da se ti dogovori c. k. glavnega ravnateljstva s c. k. priv. družbo južne železnice niso vršili s primernim vspehom, kajti naznanilo za sejo državno-železniškega sveta dne 29. okt. 1886 ima o tej točki naslednje poročilo: k točki 1. 0. k. priv. družba jnžne železnice je predloge c. k. glavnega ravnateljstva na dovolitev znižanih tarifov za blago za Ljubljano zavrgla osebito z ozirom na to, da ni v stanu, za Trst dovoljene prednosti vpeljati za notranje postaje.
V	seji tarifnega odseka in v poznejši seji državno-železniškega sveta izrazil sem svoje iznenadenje o tem neugodnem vspehu ter prosil visoko c. k. vlado, naj ves svoj vpliv pri južni železnici uporabi zato, da se odpravijo tarifne anomalije, ktero so v Ljubljanskem zborničnem okraji tako občutljive.
Iz uradnega zapisnika o tej seji dovoljujem si na to zadevo se nanašajoče besede navesti: »Pre-hajoč k III. oddelku komercijalnega naznanila omenja poročevalec k točki 1., zadevajoči nastavo tarifov za Ljubljano, po kterih bi mogla konkurirati, z ozirom na trgovinske interese zadaj ležečih postaj, da ob zavračajočem zadržanji družbe južne železnice nasproti predlogom, ktere je stavilo glavno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic, tudi glavnemu ravnateljstvu ni zdaj možno samostojno postopati, ker obstojijo med avstrijskimi državnimi železnicami in južno železnico o delitvi prometa pogodbe, po kterih bi se morala južna železnica za odpadle dohodke odškodovati, kteri primanjkljej bi nastal vsled jednostranskega znižanja tarifov.
Sicer pa glavno ravnateljstvo namerava ob novi uravnavi prometnih razmer z družbo južne železnice še jedenkrat se baviti z vprašanjem o napravi znižanih tarifov za Ljubljano.
Tarifov odsek je toraj stavil naslednji predlog:
»Visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo se prosi, da se ob ugodni priliki zopet bavi s sklepom železniškega sveta glede ozirauja na trgovinske interese zadaj ležečih postaj v Trst."
Ko je ta predlog opetovano priporočal član g. Luckmann, omenjal jo vladni svetnik dr. Liharzik, da so se v povzdigo Tržaškega pristanišča morali zanj napraviti posebno znižani tarifi, vsled česar so vsekako za Ljubljauo in zadaj ležeče postaje nastale tarifne anomalije, družbi južne železnice se vendar ne more nalagati, da bi za Trst znižano tarife raztegnila tudi na notranje postaje; on je ponavljal, da bodo glavno ravnateljstvo pri obravnavah o novi uravnavi prometnih razmer med glavnim ravnateljstvom in družbo južne železnice, ktera bode v zvezi z otvorenjem črte Ilerpelje-Trst, gledalo na to, da se jemlje ozir na želje mesta Ljubljane.
»Predlog tarifnega odseka se ua to sprejme in točka 1. naznanila se vzame v znanje."
Ker še dalje trajajo tarifne anomalije, ktere so se pokazale za zbornični okraj po tarifu z dne
1. julija 1884 za direktni promet blaga v južno-severno-avstrijsko-ogerski-žolezniški zvezi ter je samo od visoke vlade zavisuo, da vpliva pri c. kr. priv. družbi južne železnice, da se za Ljubljano v zveznem prometu po predlogu c. kr. glavnega ravnateljstva rabijo jednaki tarili, kakeršni veljajo za 170 kilometrov bolj oddaljeno postajo Gorico, zatoraj prosim, naj slavna zbornica to poročilo vzame v znanje ter predlagam: Slavna zbornica naj izvoli vložiti novo utemeljeno prošnjo pri vis. c. kr. trgovinskem rnini-sterstvu ter prositi:
Visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo naj blagovoli svoj vpliv pri c. kr. priv. družbi južne železnice z vso močjo uporabiti, da se izreče pripravljeno, izvesti predlog c. kr. glavnega ravnateljstva avstrijskih državnih železnic, po kterem naj se za postajo Ljubljano v južno-severno-avstrijsko-ogerski železniški zvezi ne pobirajo višji tarili, kakor za 170 kilometrov bolj oddaljeno postajo Gorico.
Gosp. zbornični svetnik Ivan Baumgartner gorko podpira predlog, kteri se po nekterih opazkah poročevalčevih jednoglasno sprejme.
G. zbornični predsednik izreče gospodu zborničnemu svetniku Karolu Luckmaunu za odločno zastopanje zborničnih interesov v državno-železniškem svetu iskreno zahvalo.
(Dalje prili.)
Domače novice.
(Dramatično društve) ima 27. februvarija t. 1. svoj letni občni zbor. Društvenike in prijatelje naše dramatike, ki pač zasluži vsestransko podporo od slovenskega razumništva, vljudno vabimo, naj se se prav mnogobrojno vdeleže tega občnega zborovanja. Ob jednem opozarjamo tudi naše olikane kroge, naj bi prav mnogobrojno pristopali k temu za splošni razvoj toliko važnemu društvu.
(Odlikovalo) oziroma obdarovalo je c. kr. ministerstvo notranjih zadev sledeče okrajne zdravnike zarad vspešnega in zaslužnega prizadevanja pri splošnem cepljenji koz v letu 1885: Prvo darilo v znesku 63 gold. so dobili dediči po okrajnem ranocelniku g. dr. Ludoviku V a š i č u v Trebnem. G. Edvard G 1 o b o č n i k , okrajni ranocelnik v Cerkljah, dobil je drugo premijo v znesku 52 gld., tretjo pa okrajni ranocelnik v Cernomlji, g. Aut. Pavlin, v znesku 42 gold. Javno priznanje so dobili gg. doktorji: Anton A r k o v Loki, Franc 111 n e r v Ljubljani, Josip K e n d a v Vipavi, Alfred M a h r v Radečah, Dušan P e r e š i č v Starem Trgu in Ant. P e r k o v Postojni, ter okrajni ranocelniki gg.: Iv. Bobe k v Ribnici, Ivan Dominik v Boh. Bistrici, Ivan Ruprecht v Prevojah, Josip Steinmetz v Kranji iu Anton T r e n t z v Kočevji. Javno priznanje za vspešno podporo pri cepljenji so dobili tudi sledeči gg. župniki: Matej Jereb v Javorji, Matija L a v r i č v Novi Oselnici, Mart. Narobe v Zapogah in Alojzij Stare na Rovem; gospodje kaplani: Iv. Aljančič v Šmariji, Henr. Dejak v Vrhpolji, Ivan Podboj v Suhorji, Iv. Skvarča v Budanji in Franc Vidergar v Podkraju; g. župan: Franc Muli v Št. Vidu pri Zatičini; gg. nadučitelji in učitelji: Franc Golmajer v Moravčah, Josip Ažman v Križih, Andr. Vavken v Cerkljah, Matej Germ v Adlešicah, Fr. Rozman na Dobravi, Ivan M e r c i n a v Gočah in Franc Rus ti j a v Št. Vidu; gosp. občinski tajnik: Josip Š t a j e r v Tržiču.
(Razpisana) je služba učitelja na enorazrednici v Dragi ob letni plači 450 goldinarjev in s prostim stanovanjem. Prošnje do 10. marca 1887 c. kr. okrajnemu šolskemu svetu v Kočevji.
(Razpisana) je na dekliški šoli na Kočevskem druga učiteljska služba s 400 gld. in se bo oddajala delinitivno ali pa tudi le začasno. Prošnje do 15. marca.
(Vabilo.) Občinski odbor pri sv. Lovrencu v Puščavi prizadeval si je na vse kriplje, da zabrani zborovanje tukajšnega bralnega društva. Imel je sejo na sejo in krpal je sklep na sklep, pa, o joj — vse zastonj! Višja oblast se za tako vele-važno sklepanje (?) ni zmenila, temveč je rekla, da sme društvo brez vsega zadržka zborovati, kedar-koli hoče. Zborovalo bode toraj dnd 20 februvarija t. 1. pri krčmarju gosp. Andreju Pernas-u. Zborovanju sledi zabava s sledečim vsporedom: 1. „Ouvortura"
iz opere „Conte St. Bonifacio". — 2. Govor. — 3. „Senčica", iz opero BDinorah". — 4. „Don Cesar", potpouri. — 5. „Bob iz Kranja", šaloigra s petjem. — 6. Prosta zabava s petjem. — Svirala bode vojaška godba 47. pešpolka. — Vstopnina 50 kr. za osebo. — Začetek ob 3. uri popoludne. — Vse rodoljube prav vljudno vabi	odbor.
(V Trstn) imeli so minuli teden tako silno burjo, da je ljudi ob tla metala in se je pri tem marsikdo hudo potolkel. Na trgu ob Rudečem mostu podrla je žensko, ktera se je pri tej priliki hudo na stegnu poškodovala. Na Riborgu vrgla je 131etnega dečka s tako silo ob tla, da se je ta prav hudo na glavi pobil. V ulici Solitario raznesla je kup desk. Ena teb pobila je na tla mimogredočega kočijaža, da je na mestu obležal. Celo Dunajskemu brzo-vlaku je v sredo za poldrugo uro zamude napravila.
(Za obrtnike.) Ministerstvo notranjih zadev opozorilo je c. kr. deželne oblasti, da je pri dovoljevanji za samostojno izvrševanje kakega obrta le tedaj veljaven ugovor druzih soobrtnikov, da je tega ali tega obrta v tem in tem kraju že zadosti, kjer to odločno obrtniška postava določa. V vseh druzih slučajih se na take ugovore ni ozirati, ker bi se sicer obrtnija ne mogla zadostno in prosto razvijati.
(Ljudsko štetje) bo v Avstriji zopet čez tri leta in so se priprave za tisto v statistični centralni komisiji že pričele. Nadjamo se, da se bo tedaj pravo število Slovanov pokazalo, ker bo že več ali manj vsakemu bolje znano, kaj je „Umgangssprache", kakor je bilo to pred leti.
Razne reči.
—	B e n A g i č , recte Ar n o š , znani slepar, o kterem je bilo še preveč čitati tudi v „Slovencu" (I. 25 v podlistku), se je iz ječe izmuznil ter se priporoča z nekim pismom Serajevskega nadškofa po Ogerskem. „Vaterland" svari pred njim, naprošeu menda po preč. ordinarijatu Serajevskem.
—	Profesor Pastor v Inomostu dobil je za svojo znano knjigo „Papstgeschichte" pohvalno pismo od sv. očeta Leona XIII., v kterem ga ob enem spodbujajo pričeto delo v enakem smislu
Sv. Tomaž Akvinski z novega po-češčen. Kako sv. oče časte „doctorem angelicum", angeljskega učenika, in hočejo tudi, naj ga drugi časte, priča zopet to, da so mu dovolili tako in z istimi odpustki obdarovano šestnedeljno pobožnost, kakor jo obhajamo v čast sv. Alojziju. Te nedelje šteti so pred ali po njegovem prazniku, ki je 7. marca. Naj bi naša šolska mladina obhajala tako rada in tako goreče tudi to šestnedeljno pobožnost, kakor rada obhaja šestnedeljno pobožnost sv. Alojzija.
Telegrami.
Dunaj, 15. febr. „Wnr. Ztg." razglaša imenovanje graškega kanonika Kahna za celovškega škofa. Bivši minister in koroški državni poslanec Pino postal je cesarski namestnik v Bukovini. F o r e[g gor misli odložiti mandat. Delegaciji se snideti 5. marca.
Dunaj, 15. febr. Vladi predložili ste v obeh državnih zborih kreditne zahteve za vojaško orodje brambevcev in črnovojnikov. Avstrija zahteva v ta namen 12,011.655 gl. Madjarji pa 7,460.000 gl. Ogrski parlament izročil je zahtevo vojnemu in finančnemu odseku.
Dunaj, 14. febr. Dr. Foregger se je poslanstvu odpovedal.
Dunaj, 15. febr. Utemeljevalno sporočilo črno-vojniškega predloga pravi: „Kreditno zahtevo so lo posledica tega, ker so je predlog o vpeljavi črne vojsko sprejel. Velika bi bila zamuda, če bi mi ne skrbeli, da pravočasno črno vojsko na nogo spravimo, ko so okoli in okoli nas vsa Evropa oborožuje. Našo koristi tirjajo mirnega razvoja, ves napor naših merodajnih krogov obrnjen jo na ohranonje mini. Kljubu temu se pa ne sinemo odpovedati vitalnim koristim, kakor toga tudi drugo državo no delajo in čo bo treba domovino braniti, moramo tudi na vsako žrtev pripravljeni biti, če nečemo da nas dogodki ne prehitč.
Dunaj, 14. febr. Iz Kapa došel telegram pravi, da vest o umoru dr. Holuba ni res-
] nična. Najposlednjo sporočilo iz Bawangrati 1 z dno 18. jan. pravi, da pričakujojo ondi dr. Holuba s colim spremstvom bodoči teden.
Budapešt, 15. febr. Uradni list objavlja lastnoročno pismo cesarjevo odobravajočo demisijo Szapanyjevo ob popolnem priznavanju vspešuega delovanja in izbornega službovanja; Tisza provzamo začasno finančni portfolj, Orezy pa onega v ministorstvu notranjih zadev.
Berolin, 15. febr. Oujo se, da jo zvezni sovet odobril pruski predlog, da bi so za Stottin sklical mali obležni stan.
Berolin, 14. febr. Poslanec Eynorn jo vprašal Bismarku, ali bo vojska ali mir? „To tako dobro veste, kakor jaz. IVIir imamo. Toda poglejte zgradbo barak na Francoskem, Boulangerja in njegovo vojno priprave, šestnajstletno vpitje po osveti, pa bodeto takoj vedeli, pri čem da smo.
Strassburg, 14. fobr. Tukaj so se pričelo pohišno preiskave, kor je državnemu pravd-ništvu in državnej sodniji prišlo na ušesa, da ima francoska »domoljubna zveza" tukaj zveze.
Tujci.
13. februvarija.
t ri Mallču: Hochschvvarger, Dochnoll, Goldner in Posser, trgovci, z Dunaja. — M. Bilohler, trgovec, iz liudiv-pešta. — Franc Illok, trgovec, iz Štajarskoga. — Fr. Borvar, c. k. vajenoe, iz Novega mesta. — vitez Gosslcth, ravnatelj, iz Hrastnika. — Iiucliler, trgovec, iz Trsta. — Golob, posestnik, z nečakinjo, iz Udine.
Pri Slonu: Filip Schwarz, potovalec, z Dunaja. — L. Reittl, potovalec, iz Brna. — Ein. Thomas, trgovski pomočnik, iz Tomešvara. — Kraus, trgovce, lz Kapošvara. — J. Raunik, zasebnik s soprogo, iz Bleda. — Franc Hotsehar, zasebnik, is Krškega. — Alojzij Gatsch, posestnik, iz Kostanjevice. — H. Mossettig, zasebnik, iz Trsta. — Maidič, posestnik, iz Gorenjskega. — Erblich, zasebnik, iz Ljubljane.
Pri Južnem kolodioru: Jurij Zervos, zasebnik, iz Grškega. — Jurij Scbneidor, potovalec, iz Ogerskega. — M. Ileglcr, kuharica, iz Schalkendorfa. — Jožefa Pohaffer, kuharica, iz Mokronoga. — A. Wollitsch, zasebnik, iz Kamnika. — Janez Kadivnik, posestnik, iz Logatca.
Vremensko »poročilo.
_____ 1»
g čas Stanje " = s -- Veter Vreme -5 sS B
trakomora toplomera	®
opazovanja v mm p0'Ccllyu	S g
"IOrzjutJ 739 93 OTTkI. ssvzli. oblačno 14. 2. u. pop. 739-71 -j- 3 6 si. svzh. „ 0 00 9. u. zvee. 740 80 + 14 si. avzh.
Celi dan oblačno, nad normalotn.
Srednja temperatura 1-8° C., za 2 1°
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.! 15. februvarija.
Papirna renta 5% po J 00 gl. (s 1(5% davka) 77	gl	75 kr.
Sreberna „ 5% „ 100 „ (u 16% davka)	79	.	90	„
4% avstr. zlata renta, davka prosu	109	.	20	„
Papirna renta, davka prosta	96	.	55	„
Akcije avstr.-ogerske banko	846	.	—	„
Kreditne akoije ... .	270	„	10	„
London.......128	„	60	„
Srebro.......-	„	—	„
Francoski napoleond......10	„	14	„
Ces. cekini.......6	„	04	„
Nemške marke	62	„	95	„
Da omogočim vsa-komu omisliti si, kar jo v vsaki sobi naj-praktičnojo in najlepšo, nastavil sem svojim divanoiu z o. malo časa nizko ceno
25 gld.
Moji divani prooblečoni so z modornim, trpežnim blagom, ki no izgubi barve. Za dobro delo se Jamči. Divani imajo pod sedežem predalo, a na zahtovanjo izdelujom jih tudi bros istega. Kcsnim kupcem na dežoli pošljom, čo želijo, uzorco blaga franko. Gornja nizka cena velju lo 7.11 malo časa, torej prosim, so pravočasno oglašati z naročili, za ktorih najboljšo izpeljavo so jamči.
tapocirar v LJubljani, Ključarske ulice štev. 3.
Vsa v mojo stroko spadajoča dola, n. pr. salonsko garniture, žimnico, posteljne ulogo itd., izdolujejo so po ceni, brzo in solidno. Popravo v mestu in na dožoli provzomain in izvršujem na občno zadovoljnost.	(5)
Mlad oženj en
orglar in cerkvenik,
z dobrimi spričali išče službo. — Ponudbo vredništvu „81ovonca".	(8)